Le!ni!<XXVm.
Cetovec, petek, 26. januar 1973
Štev. 4 {1592j
Ob nofab /n /ormjranyu s^ro-^rovne ^om/si/e
Ner^zMw/;!vo zgm::d?:o, zoževg/-"o in ^Z;rg/no počgsno reševgnje ng-legg vprgšgnjg in z/gsti pozngni pogrom: Šovinistični/? in neongcistiČm/? si/ prof; mšim prgvicgm /gns^e jeseni to ngs p?is:7:7i, dg smo :e ^orošk ^:'o ^enci oZ?rn:7i zg pomoč ng /ggos/g-fijo ^ot topoičpitiiico držgvne po-godk in ^ot zg^onito vgrgknjo interesov s/ovens^e ngrodnostne s^gp-noM: ng Roroš^em.
Tg ngš krg/? je privede/ do t:*gg, dg ^e je pričel zgnimgti zg ngše ^prgšgnje vsg sveiovng jgvnost, predvsem p g je povzroči/, dg je v/gdg ^RR/ 6. iiovcm/irg 7972 pot/g/g ngši v/gdi poseZ?no noto, ^i te izčrpno m podrot?no Z?gvi z ngjk/j perečimi RroZ?/emi ngše rigro<7iiottwe topnosti 'n od/očno zg/?tevg dos/edno izpo/-tiiiev do/oči/ držgvne pogoje v zg-ščito s/ovens^e in Z?rvgšk mgnjšine v Avstriji. Rdor noto ngtgnčno prouči, Z?o /g/?k ggotovi/, dg gre pri noti zg resen in gteme/jen pri^gz nezg-dovo/jivegg reševgnjg met/ngr. do/oči/ v korist s/ovens/:e ngroi/nosf. skp-"otti in te potege; jesenskZ? dogod-"* ^ov, k to povzroči/: izrecno zgs^rZ?-//enosf jggos/ov. v/gde. Te-tg v noti ng ^oncg izrgžg prepričgn;e, dg Z?o Mgtg v/gdg v dogovorg t s/ovens/:o in /?rvgš^o ngroafnottno t^gpnott;o čimpre/ izZ?o/jšg/g njgn po/ožgj in Rreš/g ^ popo/nemg in jot/et/nerng ^resničevgnjg obveznosti, bi ji/? vte-Z?gje eten 7, kr bi bi/g sicer bot to-podpisnicg držgvne pogot/be in zg-bonitg vgrgbinjg interesov s/ovensbe /n brvgtbe mgnpine prisi/jeng, t/g se od/oči „tgd: zg t/rgggčne borgbe".
^Od/gšgnje pri izpo/n;evgn;g obveznosti do ngrot/nostnib mgnjšin je dgnes nergzgm/pv gngbronizem". Tg Ugotovitev je v zvezi z vso tebtno vsebino note brez dvomg ze/o neprijeten očiteb ngši držgvi, bi i/gje iz-"gšgnjg v svojem odgovorg, gg .zvezng v/gt/g sot/i, t/g je bistveno preb trengtnib čgstev g-Sfneriti pog/et/ v priZ?odnost", zg o/j Bngčgj obrgmbe in t/ip/omgfsbo iz-'cženegg prizngnjg prgvi/nosti teb o-čitbov, bi jib negspesno zgvrgčg 2go/j s /ormg/ističnimi prijemi, čet t/g /e ,izb/jgčng stvgr pristojnih gv-ttfijsbib ob/gsti, g/i t/ogot/bi v vlv-ttriji po gvstrijsbi gret/itvi pomenijo Ptotigstgvne gbcije g/i ne in t/g ob-^g/gje, t/g je jggot/ovgnsbg strgn v "rgt/ni noti gvstrijsbe t/ržgv/jgne po-tp/ošeno obt/o/ži/g zgrgt/i šovinizmg 'g neongfizmg".
Torej int/irebtno /e pt.^ng, t/g gv-ttnpbi t/ržgv/jgni posp/oseno sicer liso šovinistično in neongcistično g-ttnerjeni, pgč pg t/o/očene si/e met/ "jimi. Več pg tgt/i jggos/ovgnsbg ^otg Mi trt/i/g. Očitno pg je vzrob tgbe interpretgcije jggos/ovgnsbe no-. te /e tg, rti trebg zgvzeti stg/iščg ^ stvgrnim in gteme/jenim trt/itvgm S/et/e nezgt/ovo/jivegg reševgnjg tttgnjšinsbegg vprgšgnjg. Ng te gv-ttzijsbg notg sp/ob ne ot/govgrjg, zg-'at/i česgr /ggos/gvijg priprgv/jg no-}*o noto, bgbor je povet/g/ govornih /tgos/vgnsbegg zgngnjegg ministrstvg ^/i/gn Zgpgn.
Ro t/rggi strgni pg /!vttrijg /e pri-^g, t/g vprgšgnjg ngše ngrot/nostne jbgpMosti še niso rešeng v smis/g t/o-'°či/ t/ržgvne pogot/be, bo pret//ggg njihovo rešitev z vzgjemnimi stibi f*ft/ soset/nimg t/ržgvgmg. ^ tem ne y?izMg /e nezgt/ovo/jive rešitve vprg-tgnj č/eng 7, temveč prvič v zgot/o-^/ni ee/o v grgt/nem t/obgmentg, t/g ^prgšgnje č/eng 7 ni zgo/j notrgnje-Po/itično v^rgšgnje, mgrveč tgt/i zg-?gnjepo/iticno. ^ tem pret//ogom pg ^ ngšg t/ržgvg bbrgti svgj zg prvi ^engfeb prepreči/g, t/g bi se ngše ^Prgšgnje sproži/o preč/ OZN.
, To je gvstrijsbi tisb s posebnim zg-""vo/jstvom zgbe/eži/. Zgbgj tgb
Gre za naše pravice
Nevarni izbruh in stopnjevanje nemškega nacionatizma v zvezi z dvojezičnimi napisi in popotno nerazumevanje vetikega deta avstrijske javnosti za naše pravice so privedti do razmer, ko smo upravičeno zaskrbtjeni za nadatjnjo usodo stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
V tem resnem trenutku Zveza stovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Stovencev skticujeta za ponedetjek 29. januarja ob 20. uri v cetovški Detav-ski zbornici (dvorana !)
zbor odbornikov in krajevnih zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Siovencev
Gre za naše pravice! Gre za usodo našega tjudstva! Zato pridite na zborovanje vsi, da podprete naše narodne zahteve in tozadevno prizadevanje obeh osrednjih organizacij.
Cetovec, dne 24. 1. 1973.
Zveza stovenskih organizacij na Koroškem
Narodni svet koroških Stovencev
Zakaj se Avstrija boji
intemaciona!izacije vprašanja koroških Siovencev
Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFR Jugosta-vije Mitan Zupan je na tiskovni kon^enci prejšnji teden izjavit, da odgovora avstrijske vtade na ju-gostovanski memorandum o prihodu teroristične skupine na jugosto-vansko ozemtje ter na noto o poto-žaju stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji v Beogradu proučujejo. Dodat je, da je jugostovanski odgovor na avstrijski memorandum in noto .v pripravi*.
Na vprašanje v zvezi z izjavo avstrijskega zunanjega ministra Kirchschtagerja, da žeti avstrijska vtada z Jugostavijo rešiti probtem manjšin, pa je Zupan izjavit: „Ju-gostavija {e zmeraj sodita tn sodi še danes, da je zažeieno dvostransko reševanje spornih vprašanj s sosednimi državami, seveda s pogojem, da to zagotovijo obojestransko sprejemtjive rešitve. Toda za dobre stike med državama je nujno, da se poiožaj in pravice stovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji rešijo na podiagi do-
siedne uveijavitve 7. čtena državne pogodbe in neposredno med avstrijsko viado ter izbranimi predstavniki stovenske in hrvaške narodne manjšine "
Ta izjava je nedvoumna in ra-zumtjiva za vsakogar, ki jo hoče razumeti, ki torej ni potitični anat-tabet ati pa — kakor smo doživeti v Avstriji — skrajno zloben. Kar je iz te izjave napravit avstrijski tisk, namreč ni mogoče totmačiti drugače kot višek ztobe. Zmagostavno je zapisal, da se Jugostavija odpoveduje internacionatizaciji vprašanja, nekateri pa so šti četo tako da-teč, da so koroškim Stovencem že kar zagroziti, da se bodo morati zdaj uktoniti, ko jih je Beograd pustit na ceditu. Res klasičen primer ztobnega podtikavanja in zavijanja dejstev.
Toda za vsem tem se skriva tudi še nekaj drugega — očiten strah pred internacionatizacijo vprašanja koroških Stovencev. Avstrija se dobro zaveda, da njena vest ni čista. Dobro vedo, da pred mednarodnim
(orumom ne bodo mogti operirati s (razami, ko pa so dejstva vse preveč zgovorna in prepričtjiva. Ne bodo mogti zatajiti dogodkov tonske jeseni, ne bodo mogli prikriti resnice o tem, da so šovinistični in nacistični elementi s svojimi nahujskanimi pomočniki brutalno nastopiti proti pravicam Stovencev, medtem ko obtasti niso mogte in niso hotete preprečiti protizakonite dejavnosti ter poskrbeti za spoštovanje zakonov.
To so dejstva, ki obtožujejo in na katera Avstrija ne bo mogta vedno odgovarjati z molkom, ki priča o brezprimerni prepotenci. Ne bo mogta samo (razariti o pri-pravtjenosti na bilateratno reševanje, marveč bo to pripravtjenost morata pokazati tudi v dejanjih — vendar ne tako, da bo reševanje spet prepuščata tistim krogom, ki so
Skupna seja
obeh odborov ZSO
Nadzorni in Upravni odbor Zveze stovenskih organizacij na Koroškem sta na skupni seji dne 22. januarja 1973 vzeta na znanje poročiio o uradnem obisku deiegacije koroških Stovencev v SR Sioveniji.
Po datjši razpravi o trenutnem stanju v zvezi z reaiizacijo čtena 7 državne pogodbe sta odbora so-gtasno odobrita skiep Koordinacijskega odbora Zveze stovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev, da vztraja pri svoječasni odiočitvi o-beh osrednjih organizacij stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, po kateri njeni predstavniki ne sodetujejo v predvideni komisiji, ki na) bi obravnavata vprašanja 3. odstavka 7. čiena državne pogodbe, in to z ozirom na to, da je v komisijo imenovan tudi podpredsednik Heimatdiensta in prednik društva „Bund der Windischen*.
že pot stotetja uspešno preprečevati steherno pravično rešitev manjšinskih vprašanj, marveč v pogajanjih s prizadeto manjšino, ki edina more pravitno oceniti, kako in kdaj je manjšinsko vprašanje zadovotji-vo rešeno.
Svojo pripravtjenost za taka pogajanja smo koroški Stovenci izpričati v vseh 17 tetih po podpisu državne pogodbe ter posredovati vtadi tudi konkretne in utemetjene predtoge k vsem konkretnim vprašanjem. Če nas je dostedno neupoštevanje teh predtogov in brezmejno zavtačevanje reševanja naših probtemov prisitito, da se v trenutku, ko je prišto do nove eskata-cije nemškega nacionatizma, obrnemo za podporo na matični narod in na mednarodno javnost, potem nam tega koraka nihče ne more zameriti. Ztasti pa nam tega ne morejo očitati tisti, ki s svojo dotgo-tetno protistovensko dejavnostjo nosijo gtavno krivdo, da je prišto do današnjega stanja.
sfrg/? pred OZN, /?g /f /?gjf vse vzorno rešeno?
Norost/ S/ovenct od ne/:</gj zggo-vgrjgmo ngee/o, t/g je /n nrorg /n7; mgnjs/ng sgmg sg/?je&t svoj:/! teženj /n t/g fnorg zgto tgt/: soot//očgf: pr: reševgnjg njen:/: pro/demov. Zgto po-zdrgv/jgmo v jggos/ovgns^: not: :z-rgženo pr/čg^ovgnje, t/g /:o ngsg v/gt/g v t/ogovorg s pr/zgt/eto ngrot/-nostno s&gpnostjo č/ntprej :'z/?o/jšg/g njen po/ožgj :n pres/g Z: popo/nentg :n t/os/et/nemg gresn/čevgnjg č/eng 7.
To že/:tno tgt/: m: :n smo vet/no pr:prgv/jen: reševgt: ngsg vprgšgnjg v neposrednem st:'Z?g med predstgv-n:&: mgnjstne :n pristojnim: orggni zvezne in deže/ne v/gde, ne pg v g/i o Z? sode/ovgnjg predstgvni&ov orggni-zgcij, ^i merijo ng to, dg /n odvze/e s/ovens&emg preZnvg/stvg prgvice in njegov zngčgj &ot mgnjšine in %gte-ri/? dejgvnost morg Znti zgto po 3. odstgv&g č/eng 7 držgvne pogodbe prepovedgng.
Ndor ngs si/i v tg^o komisijo, ne &gže do/;re vo/je, dg Zn' /?ote/ dejgn-s&o reševgt: proZdeme s/ovens&e ng-rodnostne s&gpnosti, pgč pg ngsprot-no noče znosne rešitve. To pg v do-s/ednosti pomeni zg/:tevo po ngdg/j-
nj:Z) /rorg^iA v smeri interngciong/i-zgcije.
Z.e-tg je po nedvogmni izjgvi predsednik izvršnegg svetg SR S/ovenije Ngrincg že v tek in Z?o ng dnevnem redg vsedot/ej, do^/er ne Z*o priš/o do sporgzgmne, znosne rešitve med pristojno v/gdo in prizgdeto mgnj-šino, ^i eding more doknčno podgt: izjgvo o sprejem/jivi in znosni rešitvi.
Vse drgge špek/gcije tgdi potom z/ongrnerniZ: to/mgčenj rgzni/? izjgv in z/okiZ) podtiknj stvgri sgmo š^o-dgjejo. Korošci S/ovenci smo iskeno priprgv/jeni ^onstrg^tivno sode/ovg-ti in sood/očgti pri reševgnjg ngši/? vprgšgnj, n;Z:gZ:or pg si ne pgstimo vsi/jevgti sode/ovgnjg v kmisiji, ^i po svojem sestgvg že vngprej ne dgje jgmstvg zg zgdovo/jivo rešitev in v ^gtero zgto ne moremo zggpgti.
Rri tem se zgvedgmo, dg tisti, k img oZ:/gst v rok/;, /g/?k „rešgje" vprgšgnjg tgdi proti vo/ji mgnjšine Z*rez nje in proti njej — doknčno Zasedo pg k ZdjgZ* temg ime/g vedno /e prizgdetg mgnjšing sgmg, ^er gre zg niene /egitimne prgvice in njen ngdg/jnji rgzvoj.
Dr. Trgnci Ztvitter
Končno mir v Vietnamu
/gtri Z?odo zgngnji ministri rlmeri^e, Severnegg ter /gžnegg Viet-ngmg in predstgvni^ jgžnovietngms^egg ngrodnoosvo/^odi/negg g:Z:gnjg v Rgrizg podpisg/i sporgzgm o gknitvi sovrgžnosti v Vietngmg. Ro do/g:Z: Zeti/? Z:rvgve in dos/ej mordg ngjZ?o/j gmgzgne vojne Z*o končno gtiZ:n:7o orožje in zgče/o se Zo okolje do/gotrgjniZ: poggjgnj, ^i ngj Z*i prived/g do končne pomiritve in miro/jg/me rešitve pereči/) pro/demov ng indo^itgjs^em področjg.
Do premirjg v Vietngmg sevedg ni priš/o zgrgdi tegg, Z)er Z*i Zd/i gmerišk vodite/ji nengdomg od^ri/i svojo miro/jgZmost. Ne. Do tegg, dg so knčno /e pristg/i ng sporgzgm, ji/) je prisi/i/ odpor proti gmgzgni vojn: in proti strgšnim z/očinom gmeriš^i/? vojg/:ov ng victngmskm Z^ojiščg, k je v zgdnjem čgsg zgje/ ves svet.
RoseZmo v zgdnj:/) tedni/: in ce/o zgdnji/? dne/) je vg/ protestov proti gmeriškmg vojs^ovgnjg in kgtemg Z)omZ)grdirgnjg v Vietngmg dosegg/ više^. Rrejšnji teden je tg vg/ zgje/ tgdi Avstrijo in je priš/o do protestni/? po/?odov v vse/? zvezni/? deže/g/?. Rovsod so gde/eženci ne g/ede ng strgn-krs^o g/i svetovnongzorno pripgdnost oZ?sojg/i z/očins^o početje gmeriš-/:egg imperig/izmg v /ndokni ter izrgzi/i svojo so/idgrnost „z indo/:ifgj-s^imi /jgdstvi, ^i so vzg/ed vsem zgtirgnim ngrodom svetg*, ^g^or je Z?:7o n. pr. rečeno v /efgk, s ^gterim je tgdi R/g/? s/ovens^i/? štgdentov ng Dg-ngjg pozivg/ svoje č/gne, dg se gde/ežijo demonstrgcije proti vojni v Vietngmg.
Tg širok, ves svet oZ?seggjoči vg/ protestov je gotovo Z?istveno pri-spevg/ Z? temg, dg je knčno /e priš/o do sporgzgmg o premirjg. Od/očnost vsegg demokgtičnegg č/oveštvg, dg se gpre gmgzgni imperig/istični vojni, pg Z?o tgdi v Z?odoče jgmstvo, dg Z?o v /ndokni — tg^o pg tgdi v drggiZ? de/i/? svetg — priš/o do prgvičniZ? rešitev, k kdo zggotgv/jg/e svoZ?odo in neodvisnost ngrodov, s tem pg tgdi resničen in trgjen mir v svetg.
Rremirje, k je Z?i/o sedgj doseženo, pomeni prvi ve/i^i gspe/? viet-ngms^egg /jgdstvg v njegovem jgngš^em Z?ojg zg to, dg /g/?k sgmo od/očg o svoji gsodi. V tem Z?ojg je doprines/o ve/i^gns^e žrtve, ^i ngj Z?i Z?i/e vsemg č/oveštvg resen opomin, dg mirg ni mogoče grgditi ng po/iti^i si/e, mgrveč edino/e ng ngče/iZ? eng^oprgvnosti in sožitjg med ngrodi.

