Nedvomno so bili pretekli meseci za mar- sikoga zelo te`ki, predvsem pa bistveno bolj negotovi, kot bi si `eleli. Mnogo podjetij je izgubilo posle ali pa so se ti zelo zmanjšali, zaradi èesar je mnogo ljudi ostalo brez dela, medtem ko so se mnogim zni`ale plaèe. Na drugi strani so direktorji podjetij in politi- ki dobili mo`nost lahkega izgovora za spro- `itev steèajev tistih podjetij, ki so jih mno- go let z davki “na silo” ohranjali pri `ivlje- nju. Eno takšnih je pri nas recimo Mura, v ZDA pa General Motors. Kriza je tudi po- tencirala slabosti mnogih podjetij, ki se niso uspela pravoèasno prestrukturirati, in ta so se znašla v bistveno veèjih te`avah od osta- lih. Pri nas je kriza sovpadala z mened`erski- mi prevzemi podjetij, kar je še dodatno obre- menilo poslovanje podjetij. Odgovorne za nastali polo`aj tako lahko v prvi vrsti išèemo med politiki, nato pa med poslovne`i in, na koncu, tudi med ljudmi. A pojdimo po vrsti.    #   * Zdi se, da sta poleg morale ljudi eden kljuè- nih dejavnikov pri nastanku krize denar in nje- gova vloga v dru`bi. Menjava dobrin med po- samezniki predstavlja osrednje dejanje v dru`- bi, saj posameznikom omogoèa, da izdelke, ki jih proizvajajo sami, menjujejo z drugimi. Menjava torej posredno pomeni trgovanje z znanjem in idejami med posamezniki. Trgo- vina in menjava sta bili ves èas integralni del razvoja vsake civilizacije. In šele s prepozna- njem te vrednosti je bil spro`en kljuèni dejav- nik, ki je privedel do razvitosti. V tem poslu nastopa denar kot medij, ki takšno menjavo lajša, dejansko pa je njen nujni dejavnik. V svetu brez denarja sta ljudem na voljo zgolj dve izbiri: ali `ivijo na osamelih in sa- mozadostnih kmetijah, kjer sami proizvajajo vse dobrine, ki jih potrebujejo za `ivljenje, ali med seboj trgujejo po principu blago za blago. Samozadostno `ivljenje predstavlja naj- primitivnejši naèin zadovoljevanja potreb po- sameznikov, pri tem pa takšno `ivljenje v po- polnosti zanemari vse prednosti, ki jih nu- dita specializacija in delitev dela znotraj ne- kega širšega okolja. Blagovna menjava pome- ni velik preskok v trgovanju, ker omogoèi tr- govanje med posameznimi kmetijami. Tak- šno trgovanje pomeni tudi korak k specia- lizaciji, kjer posamezniki proizvajajo tisto, kar poèno najbolje, svoje dobrine pa zame- njujejo za tiste, kjer sami niso tako uspešni. Kljub temu pred ljudi postavi problem iska- nja ustreznega partnerja za zamenjavo pri- mernega blaga. Blagovna menjava je bistveno la`ja v pri- meru menjave tradicionalnih dobrin, na pri- mer `ita, sadja, zelenjave, mesa, `lahtnih ko- vin in podobnih. Bistveno te`je pa je najti ustreznega kupca v primeru nevsakdanjih do- brin. Tako postane denar nujno sredstvo za nemoteno menjavo. S to svojo vlogo postane kljuèni èlen pri uveljavitvi delitve dela in spe- cializacije, ju pospešuje ter tako poganja teh- nièni napredek. Eno pomembnejših vprašanj pri tem je bilo, kaj naj predstavlja denar. Èetudi je to lahko katerokoli blago, se izka`e, da obsta- jajo nekatere omejitve. Ena kljuènih je zau- panje ljudi vanj. Ljudje morajo zaupati, da bodo z dobrino, ki nastopa kot denar, v vsa- kem trenutku lahko kupili katerokoli dru- /%6+&%        #   go dobrino, kot tudi, da bo dobrina kot de- nar v vsakem trenutku ohranjala vrednost premo`enja, ki ga imajo. Prva zahteva terja, da neko dobrino, ki na- stopa kot