Natisov 15.000
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je
vsak torek zvečer Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jc za celo si ran K 64, za Va strani K 32, za strani K 16, za */, strani K 8, za Vi« strani K 4, za Vsa strani K 2, za y#4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža.
j&ajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-itro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in i&trt leta razmemo; za Nemčijo stane za ceJo leto. 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; 2a drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po
6 vin. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje átev. 3.
IX. letnik
V Ptuju v nedeljo dne 31. maja 1908
Kaj krasna beseda, oj „Štajerc* si ti, A dvojni pomen pač v tebi tiči.
Kot Štajerc-rojak si pač korenjak, Kater ga spoštuje na «vetu le vsak.
In „Stajerc* kot list je pa velik junak, Ker njega boji klerikalec 36 v»ak.
Mož Štajerc v boju «e krepko drži, Lisi „Štajerc8 pa Štajercu hrano deli.
Zatorej mož Štajerc oklen se trdno, Le „Štajerca*, lista, ki vod'te lepo.
Veselje mož Štajerc bo še-le imel, Ko „Štajerc* list hudo bo lumpe prijel.
List „Štajerc" bo zmogel storiti le-to, Ak' Štajerc mož vsak naročnik mu bo.
V združenih močeh jo le zmsga doma, Nazadnjaštva „Štajerc* noben ne pozna.
Figafaga.
*) Iz ljudskih krogov smo dobili te verze m jih objavimo, ker kažejo priljubljenost, kakor je v2iva naft list po domovini.
Zakaj neki je dobil ta junak svoj zaslužni (?) križec? Za hujskanje proti nemštvu? Gospod Kronvogel! Pojdite zvečer preje spati in osvežite malo svoje juridično znanje, kajti Vi steza sodnika v sv. Lenartu, ne pa za hujskača! Posojilnice zopet naj bi se raje za drage zgradba pri gostilni Polič brigale, katere so moral« vbogi vragi kmetov s krvavimi žuljami plačati. In notar Stupica P No, ta odrešenik slovenstva naj se pa pobriga za tožbe, ki so se vložile pri so dišču proti njemu, da kmetom v krčmah ne bode treba čezenj psovati. Baje pa s Stupico tudi na Kranjskem niso bili zadovoljni.. .
To so torej nasprotniki župana Sedmineka, to so nasprotniki nemške šole. Sam z metljo, da pomedemo te smeti!
Politični pregled.
Mladina pred cesarjem. Te dni se je prišla dunajska mladina pokloniti sivemu vladarju c»b priliki 60 letnice njegovega vladanja. 82 000 otrok je došlo v Schonbrunn. Cesar je imel veliko veselje.
Kaj je z dveletno vojaško službo? Svoj čas je vlada izjavila, da je za vpeljavo 2 letne vojaške službe. Obljube so bile dane v tako odločui obliki, da je b lo že vse prepričano, da se uvede 2 letna služba. Zdaj pa se poroča nakrat, daje pričela vlada glede te zadeve zopet — z glavo kimati. To je pač čudno. Poslanci, na dan ! Ne puBtite se za nos vleči I
Galicija je sicer avstrijska kronovina, ali človeku se dozdeva, da leži nekje v Aziji. Strastni boj med Poljaki in Rusini je osvetil šele pred kratkem umor namestnika Potockega. Te dni je razpravljala državna zbornica o galiških razmerah in je prišlo do hudih spopadov med poslanci. Slučajno je prišlo ravno v tem ča»u v zbornico poročilo o krvavem dogodku. V Černi-hovu namreč bo prišli orožniki in hoteli aretirati nekega dečka, ki je baje ribe kradel. Ru-sinski kmetje bo se zbrali in prišlo je do boja med njimi in žandarji. Končno so orožniki streljali in ubili 6 oseb na mestu ; 4 kmetov pa afisn»« nios&dfliihi
prišla ¿s novica v državni zbor, je bilo vse razburjeno. Poljski in rusin8ki poslanci bi se kmalu stepli. Poljak Dzieduciszki je padel t omedle-vico. Skrajni čas bi pač bil, da naredi vlada ▼ Galiciji red.
Angleški kralj Edvard odpotoval bode s svojo soprogo v kratkem v Petersburg, da obišče ruskega carja.
Dopisi.
Iz sv. Martina pod Vurmbergom. Dragi „Stajerc«! Sprejmi tudi od nas sledeče besedice, da si ne bodo sosedne fare iz nas norca delale, da smo zaspanci, ko take ljudi ne damo skoz „Staierčevo" krtačo osnažiti. Dne 17. februarja t. 1. je šla nevesta Marija Pihler iz Ciglenc k poroki; ko se je približala cerkvi, šla ji je neka množica belo oblečenih devic, z venci na glavah, nasproti pa še z blagoslovljeno baDdero.
Torej svetuj nam Ti predragi list, ali je to brez greha, da si podstopijo take device, ki so le v ,Marijino družbo" zapisane, častijo pa le bolj hlače, rabiti cerkveno orodje P Kadar so kakšni prazniki, da pride kakšni vojak na dopust, mu pa žd nasproti letijo in se cele noči zabavljajo. Seveda so to le nektere. In te naj bojo v „Marijini družbi* P Te se podstopijo pod blagoslovljeno bandero? Nekdaj pa te „Marijine družbe" ni bilo, pa smo bolj pošteno živeli in smo imeli obilni blagoslov pri vseh rečeh. Kako pa hočemo zdaj kaj dobiti od Boga in Marije, ker ga ljudstvo le na videz časti, v srcu pa ne! Kdo je pa tega kriv, da se je bandera nesla iz cerkve za to nevestico P Ta sprejem je bil dovoljen zato, ker oče te nevestice, majhni Pihlerček, vedno prepeva na koru ob nedeljah kakor grilček v vinogradu, samo ker ga nihče ne sliši, ko je premajhen; drugič pa zaradi tega, ker pogosto farovž obiskuje in tamkaj blagoslovljeno roko kušuje. Zaradi tega se je to njegovi hčerki dovolilo. Pravica bodi za vse ednaka!	Več farano*.
Sv. ianž dr. p. Jaz imam dragi mi „šta-jerc", tu trgovino. Prišle so k meni dekleta od 15. do 18. leta starosti in me prosile, naj jib učim nemški, ter jih tudi učim naj-popred nemški moliti ter tudi nekaj govoriti, to pa brez vse plače zastonj. Prišle so tudi šo larice po nedeljah poslušati. Popisali pa so danes g. kaplan vse velika in mala dekleta v šoli in zabranili, da ne ena ne sme več blizo moje hiše. Jaz bom vidla, kak bom kaznovana za to, so se zagrozili. Ja preljuba moja dekleta, še moliti ne bote smele nemški, Se manj pa govoriti! Gospod kaplan ne pustijo ... Pa le pridite, katera hoče znati, učila vas bom zastonj in ni treba nobeni nič plačati!
Sv. Barbara v Halozah! Na dopis v št. 16. t. 1. od hrvaške meje, kjer se čita o g. župniku Vogrinu, Vas prašamo farani: zakaj pa ne dokažete raz kanceljna, da Vas je neka gospa opraskala, zakaj ne dokažete, da ste se ispreha-jali v spremstvu lepe deklice po hrvaških gozdih, zakaj ne dokažete svojega angelskega opazovanja pri kopanju deklet po Vašem rešpetlinu, in zoper*
št. 17. od dne 26. aprila; kjer ni nikjer čitati kakor ste vi lažnivo poročali faranom, da je dopisnik iste številke omenil od rszpela na križu. Vi se sklicujete na cerkvene predpise, mi pa Vas prašamo, ali so rajni škof Slomšek, Stepičnik in sedanji škof Napotnik, in vsi župniki kot Vaši predniki delovali proti cerkvenim predpisom od leta 1847 P Tedaj pač morajo za svojo zanemarjenost strašne kazni trpeti v peklenskem brezdnu. Ali je to lepo od Vas, da pripravite osebe do preklica, medtem ko se da za gotovo dokazati Vaše delovanje? Rekli ste da niste prosili načelnika krajnega šolskega sveta za stanovanje, med tem ko mi lahko isto s pričami dokažemo; ali je to za Vas lepo da Vam v zakristiji organist •vojega lastnega očeta pretepa? Mrgoče ste radi tega zabranili vhod v zakristijo drugim faranom, radi tega tudi ne vzamete svojo staro mater k sebi, ker se bojite, da bi Vas svarila pred lepo Liziko, katera Be je izrazila, da ložje gleda
koliko prekoračijo; otroci pa morajo biti vsaki čas popolnoma trezni; in k temu največ pomaga lastni dobri izgled. Otrokom žganje dajati, je naravnost zločin. Pri mladih psih in drugih živalih se je dokazalo, koliko škode provzroči alkohol telesnemu razvijanju in otrok, ki dobi že v zibiki od nespametne matere žganje, da ložje zaspi, zaostane telesno in duševno; te vrste otroci so večkrat topoumni in delajo učiteljem vedno preglavice. Zato nespametno ravnajo z otroki tisti, ki jim ob slovesnih prilikah, kakor ob godovih, praznikih, pri šolskih veselicah in izletih ponujajo vina, piva ali likerja in jim s tem hočejo delati veselje. Otrokom se seveda vsled tega zde take pijače silno imenitne, kar v resnici niso; kajti za vsaki dan so predrage in prenevarne, za razveseljevanje nepotrebne.
Pameten človek ne išče sreče in zadovolj-nosti v kozarcu; saj se najde na svetu še dosti boljšega in plemenitejšega, kar more človeško srce razveseliti, svojih skrbi ne potaplja v vinu in brozgi, ampak se raje resnobno in odločno bori zoper nje.
Popolno zdržnost pospešuje slasti mladini
veselje do učenja in do dela, daje telesu moč in obvaruje nravnih pregreškov, ki bo dandanes največkrat posledice razuzdanega življenja.
Upoštevati moramo tudi važnost zmernega življenja z ozirom na gospodarsko stališče, kakor tudi z ozirom na občni blagor domovine in narodov.
Mladega človeka izpostavljati nevarnostim, o katerih je znanstveno dokazano, da so resné in sploh večje, kakor bi si kdo mislil, to bi bilo le tedaj opravičeno, ako bi bilo neznatno vži-vanje alkohola neobhodno potrebno — ali saj v kakem drugem oziru toliko koristno, da bi se izplačalo, se izpostavljati toliki škodi.
Izkušnje milijonov zdravih in krepkih abstinentov, posebno takih, ki že od mladosti trezno živijo, katerih pa je dandanes seveda še malo, pa nam dokazujejo ravno nasprotno, temu ugovarja tudi dolga vrsta izvedenih in omikanih mož, kakor Bunge, Forel, Kraepelin, Gruber in mnogo drug h učenjakov med omikanimi narodi.