Jugoslovanska nota avstrijski vladi:
!zpo!njevanje č!ena 7 državne pogodbe
je mednarodna obveznost avstrijske države
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve SFRJ izraža spoštovanje veleposianištvu re-pubtike Avstrije in si šteje v čast prositi vele-posianištvo, da avstrijski viadi posreduje na-siednje:
Vtada SFRJ izredno pozorno spremlja dogodke na Koroškem, ko šovinistične in neonacistične sile ovirajo avstrijsko vlado, da bi uresničila zakon o uvedbi dvojezičnih napisov v 205 koroških krajih. Organizirana dejavnost teh sil, ki je prešla v tako nasilne oblike in intenzivnost, je bila že od vsega začetka protislovenske in protijugoslovanske narave. Nasprotniki dvojezičnih napisov so prevzeli pobudo v svoje roke in se po odstranitvi tabel z dvojezičnimi napisi lotili akcije, da bi jih likvidirali tudi v političnem pogledu. Ob teh protiustavnih akcijah moramo ugotoviti, da so imeli pristojni organi pasivno vlogo in da se niso odločili za potrebne učinkovite ukrepe.
Tak razplet dogodkov je neposredno ogrozil interese in pravice slovenske narodnostne manjšine na Koroškem in izzval resne motnje v doslej dobrih sosedskih in prijateljskih stikih med SFRJ in Avstrijo. Vlada SFRJ zato vnovič izraža avstrijski vladi svojo izredno zaskrbljenost.
Opozoriti moramo, da je Avstrija z državno pogodbo o ustanovitvi neodvisne in demokratske republike — pogodba je začela veljati že leta 1955 — prevzela povsem natančno določene obveznosti glede zaščite slovenske in hrvaške narodnostne manjšine oziroma zagotovitve pogojev za njihov vsestranski etnični, gospodarski in kulturni razvoj. Odtlej je preteklo 17 let, a avstrijske vlade niso izpolnile svojih obveznosti, čeprav so se v tem času zelo zavzemate za zaščito pravic svoje narodnostne manjšine na Južnem Tirolskem.
To kaže, da je Avstrija zelo dobro poznata manjšinske probleme, a da je pokazala premalo dobre volje, da bi ta vprašanja enako obravnavali, kadar je šlo za slovensko in hrvaško narodnostno manjšino.
Vlada SFRJ želi ponovno opozoriti avstrijsko vlado, da je po podpisu državne pogodbe sledilo več uradnih ukrepov, ki so resno prizadeti interese slovenske in hrvaške manjšine. Tako so leta 1957 ustanovili Karnt-ner Heimatdienst, kar je v bistvu pomenilo obnovljeno dejavnost tistih nacionalističnih in neonacističnih sil, ki so bile aktivne v prepovedanem Heimatbundu. Vindišarji so postali uradna kategorija koroškega prebivalstva, ki so jo pni popisu prebivalstva posebej obravnavali v škodo slovenske manjšine, a popisi so potekali v takih razmerah iin na način, ki je manjšino prizadel. Leta 1958 so ukinili obvezno dvojezično šolstvo, ki ga je na Južnem Koroškem uvedla začasna koroška vlada leta 1945. Ukinili so slovenski jezik v šestih izmed devetih sodnih okrajev, kjer so slovenščino uporabljali kot uradni jezik. Med številnimi pogovori slovenskih organizaciji na Koroškem so opozorili, da uresničujejo določila 7. člena državne pogodbe in druge določbe v korist manjšine zelo počasi, nedosledno in restriktivno
Na vsa ta dejstva je vlada SFRJ avstrijsko vlado večkrat opozorila, še posebej v svoji noti št. 526/59, izdano 17. marca 1959, in zahtevala, da dosledno uresničijo določila državne pogodbe.
Odlašanje pri izpolnjevanju obveznosti do narodnostnih manjšin je danes nerazumljiv anahronizem. V času, ko so pozitivni tokovi v Evropi ustvarili pogoje za pripravljalni sestanek na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, ne morejo akcije šovinističnih in neonacističnih sil ter premalo odločno nasprotovanje taki dejavnosti utrditi zaupanja v dobro voljo Avstrije, da želi skupaj z drugimi evropskimi državami sodelovati pri krepitvi miru in varnosti in poglabljanju medsebojnega sodelovanja.
Pokazalo se je, da je neizpolnjevanje obveznosti do hrvaške in slovenske manjšine izzvalo negativen razvoj, v katerem so šovi-
nistične in neonacistične sile ustvarjale o-zračje popolne netolerance. Te sile še vedno vodijo intenzivno kampanjo ter pritiskajo na manjšino, poskušajo zbuditi dvome o poštenosti koroških Slovencev, izzivajo nerede, fizično napadajo pripadnike manjšine, oskru-njajo partizanske grobove, odstranjujejo dvojezične napise, pritiskajo na starše, naj ne vpisujejo otrok k slovenskemu pouku, skušajo izsiliti ugotavljanje manjšine in podobno.
Ni mogoče pozabiti in prezreti pravega pomena izjave organizacije Karntner Heimatdienst za glasilo ,Ruf der Heimat" leta 1970, da bo zavladal mir na Koroškem šele tedaj, kadar tam ne bo več ene izmed dveh narodnostnih skupin. Pozivi v tisku, naj bi odstranili dvojezične napise in 15. oktobra 1972 v Celovcu organizirali demonstracije,
Pred nedavnim je avstrijska vlada — kakor smo poročali že v zadnji številki našega Usta — končno le odgovorila na noto jugoslovanske vlade glede položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in še posebej glede protislovenske in protijugoslovanske gonje na Koroškem, ki je doživela višek v lanskih napadih na dvojezične napise.
Avstrijski tisk je odgovor dunajske vlade vzel za povod, da je s podtlka-vanjl In zavijanji dejstev spet začel — da se milo izrazimo — hujskati proti Jugoslaviji. Da sl lahko vsak sam u-stvari mnenje o tem, kakšna je resnica v zvezi z Izmenjavo not, objavljamo v celoti tako noto jugoslovanske kot tudi noto avstrijske vlade. To je hkrati tudi najboljša možnost, za primerjavo In zlasti za kritično oceno, kako je avstrijska vlada .odgovorila" na vrsto zelo jasno In nedoumno formuliranih opozoril In ugotovitev, oziroma kako skuša prikriti In zamolčati neprijetna dejstva, ki pa jih tudi s sedanjim sprenevedanjem ne bo mogoče spraviti Iz sveta.
Kaj o tem .odgovoru" avstrijske vlade na jugoslovansko noto mislijo v Sloveniji in Jugoslaviji, pa je zelo dobro In prepričljivo povedal dr. Janko Pleterski v obširnem komentarju, ki ga prav tako ponatlskujemo Iz ljubljanskega .Dela".
jasno kažejo, kdo v resnici organizira profi-siovensko in profijugosiovansko kampanjo na Koroškem.
Namen vse dejavnosti organizacije Karnt-ner Heimafdiensf v današnjih dogodkih na Koroškem je ukiniti oziroma razveijaviti zakon o uvedbi dvojezičnih napisov, preprečiti morebitne nove ukrepe v korist manjšine, pogiabljati nestrpnost med nemško govorečim prebivaisfvom in siovensko manjšino in z nasitnimi akcijami prisiliti avstrijsko vlado, da se odreče izpolnjevanju obveznosti, navedenih v 7. členu državne pogodbe. Ta organizacija je s svojimi javnimi akcijami povsem razkrila svoje šovinistične cilje, da bi slovenski narodnostni manjšini odvzeli njene manjšinske pravice in status. Zato vlada SFRJ ponovno zahteva od avstrijske vlade, da prepove tako dejavnost Karntner Hei-matdiensta v skladu s 5. odstavkom 7. člena državne pogodbe. Vlada SFRJ hkrati zahteva, da onemogočijo dejavnost tudi vsem organizacijam, ki se ukvarjajo s sovražno aktivnostjo proti SFRJ, tako kot določa 9. člen državne pogodbe.
Vlada SFRJ je vselej izhajala iz tega, da so narodnostne manjšine pomemben dejavnik pri povezovanju dveh držav, ki spodbuja prijateljsko sodelovanje, in da je zava-
rovati etnično naravo narodnostnih manjšin in ustvariti razmere za njihov vsestranski razvoj v polnem interesu medsebojnega sodelovanja. Vlada SFRJ je med letošnjimi srečanji z avstrijskimi državniki z zadovoljstvom ugotovila, da se avstrijska vlada zaveda, da je treba urediti to vprašanje, ^in da je pokazala pripravljenost nenehno poglabljati in podpirati interese in razvoj manjšin.
Vlada SFRJ je pozitivno reagirala na sprejetje zakona o uvedbi dvojezičnih krajevnih napisov, kot na korak k naglejšemu in doslednejšemu izpolnjevanju obveznosti iz 7. člena državne pogodbe, čeprav zakon le deloma izpolnjuje določila 3. odstavka 7. člena.
To okrnjenje se ne nanaša zgolj na uvajanje dvojezičnih napisov le v 205 krajih in vaseh, temveč tudi na omejevanje dvojezičnih napisov zgolj na table krajev in smerokaze, upoštevaje pri tem popis prebivalstva iz leta 1961, kar je za manjšino nesprejemljivo, in na podlagi 20-odsfotnega cenzusa pri določanju krajev, ki naj bi jih zakon zajel, kar ni v skladu s teritorialnim načelom, ki ga omenja navedeni člen državne pogodbe.
Kljub temu pa so zakon ostro napadle šovinistične in neonacistične sile na Koroškem, kar le potrjuje potrebo, da mora avstrijska vlada brez kakršnegakoli odlašanja najodločneje ukrepati in zagotoviti uresničevanje tega zakona. Vlada SFRJ želi, da bi avstrijska vlada uvidela pomembnost opozorila, da bi lahko kakršnakoli morebitna revizija zakona o uvedbi dvojezičnih napisov krajev v škodo manjšine oziroma kratenje take pravice vplivalo, da bi bila vsa dosedanja prizadevanja za ureditev vprašanja slovenske in hrvaške narodnostne manjšine zaman. Tako bi tudi vse tisto, kar je vlada zveznega kanclerja Kreiskega doslej storila v korist manjšin, ostalo brez pomena.
Vlada SFRJ je imela že večkrat priložnost izraziti svoje zanimanje in željo, da bi se poglabljali dobri sosedski in prijateljski stiki z Avstrijo. Vlada SFRJ je prepričana, da so dobri in prijateljski stiki z Jugoslavijo tudi v interesu Avstrije. Ob srečanjih med jugoslovanskimi in avstrijskimi državniki se je vselej potrdila taka obojestranska želja. A ugotoviti je treba, da dogodki na Koroškem ogrožajo tako usmerjenost in da vse bolj negativno vplivajo na jugoslovansko-avstrij-ske stike nasploh.
Vlada SFRJ je prepričana, da si tudi avstrijska vlada želi, da bi se dobri sosedski stiki nadaljevali in nenehno poglabljali, zato pričakuje, da bo avstrijska vlada brez odlašanja odločno ukrepala in ustavila nacionalistično kampanjo, onemogočila dejavnost organizacij, ki netijo narodnostno nestrpnost, in da bo vztrajala pri doslednem uresničevanju zakona o dvojezičnih napisih. Vlada SFRJ tudi pričakuje, da bo avstrijska vlada v dogovoru s slovensko in hrvaško narodnostno manjšino čimprej izboljšala njun položaj in prešla k popolnemu in doslednemu uresničevanju obveznosti, navedenih v 7. členu državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentih. Vlada poudarja, da so zahteve za določitev manjšin povsem v nasprotju z državno pogodbo.
Vlada SFRJ pri tem opozarja, da je izpolnjevanje teh določb državne pogodbe mednarodna obveznost avstrijske države.
A če se bodo sedanje razmere na Koroškem nadaljevale, in če bodo ukrepi, s katerimi naj bi te dogodke premostili, brez uspeha, bo vlada SFRJ prisiljena, kot podpisnica državne pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratske Avstrije ter zakonita varuhinja interesov slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, odločiti se tudi za drugačne korake, s katerimi naj bi uveljavili manjšinske pravice, vštevši tudi posredovanje mednarodnih (orumov.
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve tudi ob tej priložnosti izraža veleposlaništvu republike Avstrije svoje izredno spoštovanje.
C tzvsipij
s%tezn
in dc&ri vciji
Po z/oZrZZ z/veZ zMeteezZ j c prttpe/ odgovor gvttrzjtZe v/gz/e Mg jzzgot/ovgMtZo noro z z/Me 6. MoveMzZrg /972 o Z? protZt/oveMtZZ m protz-jzzgot/ovgMtZZ goMjz ne ččorotZeM:. Že trez/Z z/ecetMZrg je ZgMc/er XreZtZy pojgtMjevg/ zg-M!zzz/Mott oz/govorg s teM!, z/g Mgto noto tZrZMO prozzčzzjejo ZM z/g Zočejo rzgzzjo tezMe/jzto oz/go-vorZtZ. zlvttrzjtZz oz/govor je torej MgZgMČMO z/oM!tt/jeM. P M MMz č/gMeZ gg zzz- more zzčrpzzo ZoMzeMtZrgtZ, zgto te to p/tgMje ovrejzzje prez/-ftezM Mg fztto, Zgr gvttrzjtZg v/gz/g p/že v zvez/ z rgzzMergzM/, Z z' v MjzZ žzvztg t/oveMtžg z'M Zr-f4tZg zrzgMjtzMg v ^4vttrZjZ,- t/ttegg, Zgr zgz/ev4 ot/Motgje Mzez/ /tvttr/jo ŽM /tzgot/gv/jo, te Zo /e z/otgZMz/o.
ZggotovZ/g gvttr/jtZe v/gz/e o trz/Mz' že/j/ po z/oZrezM rgzzzzrzevgzzjzz ZM toz/e/ovgzzjzz z vtezMt totez/Z, poteZ-Mo te z /zzgot/gvzjo to tevez/g z/o-Zroz/ot/g. 5oter/je tzMo z'M ttgrg retMzcg je, z/g t/ totez/g Me ZMoret ZzZzrgtz, gM!pgZ te ZMorgt trzz-z/zt/, z/g ZZ t t/tt/M!, ZZ t/ je zztojeM, žzve/ v z/oZ-reMt rgzzMerjzz, če Me, Zottg trpe/g o/zg. ge več. Zgvez/gMzo te, z/g je z/e/g Mgtegg Mgroz/g zgo-z/ovzMg z/o/očz/g, z/g žzvZ oMttrgM z/ržgvMe Mzeje v Zvttrzj/, z/g Zo tgM! tzzz/Z ottg/. Po tezM z/e/% Mgtegg Mgroz/g tzMo torej z Zvttr/jcZ totez/je tzzz/Z /zrez vvzetMe z/ržgVMe zrzeje. Po je rgz/og več,^ z/g tz' že/ZzMo rgzzzzerjg, /zz Me /z/ povzročg/o MeVteČMOtt/, /? Z MgjMO MIOrgjo Mgj/zo/j Zo/eče pr/zgz/et/ rgvMO t/ovcMt/zz' ž/ve/j Mg gvttržjtZczM PZorotZezM. Prepr/čgM/ tzMo, z/g /zo Me/zoč Mg-počz/ čgt, /zo to totez/ttvo Me /zo /e Meogz'/zMO z/ejttvo, gzMpg/z tzzz/Z v/r zgz/ovo/jttvg. č/z/gj Zo to pottg/o retMzcg, tevez/g Mz' oz/v/tMo tgtMO oz/ Mgt. rl tzzz/Z Zzgz/gr terjgzMo tvojo prgv/co,. M!z't/zM!0 Mg f/ttZ Čgt.
N z' pro/z/etMgtZČMo t/tto, Zzgr prgvz' gvttr/jt/zg Moig o voz/Z/Z/z po/Ztz/ze v/gz/e rcpzzZ/zZe rlvttrZ-je z/o vte/z tvojz/z z/ržgv/jgMov, vZ/jzzčzzo z/o etMZCM/Zz ZMgMjtZM. V teZM oz/tfgv/zz Mgjz/e?MO /e-po ZzrgžeMg z/o/zrg tpozMgMjg o tezM z/g to ZTZgMjtZMe V pOte/zMeZM „!MgMjtZMtZeMz" po/o-žgjzz, zgrgz/z' Zgteregg Me zgz/ottzzje tgzzzo z/ržgv-/jgzztZg CMg/oprgvMOtt, gZMpgZ je tre/zg oZ/ZZo-vgt/ rgzzMere, Zz /zoz/o ZMgMjtZM/ ozMogočz/e Zzz/-tzzrMz', etM/ČMz' ZM gotpoz/grtžz' rgzvoj, MezztetMje-Mo zzz/e/ež/zo Mg z/rzzž/zeMezM, rgzvojzz, če po-tre/zMo, tzzz/Z o/* pote/zMt' po//ttcMZ poz/por/ v/gz/e. Pzzz/Z prgvz/o, z/g je oz/prte prož/ezMe Mgj-/zo/je rzrejgt/ v Mepotrez/MeM! ttz/zz t prez/ttgv-Mz/z' MzgMjtzMe, je ZorZttMO. Pro/z/ezMgtZČMg to z/ejgMjg rlvttrZjc Mg tezM poz/ročjrz, /z' jz/z Motzt ozzzcMjg, te Zo/j je pro/z/eM!gtZČMo to, z/g Motzt Me oz/govgrjg Mg M e/g te rg /zZttveMg vprgtgMjzt, /Z jZZz je pottgvZ/g jzzgot/ovgMt/g ttrgM.