denar, kot denar uporabljajo tudi vsi drugi. Skozi zgodovino je mnogo razliènih dobrin opravljajo funkcijo denarja, med nji- mi najpogosteje razne rude (baker, srebro, zlato idr.) in tudi drugo blago (vino, svila, tobak idr.). V vseh teh primerih je bila vred- nost denarja enaka vrednosti posamezne do- brine, ki je predstavljala denar. Od osemnajstega stoletja dalje se kot de- nar uporablja t. i. fiduciarni denar (bankovci in kovanci), ki je brez lastne vrednosti, saj mu je slednja doloèena regulativno. Iznajdba fiduciarnega denarja je pomenila velik na- predek z vidika zni`anja stroškov trgovanja in je posledièno pripeljala do poveèanega tr- govanja med ljudmi. Ob vseh pozitivnih lastnostih takšnega de- narja pa se je pokazala tudi ranljivost siste- ma fiduciarnega denarja. Èe je vèasih zlato predstavljalo tisto trdno sidro, ki je omejevalo nekontrolirano izdajanje denarja ter s tem ohranjalo njegovo vrednost, so z uporabo fi- duciarnega denarja pomembno vlogo pri do- loèanju vrednosti denarja prevzele central- ne banke in dr`ave. Èetudi je bila vrednost denarja sprva vezana na zlato, danes temu ni veè tako. Ukinitev zlatega standarda julija 1944 je politikom in centralnim bankirjem ponudila širok spekter mo`nosti za manipuliranje z vrednostjo denarja, ki so jo ti v èasu èeda- lje bolj in èedalje pogosteje tudi izkoristili. Predvsem ta navidezna moè, ki jo ponuja ni- koli usahljivi vir izdajanja denarja za potrebe financiranja projektov dr`avnega trošenja, in lahkotnost takšnega poèetja se je v letih od ukinitve zlatega standarda pokazala kot naj- veèja nevarnost za ohranjanje vrednosti de- narja in zaupanja ljudi v sredstvo, ki ga upo- rabljajo kot medij menjave in tudi kot ohra- njevalca vrednosti. Z opisanim je takšno po- èetje pomenilo tudi nevarnost za stabilnost denarnih sistemov po svetu. Po ukinitvi zlatega standarda se je število finanènih kriz bistveno poveèalo, krize pa so bile ob tem tudi mnogo bolj unièujoèe – Mil- ton Friedman in Anna Schwartz poudarja- ta, da je borzni zlom s konca dvajsetih let 20. stoletja let povzroèilo ravno izdajanje denarja. In zdi se, da je bila odgovornost ameriške cen- tralne banke tudi v tem zadnjem primeru ogromna. Ne smemo pozabiti, da je bila še v letu 2001 obrestna mera ameriške centralne banke 1 odstotek, kar dejansko pomeni zas- tonj denar. Na drugi strani je ves ta èas lah- kotnost tiskanja denarja prispevala k bistve- nemu poveèanju trošenja in zadol`evanja dr- `av ter k inflaciji. Ta povzroèi, da se ljudje zaèno izogibati denarju, saj se v dobrinah izra- `eno premo`enje posameznikov v èasu raz- likuje od njihovega premo`enja, izra`enega v denarnih enotah. Kar vrednost denarja še zmanjša. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi tokrat, ko je ameriški dolar izgubil velik del svoje vrednosti.      Èetudi je bilo o finanèni krizi napisanega `e ogromno, verjetno ne bo nikoli v popol- nosti znano, kaj so bili vsi razlogi, ki so do nje pripeljali. Treba je namreè loèiti med raz- logi, sprejetimi ukrepi in posledicami teh ukrepov. Pri tem je treba tudi upoštevati, da odloèitve spro`ajo pogoje za sprejemanje no- vih odloèitev itd. Znano je, da je krizo pov- zroèil zlom drugorazrednih stanovanjskih kreditov v ZDA (dele` drugorazrednih kre- ditov predstavlja zelo majhen dele` v celotni masi stanovanjskih kreditov v ZDA), in ta dolg, ki so