Iz vsega tega sledi, kako resen in nnjno potreben je opomin: „Čuvajte deco opojnih pijač!«
Dr, Gustav Rfislor, mestni «dravnik.
vraga, kakor zamazanega Haložana; mogoče s tem mislila Vogrina, s katerim se tako razumeta. Pozivljemo Vas, da se poslužite seda; I par. 19. tisk. zak. Več prihodnjič. Opazoval«.!
Imeno pri Podčetrtku. V naši občini so m novili „Izobraževalno družbo". Pa posledki tegi dela so se kmalu pokazali. Kratko po otvoritfi te družbe je pokazal nek mlečnozobni poba, di je član te bolj prav „Neizobraževalne dražbe1. Zabavljal je proti ljudem, ki ljubijo nemški jezik in radi občujejo v tem jeziku na javen način, da so bili primorani nekateri gostje zapustiti gostilno, ker drugače bi bilo lahko prišlo še do spopadov. In še drugih enakih rečij m dogaja. Bati se je, da se te „garje" ne pre-neso med druge ude, dosedaj še mirne imlanake fantje. Kolone pozna glavne zastopnike te ime-novo družbe, in „Leibgarde" izza časa zadoje volitve poslanca Korošca, ki so stali njemo vedno za hrbtom na „piketu" ter ga nazovali batin v Olimju in Sr. Petru. Udje te „Lsibgarde1 se sami imenujejo „velike fare v občini" m w ti le gospodi: krčmar Pajk, županovič Počivavšek in znani Blauwagaer. Ta trojica kar strepeče, fo sliši nemško besedo in z nikomur nočejo nemški občevati. Nekaj v dokaz! Na krčmi gospod» Pajka je visel šild za trafiko s samo slovenskim napisom in p*eprežen z barvami belo, modro in rdeče. Potnike zahtevajoči m v nemškem jezika duhana, je pokazal na šild, češ, nočem govoriti nemški. Toliko je hotel razumeti, da je dal za denarce duhana in pijače. Dobil je ukaz napraviti dati na šild tudi nemški napis, kar pa ni hotel storiti. Pride finančni štražmojster, moril je tablo — šild raz zida vreči, trafiko pa opustiti. Vprašamo Vas, kje ste si pridobili Vi Vaše tisočake, kakor pri nemškem grofu svoj čas v mastni službi P Tedaj Vam je nemški jezik dobro služil, a sedaj ga zametujete. Pa še „Marijino družbo" hočejo ustanoviti. Omlanska dekleta bodo prispgla zvestobo in postale „Marijine hčerke". Hm! Kakor pri otvoritvi mi rečemo „Neizobražene družbe" sta bila „velikim glavam" v pomoč gospoda iz Podčetrtka župnik in nad-učitelj, bodeta gotovo tudi za to družbo
_ naqraiv^iureo.' telji „Štajerca" in nemškega jezika imlanske občine, vstrajajte tako naprej in pustite gonjo hoj-skačev, ker slab „likof" bodo obhajali sami.
Imlančan.
Bukovci pri Ptuji. Resnično je bil požar 15. majnika, kateri je naredil strašno veliko škode; ali napravil bi še veliko več in lahko bi bila cela vas v ognju, ako ne bi prihiteli po-žarniki iz Stojnic s svojo prav izvrstno brizgal-nico in se lotili dela v najbolj nevarnem delu pogorišča, kjer je bila že taka sila na strehah, da so se ljudje opekli. Lepa hvala ae vam izreka! H*ala pa tudi ptujskim požarnikom in g. Joh. Steudte, da so prodali za tako malo ceno tako izvrstno brizgalnico občini Stojnce, da more tudi sosedom priti na pomoč. Bukovci, ne bi tudi mi imeli kaj takega P !
Sv. Marko niže Ptuja, V petek dne 15 maja ob 2. uri je pri nas že 4. krat grozen ogenj divjal . V obč. BukovBki pogorelo je 8 posestnikom vse do tal, pa ko ne bi bili pridni možje z brizgalnicami prileteli na pomoč, bila bi cela vas uničena; prišli so iz Dornave, Možgane, Stojnic in Novevasi s svojimi špricami ter pridno rešili ostala poslopja. Oj joj, kako godrjanje je bilo pa tistokrat v naši občini Bukovski zavolje brizgalnice, kateroustanovljaBukoskaleta in leta; samo ko bi jim tako kedo podaril tedaj bi jo še imeli, drugače pa eni pravijo: zavoljo mene če je ali ni! Oh zakaj imamo toliko močnih posestnikov in izurjenih mož kakor se računajo, ko imajo kakšen pogovor; kjer pa je potrebno kaj doseči, tam pa nobeni ne zna konca ni kraja. Treba je pač složnosti v naši občini, potem pa vse dosežemo, kar zahtevamo, samo po pravih potih moramo postopati. Ako bi bili v slogi, bi že davno imeli gasilno društvo. Je pač žalostno, samo če človek oko potisne ga že mrzi. Če ne bote boljše postopali, kakor dosedaj, Vam hočemo vse natanko očitati, da ne bodo ljudje okoli govorili da smo zaspani Bukovčani. Ne dajte se zapeljavati v osebno sovraštvo! Stopite na noge in storite, kar najboljše, da bojo rekli: poglejte zdaj Bukovčane, kako so se pridno složili 1
Rogaška Slatina. Sezijski pričetek, pospeševan po toplem, krasnem vremenu, privabil je letos že mnogo gostov in izletnikov tu-sem. Preteklo nedeljo je bil graški avtomobilski klub par prijetnih uric v našem kopališču. Pondelek 18. t. m. prišel je deželni glavar Edmund grof Attems z deželnim odbornikom M. Stallner, da ri cgledata napredek zgradbe nofih vrelcev; bila sta zelo zadovoljna. Prijetno presenečenje za došle goste je nova elektrarna, ki ima namen, razsvetiti veliki, krasni salon ter logirne hiše savoda. Povsod »e pridno deluje, da Be naredi goBtom tukajšno bivanje čimbolj prijetno.
Iz okolice Mozirja. Ljubi „Štajerc«, znano je, koliko moraš prestati od prvaških klerikalcev, kateri imajo pri nas občineko komando v roki. Kdor je Tvoj naročnik ali pa Te bere, ga že napadajo kot največjega falota, pa čeprav je najboljši poštenjak. Ako ima le „Štajerca" v roki, potem je že „bacek" in „šnopsar". Kakšno gospodarstvo pa imajo v občini, dokazuje dejstvo, da so lani 4. februarja kar 3 zakotnim gostilničarjem dovolili točiti žganje na drobno. To menda zato, da ga »ami lahko dobijo in ne trpijo žeje. Koliko se dandanes pametni možje trudijo, da bi preobilo uživanje šnopsa zatrli. Pri nas pa to podpirajo. V naši občini imamo celo neko gostilno, v kateri se na eno koncesijo na dveh krajih toči šnops na drobno; na eni v trgovini, na drugi strani v gostilni, vse pod eno streho. V tej gostilni imajo vsako nedeljo (pa tudi v pondelek) muziko s plesom in to baje brez licence. Županstvo se zato ne zmeni. Kakšni red je to, naj si možaki pomislijo, ki sedijo v občinskem zastopu.
Derviše pri Št. Petru na medv. selu. Dragi nam „Štajerc", nisi še prinesel nobenih novic od nas, ki stanujemo na gričku med najlepšimi vinogradi. Ti ne veš, kako prijazen je naš kraj v spomladi, ko vsaka stvar obzeleni in vsako dre vet ce prav lepo cveti. Če pa pogledamo mi letos v vinograd zelen, se nam srce razveseli, ker na trsju grozdja prav obilo visi. Mi upamo, če nam še ljubi Bog kakšne ujme ne pošlje, da bomo imeli v jeseni takšno branje, kakor ga že mnogo let ni bilo. Ali ž&li Bog, pri nas kaj rada toča pobije in nas je do zdaj vsako leto prav redno ob skala. Pred par leti se je tukaj pri nas proti hudi uri streljalo in nismo imeli nič toče. I» tega smo razvideli, da to streljanje ni brez pomena ; na enkrat nam je pa c. kr. okr. glavarstvo potom orožnikov to streljanje prepovedalo; potem nam je toča vsako leto pobila. Lansko leto smo pa zopet vložili prošnjo na glavarstvo, naj nam vendar zopet dovoli streljati in je tudi naši prošnji ustreglo, nakar se bode letos zopet streljalo. Da bi se pa smodnik na občinske stroške kupil, tega nam pa občina ni dovolila, akoravno druge občine to skrb prevzamejo, zato smo pa vso skrb tukajšni posestniki prevzeli. Za ta trud se imamo posebno zahvaliti spoštovanim Tomažu Plevnik, Francu Mestiušek in Šimonu Strašek. Zahvalimo se tem potom tudi vsem tistim, ki so za smodnik darovali. Sušo imamo pri nas silno veliko, krme bode letos prav malo, pa da bi nas vsaj še s točo ne kaznoval tisti, ki kraljuje nad zvezdami, da bi nam ne bilo treba Korošca za podporo prositi...	Posestniki iz Derviš.
Borovlje na Koroškem. (Gozdna ljudska veselica) Dne 8. junija (binkoštni pondelek) popoldne priredi občina Boiovije v gozdu poleg streljišča veliko ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen novemu otroškemu vrtecu. Na veseličnem travniku se bode razvilo življenje, kakor ga še cela R<žoa dolina ni videla. Igrala bode cela godba iz Celovca, pevska društva bodo pela, predstavljali se bodo telovadci, uredilo kegljišče ter postavilo „majbaum" z raznimi predmeti, m. njimi tudi 1 pravo rem. uro, da pokažejo dečki svojo spretnost v plezanju. Šolski deci bodejo dobrosrčne matere stregli pod nadzorstvom učiteljev. Več krčmarjev postavilo bode barake, v katerih se bode prodajalo izborno pivo. V celtih prodajale bodejo gospe in dekleta jedila ter vino. G. Tachauko „der deutsche Peter" bode dal tudi dobro domačo žganj;co. Obisk veselice bode gotovo velik. Ker se vrši v binkoštih glavni zbor nemške šolske družbe v Celovcu, povabil je g. boroveljski župan goste na veselico. Kajti šolska diužba je dala za otroški vrtec
4 000 K. Odkar obstoji ta prekoiistna družba, dala je za koroške šole že gotovih 260 000 K in knjig ter učnih sredstev dovolj, katere bi morali drugače kmetje plačati. Naša dolžnost je tedaj, da Bprejmemo Člane te družbe prisrčno. Prebivalstvo celega okraja naj se mnogoštevilno udeleži. Da bi bilo le krasno vreme! Potem bode veselica uspela in napravila dovolj dobička za otroški v rte c ter bode našim gostom dopadla!