GvttrzjtZg v/gz/g Mgvgjg, z/g je ,2 oz/oZrgvg-Mjez?! V2e/g Mg ZMgzzje" tZ/ep o zzttgMovztv/ Zo-zMztZje Zzvez/cMcev. Že tgzMg jorzMzz/gczjg tegg tporoez/g Zgže, z/g gre 2g pozMgMjZ/jzvott prgv-Me 2gtzz/rgMottZ te ZozMztZje, g/ez/e Zgtere MzZjer ztzt/ M/ rečeMo, z/g ZZ prcz/ttgvMzZz zzzgMjtZMC v Mjej ?Morg/Z ZztZ 2gttopgMz ZM z/g /z/ MjeMz prez/-^O^/Z ZZtZ o/z/zZovgMz' V tog/gtjzz 2 MjzMzZ. OZBOZZtCZMg, z/g je Zot MjeMg Mg/ogg 02MgČeM0 /t o/z/zKovgMje zPvez/erztZZ/z zzzMCMj o vprgtgzzjzZ,
Z Mgttgjgjo oz/ J. oz/tt. Č/. 7 pg z/oZg2tzje, z/z! gre 2g ZozM/tZjo, ZZ je prz/oŽMOttMg ZM ZZ Z< o/zrgvMgvg/g eM tgM! z/e/ ce/otMe pro/z/ezMgtZZt M!gMjtZMtZe 2gtčZte, verjetMo ce/o /e po/Ztz'ČMZ proZ/etM, ZZ je Mgttg/, Zo to protZz/ezrzoZrgtZČMt tz/e 2 oz/ZrztzM! MgtZ/jezM preprečZ/e Z2vez/Zo 2g-ZoMg o z/yoje2ZČMz'Z ZrgjevMzZ MgpZtZZ. A/ez/-tCM! tM!0 že Z2vez/e/Z, z/g ttg oZe otrez/Mj/ t/o-veMtZZ orggMz'2gcz'jz' zzz/e/ež/zo oz/Z/oMZ/Z, Zer jt Ppz</tZg ttrgMZg z/oz/gtMo (Zgr pozMCMz', z/g Z rog zzz/e/e2eMcev M/ Zz/ vMgprej z/o/očeM ZM te gg z/zt po/jzzz/Mo rg2tegovgtz'j Zot tvojegg prez/ttgvMzZzt MMCMOvg/g prez/tez/Mz'Zg „PzzMz/ z/er ATgrMtMer .z J zMz/zte/zeM" ZM poz/prez/tez/M/Zg P/ezzvgtz/zeMttzt t/r. V. PzMtpZe/erjg. /7z/e/ežZg prez/ttgvMz'Zg or-ggMZ2gc/j, ZZ z/e/zzjejo prot/ o/zttojzz zrzgMjtzMt, prepreczzje, z/g ZZ tgZtMg ZozMztzjg zztpetMo oZ' ZZovg/g prez//oge v ZorZtt MZgMjtZMtZe 2gtčZt^-SporocZ/o o MgMzergvgMZ zzttgMovZtvZ ZoMtZtZj^ ^orej Me poM!<?MZ zzttre2Megg oz/govorg Mg pre-tV2Mo opo2orZ/o v MotZ jzzgot/ovgMtže v/gz/e, og ;e MzzjMo, z/g rlvttr/jg MCM!zzz/oM!g /2vez/e že tprejet/ 2gZoM o MgpZtZZ ZM te poteZej z/g ZZ WgZg revZ2z'jg tegg 2gZoMg Mg tZoz/o 'zMgMjtZ-Me rg2vrez/MotZ/g vte z/o2z/gjtMje Mgpore.
PoteZeM oz/ttgveZ gvttrzjtZe Mote je MgMte-M;eM tCMzzz, z/g Zz' ovrge/ ZrZtZZo jzzgot/ovgMtZe v/gz/e o MgČZMM /2vgjgMjg oZve2Mott/, ZZ jzž je rlvttrzjg 2 z/r2gvMo pogoz/Zo prev2e/g 2g 24-tezto t/oveMtZe ZM ZrvgtZe MzgMjtZMe. žlvttrz'jtZ4 wotg 2gvrgčg zzgotovztev, z/g te oZve2Mottz' tzzz/Z po /7 /etZZ M/to /2po/MjeMe, popo/MozMg pg te z2ogMe oz/govorzz Mg zzgotov/tev, z/g to zzrgz/tzZ zz^repz, tprejet/ po poz/pZtzz z/ržgvMe pogoz/Ze, y/o retMo prz2gz/e/Z zMterete zMgMjtzMe, to je, 44 to oz/prgvt'/Z ZZttveMe prgvZce, Zz' to t/ovcMtZZ
(Dalje na 7. strani)
tzpovedna moč Linhartovega ^Matička"
nam je lahko še danes v zgled in spodbudo
SLOVENSKO NAROBNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Konec prihodnjega tedna bo gosto vato pri nas Slovensko narodno 9!edaiiiče iz Maribora, ki bo uprizorito v treh krajih južne Koroške Linhartovo komedijo „Ta veseii dan ati Matiček se ženi". Mariborski gledališčniki bodo tokrat prišli k nam s komadom, ki vetja za prvo slovensko izvirno komedijo. Predslaviti nam bodo avtorja Antona Tomaža Linharta, ki sodi med tiste razsvettjene, zredno razgtedane in Izobražene Slovence, ki so že v osemnajstem stotetju razmišljali o tem — in v tem smistu tudi detati — da bi slovenščino, katera je takrat vetjata te za jezik kmetov, spraviti na oder in jo usposobiti kot jezik hutturnega naroda, da bi se tudi Siovenci pomeriti z drugimi omika-"imi narodi v kutturni tekmi.
slovensko okolje. Prenos dejanja s Španskega v popolnoma slovenske razmere, predelava oseb v ljudi, kakršne je bilo takrat srečati povsod po graščinah na Slovenskem, zgostitev dejanja, uporaba živega ljudskega jezika, vpletenje zabavljic in kritike na razmere, kakršne so vladale takrat na Slovenskem — vse to so vrednote, ki dajejo Linhartovi komediji pečat izvirnosti.
Ob prenosu na domača tla je poglavitna socialna revolucionarna misel izvirnika sicer precej izgubila svojo ost, zato pa je tembolj prišlo do izraza domače življenje, ki se kaže v takratnih nasprotjih med gradom in vasjo, med gospodo in podložniki. Matiček je v igri nosilec
Svojega .Matička" je Linhart priredil po najrevolucionarnejšem de-!u v svej tedanji svetovni dramatiki, Po francoski veseloigri Pierra Au-3ustina Carrona de Beaumarchaisa *La folle journee ou le mariage de Cigaro". Vendar pa to ni bila le priredba tujega komada, marveč 9o je Linhart povsem presadil v
Znanstveno de!o dr. Zdovca
o podjunskem narečju
Pred	je Zzt/d/% a-wtr:;s&%
"^adefHrjd znanost/ /n ametnost/ ud
DKHdjK znanstveno razpravo dr.	v
Zdovca o narec;« ;«govz/,od- ,jaških teženj zoper samovoljo go-"fPod)Mne. De/o;e:zdopodna- '	,	.	-T ...
„D;'e ^ndart des ^</6st/Z-	^
c^en /aanta/cs /n Tfarnten, LaMt/e^re *rnd d^zent der Afandart der 'Polanc/'".
Področje tega narečja se razprostrla med Dravo na severrr m Xara-fan&gnr/ (Peca, Toprcaj na jagM, na ^z&odK od razvodja med Rrstrrco /n ^cžo čez vzhodna pobočja 7(ome/j-"a do Drave, na zapada pa s^oz:
Dobrovo do jame meje G/o^asnrce rn^te^na ter$t. Z,:psa /n Do(?r/e ^asL
O^jav/jeno de/o obsega pr v: de/ o^š/rne razprave o tem narečja, za katero je dr. Zdovc z/*ra/ v/et//?
7963—796^ ogromno grad/va, ^/ /ma Posebno vrednost, ^er avtor n/ samo 2api'iot;g/, ampa^ je ze/o ve//^o te^-Hov posne/ tad/ na magnetojons^/
^ra^. De/o samo je razpored// v dva R/avna de/a; v prvem obravnava jo-^^t/^o /n jono/og/jo narečja, ^ot ga Rovor/ danes predvsem Starejša ge-"erac/ja, v dragem pa je pr/^aza/
Zgor/ov/ns^Z razvoj g/asov /n njd?
^ograjs^o razs/rjenost.
2e dejstvo samo, da je razpravo <mjav//a zl/;adem/ja znanost/ /n amet-"°st/ 7:ot najv/sja avstr/js^a znan-^ena astanova, pr/znava v/so^o Znanstveno ^va//teto razprave, s A:a-^ro jg dr. Zdovc avrst// med "aj&o/jse strokovnjake za koroška *'ownska narečja.	Gutnik
in za njim stoji slovensko podložniško ljudstvo. Moč Linhartove 'igre ni predvsem v socialni revolucionarnosti, kot je to pri vzorniku Beaumarchaisovem Figaru, temveč v nravni premoči, nepokvar-jenosti in nadarjenosti glavnega junaka, s čimer je hotel Linhart poudariti premoč nravstveno zdravega kmečkega človeka nad nravstveno propadajočo gospodo.
Matiček je živ in resničen predstavnik slovenskega ljudstva, ki je v njem spregovorilo svoje mnenje
o gospodi. Pri tem moramo seveda pomisliti tudi naslednje: Danes nas ta igra nedvomno zabava, toda v času, ko je bila napisana, je nepokorščina poslov napram gospodi veljala za nezaslišano predrznost, za greh, k je obremenjeval kristjanu dušo, gospodarju pa dajal pravico, da da grešnika pretepsti in ga celo vreči v ječo. Vsa glorijola vzvišenosti, s kakršno se je rada ponašala žlahtna gospoda proti podložnikom, se v igri izkaže za lažno. Kako so morale takrat učinkovati Matičkove besede, besede preprostega lakaja, na baronov naslov: .Ali je kaj boljši kakor jaz? . .. Vzemi mu denarje, žlahtno, ime, potegni mu dol to prazno odejo in postavi ga tja, kakor je človek sam na sebi, tak ne bo vreden, da bi on meni služil .. .". Nam se te besede ne zdijo nič posebnega, toda v tedanjih časih so bile predrzna obtožba vladajočih.
Linhart pa v svojem .Matičku" o-pozarja tudi na krivico, ki je — svaj pri nas na Koroškem — še danes veljavna: da naš človek pred sodiščem nima pravice in možnosti, da bi uporabljal svoj materni jezik. Besede Matička pred sodiščem so naperjene zoper raznarodovanje, zoper predpise, ki slovenskemu človeku kratijo enakopravnost. Tukaj je branil Linhart eno najosnovnejših človeških pravic, pravico, da vsak narod in vsak človek goji svoj jezik 'in se upira raznarodovanju.
Danes občudujemo Linhartov pogum, da se je že ob svojem času upal svojim nasprotnikom tako odločno povedati resnico v obraz. Ob tem, ko ga občudujemo, pa nam je lahko v zgled in spodbudo.
Kratka vsebina „Matička"
Baron Maiefei iapei]x]e MeLko, eteLkinjo svo)e Leno, *wojo Leno pa muii i neuto-meijeno i]ebosumno*r)o. Vse So tve MaSiiek, baronov stuiabnik, MeLkin Lenin. Matiček sasnuje svečano ceremonijo taroke t MeLko. obenem pa se dogovori t baronico in MeLko, kako bodo speijaii barona. Po dogovoru med MeLko in gospo naj bi se baron sestat na vrtu s svojo Leno, preobiečeno v MeLko, Matiček pa t MeLko, preobiečeno v gospo. Medtem na gtaLčinskem sodišču gospoda t baronom na čeiu obtoLuje Matička, ker si je nekoč sposodi) od neke gospe denar, tdaj pa jo mota taradi tega poročiti. Ma koncu pravde se itkaLe, da jo biia ta Lenska v resnici Matičkova mati, oče pa eden itmed pisarjev na gradu. Zvečer se vse tapiete na vrtu. Ma ijubotenskem sestanku dvori baron MeLki, ki pa je v resnici njegova v MeLko preobiečeno Lena, medtem ko Matiček dvori svoji taročenki, ki je preobiečeno v gospo. Zato se hoče baron nad njim maščevati, a se ie osmeši! in Meška je končno samo Matičkova.
Ob tej osrednji vsebini giedaico navdušujejo še študent Tonček, Lupanova hči Jerica, pisarji in sodniki na gradu, vrtnar Jaka in drugi kmetiški fantje in dekieta.
Mariborska upritoritev ..Matička" je doiiveia iep uspeh na Borštnikovem srečanju ieta tWt, saj so biti nagrajeni reLiser Voja Soidatovič ter igraica Arnoid Tovornik in Peter Ternovšek.
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gostovalo s komedijo Antona Tomaža Linharta
ta
vese!i dan ati
matiček se ženi
v soboto 3. februarja ob 19.30 uri v dvorani pri Šoštarju v Giobasnici;
v nedeljo 4. februarja ob 14.00 uri v kinodvoran) v Borovljah, ob 19.00 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu
Na predstave vabita
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
UMETNIŠKI JUBILEJ
opernega prvaka Danila Merlaka
Znani slovenski operni pevec, basist Danilo Merlak, ki smo ga ob gostovanjih ljubljanske Opere občudovali tudi v Celovcu, je prejšnji teden obhajal 25-letnico svojega umetniškega dela.
Danilo Merlak spada med ožji krog tistih slovenskih pevcev, ki so slovensko operno umetnost dvignili na evropsko raven. Svojo pot opernega solista je začel leta 1947 v svojem rodnem mestu Trstu, potem je bil leto dni v Splitu, svoje umetniško zrelost pa je dosegel na mariborski operi, medtem ko od leta 1952 neprekinjeno deluje na ljubljanski operi. V 25 letih svojega umetniškega delovanja je Merlak odpel na odru nič manj kot 72 basovskih vlog. Poleg tega je z uspehom nastopil na raznih tekmovanjih ter se uspešno uveljavil tudi na koncertih. Za svoj jubilejni nastop pa si je Da-
nilo Merlak izbral vlogo don Kiho-ta v istoimenski Massenetovi operi.
Po poteh glasbene umetnosti stopa tudi njegova hčerka, pianistka Neva Merlak-Corrado. V Celovcu smo jo spoznali lani decembra, ko je v okviru 4. Koroških kulturnih dni priredila koncert v Domu glasbe. Izvajala je bogat spored domačih in tujih avtorjev, med drugim skladbe Griega, Debussyja, Kogoja, Merkuja in Gershwina. S svojim nastopom je navdušila poslušalce in bila tudi v nemškem tisku deležna izredno pohvalne kritike.
Tudi Neva Merlak-Corrado se je — kakor njen oče — s svojim umetniškim udejstvovanjem uveljavila ne le doma, marveč tudi v tujini. Nastopila je že v vseh večjih mestih Italije in Jugoslavije, od leta 1968 pa deluje kot glasbeni pedagog na Glasbeni Matici v Trstu.

.Kako kaj, gospa? Slabi ste videti. Usoda nama ni naklonjena. Vaša hči ne uboga ne vas ne mene."
Ponudil je ženi stol in jo radovedno gledal.
.Kaj morem jaz za to? Dovolj stara je, da odgovarja ^ama zase," je dejala gospa Bergel, shujšana, živčno utru-isrto in razrvana.
Major Wolt pa je zagrozil:
.Sedaj bom moral uporabiti silo!"
.Kakor hočete, gospod major," je ravnodušno odgo-
- borila.
.Gospa, jutri odpotujete v taborišče. Tam boste ostali, dokler se ne vrne hči. Zdaj boste napisali Ani še eno, in to lodnje pismo. Če se ne bo vrnila živa, se bo mrtva!"
Presenetila ga je z upornostjo. 2e nekoliko osivela ga is gledala, ne da bi trenila z očmi, in zazdelo se mu je, da ^o te ogi nekako tako trmaste in uporne kot Melitine. Zato is ponovil.
.Tu imate pero in papir, jaz vam bom pa narekoval:
Gospa Bergel ni vedela, od kod je vzela toliko moči,
je odgovorila:
.Ne trudite se, gospod major. Nič več ne bom pisala. Kdo ve, kakšno usodo bi s tem pripravila svoji hčerki. Ubij-s me, če hočete. Hčerki pa naj živita tako, kot sta si sami 'zbrali."
Wolt je jezno stisnil ustnice. .Ne vem, kako dolgo bo-tega prepričanja. Svetujem vam, da se spametujete, dovolj ]e( imate. Obveščeni smo, da govorite v jetnišnici 9'ozne stvari in nas izzivate. Na srečo vas imajo ljudje za '"'njenko. Ne zanašajte se na nemško kri. Vaša se je po-^ssm razvodenela. Poveljnik teh zaporov bo čez nekaj d"i Izgubil glavo. Se vi primerjate z njim? Mi ne poznamo
Salo)"
Gospa Bergel je molčala in kljubovalno gledala skozi
rešetke na pokrajino, ki se je lesketala v luči poletnega sonca.
.Opozarjam vas. Počakal bom dva dni. Sicer boste s svojo trmo pogubili hčer."
.Odločila sem se, gospod major. Prepuščam jo njeni lastni volji in usodi."
Wolt je poklical stražarje in odpeljali so jo v samico.
Znašla se je v celici smrti. Težka vrata so se zapahnila za njo in obstala je zravnana ob steni, kjer je skozi rešetke
TONE SVETINA	161
v lini lila medla svetloba. V takšne celice so zapirali na smrt obsojene in tiste, ki so jim hoteli izlomitii voljo.
Začudila se je sama sebi, kako da se je drznila upreti. Do preloma v njej je prišlo nenadoma. Tako se je osvobodila negotovosti zadnjih dni, ko se razen poveljnika ni nihče zmenil zanjo. Pri njem si je pridobila toliko naklonjenosti, da jo je dodelil zunanji službi, kjer je od jetnikov in jetnic spoznala resnico o jetnišnici. Prepričala se je, da ni rešitve, dokler ne propade vse, ki je ustvarilo take razmere.
Ko so se ji oči navadile na temo, je obšla zidove. Nanje so jetniki vpraskali z nohti in drugimi ostrimi predmeti svoje zadnje misli, ki so jo navdale z grozo. Tik pod oknom je brala okorne črke:
.Jutri me bodo ustrelili. Star sem sedemnajst let."
In nekje spodaj, kjer se je luščil belež:
.Danes mi, jutri vi, kolo sreče se vrti. Maščujte nas."
Vpraskane črke so se ji vrtele v glavi in obledeli krvavi madeži so ji vzbujali stud. Rada bi bila podobna tistim, ki niso klonili. Toda njena upornost se je v objemu bojazni skrčila. Vendar je bilo njeno razočaranje nad Nemci tako naglo in tako temeljito, da je zamajalo njeno bistvo.
Kako naivna je bita, da je tako dolgo verjela v pravico nemškega ljudstva, ki mu gosposki narodi odrekajo pravico do življenja in uveljavljanja! V molku podzemske ječe je v mislih umorjenih poživljata zadnje trenutke pobitih.
Padla je na kolena in z rokami otipala spraskani zid, kjer je brala:
.Težko je čakati smrti in ljubiti življenje. Ujet 20. 6. 1944."
Nje ne bodo ubili ... Saj ni ničesar zagrešila prot! njim .. . Toda tu je vse mogoče .. . Nič ni nemogočega . .. Pokrila je obraz z dlanmi in zajokala: .Ljuba moja otroka, naj vaju bog obvaruje pri življenju." Edina tolažba ji je bila, da se Ana, ki je bila vedno ubogljiv otrok, ni vrnila na njeno pismo. Če bi mogla, bi ji pisala: .Ostani tam, kjer si, in se ne oziraj name."
