Slovenska pravna terminologija. 153 Slovenska pravna terminologija. Dr. France Goršič. I. Vsi poklicni stanovi, tehniki, železničarji, poštarji, vse se podviza zgraditi svoja strokovna imenstva. Kaj je s pravniki? Kakor vsem onim, doni tudi njim na uho: non paratus. Ž njimi je stvar posebna. Skupno delovanje je nekdaj bilo. Razmere so bile krive, da se je razcepilo. Stara priznana stvar je. da so slovenski pravniki, ne najzadnji sodniki, dobrih kakovosti. Triintrideset letnikov strokovnega lista »Slovenskega Pravnika« je priča, da mali narod rok ni križema dižal. Kako torej, da je nekdaj lepo izorana ledina zatrz-njena ravno v času, ko je svoboda napočila? Naše preskromno gospodarstvo na tem polju je imelo pač samo eno dobro stran. Kolikor bolj je pomanjkljivo zaostajalo, toliko bolj je bil v prejšnjih letih vstop v praktično službovanje na naši zemlji tujcem otežen. Zloglasni kurzi za Nemce so bili bluft. Ko so kurzovci »Savo ribali« (v Savi ribariti!), se »z baroni po gozdih gonili« (pri brakadah!) proti narodu »debelo« (grobo) nastopali, so se vendar takratnim uprav-nlkomi pravosodstva oči odpirale, da je modus in rebus in da nam gre nekak »posestni stan«. Ne spada tu sem, temveč v zgodovino pravosodstva naših zemelj, kakšno je bilo to posestno stanje. Ako bi šlo zgol za to. da lomičem slovenščine otežimo in ogrenimo lomastenje po naših pravnih tokavah, potem bi mogli šaljivo reči, primerjaje sebe z Angleži, da nam je dobrodošel edini tertium comparationis, ki ga prene- 154 Slovenska pravna terminologija. semo: skrivnosti, tajnost' podobna nedostopnost. Druge primere kot to s sistemom posameznih pravnih primerov seveda ne vzdržimo. Ta nedostopnost je nedostopnost zaostalosti. Treba nam je dobrih pravnih slovarjev,: da po njih lestvi splezamo na višek iz kulturnega nižavja, v katerem tičimo še na pol. II. V dobi stare avstrijske samodržne vladavine niso poznali potrebe pravnega slovarja. Slovstvena zgodovina govori i za nas dovolj, kako so pred letom 1848. poslovali naši odvetniki Prešeren, dr. Krobath in dr. Enako niso poznali jezikovnega vprašanja sodniki. Vse je bilo nemško od takrat, ko so pominile zadnje veče, sodni zbori in gorski sodi. Še to m prišlo nikjer v poštev, da bi se bile morale z lastnimi besedami prič izpovedbe zapisovati (,§ 165 občnega sodnega reda iz leta 1781.). Led je bil prebit leta 1848.. in označil bi za prvi znak nove dobe okrožnico notranjsko - avstrijskega višjega sodišča v Celovcu iz istega leta, ko je za sodišča maribor->kega ir celjskega okoliša prišel ukaz, da naj brezplačno dajejo uradne slovenske odpravke sodnih rešitev, kadar bi stranke zahtevale takih odpravkov. Kmalu na to. ob prvi »pomladitvi« Avstrije je bila kar takoj splošna zahteva, da morajo uradniki dobiti primerno terminologijo. Dne 27. oktobra 184S je bilo novo dunajsko ministrstvo izdalo svoje geslo: neoviran razvoj in enakopravnost vseh narodnosti, pa državna enotnost. In ti;akosti vseh državljanov pred zakoni naj bi bil ustregel cesarski ukaz z dne 4. marca 1849, ki je ukazal uvedbo občnega državnega in vladnega zakonika v vseh »v deželah navadnih'; jezikih. Ta zbornik je začel izhajati 1. oktobra 1849 v desetih izdajah. Med temi so bile, tako pravi ministrska naredba z dne 2. aprila 1849, tudi naslednje tri: »in slovenischer (zugleicli windischer und krainerischer Schriftsprache)«, »in serbisch-illirischer Sprache mit serbischer Civil-Schrift« (tiskovna napaka mesto Ciril-Schrift) ter »in serbisch-illirischer (zugleich kroatischer) Sprache mit lateinischen Lettern.