Iz Ljubelske doline. (Loibltal). Volilci! Bl ža se že vendar enkrat toliko zaželjena občinska volitev za Slov. Plajberg, kamor spadamo tudi mi Brodjani, — kmetje sotrpini, koga bomo li volili? Gotovo može, o katerih značajnosti in poštenosti smo se ž3 prepričali. Take može pa voli le naša napredna stranka, katera je gotovo najboljša za sedanjfga kmeta. Za prvi razred smo brez skrbi, ta je naš, več skrbi pa nam dela drugi. Ah, ko bi le vsi volilci volili po svojem prepričanju! Vem, da je dobra večina volil-cev naprednega prepričanja, pa iz strahu ne volijo z nami. Kmetje, vržite od sebe ta strah, ki vam je že toliko bil v vašo škodo! Ne vrje-I mite tudi „modrosti* nekaterih „klerikalnih" kalinov, ki vam govoričijo in vas učijo o pomenu volitve ; pri volitvi se namreč ne gre za „špraho" kakur oni učijo, ampak za blagostanje občine; kmetje,..združimo se in ne trpimo več take komande ki je bila doslej. Pričakujemo, da bo vsak kmet storil svojo dolžnost! Napredni kmet.
Boj proti gosenicam.
(Naznanilo dež. sadj. in vinogr. šole v Mariboru.)
Iz raznih krajev dežele prihajajo vesti o hudem nastopanju gosenic v sadonosnikih. Zato priporočamo najizdatnejši boj proti temu škodljivcu. Gre se večidel za sledeče vrste gosenic:
1.	Glogov belin (Baumweissling). Gosenice izgledajo sivo ali svitlo rujavo, imajo malo les in žrejo listje z vsem popolnoma. Zdaj v tem času so gosenice že zrastle in so se deloma že zabubale ali pa bodejo to kmalu storile. Bube so svitlo rumene s črnimi pikami, visijo v vejevju sadnega drevja in grmovja in naj se nabirajo ter uničujejo, predno prične beli metulj v juniju zopet jajca leči, iz katerih pridejo že v teku poletja male, krepke gosenice. Te zadnje škodujejo do pozne jeseni, v katerem času si napravijo iz listja zimsko gnezdo. Ta gnezda gosenic so lahko vidna in naj bi se po zimi pridno porezala, nabirala in sežgala. Kdor je to v lanski zimi zanemaril, trpel bode zdaj vsled tfga škodljivca.
2.	Zlatoritka (Goldafter) Gosenice so temno-sivo-runjave in imajo dva rdeča trakova na hrbtu. Škoda in življenje sta istotaka. Tudi te gosenice bodejo kmalu izraščene in se zabubale, tako da se bode lahko bube nabiralo. Go-senična gnezda i te vrste naj se po zimi nabir in sežiga.
3.	Prstenčar (RiDgelspinner). Pisane gosenice so posebno požrešne. Drevje, ki je že oglodano, zapuščajo hitro in grejo na sosedno ter pričenjajo listje uničevati. Ta vrsta gOBenic je letos menda najbolj razširjena. Nabirajo se zdaj po noči v kotih vejevja v velikih družbah, kjer se jih rano v jutro lahko preseneči ter s cunjami zmučka.
Drevje, katerega nadleguje ta škodljivec, naj se zdaj škropi s tekočino, ki obstoji iz 1 kile tobačnega ekstrakta (dobiš v trafikah) in 1 kile šmir-žajfe v 100 litrih vode. Ker zamorejo gosenice od drevesa do drevesa potovati, je treba zelo paziti in tudi škropljenje ponavljati.
Strokovni učitelj Biiiders.
Novice.
Polom za polomom.
Kakor nalezljiva bolezen se razširjajo gospodarski polomi v prvaškem taboru. Zadnjič smo poročali šele o poneverjenju v občini Polance pri Polenšaku. Danes pa smo zopet prisiljeni, povedati javnosti »lični slučaj. Poroča se nam namreč sledeče:
Polom za polomom v prvaško klerikalni stranki! Preiskava proti sedlarju in bivšemu blagajniku okrajne bolniške blagajne v Ljutomerju Martinu Karba še ni končana, ker se vsak dan O novih sleparjih izve. In že zopet čujemo o no-
vih fidnakih nerodnostih pri <$rk,venemu ključarju in upravitelju Jsgrovitscheve štipendije, bivšemu krčmarju, hišnemu posestniku Janeza Vavpotič v Ljutomeru. Ta seveda do srca črni prvaški klerikalec Vavpotič je izvedel, da se njegovemu računstvu več dosti ne veruje. Zato je oddal vse svoje posestvo sinu. Ob tej priložnosti izkazalo se je tudi, da manjka v blagajni cerkvenc-konkurenčnega odbora in v Jagro-vitschevi oporoki svotavečtisočev kron. Vavpotič je baje svojemu sinu tudi naročil, da mora odboru 5.000 kron „izginjenega" denarja povrniti. Ali izvedeli Brno, da jo ta svota še
veliko p r e m a j h n a, ker je p r i m a n j k 1 j a j
v blagajni veliko večji. Zdaj Be preiskuje račune. Upamo, da se zdaj ce bode imelo „ob-zire" in da bode pravica obveljala. Vavpotiča starejšega je treba na odgovornost klicati in strogo kaznovati. Kajti drugače se bode na spodnjem Štajerskem vedno bolj kradlo! Karba in Vavpotič sta seveda dva ednakovredna klerikalna prijatelja, ki sta se s posebno vnemo borila proti naprednjaštvu. Baje pa smrdi tudi še na nekem tretjem mestu in pride tudi tam kmalu do poloma. Ja, prvaški mogotci gospodarijo prav imenitno. Naravno, da so jim pri temu „gospodarjenju" pošteni nemški uradniki na poti in jim je vsled tega dr. Benko Ovenkanič odstra-njenje vseh nemških uradnikov iz Ljutomera obljubil"...
Tako se glasi poročilo! Iz tega je razvidno, da je izginilo iz cerkveno-konkurenčne blagajne n a j m a n j e 5 000 K, katere ima blagajnik Vavpotič na vesti. Radovedni smo, je-li bode tudi zdaj dr. Benkovič v državni zbornici „in-terpeliral"! Radovedni smo, je-li bode oblast tudi zdaj tako dolgo čakala, da se kaznuje tatove! Radovedni smo končno, kedaj se bodejo vse te prvaške tatvine in sleparije nehale in kaj bode prvaško časopisje o njih povedalo!
Figa-možje! Lansko leto se je sklenila nova vinska postava. Naprednjaki smo bili odločno proti tej za vinogradnike nevarni in škodljivi postavi. Vrli poslanec H. Wastian je tudi proti postavi nastopal. AH zamanj 1 Klerikalci so imeli večino in postava je bila z vsemi tvojimi napakami sklenjena. Korošec je to postavo navdušeno hvalil, njegovi privrženci so to istotako storili in „Fibpos" seje prepiral z vsem svetom, da je ta postava dobra ... To je bilo lani. Pred par dnevi pa je govoril Korošec v državni zbornici in imenoval to postavo „čudoviti vinski zakon, ki smo ga lani v taki naglci sklenili." Tu se pač že vse neha! Lansko leto se je Korošec za to postavo pretepaval, letos pa pravi tam, da je kozla ustrelil. Ali vas ni nič sram, vi hina^ c: ?
Na lim 80 Šli! Glasom stenografičnega zapisnika je dejal poslane c kaplan dr. Korošec v svojem zadnjem govoru v državni zbornici dobesedno sledeče: „— Naši volilci te zaganjajo v nas, da jim razložimo, ali nismo šli morda vladi na lim, ko smo glasovali za na-godbo." ... In takoj po tej izpovedi voditelja črnnhov je zaklical nemški poslanec Malik: „Meni se pa zdi, da ste šli na lim, gospod kolega!" — Tudi nam se to zdi! Avstro-ogrska nagodba vzame avstrijskemu narodu vsako leto 30 milijonev iz žepa in jih vrže v nenasitno madžaronsko žrelo. Za to nagodbo je glasoval i kaplan dr. Korošeo in z njim vsi drugi slovenski klerikalni poslanci. Zdaj pa izjavlja sam dr. Korošec, da je šel mačehi vladi na lim, da smo imeli torej mi prav, ko smo njemu in njegovim tovarišem očitali izdajalttvo ljudstva... Na lim so šli vladi, ti — črni srakoperji! Nam se pa zdi, da je to le mlačnati izgovor. Klerikalni poslanci so prav dobro vedeli, da je avstro-ogrska nagodba za ljudstvo škodljiva. Prav dobro so vedeli, da so vse vladi ne obljube le med okoli ust, le — obljube! Klerikalci niso šli vladi na lim, to ni res ! Oni so se v e d o m a prodali vladi na komando Luegerjevo samo zato, da sta smela dva zsgrižena klerikalca obleči ministerski frak! „Na lim" gre lahko i pošteni, človek, — politični lopovi se pa — prodajo!
Iz Spodnje-Stajerskega.
Kdo ima prav ? V državni zbornici je dejal klerikalni poslanec dr. Korošec sledeče: „— T naših vinogradih je neobhodno potrebno, da omegočimo promet z novimi cestami." — Dobro!
Z drngimi besedami povedano: več cest v naše vinorodne pokrajine! Pred kratkim šele pa je hofrat Ploj rogovilii, češ da ae dela preveč cest, ki so le posamezoikom v korist. Kdo ima torej prav, Ploj aii Korošec, Miroslav ali Tonče, hcfrat ali kaplan ? Kdo govori resnico in kdo laže? Zdi se nam, da obadva nista posebna prijatelja resnice I V korist posameznikov Be v naprednih okrajih ni nobene ceste zidalo. Sicer so pa ravno prvaki obeh barv vedno pisali in kričali proti zgradbi novih čast. Oai so vedno lsgali, da se dela caate za meščane. To je pač nepošteno do skrajnosti: doma so ti „možje* proti novim cestam, na Daaajn pa z a nove ceste . . . Komedijanti!
„Flhp08" in požarniki. Mariborski „Fihpos0 trdi vedno, da je glasilo „kmetBke zveze*, torej liat za kmete. Kadar čitamo te lažnive trditve mariborskega jezuvita, se pač spominjamo na via obrekovanja, vsa aumničenja, zavijanja, a katerim škodnje politično farštvo ravno kmetskemu ljudstvu. Le en slučaj naj zopet navedemo I Požarne brambe bo vendar prepotrebna uredba za kmet8ko ljudstvo. Kolikokrat se zgodi nesreča, da zaneBe slučaj iskre v atreho in da pride morda cela vas v najhujšo nevarnost. Kadar je rdeči petelin na strehi, takrat se neha vsaka politika, t ako nasprotje, — takrat je treba delati in pomagati. Ko bi imeli črnuhi torej le malo zmiala za ljubezen do bližnega, za pravo krščanstvo, — biti bi morali najboljši zagovorniki prepotrebnih požarnih bramb. Požarniki žrtvujejo svoj prosti čas, Bvoj denar, svoje zdravje in dostikrat i avoje življenje za ta posel, od katerega nimajo niti trohice dobička. In mesto da bi jih vsakdo spoštoval, da bi le priznalo njih požrtvovalnost, — jih gotovi od Boga in sveta zapuščeni individuji še psujejo in zaaramujejo. V „Fihposu" Brno či-tali pred nedeljskim okrajnim aeatankom predrzne psovke, ki jih je moral apiaati le kak daševno in moralično bankerotni individij. Požarniki ae aeveda ne brigajo zato, ako oblaja psiček njih vozovo; ne jezijo ae, ako pljuje ta ali oni žegnani ali nežegnani amrkovec na njih delo. Vendar pa je značilno za list apodnještajerakega duho?-ništva, da napada — požarnike. Seveda, tudi tfga amo že navajeni! Saj smo vendar že na Spodnjem Stajerakem (v Hajdini) doživeli, da župnik ni hotel dati ključa, da bi ae njegov vodnjak odprl in nastali požar pogasil. Saj bo ae od zapeljanih farških zločincev že požarne cevi prerezale. Saj bo farški podrepniki že požarnike napadali in paovali in jim grozili . . . „Fihpos", tvoje „krščanstvo* in aploh „krščanstvo* politikujočega farštva ni vredno počenega groša!