Po hodniku so peli trdi, votli koraki. Jeknilo je nekaj ostrih povelj in vrata sosednje celice so se odprla in s treskom zaprla. Presunil jo je grozljiv krik.
Kmalu potem je zunaj zaslišala škripanje peska, nekaj novih povelj in šklopotanje puškinih zapiračev.
Odkar so se bali napadov partizanskega odreda, niso več streljali v peskolomu v Dragi. Obsojence so pobijal! kar na vrtu poleg kaznilnice. Poveljnik varnostne policije je to odredbo utemeljeval kot psihološki pritisk na jetnike. Po vsakem streljanju so bili nekaj dni kakor mravlje, ki jih oplazi ledeno mrzla ploha.
Predsednik ZSO obiska! siovenske študente na Dunaju
Gtedanja v narodnopolitičnih zadevah in ocene Senatnega poioža-ja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem so med siovenskimi študenti na Dunaju in predsednikom Zveze siovenskih organizacij na Koroikem v bistvu enaka. To iahko ugotovimo po zadnjem predavanju dr. Francija Zwittra v Kiubu siovenskih itudentov na Dunaju dne 19.1.1973. Pač pa je treba ugotoviti, da obstajajo raziike v vprašanju konkretne poiitične poti siovenske manjšine na Koroškem. Zia-sti odnosa med ZSO in sociaiistično stranko ter podpore, ki jo deio-ma daje ZSO tej strank), študenti ne odobravajo v ceioti. Kako zeio so se v zadnjih ietih pribiiiaia gtedanja ZSO in siovenskih študentov na Dunaju, pa je predvsem pokazaia naravnost „miia" diskusija, ki je ob enakih predavanjih v prejšnjih ietih biia precej boij živahna.
Predsednik ZSO je v svojem referatu opozori! na gospodarsko prestrukturiranje prebivalstva na jui. Koroškem ter na spremembo upravnih struktur. Oba procesa močno vplivata na sptošni razvoj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in sta povsem enake važnosti kot 7. člen državne pogodbe. Obisku delegaoije koroških Slovencev v Ljubljani je dr. Zwitter v svojih izvajanjih posvetil posebno pozornost. V tej zvezi je dejal, da so koroški Slovenci dobrih 17 let čakali, da pristopi Avstrija k uresničitvi določil člena 7. Ugotovil je, da so predstavnike koroških Slovencev klicali na Dunaj le tedaj, kadar je bil predviden kakšen obisk jugoslovanskih državnikov v Avstri-
ji oziroma avstrijskih v Jugoslaviji. To taktiko so ubrali tudi ob zadnjem obisku predsednika zveznega izvršnega sveta Bijediča na Dunaju. Tik pred obiskom je bila koroškim Slovencem obljubljena stalna komisija, ki naj bi jo sestavljali predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki Slovencev. Tudi med obiskom samim je kancler Kreisky svojem gostu še obljubljal tako komisijo, toda dejansko do take komisije nikdar ni prišlo.
Ko avstrijska vlada ni upoštevala upravičenih ugovorov slovenske manjšine v zvezi z zakonom o dvojezičnih topografskih napisih in o-znakah (kakor tudi ni reagirala na argumente manjšine pri drugih manjšinskih zakonih), sta Zveza slo-
Stovenji Ptajberk
Dolg sprevod žalnih gostov se je pred nedavnim pomikal od hiše žalosti pri Prhovcu v Podnu na pokopališče v Slovenji Plajberk. Številni sorodniki, sosedje in znanci iz bližnje in daljne okolice so spremili spoštovanega očeta Valentina Ogrisa k zadnjemu počitku in mu tako izkazali poslednjo čast in spoštovanje, kakršno je pokojnik užival pri vseh, ki so ga poznali in srečali na njegovi življenjski poti, ki se je nenadoma končala ob lepi starosti 85 let.
Valentin Ogris, kateremu je pred leti umrla žena, katero je zelo pogrešal, je zapustil sedem otrok. Vse življenje je bil zvest pripadnik slovenske narodnostne skupnosti. Goreče je veroval v pravičnost druge avstrijske republike. Večkrat je tolažil sosede in znance, da bo le-ta pravično rešila manjšinsko vprašanje. Dogodki zadnje jeseni, ko so se razdivjali protislovenski elementi, pa so mu dokončno spodkopali prepričanje in vero v pravičnost oblasti.
Valentin Ogris je bil v svojih mlajših letih zelo delaven. Garal je od jutra do večera po okoliških gozdovih. Bil je tesar in si je prihrani! toliko denarja, da si je v Podnu kupil
manjšo kmetijo, na kateri gospodari sedaj njegov sin. Kljub trdemu delu pa si je Ogrisov oče vzel vedno potrebni čas, da je obiskoval slovenske prireditve, zlasti slovensko petje mu je bilo pri srcu. Tudi bral je mnogo in bil vedno na tekočem, kaj se dogaja po svetu. Zadnja leta pa je imel največje veselje s svojimi vnuki, od katerih eden obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu, drugi pa jo je že zapustil.
venskih organizacij na Koroškem in Narodni svef koroških Slovencev podvzela prve korake za internacionalizacijo problema slovenske manjšine na Koroškem. Po oktobrskih dogodkih, ko je vlada kapitulirala pred nasiljem ceste, pa je internacionalizacija postala aktualna. Jugoslovanska vlada je poslala avstrijski vladi noto z dne 6. novem. 1972, hkrati pa je o nastalem položaju obvestila tudi štiri velesile - podpisnice drž. pogodbe. V svojem odgovoru je avstrijska vlada zdaj prvič uradno priznala mednarodno obsežnost problema slovenske manjšine na Koroškem, vendar praktično ni zavzela nobenih konkretnih stališč do vsebine jugoslovanske note. Predsednik ZSO je u-gotovil, da je avstrijski odgovor na jugoslovansko noto nezadovoljiv ter ga je imenoval .odgovor formalističnih trikov".
Nadalje je dr. Zwitter obrazložil zakaj zastopniki koroških Slovencev ne bodo sodelovali v komisiji, ki bo razpravljala o 3. odstavku 7. člena državne pogodbe. Študentje so v tej zvezi predlagali, naj bi ZSO in NSKS na dokumentacijski podlagi izčrpno informirala javnost ter konkretno zahtevali, da se objavijo pisma, ki so bila v tej zadevi izmenjana med uradom zveznega kanclerja in slovenskima organizacijama, kajti zvezna vlada je tudi tokrat ubrala znano taktiko, da namreč sploh ni upoštevala slovenskih predlogov in pomislekov.
Glede letošnjih občinskih volitev pa je predsednik ZSO povedal, da bo ZSO v nekaterih občinah podprla listo socialistične stranke, v dru-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
Prešernovo prosiavo
ki bo v petek 9. februarja 1973 ob 20. uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu
Na sporedu bodo
# Siavnostni govor
Recitai pesmi Andreja Kokota (ob izidu njegove pesniš-
ke zbirke in pesniških iistovj
# Koncert, na katerem bodo sodeiovaii operna soiista Božena Giavakova in Ladko Korošec ter pianist prof. igor Dekie-
Ljubiteije siovenske besedne in giasbene umetnosti vabimo, da se prosiave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udeiežbo na Prešernovi prosiavi bomo izpričati povezanost z narodno ceioto.
Odbor
Ledince
S starim letom je zgubila občina Ledince samostojnost in bila razdeljena. Tako imenovana ..spodnja občina", ki šteje 8 manjših vasic — Brezje, Podhum, Gora, Dolinčiče, Zgornje in Spodnje Goriče, Št. Janž (Sče-dem) in Ravne — je bila priključena občini Rožek, kamor je tudi do leta 1911 spadata. Vse te vasi so od nekdaj spadale pod farni in šolski okoliš Rožek, razen Št. Janža, ki spada pod šolski in farni okoliš Št. Jakob v Rožu. ..Zgornji del" občine Ledince z vasmi Ledince, Pečnica, Malenice, Zgornje in Spodnje Borovlje ter Kopanje pa je bil priključen občini Bek-štanj.
V teku let so županovali v Ledin-cah razni možje, dolga leta po vrsti zavedni Slovenci. Zad. župan Martin Arneitz, p. d. Hajnžele, pa je bil
gih občinah pa nudila podporo leta 1958 s pomočjo dveh slovenskih samostojnim krajevnim listam.	odbornikov izvoljen za župana. Te-
S smrtjo Ogrisa smo izgubili močan slovenski steber na plajberškem področju. Njegova izguba nas je vse, ki ljubimo svoj rod, globoko prizadela. Edino kar nas tolaži je dejstvo, da je zapustil prekaljen rod, ki ga razne vihre ne bodo mogle tako hitro uničiti. Prejšnjo soboto smo ga položili k zadnjemu počitku. Velika množica pogrebcev pa je bila zgovoren dokaz, kako priljubljen je bil pri svojem ljudstvu. Domači župnik Franc Jančar je opravil potrebne svečanosti, domači pevci pa so mu na domu in ob odprtem grobu v slovo zapeli slovenske pesmi.
Gradnja rožeške elektrarne
Blagi pokojnik naj počiva v miru, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkrito sožalje.
Pretekli petek so na gradbišču rožeške elektrarne pri Šmartnu s pomočjo eksploziva prevrgli tok Drave v prvotno strugo. S tem dejanjem je bil zopet zabeležen lep napredek pri delu na gradbišču rožeške elektrarne. Preusmeritev Drave s pomočjo razstrelitve nasipa je vodstvo Avstrijskih dravskih elektrarn izkoristilo za majhno slavnost, ka^-tere se je med številnimi povabljenimi gosti udeležil tudi deželni glavar Hans Sima, ki je sprožil strel.
Po srečno uspeli razstrelitvi nasipa je direktor dipl. ing. Edch Wer-ner orisal trenutno stanje gradnje
rožeške elektrarne. Povedal je, da se gradnja že bliža koncu. Tako je več kilometrov dolgi kanal, ki bo povezoval novo umetno jezero s strojnico elektrarne na Reki, končan in ga trenutno asfaltirajo. Jez, ki bo dvignil višino Drave za 15 metrov, je tudi tik pred dograditvijo prav tako obrežni nasipi, ki znašajo skupno 7 kilometrov dolžine. 1. oktobra letos bo že začela obratovati prva turbina, druga pa meseca maja naslednjega leta.
Za jezom v Šmartnem bo nastalo novo umetno jezero, ki bo segalo do Beljaka.
danje žalostne razmere na vseh področjih v občini so ta „usodni" korak morda .izsilile". Tudi ni manjkalo obetajočih obljub in lepih besed ter sklicevanja na lastno izselitev in tako je takrat 32-letni gospodar iz nekdaj sloveče slovenske domačije postal župan ledinške občine. V trenutku izvolitve pa je .pozabil" na dane obljube. Niti obljubljenega mesta podžupana niso dali Slovencem za njihovo podporo in slovenska odbornika tudi nista prišla v noben pododbor. Prikrajševali in .žagali" so Slovence povsod, dokler po 14 letih županovanja ni bil še sam .po-žagan". Do golega pa se je razkrinkal v lanskih .mestnih pogovorih". Nismo preveč strmeli — po večletnih izkušnjah v občini — ko smo ga videli in slišali v televiziji nastopati .fur ein deutsches Karnten". Povedal je, da sta se njegov oče in ded borila .fur ein jugoslawisches Karnten" in da je bil sam celo izseljen. Zamolčal pa je, da je kot 16-letni fant v HJ-uniformi stopil v avto izseljencev in se po treh dneh vrnil domov na domačijo. Oče je kmalu nato umrl nenaravne smrti v umobolnici. Zamolčal je tudi svojega starega strica kanonika dr. Jankota Arnejca, nekdanjega župnika v Žrel-cu (do leta 1919), ki se je moral pred velenemško hidro umakniti v Ljubljano. Zamolčal je tudi vsa prizadevanja in obljube, da bo upošteval težnje slovenske skupnosti, ko se je trudil za slovenske glasove ob izvolitvi za župana. Predno je dosegel naivi!^ mesto v občini, je kot .Ein-Mann-Fraktion" zastopal VDU v občinskem svetu.
Upajmo, da v bodoče ne pridemo pod oblast podobnih županov.

Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Major Wol( in stotnik von Gratt sta stala ob eksekucijski enoti in nadzorovala usmrtitev. Na vojake je padala senca starih jablan, katerih veje so se šibile pod težo zorečih plodov. Obsojenci pa so stali na robu sveže skopane jame, na soncu, ki jim je sijalo z zahodne strani neba naravnost v oči. Bilo je pet tantov in eno dekle. Niso jih privezali h kolom ali drevesom. Drugega za drugim so privedli na rob jame in ga ustrelili. Oči jim niso zavezali, ker je poveljstvo menilo, da vojak, ki ni sposoben prenesti sovražnikovega pogleda, ni vreden, da nosi puško, sodnik pa ni vreden, da sodi.
Majorja Wolfa je oblival mrzel pot. Groza nesmisla mu je ukrivila ozke ustnice. Zaman je prepričeval generala in policijsko vodstvo, da bi opustili streljanje talcev in prepustili ta umazani posel taboriščem.
Dekle je padla s kletvijo na ustih. Videl jo je, kako bi bila najraje planila in mu zarila nohte v oči. Z vsako salvo ga je bilo manj. Vedel je, da izgublja živce. Odšel bi bil, če mu strah, da bo nekoč sam tako stal na robu jame, ne bi bil hromil nog in misli. Vedel je, da si je nadzorovanje ustrelitve izmislil podpolkovnik, ki je bil po naključju zvedel, da Wolf ne prenaša pobijanja ujetih. V času, ko je žel najlepše uspehe in zadajal osvobodilnemu gibanju najhujše udarce, se po več mesecev ni pojavljal v jetnišnici. Skrbno se je izogibal razkrajajočega vpliva rešetk in smrti. Zdaj pa so ga čedalje bolj obremenjevali z najbolj umazanimi posli.
Skupina mrkih žandarjev, veteranov iz prve svetovne vojne, je kot dober, čeprav že precej obrabljen stroj brezdušno polnita puške, dvigala cevi in streljala.
Wolf se je zagledal v okrvavljene grude rjave prsti, kjer se je razblinjala razdražljiva, svetlo rdeča kri.
.Tu se vojna kot umetnost neha. To je navodna razbojniška obrt... S tem, kar počenjamo — bodisi mi ali naši
nasprotniki, ki niso dosti drugačni od nas — ne bomo prišli do miru in ne do razjasnitve. Takšna pot vodi v čedalje hujšo zmedo. Slabši smo kot zamorci in divjaki vseh vrst, ki so komaj pokukali iz kamene dobe v civilizacijo."
Po ustrelitvi so jetniki posuli trupla z živim apnom in jih zagrebli v turobnem molku.
Major Wolf in stotnik von Gratt pa sta si ogledala še odbornike blejske organizacije, ki so jo pred kratkim razkrili. Eden izmed njih je pod težo dokazov iz ust vrinjencev spregovoril — potem ko so ga dali na natezalnico in ga krepko premlatili ... Celice sta obiskala v spremstvu za-sliševalcev. Pritoževali so se, da so trije jetniki nezaslišano trdovratni. Šepavega čevljarja so dan za dnem obešati v kleteh na kavlje z glavo navzdol, pa niso mogli izvabiti iz njega priznanja. Njegov sin pa je priznal vse, kar so ga vprašali. Preden so ugotovili neuporabnost njegovih izjav, je povsem zameglil preiskavo. Trmasto se je držal tudi zidar, ki je imel v hosfi tri sinove. Tudi vodja organizacije, že prileten mož, je vse utajil. Ta nezaslišana trdovratnost je Wolta razgadita. Spričo dokaj točnih poročil o organizaciji ki jih je dostavljala njegova agentura, so bila priznanja jetnikov pičla. Zato je ukazal osebju jetnišnice, naj nadaljuje poostreni pritisk. V kleteh so našli okrvavljene, od stropa viseče trmoglavce. Molčali so in tajili tudi Wol(u. Njemu ni šlo za načelo. Hotel je doseči večji uoinkek, zato je pozaprl tudi nekatere manj obremenjene s svojimi sodelavci vred. Le-te je uporabil tudi v zaporih, hkrati pa jih je obvaroval pred maščevanjem
,Ne veste, gospod major, kako tulijo pod bikovkami ti godbeniki in gasilci, ko pa začnemo zapisovati, molče ko ribe," je dejal visoko pristriženi Linke, ki je kot strežaj neprestano plesal okoli Wolfa. Major je izrabil priložnost, da je pred nezaupljivim von Gradom kar se da napihnit u-speh:
.Vidite, gospod stotnik, komaj sem jih spravil za zapahe, že se vrstijo prošnje in intervencije z vseh strani. Ako bomo nasedali čustvom, se ne čudite, če bo neke noči poveljstvo zletelo v zrak. Povejte to poveljniku vsaj vi, ki ste z njim v dobrih odnosih."
Von Grotf je milostno pritrdil. Zares je bil presenečen nad močjo podtalne organizacije v neposredni bližini poveljstev in policijskih enot. Ni mu bilo všeč, da bo Wolf ta uspeh izrabil za obrambo proti njegovim obtožbam. Kljub terpu je upal, da imajo dovolj gradiva, ki ga bo pokopalo.
.Pomislite, kako so bili predrzni," je nadaljeval Wolf-.Pred nosom gestapa so sestavljali sezname članov odpora, pošiljali obveščevalna poročila, beležili vsote prispevkov za OF in se šli nekakšno ljudsko oblast. Slab streljaj od naših bataljonov so se sestajali z banditi. Blazno ... M' smo pa mislili, da imajo morda kakšno nebore trojko."
Ko sta se vozila nazaj, je major vprašal von Grada, kaj misii, da se bo zgodilo z Gučkom.
.Visel bo," je odvrnil hladno von Gratt.
,Ne glede na svoje dosedanje zasluge?"
.Prav nič se ne ozirajo na zasluge. Do odpadnikov moramo biti strožji kakor do sovražnika, ker so nam bolj nevarni. Na centrali sem gledat (ilm o sodni razpravi proti voditeljem zarote in o njihovem obešanju. Počasi so jim zategovali žične ztmke. Na spačenih obrazih sem spoznal, kako v takih trenutkih človek ceni zrak in vse, česar je nekoč imel preveč. Pošasten pretres se pripravlja. Vsem bodo pogledali v jetra, tudi vsakemu izmed nas."