« Še v letu 184V se je na Dunaju sestavila posebna komisija za avstrijske Jugoslovane. V slovenskem odseku, ki je deloval zase, .so bili Ci- Slovenska pravna terminologija. 155- gale. Dolenc in Miklosicli. Leta 1853 je izšla »Juridiscli-polii:-sche Tcrminologie fiir die slavischen Sprachen Osterreicli.s. Deutscii-kroatische, serbische und .siovenisciie Separatau.s-gabe«, naš prvi pravni slovar, ki ga po uredniku splošno inic-iiujenio Cigaletova terminologija. Narodnostne pridobitve, zlasti jezikovne pridobitve v sodstvu so vzročno zvezane z razvojem pravnega jezika. Čudi se torej človek, ko vidi, da leto 1867 na razvoj slovarja ni tolikanj vplivalo, kakor bi po pravici mislili. Člen XIX. državnega osnovnega zakona je pač zgol v teoriji ugotovil, da so vsi narodi države enakopravni in da ima vsak narod pravico, da varuje in neguje svojo narodnost in svoj jezik. Pred tem zakonom so razpisi justičnega ministra v dobi 1849—1867 sploh le na videz skroinno širili, v praksi pa le kroto zavirali vpliv slovenščine. Sedaj je država priznala ravnopravnost vseh v deželah navadnih jezikov v šoli, v uradu in v javnem življenju. Vendar se razpisi justičnega ministrstva niti kasneje niso rav nah po tem osnovnem zakonu. Morda bom o priliki drugje o tem govoril, tukaj naj zadošča, da omenim, da so nam nekoliko '•"vetlejši dnevi napočili za minisTa pravosodstva Ceha Pražaka. Razvoj izza slovitega razpisa iz leta 1882 za graški A^ii sodni okoliš pa do naše samostalnosti je iz naše pravkar zaključene politične borbe itak splošno znan. Že ob Pra/a-kovem času Cigaletova terminologija ni več zadoščala. Bil.i je stvarno po sebi pomanjkljiva, novi zakoni so bili uvedii novih terminov, naš pisni jezik je bil njeno imenstvo prekosil, državni in deželni zakoniki so bili popustili besede starega slovarja očeta Matevža Cigaleta, prvega urednika slovenske izdaje državnega zakonika, moža, ki je moral delati hitro, brez predlog, brez pripomočkov in ki nam znamenuje vso štiridesetletno dobo 1849—1889, Cigaletovo dobo. Leta 1889. j; bil za urednika slovenske izdaje državnega .v.akonika imenovan dr. Karel Štrekelj i'^ 1912). V tem času (l''^90) je društvo »Pravnik« začelo pripravljati gradivo za novo pravn ) terminologijo. Lrej-eval ga je dr. .ianko Babnik. ki mu je Strekelj pregledal rokopis in korekturo. Pravnikova -Nemško - slovenska pravna terminologija« je izšla leta I*'-'/! 156 Slovenska pravna terminologi a. štrcKclj je urejeval državni zakonik do leta 1897, pozneje se pa kot vseučiliški profesor slavistike na graški stolici ni več posebej bavil s pravnim imenstvom. Ob njegovi smrti je urednik »Slovenskega Pravnika« pravilno poudaril, da je bilo naravnost srečno naključje, ko je državni zakonik objavil vse gradivo novih civilnopravdnih zakonov v prevodu Štreklje-vem, ki je znal sloveniti po vseh pravilih jezika in njega duha. Njegovi prevodi so gladki in lahko razumljivi, med njimi oso-bito izvršilni red. ki je oilo zanj treba za toliko novih pojmov poiskati pravih slovenskih izrazov. Kratko, a važno dobo let 1889—1897 imenujem dobo viška, Štrekljevo dobo. Tretja in zadnja doba, kateri pripadamo še danes, je doba jezikovnega brezvladja. Imenujem jo d o b o razcepljenosti. O nji sem se govoriti namenil in razmatrati liočeni daiuišnji položaj in kaj nain je storiti. III. Največje delo društva »Pravnika« je njega terminologija iz leta 1894. Za svojo dobo je bil ta slovar prav dober, splošno besedje takratne prakse je bilo dosti srečno omejničeno. Pri tehiicnih besedah je bil toliko pomanjkljiv, kolikor drugih pravnih strok