Sestanek požarnikov ptujskega okraja se
je vršil preteklo nedeljo popoldne v Cirkovcih. Udeležilo se ga je jako veliko požarnikov iz Ptuja (30), Ormuža, Ljutomera, sv. Janža dr. p., av. Trojice itd. Vsa občina je stala v znamenju požarnih bramb, povsod ae je vidilo lepe uniforme vrlih mož. Domača cirkovaka požarna bramba je pričela svoje vaje a prav lepimi aap* hi. Izborno so uspele vaje pri brizgalni. Iatotako smo ae kar čudili imenitno uspelemu taktičnemu manevru. Brizgalnica (tip „Samaaaa") je bila izvenredno hitro na lici mesta in deluje prav dobro. Lahko ae trdi, da je cirkovška požarna bramba z vrlim avojim zapovednikom g. Kaiserjem povoljno izobražena in da atori vse, kar je v danih razmerah mogoče. Oaat požarni-kom ! Po vaji ae je izvršila pod predaedatvom okrajnega načelnika g. Johana Steudte Beja z navadnim dnevnim redom. Bili so izvoljeni tudi zastopniki za zbor v Leoben. Ko je bila aeja končana, pričel ae je zabavni del priredbe. V obeh gostilnah bo ae požarniki prav izborno zabavali in med petjem ter navdušenimi govori bo hitro minule urice veaelja. Brez da bi ae le enkrat kalil mir ali da bi ae zgodila kakšna ne-prilika, končala ae je priredba v bratovakem apo-razumljenju. Z živahnimi „Heil"-in „živio*-klici «o ae odpeljali požarniki in vai ao imeli v veselih arcih prepričanje, da združuje zveste požarnike ednaka misel, ki jo izraža nemško gealo tako izborno: Gott zur Ehr', dem Nächaten zur Wehr" !
Prihodnji sestanek požarnikov ptujskega okraja ae vrši v jeaeni v av. Janžu dr. p. Upamo, da bode i ta aeatanek povečal prijateljatvo in okrepčal bratsko ljubezen požarnikov.
Kaplan Melhijor Sorko je človek, s katerim se prav neradi pečamo. Ni čuda, — ako vidiš kačo na stezi, ae ji ogiblješ ali pa ji stopiš s peto na glavo. Ia kaplanče Melhijor v C rko»cu je podoben taki kačici. Sto proti eni gremo staviti, da ima tudi dvojni jezik. Samo to je dobro, da strup kaplančeta Sorkota ni nevaren. Zakaj torej pišemo o temu blagoslovljenemu tonzuri-ronco, za katerega se tudi v Cirkovcih razren par atarih klepetulj in par tercijalk v hlačah nikdo ne briga? Zato: ker je Melhijor do skrajnosti predrzen, vkljub temu da ima dovolj masla na glavi. Njegova preteklost gotovo ni najlepša. Kmetje v njegovi prejšni fan se še gotovo spominjajo krvavih grošev, ki bo jih morali plačati valed brezvestnega poloma v Sorkotovem „kon-zumu". Kaplana Sorkota imajo danes za bogatega in možicelj se aam baha s s rojim cveukom. Ali vprašamo te, fantič, ali si dotičnim kmetom že povrnil denarje, ki so jih morali vbogi vragi zaradi tvoje brezvestne neumnosti plačati ? Ti „konzumar" v kuti, na to nam odgovori !In aploh se čudimo, da ne plača Sorko svoje dolgove, ako ima že toliko denarja. Zakaj gi mora šele sodnija prisiliti, da plača svoje stanovanje? Ali je to — duhovnik?! Kaplan Melhijor Sorko je proti sestanku požarnikov ptujskega okraja v Cirkovcih grozovito agitiral. Ljudje nam pripovedujejo, da je odgovarjal krčmarje, da ne smejo sprejeti požarnike. Cirkovškim požarnikom je baje obljubo val po 10 K, ako se ne udeležijo vaje. In končno je baje tudi nekemu mladeniču dal 3 K, da bi ta z gnojem onesnažil prostor za vaje. Vprašamo t» kaplan, ali ao te govorice resnične? Ako bo, potem vprašamo le cerkveno oblast, je-li ae atrinja tako postopanje prenapetega fanatika z vzvišenim poklicom duhovnika? Sicer ni vjel Sorko nobenega kalina; ljudstvo v Cirkovc h je veliko prepametno, da bi Bedlo na limanice takih črnoauknežev. Nasprotno: ljudstvo je do skrajnosti razburjeno nad Sorko-tovim postopanjem! V interesu vere eame bi bilo, da bi ae take „duhovnike" odstranilo. Kajti kako more ostati ljudstvo verno, ako vidi, da postajajo učitelji vere navadni politični hujskači!
Kaplanu Jakecu R*buza v sv. Barbari v Halozah. Podpisani Vaa vprašam: Ali ate rea tiiko duševno zaoatali, da sploh ne veate kaj delate, aii pa hočete zabitost le markirati, da bi Vaše kozle ne popisovali? Eio ali d«ugo velja! Dobil aem že več parfumiranih dopianic od Vas in čeprav nimate korajže, da bi se podpisali, poznam vendar Vašo pisavo. Smrkolini in faloti imajo navado, napadati človeka v nepodpisanih piamih. Ali ae Vi k tej vrsti ljudi štejete ? Kako si upate potem duhovniško vlogo igrati in z Vašimi nečednimi prati živega B ga prijeti? Ali ne čutite, da ate veled svojega pobalinskega postopanja največja aramota za ves duhovniški atan ? Vi bi ne zaslužili drugega nego par klofut, da bi ai avoj predrzni jezik sami pregrizli! Morda Vam pa daje župnik preveč svojega dobrega vina, da uganjate v pijanosti svoje neumnosti!? Sicer pa nikar ne mialite, da se čez Va8 jezim. Jaz in z mano pretežna 7ečina Vaših faranov amo ai že davno napravili sodbo o Vaši malenkostni oiebici. Obžalujemo le, da ae du-hovništvo ne otreae takih eksemplarjev, kakor ate Vi. Le pošiljajte svoje „duhovite" razglednice. Denar za poštnino dobivate itak od svojih faranov! Vašim „šalam" ae pa danea niti tista dekleta ne amejijo, za katerim ate čez potoke skakali, ko ao ae v Erini obleki kopale . . . Tako, fant! Linhart Kari, urednik „Štajerca".
Zamazani Haložani. Znana Lzika župnika Vogrina, haložanakega kneza v av. Barbari v H i ložah, je izjavila, da „vidi raje vraga nego zamazanega Haložana". Dobro ! Haložani, zapomnite ai, kako vaa ceni farovška goapoda. Upamo, da prebivalci barbarskega fa-rovža tudi po bernjo ne bodo hodili med „zamazane Haložane". Naj grajo raje fehtariti le — vragu!
V 8V. Barbari v Halozah ae nahaja neki falot, ki zlorablja hišne priimke poštenih mož v avoje umazane namene. Morda dobimo tega falota, ki naa nadleguje z napadi poštenih kmetov in potem ga privlečemo za ušeaa pred aodnijo . . .
Žalostne vesti iz Brežic. Brežiško prvaštvo joka slane aolzice, debele kot hrvaško čefiplje. Te dni je bil namreč neki črni poštenjak, znani
F ran cel j Agrež, aolicitator dr. BenkoCrenkanifc zaradi preatopba po § 487 k. z. obsojen na 14 dni zapora z 2 postoma. Zapeljaval je kmetske občinske predstojnike k zlorabi uradnega pečati in bodemo o celi zadevi še natančneje poročali Možicelj je namreč vložil priziv, ki mu pa ne bode dosti pomagal. Benkovič je globoko užaljen in nosi baje črni fl >r na klobuku. Pa to še ni dovolj žalostnih noric iz Brežic. Ravnokar ae nam poroča, da ao zaprli še enega prvaškegi tička. Svoj čas ae je v prvaški „Straži" trgovci J Boccio vedno priporočalo. No, vso to priporočanje moža ni pomagalo, kajti odpeljali bo ga v — luknjo. O ti smola brežiškega prvaštva!
„Narodni dom" v Konjicah je poatal menda zbirališče pretepačev. Te dui je piaar Klemen® tam pil in se opijanil. V pijanosti je pričel haj-kati nekaj kmetskih fantov, ki ao ga zato hudo pretepli in težko ranili. Krčmar „narodnega doma* pa je mirno gledal, ko je pokalo po Klemenčičevi grbi... Ž«vio !
„Narodna stranka", Zurman, adijol Iz sr.
Križa tik Slatine se poroča, da je bila tam občinska volitev. Zmagali ao klerikalci. Zanimiva je stvar zato, ker je propadel tudi Vinko Žar-man, duša „narodne atranke" v Rogaškem okraju. Kakor znano, je kandidiral Vinko Žurman tudi za državni zbor. Ta „kmetaki piaač" ali „piaaraki kmet", ki nima ravno najčistejše preteklosti v politiki, je vodil boj proti naprednjakom z neverjetno brezobzirnostjo. Zdaj jo mož sam politično mrtev. Žalostno je to za njega, še bolj žaloatno pa za „narodno stranko'4. Ta laži-naprcdna atranka celjakih dohtarjev je dokazala tekom enega leta, da je nezmožna. Korumpirala ae je z ljudmi k la Zurman in R>š in zato zdaj propada. Adijo!
Iz Podsrede se nam poroča: Dne 14. maja je pač bil u^odepolni dan Koprivniškega kaplana g. Grila, ker eo ga oDiakale njegove — prijateljice iz Bizeljskega. Gotovo ena izmed teh inteligentnih dam mora biti v „Marijinem društru", kajti drugače bi gotovo ne hodile za njim in bi ae g. kaplan ne oklepal tako njenih nežnih ročic . . .