Potem mu je opisal, kako je strmoglavil Abvvehrov šet admiral Canaris in nekateri drugi visoki šeti. Tudi to mu je povedal, kako jih meljejo v kleteh državnega varnostnega urada. Hladno in neprizadeto je razlagat:
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO . ZARJA"
V ŽELEZNI KAPL)
vabi na
7. gtzn&tzMhc
v nedeijo 28. januarja 1973 v Lepeni pri Železni Kapi), Start je pri Gregoriču, cilj pa pri Hudopbku.
Tekmujejo v sledečih skupinah:
MLADINKE, rojene 1958 in mlajše MLADINCI, rojeni 1958 in mlajši ZENSKE in MOŠKI
Starini prispevek za ženske in moške znaša IS, za miadinke in mladince pa S šilingov.
Tekmovaici se zberejo ob 11. ur) pri cilju, kjer dobijo šlarlne Mevilke, katere bodo delili brez izjeme samo do 11.45 ure. Štart je ob 12. uri.
Vsak tekmuje na lastno odgovornost. Dovoljene so samo navadne sanke.
Razglasitev rezultatov In podelitev nagrad bo po končani tekmi v gostilni Rastočnik v Lepeni, kjer bo nato tudi
PLESSSREČOLOVOM
Sodeluje folklorna skupina SPD .Zarja".
Vsi znanci in prijatelji društva iskreno vabljeni.	Odbor
Branča vas pri Biičovsu
„ Da izpolnimo v zadnji številki našega iista dano obljubo, poročamo Podrobneje o tragični nesreči, katera je zadela p. d. Kržejevo družino y Branči vasi in z njo ves naš okoliš, se je smrtno ponesrečil Miha Miš-kulnik, p. d. Kržej.
V torek 16. januarja je Miha Miš-kulnik z drugimi delavci zaposlen **a gradbišču boroveljske elektrarne v bližini vasi Resnica. Po nesrečnem naključju se je neki tovornjak zapletel v nizko viseči električni vod, pri f^etn podrl električni drog in povzro-6'1, da je bilo vse pod električno napetostjo. Posledica nesreče je bila Pprazna. Takoj na mestu mrtev je Miha Miškulnik, dva druga delavca pa so težko poškodovana prepeljali v celovško bolnišnico. Veliko ^feČo v nesreči je imel delavec Franc 1 danšek, ki je ostal nepoškodovan. , Pretresljiva vest o smrti Mihe Miš-*tulnika je vse občane Bilčovsa moč-np prizadela, najbolj pa njegovo dru-žnto z ženo in tremi otroci, kakor tudi sestre in brata Tevžija, ki je že tjec let zaposlen pri Avstrijskih dravskih elektrarnah in sta si v domači ^asi najbližja posestnika — soseda. Mrtvega Mihija so prepeljali na nje-§0v dom, odkoder smo ga prejšnji Petek pospremili na pokopališče v "dčovsu. Le redko kdaj je bila vrsta Pogrebcev tako dolga, kot je bila pri tem pogrebu. To je tudi zgovoren do-^az, kako je bil rajni priljubljen pri t^seh. V najlepših letih, star komaj T let, mu je nemila usoda pretrgala '''t življenja.
Mihi je bil delaven človek ter z dušo in srcem kmet, ki se je zavedat, da mora kmet prav v ljubezm do dela, spoštovanju podedovane zapuščine svojih staršev in pravi ljubezni do svoje družine iskati in ustvariti blaginjo in udobnost. Postavil si je nov dom, zgradil tudi gospodarsko poslopje in nabavil potrebne stroje. Bil je res napreden kmet. Rajnega Kržeja pa ni obsedla tista samosvoja zaslepljenost v sebično garanje, pri katerem bi videl le sebe in svojo korist. Imel je odprto roko in srce za st človeka. Mnogokaterim je pomagal in priskočil na pomoč, kadar je videl potrebo zato se je marsikatero oko orosilo, ker je obstalo to plemenito srce.
Kržejev Miha je bil trdna in zelena veja na našem narodnem telesu. Zavedal se je, da človeku ni v čast, če se izneveri spominu svojih staršev in se sramuje priznati, da ga je mati učila slovenske govorice in ne kake
VABILO
PODJUNSKA GLASBENA SKUPINA vas prisrčno vabi na
Koncert
ki bo v nedeljo 28. januarja ob 14. url pri Planteu v Goričah.
Živahna prosvetna dejavnost
$f. Vid v Podjuni — Napočit je čas, ko imajo društva navadno svoje občne zbore. Tako je minuto nedeljo imeto tudi Stovensko prosvetno društvo .Danica* skupaj s pevskim društvom v St. Vidu v Podjuni svoj redni občni zbor.
Pred pričetkom občnega zbora smo si ogtedati drugi det tetevizij-ske oddaje .Koroška v pesmi, plesu in besedi". Prireditev se je pred nedavnim odvijata v Kranju, na njej pa so sodetovati tudi domači pevski zbor in instrumentalni trio .Korotan". Nato je predsednik društva Milan Hobel pozdravit šte-vitne člane in prijatelje društva, ki so se zbrati pri Voglu v St. Primožu. Udetežba je bila zgovoren dokaz žive kulturno-prosvetne dejavnosti tega društva. Posebno je pozdravil predstavnika Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze. V imenu slednje je spregovoril dr. Janko Zerzer, v imenu SPZ pa vladni svetnik dr. Pavel Apovnik. Oba sta potrdila pestro dejavnost obeh društev v St. Vidu. Posebna želja obeh pa je bila, da se društvi ne
druge. Nemščine smo se šele potem naučili. Naša, leta 1910 ustanovljena posojilnica ga je štela že dolga leta za svojega člana in odbornika. Težko ga bomo pogrešali, bil je vselej na mestu, kadarkoli je bilo treba.
Žalni sprevod je vodil domači gospod župnik Kassl, kateremu se je pridružil še ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavle Zablat-nik, ki je tudi sorodnik pokojnika. Slovensko gimnazijo je zastopal prof. Messner, ki je pripeljal s seboj tudi skupino dijakov, sošolcev hčerke rajnega, ki obiskujejo to šolo. V cerkvi sta se oba duhovnika s toplimi besedami poslovila od rajnega in se mu zahvalila za njegovo zgledno življenje. Ob odprtem grobu se mu je Janko Ogris starejši v imenu posojilnice in drugih slovenkih organizacij zahvalil za ves njegov trud in prizadevanje ter za odločno nastopanje za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. Domači pevci Slovenskega prosvetnega društva „Bi!ka" pod vodstvom pevovodje Valentina Kapusa pa so mu na domu, ob grobu in v cerkvi, zapeli pesmi v slovo. Tako počiva Mihej poleg le osem dni prej umrle matere v Bogu večno spanje.
Miheja Miškulnika bomo ohranili v lepem spominu, sorodnikom, predvsem ženi in otrokom, pa izrekamo naše globoko sožalje.
bi Irgali na dva labora njunih o-srednjih prosvetnih organizacij, temveč naj bi imeli vedno pred očmi skupni cilj — delo za slovensko prosveto in slovensko narodnostno skupnost.
Iz poročil — Franci Polzer je poročat za SPD .Danica", Helena
Harmonikarska
umetnika
iz Novega Sada v Ceiovcu
V nedeljo 28. januarja s pričetkom ob 17. uri bo v celovškem .Domu mladine" (Haus der Jugend, Kumpfgasse) nastop dveh harmonikarskih umetnikov iz Novega Sada. Erne Sebastian 'in Aleksander Ma-lenica sta se na Koroškem z uspehom predstavila že pred tremi leti in bosta gotovo tudi tokrat navdušila ljubitelje tovrstne glasbene u-metnosti.
Sticker pa za pevsko društvo — smo videli, da obe društvi mnogo delata, zlasti pevsko društvo z njegovim neumornim pevovodjem Hanzijem Kežarjem na čelu. Ta zbor je na številnih koncertih doma in tudi v Sloveniji navduševal publiko. Lani je ponesel našo slovensko pesem celo v Zahodno Nemčijo, kjer je žel lepe uspehe. Poleti je na številnih koncertih seznanjal tujce z lepotami slovenske pesmi. Ne bomo podrobno naštevali številnih nastopov, lahko pa rečemo, da je društvo bilo izredno marljivo, tako da se sprašujemo, kako je sploh zmoglo vse to. Posebej omeniti je treba še instrumentalni trio .Korotan", ki se zadnje čase vedno bolj uveljavlja na raznih prireditvah. Pred nedavnim so ga posneli tudi na celovškem radiu.
Po blagajniškem poročilu je občni zbor dal obema odboroma raz-rešnico. Za novega predsednika SPD .Danica" je bil izvoljen Stanko Wakounig, medtem ko so ostali odborniki obeh odborov obdržali funkcije. Novi predsednik se je članom in prijateljem zahvalil za zaupanje in med drugim dejal, da kot predsednik ne more delovati sam, ampak potrebuje predvsem pomoč članov oziroma društvenikov, kajti samo z njihovo pomočjo se bo gradilo društveno delo.
Veliko zanimanje je vladalo za predavanje vladnega svetnika dr. Pavleta Apovnika o Lužiških Srbih. Predavanje je bilo zaradi tega tako zanimivo, ker so Lužiški Srbi prav tako manjšinski narod. Lužiški Srbi so v letih 1933 do 1945 doživljali podoben, če ne še hujši pritisk, kot mi koroški Slovenci za časa druge svetovne vojne. To ljudstvo, ki živi v Vzhodni Nemčijt, ima danes vse pravice. Med drugim imajo tam vse napise dvojezične (imena krajev, podjetij, ustanov, trgovin, cestne označbe, bolnice, policija, poštni žigi itd.) Razen tega imajo svoje šole, svojo založbo, radijsko redakcijo, kulturni dom, otroške vrtce, predvsem pa zakone, ki ščitijo in pospešujejo razvoj kulture te narodnostne skupine. Zakon celo predpisuje, da nemško govoreče otroke (pripadnike večinskega naroda) učijo spoštovanja do srbsko govorečih otrok in nemško govoreče otroke pozivajo k učenju srbskega jezika. Vse to pa ni samo na papirju, temveč se odločno izvaja.
Takšne razmere bodo za koroške Slovence — dokler se bodo hujskaške akcije protislovenskih organizacij nadaljevale in jih oblasti ne bodo znale preprečiti — ostale samo sanje.
Slovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobrll vasi vabi na
KULTURNO POLITIČNO PREDAVANJE
v nedeljo 4. februarja 1973 ob 19.30 url v hotelu Rutar v Dobrll vasi.
Predavata vladni svetnik dr. Pavel Apovnik In predsednik SPZ Hanzej Welss
o narodnem boju Lužiških Srbov.
K številni udeležbi vabi
Odbor
Popravljamo napako
Če ima hudič mlade, jih ima navadno več. Tako pravi star ljudski pregovor in tako bi lahko rekli tudi mi, ko moramo ugotoviti, da nam je tiskarski škrat spet eno zagodel. In tokrat se je spravil celo na sveto pismo. V članku .Misli o Suhodolčanovem 'Norem življenju'" v zadnjem odstavku na 5. strani biblija seveda pripoveduje o luči, ki sveti, in o soli, ne pa o šoli. Prosimo, da nam napako oprostite.	Uredništvo
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
.Vidite, gospod major. V rajhu ni dandanes nihče tako visok, da ne bi bil lahko že jutri za glavo krajši. Vsak uteg-"s biti deležen .dobrot', s katerimi danes ,gosti' druge. Le loko lahko ohrani rasa moč in čistost. To je njeno notranje Vretje in zorenje. Nekateri tega ne razumejo. Po mojem pa ni nič tragičnega. Še dobro vino, preden dozori, izvrže v Penah vse, kar je nečistega."
Wolt mu je oporekal:
.Vse je v redu. Problem je samo v tem, če si vino, pa To proglasijo za peno."
Von Gratf se je nasmehnil njegovi pripombi. Prižgal je cigareto in cinično dejal:
.To je odvisno od posameznika. Če so njegova dela čista v namenu in v posledicah, se mu ni treba bati. Meč visi nad vratovi dvoličnežev in individualistov, ki ne morejo Podrediti svojih interesov vodeči ideologiji. Povem vam, da "Omo prignali stvar tako daleč, da se bomo pogovarjali Samo s tistimi, ki so za ali proti. Srednje poti ne bo. In tudi ^vtralnih ne bo. Vse, ki dvomijo, in vse, ki so omadeževali' bomo spravili s sveta! Ne moremo dovoliti, da bi posa-*^szni računarji uživali ob krčih rase, se nacejali z vinom ^mage in se obdajali z lovorikami, ki so jih priborili drugi, ahrer je odločno dejal NE za vselej!"
Wo!( je prikimal, mislil pa si je: .Prekleto si nor." Sicer Pa je slutil velike težave, kakor star volk sluti vihar.
11
V Park hotelu, kjer je bil sedež poveljstva varnostne Galicije in varnostne službe, je bilo najživahnejše vrvenje ^sd večerjo. Iz salona, ki je bil poln gostov, oficirjev s po-^aljstva in uradnic iz civilnih ustanov, so prihajali v kuhinjo *'vahni glasovi, pomešani z žvenketanjem vilic, nožev in
delana.
Kuhinjska pomočnica Julka je dojemala ta hrup nekako tako, kot bi bila rahlo vročična. Restavracija se je napolnila do zadnjega kotička, pa še ni našla priložnosti, da bi se izmuznila v klet in opravila svojo nalogo. Mimo nje so hiteli natakarji s polnimi pladnji, kuharice so se drle nad pomočnicami, sredi kuhinje pa se je kot petelin po dvorišču sprehajal elegantni hotelski direktor Maks ter s svojo sta-sito postavo, strogimi kretnjami in pogledi vzdrževal tempo deta in red pri strežbi.
Dekle je bilo čedalje bolj nestrpno. Zdajci je stopila v shrambo potrebščin za čiščenje. Prinesla je vedro, napolnjeno z razstrelivom Nobel 808, in ga potisnila v najtemnejši kot ter pokrita s pomivalnimi cunjami. Pred nekaj dnevi je dobila obvestilo Pemčevih obveščevalcev in minerjev, da je.moka zmleta" in naj pride ponjo v bližnjo vas pod gozdovi.
S skojevko Minko sta naprosili soseda-izvoščka, da ju je s konjem peljal na dogovorjeno mesto. Tja so se peljali vsi trije brez skrbi. Mož, ki je bil znan veseljak, se je vso pot šalil z njima. V vasi sta dobili kovček z razstrelivom in navodila, kako in kam postaviti mino. Nazaj grede se je vožnja vlekla v neskončnost. Srečavali so nemške patrulje, ki bi jih ustavile. Toda Nemci se niso zmenili ne za kočijo ne za kočijaža, ki je večkrat vozil nemške ljudi na izlete.
Teden dni strahu in dvomov je prestala Julka, preden je znosita v hotel razstrelivo in je bilo vedro potno. Dva dni se je pripravljata, da bi dobro izpolnila naloge, pa naj se zgodi z vsemi temi ljudmi, ki natepajo dobro večerjo in se zalivajo z ledenim pivom — in tudi z njo — karkoli že... 2e dve leti je obveščala organizacijo o vsem, kar je videla in slišala v hotelu.
Izrabila je priložnost, ko se je direktor pridružil omizju policistov, in se izmuznila iz kuhinje. Po dolgem, mračnem hodniku je pritavala do skrivališča, vzela vedro in se napo-
tila z njim proti kuhinji. Postavila ga je ob steno jedilnice, med zaboje za zelenjavo in sadje, ki so jih odvažali zjutraj. Oddahnila se je šele, ko je naravnala sprožilo mine.
V kuhinji je ni nihče pogrešil. Vključila se je v delo in skušala prikriti vznemirjenje. Zdaj se je je res lotevala vročica.
Nenadoma ji je šinilo v glavo, da utegne zagrmeti prej, kot so povedali. Tako bi se znašla med ruševinami... In kaj bo, če bo mnogo mrtvih? Kdo ve, koliko talcev bodo postrelili? Tudi nekaj njenih znancev je zaprtih v Begu-jah ... Morda bodo postrelili tudi vse uslužbence ...
Iz salona se je prismejal v kuhinjo tenak, pijan gestapovec in se kot po navadi napotil k dekletom ob pomivalnem koritu. Tisto, ki mu je bila všeč, je uščipnil v zadnjico in se razkoračil pred njo, da bi videla na njegovih prsih novo bleščeče se odlikovanje. Dekleta so takoj zapazila obesek; nekatera so ga povprašata, zakaj je dobil odlikovanje. Pijano se je zarežal in ponosno potolkel po ozkih prsih:
,To je pa sa smrt slovenska."
Dekleta so zavreščale in ga jele oštevati. Tudi tista, ki je šla nekajkrat z njim, mu je obrnila hrbet in hitela pomivati. Julka bi ga bila najraje udarila po obrazu z mokro cunjo, pa se je potajila, ker se je bala, da ji ne bi prebral iz oči, da se nekoj dogaja.
Gestapovec se je odmajal v salon, Julka pa se je s prijateljico odpravila domov, polna strahu in napetega pričakovanja. Stražar pri vratih hotela se je pošalil z njima. Zvodtjivo sta se mu zasmejali in izginiti mimo oken, držeč se za podpazduho. Za njima je ostal hotelski vrvež, pomešan z radijskimi zvoki, podoben pritajenemu šumenju temnih jezerskih globin.




)z zgodovine iova
Lov, petelinčki moji našopirjeni, je šport in ni šport.
Njega dni, ko je častitljivi prednik, kosmati pračlovek, še kolovratil po teh krajih, ni bil lov nobena zabava, marveč sila resna zadeva. Danes samo stopiš v samopostrežno trgovino, vržeš oči po policah in že tlačiš v cekar sladkor, riž, makarone, kumare, čebulo, poprček ... Človek bi kar skakal od veselja. Saj to je kakor v pravljici. Toda takrat)
Trume močno poraščenih in sestradanih ljudi so več dni in noči tavale po širnih planjavah in temnih gozdovih, preden so našle kaj za pod zob. In če so po naključju ujele poskočno veverico, je bilo to za takšno trumo lačnih mož, žena in otrok toliko, kot če bi pomolzli vrtnega polža, se reče — nič! Kadar jim je bila lovska sreča naktonje-
Ženička in pšenička
Nekoč so bile tri živali, raca, koza In mačka. Prebivale so v gozdni hišici In njihova gospodinja je bila stara ženlčka. Ženlčka je dobila v dar prgišče pšeničnega zrnja.