ni tako temeljito upošteval, kakor sodstvo Pogrešali so takoj v začetku oznamenil za upravno stroko, za pravno zgodovino, za teoretično pravno vedo, zlasti za pravno iilozofijo, toda sodstveno besedje je bilo soliden temelj, "etudi mu je nedostajalo sodnozdravniških nazival. Zaradi solidnosti je bilo delo vredno, da bi bilo dalje moderno ostalo, nego mu je bilo usojeno. Ni toliko kriv besednjak, da je prišlo drugače, marveč razmiere so usodno potrle njegov pomen, ko sta precej prvi dve leti 189.5—1896 porodili Kleinovo obširno civilno-pravdno zakonodavstvo, katero je naše pravnike postavilo pred novo nalogo, hitro poiskati sto in sto nepričakovanih pravnih nazivov za novo donesene pojme in za novo skovane izraze. Pač veliko je vprašanje, kako bi se bili kos izkazali, da nismo imeh veščaka Štreklja za urednika državnega zakonika. Z vsem ponosom zremo na obavljeno delo let 1894—1896 in trditi smemo, da smo bili tistikrat na višku časovnih zahtev. Kasneje so nas te žal prehitele. »Pravnikova« terminologija je Slovenska pravna terminologija. 157 ponosno zatrjevala, da bo za naprej uradna slovenska izdaja zakonov in ukazov v državnem zakoniku rabila tiste termine in tisto besedje, ki se »podaja v pričujoči knjigi, katera se torej s tem nekako oficijelnim značajem izroča slovenskim pravnikom.« To izjaviti je bil urednik od Štreklja izrecno pooblaščen. Ali pravega uspeha le ni bilo. Imensko besedje starega občnega sodnega reda je spadalo že po nekoliko letih v staro šaro. Besedje novih civilnopravdnih zakonov z zamotanimi novimi pojmi je popustilo izraze, določene v terminologiji; isti pojav, ki je bil pred lelom 1894 resničen za Cigaletovo prednico. Ple-teršnikov >Slovensko-nemški slovar« je izšel v letih 1894 do 1895 in torej ni bil upošteval drugega besedja ko Cigaletovo. Tako smo bili riaenkrat reveži, dasi smo imeli več slovarjev ko kdaj poprej. »Pravnikova« terminologija je bila ob aktualni svoj pomen, ostala je, kar je še: izbrano gradivo Cigaletovo dobe. podstava novega slovnika, ki bo na nji graditi više in ki se mora s tem pozidati, da dobi slovniško-kritično lice današnje pisne slovenščine. Najnaravneje bi kajpada bilo, da bi bili takoj po letu 1896 z novim Štrekljevim besedjem učvrstili do trdne podlage sodstveno besedje in da bi bili ostale nedostalke odpravljali sproti od izdaje do izdaje. Zamudili smo to. Trdna podstava s^ je cmiajala, in posledice čutimo zelo bridko. O vzrokih te zamude nisem neposredno informiran in podam besedo dr. rranu Mohoriču, ki je v >;Vedi«, IV. str. 486 zapisal: »Po odhodu dr. Streklja_smo Slovenci dobili novega urednika za slovenski prevod in izdajo zakonov. Toda prišel je na Dunaj urednik zadnje naše terminologije dr. Babnik. Pri osebnem in uradnem potrebnem stiku in sodelovanju bi naša izdaja zakonov lahko bila boljša, ioda pozivanca imata svo] različni posel in različna pota in tako na kako sodelovanje ni misliti.« Res je: dr. Babnik in dr. Vidic sta prišla na Dunaj, a naša terminologija je ostala zunaj. Dober je ta uk predvsem za to. da se ne smemo zanašati, da nami bo terminologijo sestavil kak posa meznik, ampak sami moramo rešiti to s't v a r. Kdo JO ima prijeti? Kakor so stvari sedaj in ker gre za važno kulturno delo, nihče drugi ko vlada Slovencev sporazumno z društvom »Pravnikom«. 