Župnik Kokelj v Vurmbergu ae aramuje de-tomonlke klerikalne Julijane Krefelj in se jo hoče zdaj otresti. Zato nam je poslal zdaj „popravek* po § 19, v katerem trdi vae mogoče neresnice. Mi tega duhovniškega laži-popravka ne bodemo objavili. Pogreznili smo ga v koš in čakamo raje, da naa župnik Kokelj toži. Ali tudi ko bi mi dotični laži-popravek objavili, bi s tem reanica ne bla iz a veta apravljena. Ta resnica namreč, da je bila detomorilka Krefelj zagrizena klerikalka, da ae v klerikalno fanatičnih krajih največ zločinev zgodi in da bo temu v prvi vrati tisti duhovniki krivi, ki ne učijo več avete vere, temveč le politično aovražtvo! Ali nas razumete, gospod župnik? Mesto da bi popi anovali lahkož.vna društva, v katerih ae mladina pohujšuje, v katerih pijmnčuje in v katerih prideta spola skupaj, tako da je dana prilika za greh, — naj bi raje vere učili! To, g. Kokelj, v Vaš album! Ako Vam pa prav ni, ae pa pri aodniji naprej zmenimo.
Iz SV. iurja Ob Pesnici ae nam poroča: 25. dne maja je tukaj mirno in nagle amrti umri daleč na skrog spoštovani goapod Janez Kamme-rer. Bil je dolga leta naš župan in si je a avojo razumnoatjo in ljubeznivo8tjo pridobil arca vaeh občanov, a tudi goaposke ao ga kot naprednega in zelo skrbnega župana apoštovale. Blag apomin vrlemu možu!
Odilien zavod za slepce v Gradecu sprejme a 15. aept. 1908 vae slepe, 4—12 let atare otroke za odgojo in pouk, ki imajo domovinako pravico v Stajeraki; pravtako aprejme otroke, ki zaradi alabega vida ne morejo obiakovati javnih ali zaaebnih ljudakih šol. Plačati je na leto ma-lenkoat; ako pa je prošilčevo uboštvo dokazano, tedaj ga aprejme zavod za slepce brezplačno. Podučuje ae tu vae predmete ljudskih gol ujpešno, ae goji petje in godbo, kakor tudi ročna dela, kakršna zamore izvrševati alepec aamoatojno. Prošnje na ravnateljatvo zavoda naj se oddajo najkaaneje do konca julija. Pridenejo naj ae sledeči liati: kratni list, liat cepljenih koz, domo-vinaki liat, ubožni liat ter zdravnikovo izpričevalo, ki naj priča, da je otrok slep ter da je aposoben za pouk in vzgojo.
Lep Sinko. V Rottnerjevi krčmi v Bistrici pri Lembahu sta ae aprla posestnik Robnig in
iča j|r gin. Končno je Trgel »in očetQ vrček v 14 m in ga težko ranil. To je posledica žganje-ike 1
ita »Obesil se je ▼ L*'puici 49 ietui kamnoseški Ji. Ifoik Joh. Stroriegei. Reiežu se je baje ae lilo
¡Pod kolesa z vinom obloženega voza je ni A neki hlapec v Radgoni. Konji so se splave « on jib je hotel od spredaj vstaviti. Revež [a tagi dan na svojih ranah nmrl. » ' [za steklenico ruma. V Pudušekovi krčmi v >- Martinu na Pohorju »o popivali fantje v noči a llO. na 21. t. m. Ko so šli proti jutru domu, f fte sprli zaradi neke steklenice ruma, katero » «sedoTal hlapec Anton Trdin. Ker Trdin ni 3 |j steklenice dati, pretepla sta ga brata Viktor iožff Vedenik, tako da je obležal nezavesten > j tleh. Zitraj so našli ljudje umirajočega Tr-k I na cesti. Popoldne je že umrl. Surova brata Izpeljali orožniki v zapor. Jožef Vedenik je (12 let stari smrkovfc. J Pazita na decoi V Stari - Novivasi je padel ftoi sinček krčmarja v potok in utonil. Most jtadi brez ograje.	? _ "
] Požar. V Hrastorcu je pričelo goreti vini-ftiko poslopje g. Simon Hutterja Ogenj je Sil stanovalno hišo, hleve, nekaj žvioe in «djs. Gospodsko hišo v vrednosti 60 000 K JiftSili. Rešilno delo je bilo vsled pomanjkanja le zAo težko.
I Obstrelil se je ključar Franc Gumzej v Slov. Urici. Hiapci so ga našli težko ranjenega na
Iz Koroškega.
Prvaki hujskajo naprej, dokler ne bodejo ■ Koroškem fcramsbe razmere uresničene. Tako 'imeli p. k. v Ecensdoifu shod klerikalnega Astra, na katerem je brusil svoj jezik prvaški Jhtar Miiller. Kako in kaj je govoril, to je iz fes razvidno, da so se končno udeleženci prav ptooo stepli. Župnik je moral za razb teg'aže l K plačati. Zdaj pa pride najlepše: Podošbh Irofil h se je udeležilo tega prvaškega shoda jrii nekaj vojakov 17. regimenta. Tako sta bila wzoča dva feldvebla v uniformi in je bil eden lnj'h še pošteno tepen. Govori se celo, daje « neki oficir v civilu navzoč. Ridoredni smo, Lj bode preiskava dognala. Na vsak način se Ide preskrbelo, da se taki slučaji ne ponovijo, h b bila pa lepa, da se postavljajo aktivni Jojaki v službo prvaških hujskačev 1 Škoda le, ti tisti, ki hujikajo, niso dobili zasluženih
Prvaški junaki. 20. t. m. bi «e imela T foiteiibsrgu izvršiti volitev obč. predstojništva. fcorensko-klerikalni odborniki so preprečili to Mitov s tem, da so se odstranili. Kriva sta temu M v prvi vrsti prvaška zagriženca župnik D rajnik in lesni trgovec Vospernig iz Jezerc. Od-x»tni odborniki so bili vsled tega ob lojeni na Hoarno globo. Radovedni smo, koliko časa bo-jfcjo ti prvaški junaki raje globa plačevali, nego ' sirojo dolžnost storili. Kako zaslepi prvaško huj-libnje podvržeoce farovške suknje!
Obč. volitve v Bistrici v Rožu končale so, «Mor smo že poročali, s popolno zmago na-iprednjakov. Od 196 volilcev v 3. razredu od-jitlo BO je 167 glasov, t. j. čez 85%. Od teh je lodpadlo na gg. : Joh. Kuraich, posestnik in iMmar 105, Jos. Partl, veleposestnik 105, Joh. Icfcann»g, posestnik 104, Jos. Uggow.tzer krčmar Iq posestnik 104 glasov. Kot namestniki so bili ¡ffoljeni gg. M.Dobečnigerz 120 in St. Obiltschnig 1104 glasovi. — V 2. razredu se je oddalo od H volilcev le 12 glasov, ker se črnuhi volitve niso udeležili. Izvoljeni »o bili ednoglaino gg.: F. Faust, fabrični direktor, dr. K. Klimbacher, tdrarnik, 0. Kraigher, krčmar in posestnik in L. Feinig, poiestnik kot odborniki; nadalje gg. F. Malle, posestnik in A. Plautz, gostilničar kot nadomestniki. V 1. razredu 8e je oddalo od 17 volilcev 7 glasov, katere so dobili gg. : E. 9 4roold, nadučitelj, Joh. Feinig, nadučitelj, g. , ;fflinig, posestnik in H. Goritschnig. uradnik, tot odborniki; kot nadomestniki pa gg. O. Ibounig, posestnik in V. Ibounig, kafetje ter po-ie«tnik. — Vkljub največji agitaciji 10 ostali tmhi t 3. razredu b 47 do 63 glasfovi t manjšini. Tako kraane zmage se ni pričakovalo. Pondelek pred volitvijo obdržal je orglar Grafe-jaaer v Svečah shod in se je po znanem na-
činu proti napredujakom hujskalo. Zanimiva je bila tudi udeležba 5 črnosuknežev. Tadi kranjski advokati so se trudili. Pa je b lo vse zastonj. Tudi slovenski vohici se ne pustijo več za nos voditi.
Darilo. Splošno apoštovami Častni občan, g. deželni poslanec Franc Kirschner podaril je ob priliki napredne zmage pri občinskih volitvah v Bistrici v Rožu svoto 50 kron za ubožni sklad te občine, za kar mu v imenu vseh reve-žev gre vsa hvala !
Kmetski zbor obdržijo napradojaki (,.Karnt-ner Binembnod1) v nedeljo, 31. t. m. ob 3. uri popoldne v St. Donatu. Ta kmetska družba se pač pridno giblje. Le tako naprej!
Oporoka. Pokojni blagajnik in učitelj kmetijske dražb«* g. F anc Trost, je zapustil nemški šolski družbi 100 K.
Kmet8ko društvo snujejo napredni posestniki v Mana Saalu Le naprej !
Roparja 80 vjeli. Hlapec Andrej Ssewild je namreč v Frančah delavca Puharja pobil, za 4 K oropal in v Livanto vrgel.
Ustrelil se je v bolnici v B iljaku posestnik Fr. Breiner. Nesrečnežu se je baje vsled slabih premož*nsk»h razmer zmešalo.
Ustrelil je v Hartbahu poleg smodn šnice študent Jean Birkfeldner iz Lrova svojo ljubico Vavdo; ustrelil ji je 3 krat v usta. Študent pravi, da ae je hotel tuii sam usmrtiti, da pa mu je zmanjkalo «treljiva. Ziprii so fanta.
Hudo uro so v C3lorcu doživeli. Pretekli četrtek je prišla velika nevihta. Naj prve je divjal vihar, ki je več dreres vrgal in pri telefonu mnogo škode napravil. Potem pa je prišla toča, ki je napravila na vrtovih veliko škode.
Zaprli so graščinskega oskrbuka g»ada „Neuhaasel" pri Plajbergu Franceta Wudia. Baje je denar poneveril.
Po svetu.
Tat in policaj. I« V&ršave se poroča, da je uradnik Poliatzi ukradel lVa milijona rublov in zbežal. Zasledoval in vjel ga je pol cijski svetnik Domičev. Ali tat je policaja podkupil in eta zdaj obadva zbežala.
Vel>ka železniška nesreča se je zgodila v Cont chu na B«lg>jskem. D »a vlaka sta trčila in je bilo 40 oseb ubitih, 200 pa ranjenih. Kriv je neki uradnik, ki je zb-žal.
Beg jetnikov. V T.flim je zbežalo 18 oseb iz ječe. Omorili so stražnika in dva vojaka ter metali bombe. Pomagali so jim zarotniki zunaj ječe.
Na železnici v Filadelfiji se je zgodila velika nesreča. Voz je skočil iz tira. 4 oseb je bilo takoj mrtvih, 70 pa ranjenih.