.Vržem jih v zemljo, da bodo zrasla," je rekla ženlčka, .kdo ml pomaga!"
.Me že ne," so rekle raca, koza In mačka. Zato je kar sama.
Pšenica je zrasla in zorela. .In zdaj bom klasje požela," je rekla ženlčka, .kdo ml pomaga!"
.Me že ne," so rekle raca, koza In mačka. Zato je kar sama.
.Zdaj moram klasje zmlatiti," je rekla ženlčka, .kdo mi pomaga!"
.Me že ne," so rekle raca, koza In mačka. Zato je kar sama.
.In zdaj bom nesla zrnje v mlin, da dobim moko," je rekla ženlčka, .kdo ml pomaga!"
.Me že ne," so rekle raca, koza In mačka. Zato je kar sama.
.In potem bom lahko spekla kruh," je rekla ženlčka, .kdo mi pomaga!"
.Me že ne," so rekle raca, koza In mačka. Zato je kar sama.
.In zdaj bom jedla kruh," je rekla ženlčka, .kdo ml pomaga!"
.šesti, to pa že!" so rekle raca, koza In mačka.
.O ne, ne, ne," je rekla ženlčka, .jedla bom pa kar sama. Kdor ne dela, na) tudi ne )e."
rta, so se srečali tudi z mamutom. Toda mamut ni pikapolonica. Rjovel je, brcal in se brani) z vsemi štirimi, da je bilo groza. Kosmato dušo je izpustil šele potem, ko je premagan klonil v dolgotrajnem boju. Včasih so ga od rilca do repa pohrustati še toplega. Kaj so storili z okli, ne vem. Morda so požrli tudi te.
V srednjem veku je bilo vse drugače. Ni šment, da se po več desettisočih letih ne bi kaj spremenilo! In se je res! Temeljito! Takrat so bili ljudje lepo razdeljeni na dva številčno neenaka dela. Največ je bilo tistih, ki so garali kot živina in slabo jedli. Te je k delu priganjala manjšina, ki ni nikoli nič delala, živela pa kot grški bogovi na Olimpu. Graščaki, groti, baroni, knezi, kralji, cesarji in podobna gospoda so samo dobro pupcali in papcali in — na debelo lenarili. Nič čudnega ni, če jim je začelo takšno življenje kmalu presedati. Pa so si izmislili lov.
Seveda niso lovili zajcev; za takšne junake se to nikakor ne bi spodobilo. Zato so šli na lov na medvede, vepre, volkove in jelene. Pri tem nevarnem opravilu se niso smeli posluževati loka in puščic ali s slavo ovenčanega meča, ker to ne bi bilo častno. Veljalo je pravilo, da je treba gozdno zver napasti in pokončati s kratkim kopjem, sekiro ali nožem.
Priljubljen je bil tudi lov s priučenimi jastrebi in sokoli; z njimi so lovili ptice. Ta vrsta lova je bila v srednjem veku razširjena
po vsej Evropi. Da pa je bil vsakršen lov z grožnjo hude kazni prepovedan vsem tlačanom, se razume samo po sebi. Zemlja in vse na njej je bila neodtujljiva posest fevdalnega gospoda.
Danes lov ni več izključna pravica iz brancev. Športni lovec lahko postane vsak, ki si preskrbi ustrezno dovoljenje in je član lovske družine. Pravi lovci so ljubitelji narave in še zlasti divjadi. Skrbe zanjo, jo ščitijo in dobro preudarijo, kaj je zrelo za odstrel. 5 tem krepijo njeno plemensko vrednost.
Zvesti spremljevalci športnega lovca so: pihalnik na šibre ali krogle, dober daljnogled fn pes. Ta pa ni kakršenkoli cucek s ceste, marveč čistokrvni in primerno šolani hov-hov z imenitnim rodovnikom.
Znano je, da so lovci in ribiči veliki šaljivci. Gotovo poznate mnogo duhovitih zgodb o njihovih .lovskih trofejah".
Seveda ne smemo pozabifi divjih lovcev. To so razbojniki v lovišču. Sfrežejo le svoji nepremagljivi lovski sli, ne da bi se brigali za divjad in njen naraščaj. Te, kakor fudi samozvanske .ribiče", ki z dinamifom in električnim tokom (kar je življenjsko nevarno) pokončujejo celo mladice, oblast ostro preganja.
Kljub strogim zakonskim določilom pa je na našem okroglem planetu že tako, da smo pravzaprav vsii lovci, če imamo uradno dovoljenje ali ne. Kdo med nami še ni ustrelil debelega kozla! Toda takšnih živali ljudje ne dajo nagačiti in se tudi nikoli ne hvalijo z njihovimi rogovi. Bržkone že vedo, zakaj ne.
CRTO.W/Rg_/N/(OVEC.-
Gostoijubni maček
Mas MM<?/ je	V OM!f/o
^o!če^ s/aMrMc,
StrasMo sc MMS^a ;c ?na<%M čaJzVa, skoraj ;z ^ožc ;e svoje s^očf/a.
Top/o za MM/ico sc Mza zaAva/r'.* „Do^er sr, ^rafec,
Jo^er, Mroj MM/;'.'"
pa z/ow; zo/* sc v s/aMrMr, joče sc Mrače^ ^of Ma scjMrrMr.
se repc^
rrtoMe v s&orče/o, MMČ&H Ma g/avo patče OMrc/o.
ZaČMc v Mcsrcčr' Mrfs&a sc Jref:'.' .Rep, joj, je fa&seM, ^of so špagetf."
** -/
Piki je medved.
Piki ne stanuje v gozdu, ne v živalskem vrtu, ne v cirkusu, ne v trgovini. Piki stanuje v bioku, v četrtem nadstropju, na potici za igrače.
Pikiju je ime Piki, čeprav ni pikast. Tako mu je pač ime. Ni namreč vsakdo betec, ki se Betec
Pikiju ni nikoti dotgčas. Vsako jutro se z medvedjo kočijo, v kateri je nekoč učiteljeva starejša sestra prevažala punčke, odpelje v medvedjo šolo. Z njim se peljejo tudi drugi medvedi in vseh sku-
Z učiteljem spiva v isti sobi in zato je Piki včasih tudi leteči medved. Ko se učitelj zbudi, pogleda, ali jaz še —**" '* —* ------- —
med-
pim, m
veda na gfavo. Piki prileti ele-
gantno kot helikopter in me pošče-
piše, in tudi vode ne pije vsakdo, ki se piš Vodopivec. Tako je tudi
Mej pFTjaže?/
K. KELLER
Pikiju ime Piki.
Piki hodi v medvedjo šolo in ima učitelja, ki ni medved, ampak fantek. Jaz sem učiteljev oče in zato dobro poznam Pikija in učitelja. Včasih se skupaj igramo Človek ne jezi se. S Pikijem se dobro razumeva, z učiteljem pa imam včasih težave. Piki zmeraj pametno molči, učitelj pa mi včasih ugovarja. Nič ne pomaga, če mu rečem, da sem jaz nadzornik.
paj je za cel medvedji avtobus. Dvema ali trem je ime Marko. Eden je Filip in majhni medvedki je ime Timika. Potem so tukaj se Josip Jupiter, Benjamin in Flo-ki, sicer ni medved, ampak pes, vendar hodi v medvedjo šolo, ker
geta po nosu. Tako se zbudim in aai te
zaradi tega mu včasih rečem: med-ved-budilka.
Zvečer gre Piki spat z učiteljem. Pripovedujeta si pravljic edjem jez '	' '
posebne pasje šole še nimamo. Vsi se pišejo Jak "	"
piše. Kade
ateob. Tudi Piki se tako ar ga učitelj v šoli po-
kliče, pravi: „Piki Jakob, pridi k tabli!" Sicer pa je Piki glavni.
eta st pravipce v medvedjem jeziku, ki ga jaz ne razumem. Kadar me ima učitelj posebno rad, položi Pikija k mojemu vzglavju, in ko grem ponoči v posteljo, me Piki poboža, tako kot tudi jaz pobožam njega in učitelja. Ker ne znam medvedjega
jezika, si ne pripovedujeva prav ljic in hitro zaspiva. Vendar je Piki zelo izobražen. V sanjah se včasih pogovarjava po francosko-Pravi, da je bil nekoč v Parizf in da tam kličejo medvede Žužu-Prav rad mu verjamem, vendaf se strinjava, da je Piki lepše ime.
Mogoče me bo Piki naučil med' vedjega jezika. O tem se še nisva pogovarjala, ker sva oba zelo za* poslena. Piki se mora učiti za šolo. jaz pa moram pisati knjige.
To je torej Piki. Kar sem e njem napisal, bom zdaj dal uči' telju. Učitelj bo spis prevede! V medvedji jezik in ga pokazal Pikiju. Piki pa bo povedal, kako je z njim zadovoljen. Če bo vse ^ redu, bom o njem napisal še druge zgodbe.
Kajetan Kovič
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — ToP
12
Major Wo!f je sedel pri mizi v kofu kof po navadi — sam. Imel je zavarovan hrbef, fako da je videl vse pred seboj. V takšnem položaju se je počutil varnega. Ta večer je doživel novo presenečenje. Med večerjo je vstopil poveljnik z dvema višjima oficirjema. Enega je poznal že iz Berlina, drugi pa mu je bil neznan. Sedli so k steni, njemu nasprofi, in naročili večerjo. Osorni in redkobesedni podpolkovnik Perst se je topil od prijaznosti. Njegova visoko pristrižena glava je sijala od blagohotne pozornosti do obeh gostov, ki sta se, utrujena od potovanja, z lagodno zvedavostjo ozirala po ljudeh v salonu.
.Prekleto! Končno se je le pricijazila dolgo napovedana inšpekcija," je ugotovil Wol(. Vzel je v roke časopis, in si jih, na videz zatopljen v branje, pozorno ogledal. Kmalu je dognal, da sta se začela moža že med jedjo zanimati zanj, saj sta se nenehno ozirala k njegovi mizi.
.Težave se grmadijo v geometričnem zaporedju, volja do boja in moč pa mi upadata." Zavede) se je, da bo moral napreči ves razum in da bo potreboval še srečo povrh, če ne bo hotel propasti.
Dobro, da jih je pričakoval in se pripravil. Medtem so se dogodki razvijali tako, kakor je predvideval. Na množično aretacijo organizacije odpora je takoj odgovoril VOS. 2e naslednjo noč so prišli iskat dva njegova zaupnika, moža in ženo. Čeprav je vedel, kaj ju bo doletelo, ju je prepustil usodi in žrtvoval zo višje cilje. Konec koncev sta bila razkrita in zanj nepomembna. Naključje je hotelo, da se je položaj še bolj zamotal in zaostril. Ko so vosovci prišli ponju, so postavili zasedo vrhu klanca. Nanjo je naletel Dunajčan, policist, ki je šel vasovat k nekemu dekletu, pa so ga ubili... Zaradi streljanja pa sta se žena in mož uprla in nista hotela oditi s partizani. Zato so ju ustre-
lili kar v kuhinji. Vosovci so odpeljali tudi mlinarja, starca, ki je gorel od sovraštva do goščarjev in boljševikov. Vas je bila preplavljena s strahom in pričakovanjem novih dogodkov.
Zavoljo teh dogodkov je bito ozračje v mestu silno napeto, tako kot si je želel major Wolf — povsem nasprotno, kot si je želela komisija. Vreme je bilo kot naročeno: dnevi topli, sončni, zgodnje sadje je dozorelo; voda je bila osvežujoča; gostom je bilo na voljo precej deklet iz rajha, ki so si zdravite razrahljane živce; brigade so pognali v gore. Tako je imela inšpekcija vse možnosti za nemoteno delo.
V takšnem vzdušju in s svežim uspehom se bo laže pogovarjal z inšpektorji, trda pa bo predla poveljniku, ki je bil rožnato opisal položaj v neposredni okolici mesta. Wotf se je tolažil tudi s tem, da prestrežeš lahko samo tisti udarec, ki ga pričakuješ.
Po večerji so si možje obrisali mastna usta in se osvežili z vinom. Potem so ga povabiti k svoji mizi, kar ga je zelo presenetilo. Podpolkovnik Perst ga je predstavil. Spoštljivo se je priklonil in prisedel.
,Ne razumem vas, gospod major, zakaj vedno samevate v kotu, saj je človek družabno bitje. Menda vas ne natolcujejo, ko govore, da podcenjujete družbo kolegov?" ga je zbodel Perst.
Wol( pa se ni dal izzvati. Z rahlim nasmeškom je odvrnil:
.Ljudje premalo mislijo, da bi znali ugotavijafi vzroke najpreprostejših pojavov. Že od mladih let imam navado, da berem med jedjo in po njej. To slaba navada ima tudi dobro stran. Mimogrede se seznanim z vsemi najvažnejšimi vestmi. Bolan sem in ne morem delati, če ne preberem časopisa. Ne veste, kako imeniten uvodnik prinaša Votki-sche Beobachter," jim je hite! razlagati misli najnovejše linije. Inšpektorja sta začela kmalu zehati, podpolkovnik
pa je postal nestrpen, tako da je preusmeril pogovor nO vojno politični položaj v pokrajini. Tudi tu je požel Woll pozornost obeh inšpektorjev, ki sta tehtala vsako njegovo besedo.
Jedilnica se je praznila. Vsi štirje so natanko vedeli* da po tej poti tipanja ne bodo prišli daleč. Prišleca, utrujena od poti in nekoliko razočarana nad napetim vzdušjem* sta si želela postelje in miru. Sita nočnih letalskih alarmen' in napetih zaslišanj v berlinski zaroti, sta upala, da boste preživela nekaj mirnih noči in lepih dni v planinskem raju-Dogovorili so se, da bosta naslednji dan seznanila po-^ veljstvo z uradnim namenom obiska.
Poveljnik in Wolf sta ju pospremila v prvo nadstropje novega dela hotela, kjer sta dobila sobi. Spotoma je molčeči, bledikavi iinšpektor, ki se ga je Wolf na videz skoraj bal, zaostal in povprašal majorja, kako je z ribami v jezeru-Mimogrede je zvedel, da sta s<i z generalom na roke. WoH mu je zagotovil, da je prišel o pravem času in da je rib na pretek. Hipen žar v mrzlih inšpektorjevih očeh je Wo!f" vlil nekaj poguma.
Iz hotela se je napotil naravnost v vilo, kjer je stanoval. Legel je, pa ni mogel zaspati. Strmel je skoz*i okno ^ bledikavo noč in premišljal, čemu ga sumijo, da je agent kominterne. Prepričan je bil, da ga sumijo samo zato, do
bi ga uničiti. Res je zlorabljat službena pooblastila __tod<*
kdo jih ne izrablja, če ima količkaj možnosti? Sicer pa jih je zlorabljal v manjši meri kakor vsi drugi: samo takrat, kadar njegova korist ni bila v škodo skupnosti. Račune j* končno vedno plačeval sovražnik. Sel je vase in skušal misliti skrajno kritično. Včasih, že zdavnaj, je bil v mladostn' ihti in spričo piškavih ekonomskih razmer res rdeč. Toda vedno je ljubil Nemčijo.
(Dalje v prihodnji številki)
2 2. strani)
KorošMw Me zagotov/jene preJ Podpisom (e pogojne. VznemirZjiv /e način, avstrijska vZaJa ntcmcZjnje svojo zavrni-^-' kot korake, sprejete v korist manjšine, N^faja ravno tista Jva zakona iz Zeta 7939, ki ^ vze/a s/ovenski manjšini nekatere kistvene "ot/ej priznane pravice /M ki sta povzroči/a ^re proteste manjšine in ponovne dip/omat-^Ne intervencije /agos/avije. 7*o meče senco ^J: na tiste pozidvne momente, ki jik ome-^ avstrijska nota.
. /"gos/ovanska nota /e opozori/a, MM ne-'^po/njevanje okveznosti iz državne pogoje Pogojuje k/imo skrajne neto/erance, opozort/a ^ tta akcije šovinističnik in neonacističnik, na M niso asmerjene /e prot: s/ovenski manjši-ampak taJi prot: /agotfav:;:, agotov:/a je -čfarntner Heimatdienst" kot organizatorja in značaj njegovih ci/jev, terja/a je prepoved ^k Jejavnosti na tetne/ja 3. odst. 7. č/ena in č/ena državne pogoje in nkrepe prot: NacionaZistični kampanji. zlvttrijtM v/at/a vse zviška zavrača, sMcajoč se na astavne demokratične teme/jne pravice in ne vidi nokene-M raz/oga za prepovej. Zavrača /agosiaviji pravico, Ja ki dogodke presoja/a z vidika avstrijskega pravnega reJa in astavnosti in Ja ki govoriia o načina nkrepanja avstrijskik^ organov. Prav posebej okža/aje posp/osajočo ok-"o/žitev avstrijskih JržavZjanov šovinizma a/i Neonacizma. Za avstrijsko viaJo vse to skapaj "i nič Jragega kot začasne emocije,- sredstvo, ga priporoča, pa je, Ja ki se čez te emocije 2azrii v prikodnost.