158 Slovenska pravna terminologija. IV. Ker se struga ni čistila, kakor bi se bila, da smo jo sproti snažili, je tekel po čudovitih razplavkih naraščajoči potok naselja pravne8:a jezika. Društvo »Pravnik« se je pečalo le še z izdajanjem svojega glasila in ročnih izdaj prevodov avstrijskih zakonov. Ostanimo pri teh prestavah, ki so važen vii besedja nove teminologije. Delo sta opravila Kavčnik in Volčič, ki jima je bila ureditev poverjena vsakemu posamič. Civilno pravne zakone (naj govofim najprej o teh, ker so najvažnejši) sta našla prevedene, in dasi sta hotela prevod dvigniti na višek že više razvitega pisnega jezika, težko jima je pač moralo biti, da bi bila nastopila proti avtorskemu ugledu tako slavnega jezikoslovca. • Najboljša predstava je Kavčnikov izvršilni red, a niti ta so ni otresel pogreškov, ki jih je bil Žtrekelj kot nepravnik in v naglici pogrešil. 2e za Žtreklja je bilo jasno, danes je še bolj gotovo, da n. pr. nesrečna skovanka »d o m i k« ne sme obveljati za nemški: Zuschlag. »Podelitev domika« (napis) se ima glasiti: podeljevanje (v dražbi); »domik« pa: ,>o-d e 1 i't e v (v dražbi). V tem zmislu moramo pisati: upor zoper , podelitev (§ 184, ne: zoper podelitev domika), podelitev je odreči . . . (§ 186, ne: domik je odreči . . .) itd. Nemški »zu-schiagen« pomeni udar s kladivoml kot znak končane dražbe, kasneje kot znak simbolne izročitve. Odtod je fraza: »untei den Hamnier kommen«. Slovenščina si je drugače pomagala. Značilen ji je bil oklic (boben poje: es wird auf die Tvommel geschlagen), od tod potem: na boben priti. Pravijo torej: na boben prodajati = im Lizitationswege verkaufen. Ni umljivo, ka] naj ima s tem opraviti glagol doinjkati, domakniti (domek-niti). Nedovršnik domikati ima en sam pomen: hinzuriicken. Dovršnik domakniti ima isti pomen in po Pleteršniku (Zalokar-jcv rokopis) še preneseni pomen: hinzugeben, torej (pri dražbi): mehr bieten. Domik bi mogel potemtakem kvečemu pomeniti: das Mehrbot, das hohere Angebot. nikakor pa ne: der Zuschla*. Ne najdeš niti jezikoslovca niti navadnega zemljana. ki bi ne n;islil na: domig (od migati), ako mu poveš to temno besedo. Normalno uho je ne prenese, zato proč z njo! Slovenska pravna terminologija. 159 V Še večji meri velja isto o Volčičevih civilnopravdiiili zakonih, ki so njegova najboljša prestava. Vzemimo »p o s a -m e z n e g a sodnika«, ki je pogrešen, ker pomeni »der ein-zehie Richter« ali »ein einzelner Richter«, ne pa »der Einzel-richter«. Razločevati posamini sodnik (tako hoče Mohorič), pa posamezni sodnik, to ni nič, ker oboje znači gori povedano. P o s a m i č - sodnik (dr. Dolenc) bi imel biti le posamični (posamičen) sodnik in bi pomenil isto. Odločiti se nam ie ali za »p o s a m s k e g a sodnika« (posamski zapor, Einzel-haft, je državni zakonik že prej prevajal, glej Pleteršnika) ali ra napravimo novo tvorbo od samostalnika »samost« = Isoliert-heit (Pleteršnik), ki ga je v pomenu »po samiosti« = einzeln zlasti labil Jurčič, po samosti ali po dva (n. pr. Rokovnjači, str. 55). Iz te besede dobimo pridevnik »s a m o s t e n« (kakor starost — starosten, mladost — mladosten) in potem samostalnik: »s a-m o stnik«. Ti primeri naj za enkrat veljajo za zaključek: niti naši najboljši viri niso taki, dabise smeli brez kritične predelave uporabiti. Sledi pa tudi še to, da ne kaže zbirke nadaljevati dotlei, dokler ne pride nova terminologija. Prevodi nereda niso m.ini-šaii, ampak večali so ga. Vemi, da me vsakdo razume, da nočem manjšati zaslug dr. Edvarda Volčiča za stvar, ki o nji pišem. Ali objektivna resnica je,,da so nekatere njegove prestave grozno slabe in da mož poslu včasi ni posvetil tistega truda, ki je minimum dolžnosti vsakega prevajalca. Skoro vsak njegovih ostalih preštevilnih prevodov trpi za površnostjo, ker je narekovalcu veliko ulo.