Gospodarske
Važno leto — peronospora preti. Hvala Bogu tudi letos kaže vinska trta dobro. Do trgatve pa je Še daleč in bati se je, da nam ena ali druga nesreča naše upanje odnese. Proti toči se ne moremo sicer izdatno braniti, pač pa se lahko branimo proti raznim mrčesom in boleznim, ki nam hočejo ukrasti sad našega truda. Posebno peronospora zna biti letos huda, ker je vreme bolj vlažno. Peronospora je namreč neka gliva (gobica), ki se razvija najbolj v rosi in v dežju. Če je trtno listje vedno suho, ne morejo kaliti peronosporini trosi (seme), zato se v suhem letu ne pokaže peronospora. Tudi v takih krajih, kjer se ne napravlja ponočna rosa ali pa jo veter hitro posuši, ni mnogo te bolezni. Letos imamo precej dežja in zemlja je tudi dovolj vlažna. Zato moramo pričakovati hudo peronosporo. Opozarjamo na to vse naše vinogradnike in jim priporočamo, naj začasa škropijo 1 V prvo je škropiti, ko je pognala trta za pedenj dolgo mladje; v drugo naj se škropi 8 do 14 dni pozneje, v tretje naj se Škropi pred cvetom ali koj po cvetu. V presledkih 14 dni škropi naj se potem Še v četrto in v peto. V vlažnih legah Škropiti je bolj po-gostoma, pa tudi z močnejšo raztopino, v suhih, zračnih legah manjkrat in s tanjšo raztopino. Pomniti moramo, da so nižave in zapadne lege najbolj podvržene pero-nospori, ker traja tu rosa zjutraj dalje časa na trti. Posebno v teh legah bodimo toraj letos oprezni
Ko okopavamo krompir, ne zabimo potrositi po polju nekoliko solitra, ki jako močno povspešuje raščo in napravo gomolja. Soliter se dobi v kmetijskem društvu. Kdor ne more zlahka tja, ta naj polije mesto solitra nekoliko gnojnice med krompir. Šele potem, ko se je dalo krompirju nekoliko enega ali drugega teh gnojil, naj se ta prisuje. Na 1 oral treba 80 kg solitra.
Rjatih hroščev ali kebrov je letos vse polno Edino sredstvo proti tem požeruhom obstoji v tem, da jih rano zjutraj tresemo z drevja v razprostrte rjuhe. Hrošče je najbolje deti nato v kako vrečo in jih v krušni peči zamoriti in posušiti Zmleti posušeni hrošči so pozimi izvrstna piča za perutnino. Kdor hoče imeti po zimi
dosti jajc, ta naj stresa sedaj čvrsto razno drevje. Rujavi hrošč ne Škodi samo s tem, da žre listje po drevju, marveč napravlja še mnogo več škode kot ličinka ali : ogerc, kateri se živi 3 do 4 leta od rastlinskih korenin, j Malo listja bi mu še privoščili ali Škode, ki jo dela na j koreninah, ne smemo tn>eti. Zato lovite in zatirajte j hrošča, dokler je še časi Z njegovo pogubo rešite marsi-j katero rastlino smrti.
Žveplajte! Poleg peronospore je grozdna plesen J v naših vinogradih najhujše zlo. Osobito v gorkih in mokrotnih letih napravlja nam mnogo sitnosti in skrbij. Tudi letos vtegne- biti vreme tej bolezni jako ugodno, zato pa moramo obrniti vso pozornost, da sprejmemo sovražnika kakor treba. Gotovo vstrežemo večini naših čitateljev, če podamo tudi tu, kar smo pisali pred leti v »Narodnem gospodarju« o grozdni plesni. Učeni ljudje ji pravijo oidium Tuckeri. Ta bolezen je neka pravemu plesnivcu podobna gliva, ki prepreže s svojim, tanki volni podobnim telesom mlade trtne dele, posebno rada pa še grozdje. Iz volnastega telesa (mycela), ki se oprima vrhu kožice, pošilja gliva v trtne celice sesalke (haus-torije), ki mozgajo iz njih trtni sok. Posledica je ta, da celice zamrjejo, plesen se pa vedno bolj razvija. Razun sesalk ima gliva še posebne plodonosce (konidije), ki napravljajo in trosijo kali in bolezen. Ta bolezen se je zanesla pred petdesetimi leti, kakor pozneje trtna uš in strupena rosa, iz Amerike. Sprva je vniČila, posebno na Francoskem, kjer se je najprej pokazala, skoraj ves vinski pridelek ali kmalu so našli v žveplu jako dober pripomoček proti plesni. V čem obstoji vničevalna moč j žvepla se prav za prav Še sedaj ne ve natanko, misli ' pa se, da se napravlja na zraku iz žvepla žveplena so-kislina, ki je vsem glivam hud strup. Žveplo zaleže tem j bolj, čim bolj drobno je zmleto in čim boljše in enako-merniše ga potresemo po trtnih delih. Ker se nahaja gliva vrhu rastline in ne v njej, zadostovalo bi, da vni-čimo glivo, kedar se pokaže prvi njen sled. Vendar ni to popolna resnica, kajti jako težko je napadeno grozdje spet ozdraviti. Tudi ni mogoče bolezni, ki se je že vko-reničila in razširila, popolnoma zatreti in ubraniti ji na-daljno kvarjenje. Zato se priporoča, da se žveplajo trte še predno se pokažejo na njih znamenja bolezni, tedaj v prvem času rašče, ko je mladje še kakih 10 cm dolgo. Trta je sedaj še majhna in delo zato lahko in pa gotovo. Prvo žveplanje vniči kali, in bolezen se v takih vinogradih bolj redko pokaže. Če pa Čakamo, da se bolezen prej prikaže, se trta v tem času močno razraste in delo postane težavniše. Tudi je treba potem več žvepla. Tej bolezni niso vse trte enako podvržene. Nekatere so manj druge bolj. To se ravna navadno po debelosti jagodne kožice. Iz"ied trt, ki se za nase kraje i sedaj priporočajo, so po* no podvržene tej bolezni : i muškat, laški rizling, potrugalka, volovnik itd. manj žlahtnina, burgundec, karmenet, modfrankinja. Žveplanje se vrši navadno z žveplalnim mehom (žveplalnikom). Prvo žveplanje se pa opravlja v vinogradih z nizkimi trtami boljše z žveplalnim čopom ; ta je kositarjeva posodica z lukničastim dnom, ob katerem je pritrjeno, čopu podobno, nekoliko bombaževih koncev ali nitij. Ta priprava je jako priprosta in za prvo žveplanje, kakor sem rekel, nojboljša. V novejšem času Š6 napravlja tudi žveplalnik, ki se nosi na hrbtu in dela prav dobro. Če bi nastopil kmalu za prvim žveplanjem dež, treba je delo brž ponoviti, drugače pa šele po 2 ali 3 tednih. V tretje naj se žvepla, če se je pokazala bolezen. Žveplati je treba tolikokrat, dokler ne vničimo popolnoma bolezni. Nekatera leta in v nekaterih krajih je treba tudi deset in večkrat žveplati. Seveda se žvepla sedaj samo obolelo grozdje. Kadar se žvepla naj se trosi žveplo enakomerno po trtnih delih. Bolje je žveplati večkrat in po malem, nego malekrat in mnogo, ker ker se žveplo, posebno v deževnem vremenu, rado izgubi. Opomnim i naj Še, da je najboljši čas za žveplanje ob mirnem in lepem vremenu. Če je trta še rosna, se žveplo rajdo spri me in ne zaleže mnogo. Zato naj se v takem času ne žvepla. Nekateri naših kmetovalcev mislijo, da se o poldanski vročini ne sme žveplati, ker bi to trtam škodilo. To mnenje je pa krivo. Izmislili so ga najbrže oni, kojim se ne ljubi delati v vročini. Ravno vročina j spreminja žveplo v žvepleno sokislino in zato izda tako j žveplanje še več. V hudi vročini pa ne smemo staviti na trste preveč žvepla; znamenje zadostuje. Da nam ne gre žveplo v oči, rabimo lahko naočnike iz navadnega stekla, okoli katerih je vdelano usnesto zagrinjalo, ki brani žveplu pod naočnike. Taki naočniki stanejo pri-lično 30 krajcarjev in ž njimi si prihranimo mnogo trpljenja, ki nam ga napravlja žveplo v očeh. Št.
Loterijske številke
Gradec, dne 16 maja: 13 43 42 65 15. Tr«t, dne 23 maja:	71, 36 84 34. 10.
Promet raspoftillalne trgovine zahteva aparat, o katerega vehko6ti nima navadni Človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno u^odl Marsikatero blago ima zopet razno vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste bl&£& mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran m izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriianje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in liko dela vtke moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiSa Hasms Konrad vsluZbuje adaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja kterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poStoine prosto.
Tvrdka Kari Koclan tovarna za sukno, lodne in modno robo is pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razposlati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča.
50000 ur sratte katalog dobi vsak črtatelj tega lista od svetovnoenane zaloge ur in zlatega blaga Max Btifenel, Daaaj IV. Margaretenstrasse 27/27 čisto »astonj in poštnine pr03t0. Kore-spoodeočna karta z natančnim naslovom zadostuje.
lûT" Učenec
obeh deželnih jezi kor zircžen se takoj ep t mefiani trgovini And. Knittelfelder v Cmi
Dobrostanju ôloveètva služita apotekarja Thierry-balzam in centifolij-mazilo, o katerih izbornoU pričajo stotera zahvalna pisma. Ta dva neprekosljiva, svetovnoznana sredstva, ki se nikdar ne
S okvarita, donaSala skoraj \ edno pomoč. Imejte ta sredstva vedno oma ter branite se ednaki ponaredb, ki so kaznive in brez crednosti. Thierry-bakam 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 6 K, Centifolij-mazilo 2 dozi K 3 60 se prave dobita v apoteki pri angelj-varuha A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Razočarani so vsi o lahki in štedljivi rabi splošno hvaljenega tekočega „Cirine-Ôlwachswichse" za parket in linelej, samo dvakratna raba na leto potrebna; drugače se le izbrifie in tla so brez napake ter se dajo umi ati.
Ena res sploSno priljubljena lekarna je firma P. JuriSlô v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo.
Prepozno pridete v delu kakor k rendez-vous, ako nimate dobro idoče ure. Marsikatero sitnost bi si prihranili, ko bi vedeli, koliko je ura bila. In tako lahko pridete do dobre ure! Pišite le pofitno kario na firmo: „Avstrijska eksportna družba za ure Dunaj-Westbahnhofu ter si naročito za K 8-— krasno srebrno Gloria uro za gospode (glej inzerat!) za katero se 3 leta pismeno garantira.
novof perilo
Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 v Celju.	408
J)8€h vrst noj se varu- ^é jçjo skrbno pred vsako nečistostjo, ;
kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna ia* lika. Že 40 let sem se rabi omehkajočo Prt|wak« 4»M ¿avto kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje m zmaajia vnetje in bolečine, vpliva hladilèo in pospeši
sploh zdravljenje. O0T razpošilja se vsak dan	VSOkSpt
1 ctla doz« '/0 vin., */« 60 vin. po pošti proti nap ej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje ^^F franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in te na vse avstro-ogrske štacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno imrstotm znamko.
= Glavni depo t: =
1 B. FRAGNER, c. t dvorni lifcrat.1
Apoteka »zum schwarzen Adler«
Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase Nu. 903. Skladi/iče v apotekah Austro-Ofrek*.