1. Taksna zavrnitev ne zaznanja nič dokrega 'N je nesprejem/jiva. Predvsem ne naznanja "ič Jokrega Avstriji sami, kajti na stežaj oJ-Pira vrata Jejavnostim, ki so v svojem kistva Usmerjene ravno proti tistem;: pravnema reJa m astavnosti, ki se nanja sk/icaje avstrijska ^JaJa. 7*c Jejavnosti nasprotajejo temeijnim smotrom Jržavne pogoJke o neoJvisni in demokratični Avstriji. Popo/noma jasno je, Ja ^ to pojav, ki zajeva interese taJi Jragik poJ-P^rtic te pogoJke in še posekej /agos/avije, ki "krati v tek Jejavnostih viJi pogZavitni vzrok N^Jopastnega zavZačevanja manjšinsko zaščitah JoZočiZ in vir ogrožanja Jokrih soseJskih 'N prijate/jskih oJnošajev. Nihče v /agos/aviji Ne pospZošaje, ampak znamo Jokro Ji/erenci-'"t: in ravno zato pričakajemo, Ja koJo avstrijsko ZjaJstvo in njegovi zakoniti organi "PraviZi s takimi prizadevanji. ^Zovenska manjka na Koroškem ima v koja proti nacizma t°Ziko izkašenj, Ja se Zahko zanesemo na njeno Presojo, Ja gre za Jejavnost, ki jo Zahko ozna-c*mo kot neonacistično in seveJa taJi šovinistično. Avstrijska vZaJa ki ravnaZa moJro, če k' taJi sama posZašaZa ta svariZa. Zanese naj ^e vsaj na izkašenost nekJanjega koroškega Jeze/nega gZavarja g. čerJinanJa WeJeniga, P°J čigar preJseJstvom je načeZstvo Avstrijske Žige za čZovekove pravice že 73. oktokra T^72 ^energično protestira/o proti nerazamZjivi Pasivnosti zvezne varnostne eksekative nasproti terorja nemško naciona/nih krogov na Koškem, ki kaže izrecno /ašistične poteze". Taisti krogi na koroškem poJ voJstvom ,,Nei-N^atJiensta" zJaj voJijo z zeZo JvomZjivimi NretoJaw: kampanjo zkiranja poJpisov za iz-^Jko „agotavZjanja manjšine", in to po J ^ksarJnim gesZom, Ja je treka na Koroškem oJstraniti nevarno sitaacijo, ki so jo sami a-s^variZi. /agosZovanska nota je jasno poaJa-Ja temeZji 7. čZ. avstrijske Jržavne pogoJ-na teritoriaZnem načeZa in Ja agotav/janje Manjšine nasprotaje pogoJki. Kako se ne moti *'t"di o spZošnem protiJemokratičnem značaja "osiZcev te protislovenske in protijagosZovan-^ akcije, zgovorno potrjaje izjava samega Mnc/erja Jr. Kretskega ok zkiranja poJpisov; "^j to je najčistejše hitZerjevsko g/asovanje... Začetek je vseZej takšen.- Najprej nočejo S/o-Ncncev, potem so proti tajim JeZavcem in ne-NaJoma se začne spet proti ŽiJom". (Die Pres-^'jT/3. novemker 7972).	^
Zavrnitve avstrijske vZaJe taJi ni mogoče 1P'Wi, ker so ta jasna JoZočiZa avstrijske Jr-^avne pogoJke, s katerimi avstrijski pravni j[fJ ne more kiti v nasprotja, /n to taJi ni. ^ 3. oJst. 7. ČZ., na temeZja katerega terja /a-Rot/avija prepovej Jejavnosti protisZovenskih °**Ranizacij, piše znani projesor FeZix Erma-„DoZočiZo 3. oJst. 7. ČZ. ima vsekino **;<stvenega prava in pomeni JopoZnitev (av-^Tj]ijskega) zakona o Jraštvih iz Zeta 7937. Z y?n $Q JopoZnjena tista JoZočiZa zakona o **astvih, ki okravnavajo razZoge za neJovo/i-aZi prepovej Jraštva. 7*o JoZočtZo Jržavne ^°8oJkp potrekaje po svojem keseJiZa no-y Ne poJroknejše izveJke, Ja ki kiZo izvršZjivo. ^kakor pa ni kiZo treka z asmerjevaZno in-^P^etacijo najprej okseči njegovo poZno vse-
kino (Zkornik „Osterreich. Die Zweite Ke-pakiik", 2. knj., str. 706). Enako neJopastno ki kiZo kako nasprotje meJ avstrijskim pravom in 9. ČZ. Jržavne pogoJke.
V Jokaj neJip/omatskcm jezika zavrača avstrijska vZaJa agotovttev jagosZovanske note, Ja v Avstriji ni kiZo Jokre voZje, Ja ki tam enako okravnava/i sZovensko in hrvaško manjšino, tako kot so se hkrati živo zavzemaZi za zaščito svoje manjšine na /ažnem 7'iro/skem. ?'o agotovitev označaje avstrijska nota kot poJtikanje („ZVnterste//ang"), hkrati pa se skrk-no ogne omemki primerjave z /ažno EiroZsko.
A vprašanje Jokre voZje je konec koncev kZjačno in oj/oč:7no. 7'aJi pomanjkZjiva zakonska JoZočiZa je mogoče izvajati tako, Ja manjšini koristijo, najkoZjše zakone je mogoče v izvajanja razvreJnotiti. Znameniti 79. ČZ. .Jecemkrskih astavnih zakonov" iz Zeta 7#67 o enakopravnosti naroJov Avstrijskega cesarstva, ki je svojčas vzkaja/ veZiko apov, je ki/ izvajan tako, Ja je pripe/ja/ Jo po/oma. So Jržave, ki zaJovo/jivo arejajo vprašanja na-roJnosti, čeprav ni pogoJkenih okveznosti, ki ki jim to na/aga/e. Dokra vo/ja v po/itiki kake Jržave seveJa ni stvar značaja a/i častva, ampak preJvsem stvar razama in zgoJovinsko pravi/ne presoje resničnih interesov njenih Jržav/janov. Dokre voZje oJ zanaj vsi/iti ni mogoče. Gotovo pa je mogoče oJ zanaj presoJiti, a/i okstaja.
Za presojo, a/i okstaja Jokra vo/ja Avstrije pri okravnavanja manjšinskega vprašanja, imamo g/eJe Koroške Jve teme/jni meri/i.- AZi izhaja manjšinska po/itika oJ nače/nega priznanja etnične ce/ovitosti prekiva/stva s/oven-skega jezikat* AZi izhaja manjšinska po/itika oJ hotenja, Ja trajno KtrJi manjšinske pravice tega prekiva/stva na Jejansko znanem ozem/ja, kjer to prekiva/stvo avtohtono hiva samo a/i mešano s prekiva/stvom nemškega jezikat* 77 Jve meri/i izvirata iz koroške zgo-Jovinske izkušnje, ki pravi, Ja so s/ovenski manjšini nasprotne, k njeni /ikviJaciji usmerjene si/e ves čas postav/ja/e zanikanje okeh iz-hoJišč v sreJišče svoje akcije. Dokumentacija,
ki takšno izkašnjo Jokazaje, je neizčrpna. De-Zitev /jaJ: s/ovenskega jezika v „Jomovin; zveste WinJische" in „naciona/ne S/ovence" in pa zavračanje teritoria/nega načeZa, to sta akcioma po/itike germanizacije na Koroškem. Oke meri/i je aporaki/a taJi jagos/ovanska nota.
/n nota avstrijske v/a Je? Er Ji, Ja pripaJ-niki s/ovenske manjšine prekivajo ze/o raztreseno (*^sehr zerstreat"), kar pomeni, Ja ni strnjenega ozem/ja s prekiva/stvom s/ov. oz. s/ov. in nem. jezika. Vsakema poznava/ca je jasno, Ja mora avstrijska vZaJa kaj takega trJiti eJino/e v primera, če sprejema kot iz-hoJišče po/itično cepitev s/ovenskega jezika na Jva, na s/ovenski in na „winJisch", in če s/eJ-njega oJ manjšine oJšteje. Znano je, Ja so a-raJna ZjaJska štetja v Jragi avstrijski repak-Ziki zavrg/a asta/jeno nače/o statistike v avstrijski monarhiji in v prvi avstrijski repak-Ziki, ki je s/ovenski jezik s tem imenom (*„5/o-venisch") priznava/a kot enoten in neJe/jiv /to je ki/a ena reJkik trajnih priJokitev revo-Zacije Zeta 7#J#) in Ja je prevze/a meto Jo štetja, ki jo je izami/ nacistični režim Zeta 7939 pri štetja na Koroškem, t. j. zapisovanje po-Zeg JosZej eJinih Jveh v JežeZi običajnih jezikov, nemškega in s/ovenskega, še jezik „win-Jisch". Razame se, Ja te meto Je nacisti niso izami/i v korist s/ovenske manjšine, taJi ne tistih, ki so jih prekrsti/i za „WinJische".
Eo/itična JeZitev etnično, jezikovno enotnega prekiva/stva na Jve skapini z raz/ičnimi imeni ni samo znanstveno ncvzJržna, ampak taJi po/itično koč/jiva, in to za sam večinski naroJ. Ni nak/jačje, Ja avstrijska nota govori o „nemško govoreči večini" (Jeatschsprachige Mehrheit), Ja te večine ne Jejinira naciona/no ampak samo po jezika. Pisec note se namreč zaveJa, Ja je ta večina Janes po naroJni zavesti razJvojena.* eni se štejejo za pripaJnike avstrijskega, Jragi za pripaJnike nemškega na-roJa. Kes pa vsi govore nemški jezik in zato avstrijska nota piše o etnično opreJe/jeni ,nemško govoreči", ne pa o naroJno po/itično o-preJe/jeni ^avstrijski" a/i „nemški ve-
čini. Eo ki namreč ategni/o kiti nevarno. Če ki pri araJnem ZjaJskem štetja postavi// vprašanje o naroJnostni pripaJnosti (izbiro meJ „Deatsch" a/i „Osterreichisch"), ki se ategni/ pokazati oksarJen po/ožaj, ko ki ta Ji „ Avstrijci" v Avstriji ki/i „ze/o raztreseno" nase/jeni (v neki anketi Zeta 7963 je Ze 7$ oJstotkov anketirancev oJgovori/o, Ja so Avstrijci poseben naroJ. Prim. E. /. GorZich, E. Komanik, Geschichte Osterreichs, str. 3#6). V JežeZi, kjer je nemška jezikovna večina sama v svoji naroJnostni asmeritvi tako raz/ic-na, Ja se tema vprašanja zavestno izogiba, se vZaJa ne pomiš/ja vsi/jevati s/ovenski jezikovni manjšini po/itično razcep/janje na „na-ciona/ne" S/ovence in „ Jomovini zveste" „WinJische", ne pomiš/ja se to jemati kot iz-hoJišče akrepov v zvezi z manjšino. Dokaz Jokre voZje?
Avstrijska nota preJZaga Jvostranske stike in reševanje spornih vprašanj v mejah reso-Zacije OZN o pravi/ih koeksistence in ne-vmešavanja. O prvem ko oJZoči/a zananja po-Zitika 5R S/ovenije in 5ER /agos/avije. O Jra-gem ki se JaZo pripomniti, Ja ta reso/acija prav izrecno govori o JoZžnosti Jrzav, Ja z Jokro vo/jo izpo/njajejo okveznosti, sprejete v meJnaroJnib pogoJkah.
Eeta 7907 je /van Cankar kot socia/no Je-mokratski kanJiJat za Janajski Jrzavni zbor JejaZ, sk/icajoč se na krnski program socia/ne Jemokracije, Ja ki izroči/ asoJo s/ovenske naroJnosti in ka/tare rajši nemško avstrijske-ma socia/ista Pernerstorjerja kot s/ovenskema k/erika/ca ^ašteršiča. EeJanji svet je ki/ Jra-gačen kot je Janašnji, taJi za S/ovence in Avstrijce. VeZja pa še veJno Zogika koja, po kateri morajo nosi/ci Jražkenega in meJnaroJne-ga napreJka svoj koj voJiti na vsej črti in Ja ga Zahko izgake taJi s popaščanjem na takem „ obrobnem" poJročja, kot je varovanje pravic in kostoja naroJnostnih manjšin.
:nnko P)*tenM
(Deto, Ljubtjana)
Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve republike Avstrije si šteje v čast, da lahko veleposlaništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije zaprosi, naj vladi SFRJ v zevzi z noto zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ z dne 6. novembra 1972, št. 38051, sporoči naslednje: Avstrijsko zunanjo politiko u-smerjajo temeljni interesi in trdna odločnost, da bi odnose z vsemi sosednimi državami opirala na kar se da dobro in kar se da trajno medsebojno razumevanje in obojestransko sodelovanje. Še zlasti velja to za razmerje do Socialistične federativne republike Jugoslavije. Avstrijska zunanja politika se ravna po tako zastavljenem cilju ne samo zaradi avstrijske ali jugoslovanske, temveč zaradi vseevropske koristi.
Nadalje je cilj politike avstrijske zvezne vlade, da znotraj republike Avstrije življenjske in razvojne možnosti vseh državljanov, ne glede na to, ali pripadajo nemško govoreči večini ali etnični manjšini, tako oblikuje, da se vsi državljani v republiki Avstriji do največje mogoče mere počutijo kakor doma. Zvezna vlada se pri tem zaveda, da je prav manjšinam zaradi njihovega manjšinskega položaja politično občasno potrebna posebna podpora vlade za njihov kulturni, etnični in gospodarski razvoj in enakovredno udeležbo v stalnem družbenem razvoju večinskega naroda, ki presega enakopravnost državljanov. Vlada tudi meni, da bi bilo treba razmerje med manjšino in vlado pretehtati v neposrednem stiku med izbranimi predstavniki manjšine in organi zveze ali ustreznih zveznih dežel ter da bi v tem o-kviru morali iskati tudi rešitev za odprta vprašanja. Avstrijska zvezna vlada je zategadelj s sklepom z dne 19. decembra lanskega leta z odobravanjem sprejela na znanje ustanovitev reprezentativ-
ne komisije izvedencev pod predsedstvom zveznega kanclerja.
Komisija bo strokovno pretehtala vprašanja, ki izvirajo iz 3. odstavka 7. člena avstrijske državne pogodbe, in bo kmalu začela delati. Iz istih razlogov je zvezni kancler, ravnaje se po že daljši praksi, 6. aprila lani izčrpno razpravljal s predstavniki slovenske manjšine, 27. oktobra lani z župa ni gradiščanskih občin in 2. novembra lani z župani južne Koroške; takšni pogovori se bodo še
vanja etnične samosvojosti. Pri tem niti ni treba poudarjati, da ima manjšina v Avstriji v popolni enakopravnosti z drugimi državljani po ustavi zakonsko zagotovljene pravice, zlasti še svobodo tiska, združevanja in zbiranja.
V skupnem sporočilu o uradnem obisku predsednika SFRJ Josipa Broza Tita v Avstriji leta 1967 sta zaradi tega „obe strani izrazili zadovoljstvo zaradi nadaljnjega napredka pri uveljavljanju pravic slovenske in hrvaške
Avstrijski odgovor
na jugoslovansko noto
nadaljevali. Avstrijska zvezna vlada zelo obžaluje, da je — delno zaradi note zveznega sekretariata za zunanje zadeve z dne 6. novembra lanskega leta, še bolj pa zaradi izjav, ki so jih nato izrekle odgovorne osebnosti SFRJ — nastal zmoten vtis, da sta bili slovenska in hrvaška manjšina v Avstriji doslej v celoti ali v veliki meri prikrajšani za pravice, ki jima pripadajo. Ne da bi želela podobno naštevati vseh v prejšnjih letih sprejetih korakov, ki so bili v korist manjšin v Avstriji, želi avstrijska zvezna vlada za primer navesti, da je bila že leta 1957 ustanovljena slovenska gimnazija v Celovcu in da se ta gimnazija zdaj dograjuje z vlaganjem znatnih sredstev, opozarja pa tudi na velikodušno zasnovani manjšinski šolski zakon iz leta 1959, ki je v veljavi v zelo širokem krogu dvojezičnih obveznih šol, in na istega leta sprejeti zakon o uporabi slovenskega jezika na sodiščih. Nadalje opozarja na podporo in finančno pomoč, ki jo že leta daje številnim organizacijam in združenjem manjšin v korist ohranje-
manjšine v Avstriji, ki — kakor se je pokazalo v prejšnjih letih — vse bolj opravljata povezovalno funkcijo med sosednima državama". Torej je očitanje vlade SFRJ, izraženo v noti z dne 6. novembra lanskega leta, češ da Avstriji pri obravnavanju manjšinskih problemov „manjka dobre volje", brez stvarne podlage.
Zakon o postavljanju dvojezičnih krajevnih oznak in napisov na ozemlju Koroške s slovenskim ali mešanim prebivalstvom, ki ga je avstrijski parlament sprejel julija lani, se opira na prizadevanja avstrijske zvezne vlade, da bi v korist zelo raztreseno naseljenih pripadnikov slovenske manjšine sprejela praktično rešitev na podlagi kar najbolj objektivnih meril in v zvezi z nekim še odprtim vprašanjem določil v noti navedenega 7. člena avstrijske državne pogodbe.
Samo po sebi je razumljivo, da avstrijska zvezna vlada ob vsem spoštovanju ustavno in pravno zajamčenih temeljnih demokratičnih pravic v skladu z avstrijsko prav-
no ureditvijo ne vidi nikakršnega razloga za prepoved organizacij ki jih je omenila vlada SFRJ. Izključna stvar pristojnih avstrijskih oblasti je, da ugotovijo, ali dogodki v Avstriji po avstrijski pravm ureditvi pomenijo ..protiustavne akcije" ali ne in na kakšen način morajo posredovati avstrijski organi. Zvezna vlada tudi obžaluje, da je jugoslovanska stran v neki uradni noti avstrijske državljane posplošeno obtožila zaradi šovinizma ali neonacizma. Zvezna vlada sodi, da je bistveno potrebno prek trenutnih čustev usmeriti pogled v prihodnost.
V zvezi s tem zvezna vlada zelo ceni, da sta tudi v noti zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ z dne 6. novembra 1972 prišla do izraza interes in želja jugoslovanske vlade, da bi se dobri sosedski in prijateljski stiki z Avstrijo še naprej razvijali. Isti interes in isto željo ima, kakor je zapisano že v začetku te note, tudi avstrijska zvezna vlada.
Glede na sedanje splošno ozračje popuščanja napetosti v Evropi si zvezna vlada težko predstavlja, da ne bi bilo mogoče priti do zadovoljive rešitve z vzajemnimi, med sosednima državama običajnimi stiki, ter rešiti bodisi vprašanje, ki je predmet note z dne 6. novembra 1972, samo po sebi ali skupaj z drugimi vprašanji, ki se nanašajo na sosedske stike med republiko Avstrijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Avstrijska zvezna vlada se bo pri tem ravnala po principih, izraženih v deklaraciji generalne skupščine OZN z dne 24. oktobra 1970, nanašajočih se na načela mednarodnega prava glede prijateljskih vezi in sodelovanja med državami v skladu z določili OZN.
Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve tudi ob tej priložnosti izraža veleposlaništvu SFRJ svoje posebno spoštovanje.
10. MEDNARODNO MLADiNSKO SKAKANJE V ZAHOMCU
Preteklo nedeljo je ŠD Zahomc priredilo 10. mednarodno mladinsko smučarsko skakanje, katerega se je udeležilo 66 tek-movaicev iz Koroške in Siovenije. Skupni zmagovalec je posta! Zahomčan Seppi Grat-zer s skokoma 33 m in 32,5 m in s skupno oceno 217 točk.