Mestna posredovalnica dela In poslov v Ptuja
Odprte službe za takoj:
Srebrna rementoar za gospode gold.
Vrsta
Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjev
-m	6-50
dekla za vse . . .
dekli......
kuhinjsko dekle .
hišinja.....
kočijaž.....
natakarica . . . kolarski pomočnik
hlapca.....
kovaški pomočnik kuharica . . . konjska hlapca volovski hlapec . mizarski pomočnik trgovski učenec .
Ptuj Ptuj in Terncg Ptuj Celje Celje Celje Ehrenhausen Terneg Ptuj Celje Celje in sv. Andrej Račje Ptuj Perlag Ogrsko
N. 341 Srebrnu anker dvojni mantelj «-a^rc 15 kamenjev, oo- 7__Q.Kft 9(1 »ebno močna gold. 1 * ^^
Anton Kiffmann
največja zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Etcsport v vse dežele.
Marburg. P I. Štajersko.
Zaradi starosti in bolezni prodam takoj in po ceni 410
sprejme z dobrim zaslužkom t trajno delo fabl cementa v Bakru pri F umi.
da mi kupec pri žetvi pomaga. Obstoji iz velikih in lepih stano-valnih ter gospodarskih hiš, lepi travniki z mnogim sadnim drevjem samo dobra sladka krma, vinograd s krasnimi trtami, s pohištvom vred; za 1.800 gold. so poslopja zavarovana. To je cena za vse. 600 gold. ima hranilnica gori. Baje je z zemlji mnogo premoga. Posestnik Joh. Widmar, v Pletovariji p. Trenenberga j. žel. sv. Jurij; 1 ura v Ponikvo, */« ure v Stadl, l1/» ure v Konjice.
Službo iščejo:
13 kontoaristi .... 1 i jermenarski pomočnik
Več se izve v posredovalnici sami, mestna hiša I. nadstr. desno.
2 pridna
PT* Ura z verižico
samo 5 kron 50 vinarjev.
Šlezijska eksportna hiša je nakupila veliko ur in jih razpošilja; eno prekrasno pozlačeno 36 ur natančno idočo anker uro z lepo verižico samo 5 K 50 vin.; ob enem se pismeno trHeta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-slezijska eksportna hiša D. Kesuler, Krakov N. 21./641T Opomba: Za neugajajoče se denar vrne.	413
zmožna v nabijanju in delih pri štedilnik (Spaiherd) se sprejmeta v stalno službo pri kiji barskemu mojstru Jehan Gumsa v Slov. Biatn
Krojaški pomočnik
dobi takoj trajno službo in krojaàki nèenec iz boljše hiše se tak« j sprejme pri g. Anton Orataeh, krjjaški mojster v Slov Bistrici. 378
dobijo trajno in dobro Dlačano delo v fabriki nžigalnega blaga (Zündwarenfabri h) Maria-Rast pri Mariboru. 389
Že dolgo let dobro znani
stroji vsake vrstel
za poljedelske in obrtne potrebe
^ »oljska orodja, stiskalikiil ^	s«n®> trijerji, čistilnic« n 11 .
v^vj mlatilniee, vitli, laMilDMil
F^^^^^k-i^Jj^l-T91 kamro, škropilniee u trti,
m,ini " B,,W 1
stiskalnice za Mik stiskalnice za grozdje, tli
^P1*» slamorezniee, kotli i kuhanje, klaie, sesalke » VS*	vino, pipe sesalke za vodijah
_	sesal ke za gnejnie«, to
l^^^^^feiv	pilniee za gnojnico, voimt
'"^lir^Pi!	železne eevi, svinčen« to:
gamijeve cevi, konopljene«^ pripravo za točenje piva, , «s *	prave za sladoled, onar«B
TOtju.., jjfeSrotŽSl led, mlini za kavo ia
KH»	val m stroji, priprave u»
S> C-	^ trelej, jelene blagajne, »
r-m iM ^	lezno pohištvo, namizne t&
gffllj M)	ffr niee, steberake tebtniee, Ih-
(W3) Mil i mj	ma'ne tehtnice, tehtnirt u
\r\uv	Lr&r živino, tehtniee na drog iti,
^^^ Jlfl	H*\ P^4''®118*1® komade ia th
£&>'	' stroje, četndi niso bili pri mi
tinHR	naročeni; kose za slamoreinin ^sd^U ^ iz 1poznižanik md
jamstvom, po najuoid-nejših plačilnih pogojih I
t^T ^^ tudi na obroke.
mai Cen,M 2 ve6 kot 500
Iffl	brezplačno in franko; dopb^t
86 V 8,®ven8ken
(jjtitt^	Prekupci in agenti zaleljeni
Iran Schindler, Dunaj
III. Erdbergstras8e 12.	223
Krepki učenec 388
se v moji usnjarski delavnici z oskrbo in letno plačo 50 kron na 3 leta učne dobe takoj sprejme. Kari Kirbisch, usnjarski mojster v Sv. Tro-jiei pri Mariboru.
Denarna posojila
▼sake velikosti po4 do 5#/0 proti dolžnemu listu z ali brez prid za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin Posojila na realitet po 3>/i#/0 na »J-60 let, najvišje. Večja finanziranja. 212 Hitre in diskretno se vse vrči.
Administracija „Borsen-Cou/ier"
BHdapest Postfach.
Porto za nazaj se prosi. Prosi nemško korespondenco.
Pozor!
PozorI
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vpo--J^SKflS^^-ViS^^^®^' rablja proti zastare-
lemu kašlju — bolih v Prsih, — prehla-
V^t^E^vfl^^^^^ŽMB jenJu v grlu, hiipa-
vosti' težkem diha"
nju, astmi — pljuč-nem kataru, suhem
kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
577	lekarnarja v Pakracu Št. 200 (Slavonija.)
Razprodaja!!
4 parov črevelj za 7 kron.
Skoz neizmerno veliko kupčijo mi je mogoče, le samo kratek čas moje čevljarsko blago za tako smešno nizko ceno prodajati; 2 para Črevelj za gospode in 2 para za gospe z močno nabitimi usnjenimi podplatami in posebno finim usnjenim obšitkom, prav lične, močne in po najnovejši modi — vse 4 par pošljem za samo 7 kron po poštnem povzetju. — Velikost črevelj se narodi na mero po cm. ali velikostno številko. Izmenianje neprimernega je dovoljeno pa tudi denar se vrne. D. Kessler v Krakovi 95/32.	412
*M)H0H€JT0E/lf| KKANxc
S"OE/VN s
šivalne stroje
naj se kupi edino v na flih prodajalnah ki se jih pozna vse na tem-le znaku :
Pridni, krepki
jermenarji
in izdelovalci angleških sedlov se tiajno sprejmejo. Vpraša pod šifro „Sofort" pri g. Wei«s, Stahler & Knorr, Wien I. Jakobergasse. 400
Ne pustite se zapeljati z nazoanili, ki zasledujejo le namen, pod imenom SINGER rabljene mašine ali take drugega vira prodati. Kajti naše mašine se ne oddajajo naprej prodajalcem, temveč se pro dajajt neposredno od nas občinstvu.
SINGER C o.
ako. dr. za šivalne stroje fllllalka Ptuj. Hauptplatz.
Slikarski učenec
se takoj sprejme pri slikarskemu mojstru Jon. Nowak, Vrba na Koroškem. 393
Gostilna,
prodaja tobaka brez konkurence, 3 oralov njiv, na lepem prostoru, z;dano, z opeko krito, ▼se v najlepšem stanu, se zaradi družbinskih razmer proda za 3200 gold. Izve se v Studencih pr- posestniku, Mar,bor, Brnnndorf, Uferstr.
štev. 49.	92
Parket in linolej,
elegantno,' trajno in umivalno, vzdržuje le od 1901 hvaljena „Cirine-Ol wachs wichse". Raba tdnos'avna in Stedi na. Steklem ca po K 3 — in K 1 70 se dobi povsod. Edini izdelo-vatelj J. Lorenz & Co., Eger n« č*škem. 406
.G<>stilnica
dobro idoča z mesarijo v sv. Križu pri Ljutomem, tik farne cerkve, z 4 velikimi sobami, kuhinjo, jedilno kamro, 2 vinske kleti, mesnica, klalni most, 2 velika konjfka hleva, 2 lesni remizi, svinjski hlev z 5 oddelki, ledena ki»t, go-spodartko poslopje, se s 1. junijem da v najem. Vpraša se pri obč uradu v sv. Križu prr Ljutomeru 399
Domača pijača
narejena z „Mostin" da izvrstno p ječo in je najboljSe nadomestilo za pristni tadni mošt. „Mo-i stin" je sestavina naravnih anbstarc in v&Jed tega neškodljiv ter vpliva ta p»i»¿a na flovtia ož vljajoče in pospešuje prebavo. 3000 1. ^ pijače narejene z ..Mostin" stane 4 gld. 80 kr. ,,Mostin" se dobi pri J a n e z u P o s c h, špecsrijska trge-lina. Maribor, Koroška ulica 20. — Poštna razppšiljatev vsak da.rj- S?ari se pred pijna-redb?mi.
Pekovski učenec
se takoj sprejme. Plača začetkoma 4 gold na me3ec z vso oskrbo. Vpraša se pri upravi „Štajerca".
Dobro idoča, v farnem kraju edina, v dobrem imenu stoječa	? ;
V najem vzeti, ali pa kupiti želim	407
Na prodaj je mali
ME*- umetni mlin
na valjčke s pekarijo, majhna vila, zidana štala in nekaj zemljišča. Vpraša se pri upravi
„Štajerca". 398
hišo
vezana z mešano trgovino, tobak-trafiko in klalnico male živine (gostilno obiskujejo po leti i tujci in turisti) se zaradi bolehnosti posestnika dobrim gostilniškim ljudem takoj v najem odda. Kje pove upravništvo lista. 404
za manjšo trgovioo ali bra njarijo v primernem kraju. Ponudbe s ceno se naj pošljejo upravništvu „Štajerca".

2—4 kron trajnega, neodvisnega, lah kega in prijetnega
Vsled reduciranja produkcije se proda;	217
Mi 500 tuc. plaht brez šiva ^ D
^^Icra. velike zarobljene, I a, za K 14-30 ori 6 kom Pri 8p'ejfe70 za hotele in kopahSča. Tkalnica pavole in platna
lmqrpjrata Krejcar, Dobruska, Češko.
Izvesti v eefirih, bati stih in štofih ¿a prati oksfort, da-^PJIjerilo za postelj, mize itd. najboljše vrste, vzorci franko.
f// Specijalitete oprav za neveste
bicikelni
flVm>JBaiAXA— brezskrbno delo v lastnem hramu. Išče se osebe obeh spolov za izdelovanje štrikanega blaga za naše podjetje. Nobenega predznanja treba. Poduk zastonj. Bivališče postransko. Reelno poslovanje.