Pri mlajših mtadincih je zmaga! Michael Gfrerer (Beljak, 29/30 m, 180 točk) pred Rudijem Ptattnerjem (Feldkirchen, 28,5/ 27,5 m, 171,3) in Sigijem Wi!!mannom
Športni vestnik
(ŠD Zahomc, 27,5/27 m, 168,2). Skupino starejših ndadincev je vodil od vsega začetka Zahomčan Seppi Gratzer, drugo mesto je zasedel Marko Brenkuš (Triglav Kranj, 30/30,5 m, 187,5) pred Matevžom Podobnikom (Triglav Kranj, 131,3 točk).
V skupini mlajših šolarjev je zmagal Miran Tepeš (Ilirija Ljubljana, 23,5/23 m, 135 točk) pred Hcinzom Kochom (Beljak, 24/ 24 m, 131,1) in Sigijem Godcem (ŠD Zahomc, 22/22,5 m, 120,2).
Pri starejših šolarjih je prvo mesto zasedel Fred Grojer (Beljak, 29/29 m, 183,1), drugi je postal Zdravko Bogataj (Gorenja vas, 29/29 m, 180,1), pred Jožetom Beri-čem (Ilirija. Ljubljana, 28/27,5 m, 167,6).
Zahomški skakalci se uspešno uveljavljajo tudi na tekmovanjih v inozemstvu. Iz Planice nam poročajo, da je Hanzi Millo-nig s skoki 88 m, 80 m, 88 m „skočil" med elito najboljših skakalcev iz Jugoslavije Norveške, Italije in Avstrije ter zasedel izvrstno 8. mesto. Schnabl je tekmoval na švircarski skakalni turneji, vendar o njem nimamo podatkov. Ta teden bodo skakalci ŠD Zahomca odpotovali na turnejo po Češkoslovaški.
KAC — ATSE Gradec 6:2 (2:1. 1:0
3:1)
Po 21. kolu hokejskega prvenstva je ločilo le razmerje zadetkov prvo in drugouvrščenega na lestvici, dva kola kasneje pa celovški mojster KAG že vodi z naskokom 3 točk. Najprej je najhujši tekmec ATSE iz Gradca oddal na domačem igrišču novincu HC Salzburg točko (3:3), potem pa se je v derbiju pomeril z mojstrom v Celovcu. Derbi je spominjal na tekme iz evropskega pokala, vstopnice so bile teden pred tekmo razprodane. Pa tudi hokejisti KAC so se v torek zvečer spomnili podvigov slavne preteklosti. Prvi gol je sicer uspel gostom, v protinapadu pa je izena-čil Boullianne. Sledil je naval napadov, najlepšega pa je zaključil Dreier z zadetkom. V drugi tretjini je mojster nekoliko popusttl, prtttskali so gostje, vendar je KAC le uspel doseči tretji zadetek (Gasser). Zad-nja tretjina je bila podobna prvi. Natančne podaje, neumorljiva borbenost vseh akterjev in dosti golov. Gole sta dosegla Zipla-kov (2) in mladi Kaki.
Prvenstvo še ni popolnoma odločeno. KAC ima za nasprotnike še HC Salzburg, WEV in IEV.	^
PRVič OKOL!
EVROPSKEGA PARKA
V	nedeljo je KLC (Celovški lahkoatletski klub) bil organizator prvega teka okoli Evropskega parka v Celovcu. Tekači so morali preteči po cesti 10 oziroma 15 km dolgo progo. Premiera cestnega teka je bila uspešna: prijavilo se je 55 atletov iz Jugoslavije in Avstrije.
Pf*. molkih se domačini niso mogli uveljaviti, tako da je zmaga šla v sosednjo Slovenijo. Zmagal je Milan Kotnik iz Maribora, ki je rabil za progo nekaj čez uro. Tudi drugo mesto je dobil Slovenec, in sicer Stanko Koselj iz Velenja. Najboljši Celovčan je bi! Wienfried Kenda (KLC) na 12. mestu.
V	izvrstnem stanju je bila avstrijska prvakinja Angelika Schrott, ki je z zmago nekoliko ublažila poraz moških KLC. Mladinska teka po cesti sta dobila Gerhard Dorfler iz Feldkirchna in Sonja Termouth od KLC.
TRt ZLATE ZA AVSTRUO
V Brixenu na Južnem Tirolskem, kjer je bilo evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu, je Avstrija osvojila tri zlata odličja. Avstrijski zastopniki so osvojili naslove evropskih prvakov v vseh treh disciplinah: v moštvenem in v ciljskem kegljanju ter v kegljanju v daljavo.
23. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu so morali organizatorji zaradi vremenskih težav premestiti v dvorano v Bozenu, za kegljanje v daljavo pa je nudilo Varner-sko jezero dosti ledu. Evropskemu prvaku


Za varnost na šo!ski poti
Na poli v !o!o :e iefno smrtno ponesreči okoii 200 otrok. To je bii tudi povod, da sta ustanova ..Kuratorij za varnost v prometu" in največje avtoprodajno podjetje za VW-avtomobiie v Soinogradu ustanovita posebno akcijo ..Šolski avtobus" ter k so delovanju pritegnita ie kreditni zavod Osterreichische Sparkasse. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev si šibkejše občine niso mogte nabaviti iastnih prevoznih sredstev, da bi prevažate otroke v šoto, tako morajo otroci peš v šoto in domov in ravno ta peš-hoja jim je usodna, da vedno spet pride do smrtnih žrtev.
Občinam, ki so v denarnih težkočah, je za akcijo ..Šolski avtobus" na razpotago 100 VW-busov. Stroške teh vozit za šotarje nosijo razne državne ustanove, ztasti pa podporniki, ki tahko kupijo gradbene kamne (Bausteinej, ki stanejo po 5000 šitingov. Z nakupom teh gradbenih kamnov si tahko zagotovijo na šoiskih avtomobiiih prostor za rektamo. kajti vsako vozito ima prostora za šest rekiamnih napisov.
Za pospeševanje te akcije je avstrijska VW-organizacija kupita 400 gradbenih kamnov, torej za 2 mitijona šitingov.
V okviru tako imenovane Leasing-pogodbe majo občine datjnosežne ugodnosti, saj bodo morate ptačatt edtnote stroške za bencin in voznika; v gotovih primerh pa bodo podporniki verjetno kriti tudi te stroške.
Občine, ki se zanimajo za to akcijo, naj se obrnejo na Kuratorium tur Verkehr, 1031 Wien, Otzettgasse 3. VW-prodajatci oziroma zastopniki priskrbijo avto in podpornike, k) vptačujejo odgovarjajočo vsoto pri hranitnic).
Te akcije se poteg občin tahko postužujejo tudi druga podjetja.
Kuratorij za varnost v prometu in VW-podjetje v Sotnogradu sta prepričana, da sta te nekaj doprinesta k večji varnosti v prometu, ztasti pa, da se bo zmanjšata žatostna števitka smrtnih otrok — šotarjev.
RADjO CELOVEC
Poročita: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah tn praznikih): 5.05 Ljudske vHe — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane Jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba tn dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 7.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 5e vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 17.03 Pregled sporeda — 17.05 Zabeležite sl — 17.35 Melodija In ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport Iz vsega sveta.
SOBOTA, 27. 1.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Glasbeni mozaik — 7.55 Naš hišni vrt — 8.50 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.45 Voščila — 15.30 Koncert godb na pihala — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada — 17.05 Koračnice — 17.50 Note In beležke — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA. 28.1.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Koračnice
—	7.45 Veseli godci — 8.15 Kaj je novega? — 10.30 Radijska pripovedka — 1100 Dopoldanski koncert
—	12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Mali večerni koncert — 17.00 Nedeljski šport — 17.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 27. 1.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 7 00 šolska oddaja
—	7.30 Vesele note mojstrov — 10.00 šolska oddaja
—	13.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala
—	15.00 Komorna glasba — 16.30 Za otroke — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi
—	17.05 Zabavna glasba — 17.50 Note in beležke — 20.10 Zveneč operetni vodič — 21.00 Sprememba gospodarske strukture na štajerskem — 21.30 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 30.1.: 5 05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasben! mozaik —
7.00	šolska oddaja — 13.30 In kaj menite vi? — 16.30 Za otroke — 17.10 Ne zaničujte mi mojstrov — 17.56 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgled! — 17.50 Note In beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela
—	21.20 Ljudstvo In domovina.
SREDA, 31.1.: 5.45 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
7 00 šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 13.30 Zborovska glasba — 14.30 Srečanje — 17.10 — V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja Industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 17.35 Za prijatelja planin — 17.50 Note In beležke — 20.10 ..Milijonarjeva doga" — 21.10 Zabavna glasba — 21.30 Zvezne dežele poročajo: štajerska.
ČETRTEK, 1. 2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo _
6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
7.00	šolska oddaja — 7.30 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Zborovska glasba — 16.30 Za otroke
—	17.10 Operetna oddaja — 17.56 Oddaja zbornice
iz leta 1969 in 1970 Izidorju Griesnerju iz Fuscha je uspelo na Varnerskem jezeru zakotaliti valj najdlje (139,42 m). V kegljanju na cilj je bil najnatančnejši August Gierlinger iz Auerberga. Tretjo zlato kolajno pa je za Avstrijo osvojilo moštvo SSK Salzburg, ki je postalo tretjič evropski prvak.
7. SANKARSKE TEKME
V nedeljo 28. januarja bodo v Železni Kapli tradicionalne sankarske tekme, ki jih organizira SPD „Zarja". Priljubljene sankarske tekme so letos že 7. po vrsti. Prijave za nedeljsko tekmovanjqe sprejemajo organizatorji do nedelje do 11. ure pri cilju, ki bo pri Hudopisku.
obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi —
19.05	Z avstrijskim! godbami na pihata — 19.50 Note in beieike — 20.10 Koroški zmaji. — 21.00 iz koroškega giasbenega živijenja — 22.30 čiovek v družbi.
PETEK, 2.2.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja meiodija — 6.50 Giasbeni mozaik — 9.00 šoiska oddaja — 9.30 Kiavirska giasba J. Hayd-na — 10.00 šoiska oddaja — 13.30 Veseio zaigrano — 15.00 Madžarski zbori na obisku na Koroškem — 17.10 Giasba za konec tedna — 17.56 Oddaja deiav-ske zbornice — 18.00 Dežeini razgiedi — 19.05 Robert Stoiz dirigira — 19.50 Note in beiežke — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Portret.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 27. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 28.1.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši žeiji.
PONEDELJEK, 29.1.: 13.45 informacije — Ljudske pesmi — iz ijudstva za ijudstvo.
TOREK, $0. J.: 9.30 Za dobro voijo — 15.45 informacije — šport — iz popotne torbe.
SREDA, $1.1.: 13.45 informacije — Poper in so!.
ČETRTEK, 1.2.: 15.45 informacije — Koroški kuiturni pregied — Cerkev in svet.
PETEK, 2.2.: 13.45 informacije — Razvoj siovenske giasbe.
RADtO LJUBLJANA
Potočila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 7.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevno oddajo (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični nopotkl za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
17.00	Lahko noč otroci — 17.10 Obvestila — 17.30 Radijski dnevnik — 23.05 Llterornl nokturno.
AVSTRiJA 1
SOBOTA, 27. 1.: 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 15.15 Hišni koncert — 16.15 Za otroke — 18.10 Smučarska gimnastika — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.35 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Podeželska komedija — 21.50 šport — 22.20 čas v sliki — 22.25 Kriminalni film.
NEDELJA, 28. 1.: 10.25 Mednarodne smučarske tekme — 16.30 Otroška oddaja — 17.30 Svet znamke — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Brat kot ti —
18.30	Skrivnosti morja — 17.30 čas v sliki — 17.40 Šport — 20.15 ..Ivanov", drama A. Čehova — 22.00 šport in čas v sliki.
PONEDELJEK, 27.1.: 18.00 Telešport — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laure! in Oliver Hardy — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Ljudje s farme Shlloh — 21.20 Telešport — 22.20 čas v sliki.
TOREK, 30.1.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski raji — 17.00 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske — 17.20 Pregled sporeda —
17.30	čas v slik! In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 20.05 Stalingrad, 30 let kasneje — 22.20 čas v sliki.
SREDA. 31.).: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Mali Bobež v mestu — 12.30 Telešport — 18.30 Tri deklice In trije dečki — 17.00 Slike Iz Avstrije — 17.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 „Cve-tovl družbe", komedija — 22.05 čas v sliki.
PETEK, 2.2.: 7.55 Mednarodne smučarske tekme —
11.30	Pekel tisoč mučenikov — 12.55 Mednarodne smučarske tekme — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Očarljiva Jeannie — 18.55 Oddaja združenja Industrialcev — 17 00 Slike Iz Avstrije — 17.20 Pregled sporeda — 17.50 čas v sliki In kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.20 ORF razgovori —
22.30	čas v sliki — 22.35 Erotika, težavno ljubezen.
26. januar 1971
TiscMer und Maschinarbeiter
(selbsMindige KrSKe)
zu beslen Bedingungen gesuchl. Leisfungsprdmien, fiejes OuarHer, be! Eignung Wohnung:beisleHung moglich.
SCHOBER — Fenslerbau — We)s, AschcI 73	Tel. 0 72 42/5261
SOBOTA, 27. 1.: 6.50 Beseda na današnji dan
8.10	Glasbena matineja — 7.05 Pionirski tednik 7.35 Godala v ritmu — 12.30 Kmetijski nasveti -*t 13.15 Zabavna glasba — 14.10 S pesmijo In besed" po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci -*
17.10	Z zabavnim ansamblom RTV Beograd — 17.%
Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti url   17.1!
Z ansamblom bratov Avsenik — 20.00 Millikln Ufi' versitiy jazz Lab Band — 21.15 Za prijetno razved rilo — 21.30 Zabavna radijska Igra — 22.20 Oddaj" za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom f novi teden.
NEDELJA, 28.1.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes z" vse — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radi.jsk" igra za mlodino — 7.05 Koncert Iz naših krojev 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in de!"
—	10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13 % Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačim! ansamb"
—	15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.52 Zabavi zvoki iz studia 14 — 18.00 Letite z nami) — 17.% Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer -* 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 29. 1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasben" matineja — 7.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 7.%
Z velikimi orkestri — 12.40 S tujimi pihalnim! godbam'
—	14.10 Amaterski pevski zbori pojo __ 14.50 Voščil"
—	16.00 Vrtiljak — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno p<r poldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavn"
glasbe — 17.15 Z ansamblom Valterja Skoka _____ 20%
Ti In opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Popek ke se vrstijo.
TOREK, 38.1.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8% Glasbena matineja — 7,05 šolska oddaja — 7.55 sl" venske narodne — 12.40 Z domačimi ansambli -*
14.10	Glasbena tribuna mladih — 15.40 Od melodij" do melodije z orkestrom Carmen Dragon — 17.% Popoldanski simfonični koncert — 18.15 v torek n" svidenje! — 17.15 S triom Vitala Ahačiča — 20% Prodajalna melodij — 20.30 Velika puntarija, radtjsk" igra — 21.33 Majhen koncert lahke glasbe — 22.^ Popevke se vrstijo — 23.15 Pri skladatelju Jakob"' Ježu.
SREDA, 31.1.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena m" tineja — 7.05 Navadni pogovori — 7.25 Iz glasbeni!* šol — 12.40 Od vasi do vasi — 14.30 Voščila — 17.10 Naša glasbena galerija — 18.15 Glasbene vlnje'"
—	17.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični o! kester RTV Ljubljana — 21.40 Lepe melodije — 22.1^
S festivalov Jazza — 23.15 Revija jugoslovanski" pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK, 1. 2.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8 1" Glasbena matineja — 7.05 šolska oddaja — 7 35 poj" oktet Gallus — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 14.% Mladina poje — 15.40 V domačem tonu — 17 10 Kor*' cert po željah poslušalcev — 8.15 Zvoki z orkestrom Ray Martin — 17.15 Z ansamblom Mojmira Sepeta ^
20.00	četrtkov večer domačih pesmi In napevov ^
21.00	Večer s slovenskim pisateljem Dominiko"* Smoletom — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmo"
—	23.15 Novejša koncertantna glasba francoski" skladateljev.
PETEK, 2. 2.: 6.50 Rekreacija 8.10 Glasbena mali neja — 7.05 šolska oddaja — 7.35 Koncert za mlad" poslušalce — 12.40 Z domačim) ansambli — 14 30 V"' ščila — 16.00 Vrtiljak — 17.10 Operni koncert — 18% Ogledalo našega časa — 17.15 Glasbene razglednic"
—	20.00 Tekmovanje amaterskih pevskih zborov 21.15 Oddaja o morju tn pomorščakih — 22.15 Besed" in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred poi' nočjo.
H		AVSTRiJA 3
K		SOBOTA, 27.1.: 14.30 Saga o Forsyt^ ! — 15.20 Evropsko prvenstvo v drsanj"
— 18.30 Bos v parku — is.55 Gicben" poročila — 17.30 čas v sliki — 20.00 Pregled spored"
—	20.06 Šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Allez France 21.35 čas v sliki.
NEDELJA, 28.1.: 15.15 Evropsko prvenstvo v drsanj"
—	18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Prerezi — 17% čas v sliki — 17.40 Novo v kulturi -— 20.10 Vzgoj"
—	20.15 Tarzan, opičji človek — 21.15 čas v sliki. PONEDELJEK. 29.).: 18.30 šolska oddaja — 17%
Čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sp"'* reda — 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Pogov"'
—	21.15 Montreux 72 — 21.40 Telereprize.
TOREK, 38.).: 18.30 šolska oddaja — 17.30 čas " sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Šport — 20% Vzgoja — 20.15 Pesem iz Avstrije — 21.00 človek * drugim obrazom — 22.30 Telereprize.
SREDA, 1. 2.: 18 30 šolska oddaja — 17.30 čas v sli*'
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.07 Vzg"' ja — 20.15 Miza In postelj — 21.50 Telereprize.
ČETRTEK, 1.2.: 18.30 šolska oddaja — 17.30 čas * sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda ^ 20.06 šport — 20.07 Vzgoja — 20.15 Svet in znano"' 21.05 UFO — 21.55 Telereprize.
PETEK, 2. 2.: 18.30 šolska oddaja — 17.30 čas v sli"' in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20% šport — 20.15 ..Nippon Monogari" — 22.35 Telereprlz"
tzdajatetj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih org"* nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janeži odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upf<" vo: 7021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse % tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družb" z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.