Ml skrbimo sami za prodajo Vaših izdelkov. Zahtevajte prospekt. F. Schondorfer, Gradec, Volks-gartenstrasse 12—48.	335
§TYRIA'
Novi modelj ,908"
^^M^^k Cena fagotov denar:
MM	„Styria"- bicikelni K
Š^irS	140 . 160 (fino cestno
gz^^M	kolo) najfinejša cestna
kolesa K180—200 isto ^m^sss^sssa^- ^ K 240-280. (Halbrennraaschinen) s patent Styria-Glockenlager.
Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-kelni so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi
posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici-kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft-schl&uche und Laufinantel).
Za birmo!
iz Judendorfa; nadalje prima trakove in stopeljne za cepljenje, plavi vitrijol, cevi iz gumija, žvepleni prah, ter
vinogradniške potreb čmr po najnižjih Cenah. Tudi priporoča svrjo bogsto znio^ **duo SVB-žega špecerijskega blaga.
Visoko rroderna rement. Gloria
srebrna ura z. za gospode!
generalna zastopnika za okraje	271
===== Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. ==
Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam
Koncesijonirana mestna
Y PtUjU.
Z namestniškem razglasom z dne 27. aprila 1908 št. 41184 se je mestni občini ptujski koncesija za obrtno otvoritev in peljavo posredovalnice za službe in posle v zmišlu § 21 obrtnega reda ,
Na podlagi te koncesije se sprejemajo od 20, maja t i. naprej v mestni hiši (rotovž) v Ptuju, I. nadstropje desno, naznanUa deladajalcev in delojemalcev za obrtniška in kmetijska podjetja ter vseh vrst poslov.
Za vprašanja od zunaj naj se priloži za odgovor 10 vinarska znamka.
Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno izkušeno, v kamenju idočo kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in „Springdeckel", ter prodamo to uro za K 8'— s sekundnim kazalcem K .
Pofll;e se po povzetju.
Sukna
Avstrijska eksportna družba za ure
OunaJ-Westbahnhof 25.
Sil Tisočero priznanj!
IsBHBHMMHMHB
humpolečki lodni, snkno za salon obleke in modno snkno za obleke
priporoča
Originalni francoski aparati svetovne tovarne
z= za zeleno cepljenje -—
(Rebengummi zur griinen Veredelung)
naji«vrstnejši
prima-vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem
brata Slavritsoh, v Ptuju. ™
tovarna za snkno
v Humpolci
VzGici brezplačno. Tovar-, niška cena.
so sajboljši in priznani od vseh vinogradnikov.
I Posebno priporočljivi so : brizgalnice „Eclair" proti peronospori, žveplalnica „TorpiUe", proti oidiju; I injektor „Ezcelsior" proti filokseri; acetilenska svetilka jnKedusa'' proti trtnim Črvom.
Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre 1 palice in apna je
hipna zmes Eclair-Vermorel fi§
I iomodna, uspešna ter se drži peres.
Predmeti za menjavo pri vseh aparatih. I Ceaiki in opisi na željo zastonj, in poštnine prosto pri I izključnem zastopniku za Avstro-Ogrsko.
== T. Doswald, Trst ==
Piazza Lipsia št. 6.	370
Vstavljena -MUlll. UPM
Čekovnemu ra- I	■
lOf&O čunu št. 8080511 AUVfii prj ^ pQ§_ 9	B
tno-hranilničneml Mestni de- B
tmammnn—mm u,adu- luarni zavodiGiro konto Pri
I	H	I podružnici ayst.
IS9HHBWMHnBHB	g ogersk. banke
priporoča se glede vsa- ¡hhhbhhmmbkbI v Gradcu kega med hranilnične zadeve spada-1 jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. ■ Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka satova pojasni in po vsem vstreže.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od
8-12 ure.
Vrelec iz sv. Trojice
(Heil. Dreifaltigkeitsguelle)
H Izborna slatina!
Občente z a»$t. ogmk« baiko.
Usojam se p. n. občinstvu naznaniti najuljudneje, da sem, ker so že vsa preddela fconiaoa. s p^odija zičel. Tudi na c. k. nveJa za preiskovanje življenskih sredstev v flradou se je „Vrelto ti sv. Trojlos" preukal in kot izborni slatina ailel.	J
□;Kot dijetična slatina posebno priporočljivo.!
Naročbe prevzame Franz Schiitz v sv. Trojici Slav. Gor.
Naprej prodajalci dobivajo,] visok popasfeene !
Ravnateljstvo.
za
otroke
200
Vozički
v novi veliki trgovini
Johann Koss v Celju
===== na kolodvorskem prostoru =====
se dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej
drnge 6orte po........ 7*—
tretje „ „........ 8"— „
četrte „ „........ 9'— „
pete „ „........10"—
in z ffdrami po . ......I2-— n
Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik.
Brata Slawitsch
v Ptuju 106
priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 B — Singer Titanial20 „ —
Ringschifchen ........140 „ —
Ring8chifchen za krojače . ... 180 , —
Minerva A.........100 „ —
Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najin cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno.	we
Samo pravi j« le
Thierry - balzam
z zeleno nuno kot znamko. Najmanj sp poôlje 12/2 ali 6/1 ali • patent potna družinska steklenica K 5—. Zaboj zastonj.
Thierry oentifolij-mazilo
Najmanj se pofclje 2 doze K 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, krču, kafilju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe in denar:
i. Thierry, apoteka l angelj-varnhu y Pregradi pri Rogatcu.
Zaloge v t aj veli h apotekah.	297
Potnikom v Ameriko
pri poroía generalna agentura


[7
I7B
Varstvena marka „Aliker"	■
Liniment. Gaspici comp.
nadomestilo la
anker-pain-espeller
jt znano kot odpeljajofo, Izvrstno in boledine od-stranj a joče sredstvo pri prehltjenju itd. Dobi m v vseh apotekah po 80 h, K 1-40, in K 2-—. Pri nakupa te*« priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenic« v Ikatljah z cafo varstveno znamko „Anker", potem s« dobi pristno te sredstvo.
Dr. Richter-jeva apoteka ..zlati lev41
v Pragi« Klisabotstr. it & bo?. fUajjoiUJa •• vaak daa.
in White Star-Linije
najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5*/9 do 6 dni Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj:
Generalna Agentura
Itn Obersteg & Co. 28 Aeschengraben Basel (Švica.) 292
priden trezen in zvest k 2. koojoma za lahko delo se takoj sprejme. Pleča dobra. Ponudbe se naj pošljejo • a Josef Preskar Z^pri Konjicah.
kupuje večina
samo v ta novi veliki trgovini
201
Johann KossCelju
—= na kolodvorskem prostoru. =—
V Ameriko!
Najstarejša tvzdka za žpediranj* , 1 ," ' potnikov ,
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
•prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenab; — vožnja na moiju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcsyo, »premija jih «den uradnikov do flavre. — Govori in pUe v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bod® brezplačno in takoj pojasnila.
478
Hans Wouk
veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem
v Poličanih
priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo »bornega špecerijskega blaga, kakor fine parne aaoke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manufakturnege blaga, štofi, draki, platno itd.
Nakupuje
žitje, jajca, maslo in poljske pridelke.
Nakup in prodaja
iobra pristna naturna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in ea detail.
Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, s« mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti i\jih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasfe dolgi in gosti, odstranja pra-bjy in vsako kožno bolezen na glavi. NaroČila n*y bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zabvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako podto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj as samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIČ
lekarnar v Pakrncu itev. 200 t Slavoniji.
Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in safene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate
5000 ur zastonj
katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto.
„o.
pet
1
Na str let
če
Zž C«
A z r r i
\ kron Bndilnica .2*40 Svetla cifer. 3-
, ii«i o -r
Stofp. zvon. S* kuhinj. ura 3.^-
kron
J. budilnica 6 — „Schlagw " 8*— Godba . .10 — G valčkov .12-—
L'rana pes-del) 70®. 1 Stoto. ZVCŠ. ! Zbudilo:« Z godbo.
Glashütte, Helios, Amalfa, cî
kron
Roak. pat. 3— Sreb. Roak. 6-— Žel. b. Ron. 7— Sreb. dvojni mantelj 8'— 1
Original Omega, Schaffhausen, izkušeno, od K 13 — ; srebrno in zlat« blago po ori fabriskih cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar
Max Bobnel, Dunaj
IV. SXargaretenstrasse 27/27 v lastni
Zapriseženi cenitelj m strokovnja«. Najvfčja in naje tvrdka Osnovana L 1840. 5000 Blik-katalog zastonj in poštnino prosto.
Plahte
* — (Prtiči)
iz domačega platna po......gold.
iz močne debele kontenine .... „ iz tirolskega platna........
v novi veliki trgovini
JOH AM KOSS v Celji
—s=z na kolodvorskem prostoru. =
Kron 5000 zaslužka
platen tistemu, ki dok al«, da ai moja čudežna kolekciji
mr 800 komadov za gold. 2-50
prttobettni nakup, 1. a.: 1 prava Svic. list Re>kepf patent it
Um, «i natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fabriico randjo, % amerik. slato-double prstana (za gospoda in d angl. poslač. garnituro, obstoječo iz manfletnih, ovratn b in gumk, 1 am«n) i. fepni BOŽ 5 delov, 1 eleg. Ž'dsna kravata, in nutter po lolji, najnevejli fačoa. 1 krasna knofliea za kra a aimfli-briljanti, 1 nežna damska broša zadnja novost, 1 pot toaktna garnitura, 1 eleg. usnjati portmonft, 1 par amerik bc a imit k amen ji, 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 so album s 86 uinetn. najlepših razgledov svela, 1 krasni vratni laaai koljer s pravimi orrental čnimi biseri, & indijskih čudo «) k«v-viagov zabava vsakoiiruftto in fie 350 kom. raznih p red m ki ae v vsaki hiši potrebni in koristni zastonj. Ys« skupaj z aist. Roskopf patent že)»n« m, ki je sama dvojno svoto vr kolta samo gold. 2 50. Dobi se fo povzetju ali napiej/ p!
(tudi Č	svetovna razpofiilra ha.
znamke)pri	Krakeva it. 101.
H. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 pri m a angl. fcr tev ali S ff. volnenih žepnih robcev gratis. Ako ue dopace «tecu takoj nazaj, torej vsak risiko izključen.
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v
zraven klalnice in plinarake hiše postavljena jt
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ras* žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia spahati i. t. d.
V ptujskem mestnem soparnem kopališča
m dobijo odsihmal kopele s hlaponom po slede-8ib jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik ffe l/.ll uri predpoldan za 60 vin.- (30 krajcarjev.)	378 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer BadeanstaitV
gotovih oblek
za otroke vsake starosti iz štofa in cajga, ženskih jaken (jope)
Velika zaloga
203-
Stofaste in
moških oblek
hlače iz cajga in štoia zelo po oenl. v novi veliki trgovini?
JOHANN KOSS v CELJU
= na kolodvorskem prostoru. =
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart
Tiskal : W. Blanke v Ptuja.