ga imeli kreditojemalci, se je ka- sneje razpršil po celotnem finanènem in tudi nefinanènem svetu. Takoj se postavi vprašanje, kako se je lah- ko nakopièil takšen dolg, in odgovor na to        vprašanje daje hkrati pomembne odgovore na vprašanje o nastanku krize. Dejstvo je, da je v letu 1977 ameriški kon- gres sprejel t. i. Community Reinvestment Act, z namenom, da omogoèi nakup stano- vanj revnejšim slojem prebivalstva. Èetudi se tak zakon mnogim utegne zdeti všeèen in celo human, se je treba zavedati, da je za nakup sta- novanja potrebna kreditna sposobnost. Sprva so banke to upoštevale in so bile pri odobritvi takšnih kreditov zelo previdne. Tako je od poz- nih osemdesetih let 20. stoletja pa vse do leta 2005 zakon do`ivel nekaj popravkov. Politièna rešitev nastalega problema se je med drugim pokazala v oblikovanju dveh dr`avnih inšti- tucij, Freddie Mac in Fannie Mae, ki sta skr- beli za banèno tveganje, ameriška centralna banka pa je z ni`anjem obrestnih mer in s po- vezanostjo z direktorji najveèjih bank skrbela, da je bilo denarja v sistemu dovolj. Pomembna iznajdba banènikov pri tem poslu je bila uvedba popularnih in v tistem èasu zelo donosnih CDS (credit default swap) borznih papirjev, s katerimi so banke tveganje prodajale naprej. Na kratek rok je iznajdba CDS papirjev bistveno razpršila tveganje po celotnem sistemu, pri tem pa so banke izda- jateljice teh papirjev zelo zaslu`ile. Na drugi strani so kreditno nesposobni posamezniki, ker jih je k temu spodbudila zakonodaja, zaèeli kupovati stanovanja z na- menom preprodaje in zaslu`ka. Tak posel je potekal dokaj dobro, vse dokler se na trgu ni pojavilo preveè stanovanj, po katerih nihèe veè ni povpraševal. In kriza se je zaèela, ko kreditojemalci niso veè odplaèevali svojih kre- ditov in so banke postajale lastnice nièvrednih stanovanj namesto denarja. Tako se je spro`il plaz domin, ki so “podirale” vse tiste, ki so bili lastniki teh CDS papirjev, in zavaroval- nice, ki so ta tveganja zavarovale. Tako se ne gre èuditi, da so v ZDA med drugimi pro- padli zelo eminentni Lehman Brothers, Bear Stearns, Merrill Lynch ter da je najveèjo za- varovalnico na svetu, AIG, s posojilom 90 milijard dolarjev pred bankrotom rešil kon- gres. Seveda so bile v zgodbo CDS in kre- ditov vpletene tudi druge banke v Evropi in na Japonskem ter mnogi posamezniki, ki so ob nastanku krize posedovali te papirje. Svojo vlogo pri širjenju krize so zagoto- vo imeli tudi raèunovodstvo in raèunovodski standardi. Ti namreè vrednost podjetij oce- njujejo po ceni zadnje kupljene delnice na borzi, èetudi se na borzi v dnevu zamenja slab odstotek delnic nekega podjetja. Kot so ti standardi v èasu skokovitih rasti gospodarstva umetno dvigovali vrednosti premo`enja po- sameznikov, so v èasu upada gospodarske ak- tivnosti, ko so delniški teèaji upadli, drastièno zni`ali vrednosti premo`enja teh istih pod- jetij. Tako so nekoè finanèno moèna in do- bièkonosna podjetja v zelo kratkem èasu po- stala insolventna, banke pa so od njih zah- tevale dodatna jamstva in dokapitalizacije. Predvsem finanèni holdingi so se zaradi tega znašli v najveèjih likvidnostnih te`avah. Is- trabenz je eden takšnih primerov pri nas. V vsakem primeru je propad nekaterih bank in pretres na finanènih trgih na trg pri- nesel novo komponento, ki bi jo bilo treba upoštevati `e prej: tveganje. Po prièakova- njih se je panika sedaj zasukala na drugo stran, kjer se je strah zaril v vedenje banèni- kov, zaradi èesar ti niso veè pripravljeni po- sojati svojega denarja, navkljub temu, da ga je v sistemu veliko. Banke od podjetij sedaj zahtevajo bodisi dodatna jamstva za preje- te kredite bodisi boljše investicijske naèrte podjetij, kar vpliva na pojav, ki ga preko me- dijev poznamo pod imenom kreditni krè.    % # Seveda ni mogoèe prièakovati, da bo kriza obšla Slovenijo. Tako kot k nam pridejo av- tomobili, raèunalniki, internet in mnoge druge stvari, ki so ves ta èas dvigale standard ljudi, tako tudi pri nas obèutimo prisotnost krize.  #   V Sloveniji kriza sovpada z obdobjem me- ned`erskih prevzemov podjetij. Mnogi od teh prevzemov so bili spro`eni v èasu visokih cen borznih teèajev, torej po visokih cenah. In takšni prevzemi vsekakor bremenijo poslo- vanje podjetij. Ne samo, da so se podjetja dodatno zadol`ila za namene prevzemov, am- pak je bilo vanje preusmerjene tudi mnogo preveè energije, manj pa v tekoèe posle. To je, ob dejstvu, da so mnoga slovenska pod- jetja tudi zelo slabo vodena in nekonkurenèna ter da okolje njihovega poslovanja ni pod- jetništvu prijazno, moè krize le še poveèalo. Kriza je navrgla še nekatere slabosti strukture slovenskega gospodarstva, ki je v preveliki meri le dodelavno, zaradi svoje nekonkurenènosti pa dosega prenizko dodano vrednost. Tovrstna podjetja so krizo še posebej obèutila, saj so po- stala tarèe nizke cene delovne sile iz tujine. Zaradi slabega delovanja v podjetjih je krizo obèutil tudi dr`avni proraèun, ki je kljub dejstvu, da zajema `e skoraj polovico celotne ustvarjene vrednosti, v globokem pri- manjkljaju. Višjim proraèunskim izdatkom se zaradi veèje brezposelnosti ni bilo mogoèe ogniti, vsekakor pa so bili mnogi na videz všeèni izdatki z namenom krepitve konku- renènosti nepotrebni in potratni ter kot tak- šni škodljivi.          "# = Zaradi korektnosti `elim za konec stopiti v bran kapitalizmu. Pogosto je namreè sli- Petra Hulicius-Mack: Èlovek je vklenjen v zakone         šati, da kriza ka`e na ranljivost kapitalistiè- nega sistema in premajhne reguliranosti gos- podarstva, kar mnogi izkorišèajo za poveèanje vloge dr`ave. A takšni argumenti ne prepri- èajo. Zakaj? Prviè: èe pogledamo številke, je jasno, da je kriza najmanj prizadela tista gospodarstva in podjetja, ki so bolj podvr`ena kapitalistiè- nemu delovanju. Takšna podjetja in gospo- darstva so po teoriji in zgodovinskih izkustvih bistveno bolj prilagodljiva, kar se je pokazalo tudi v tem primeru. Najvišjo ceno pa so plaèali v okornih okoljih z moèno prisotnostjo dr- `ave in sindikatov ter vplivom drugih “netr`- nih” struktur v gospodarstvu. Slednje velja tudi za Slovenijo, kjer dodatno negativno okoliš- èino predstavljajo še slaba lastniška struktu- ra podjetij in mened`erski prevzemi. Drugiè, finanèni sektor, v katerem mnogi vidijo krivca za krizo in njen najbolj prepoz- naven simbol, je eden najbolj reguliranih sek- torjev gospodarstva, v mnogih primerih pa tudi povezan s politiko. Banke morajo po- roèila o finanènem poslovanju dnevno poši- ljati centralnim bankirjem, ki jim doloèajo še mnoge druge omejitve in postopke delo- vanja; samo Zakon o banèništvu (ZBan-1) ima 416 èlenov, predpisanih pa je še mno- go drugih pravil o poslovanju bank in nji- hovem tveganju. Kar je najpomembneje pri tem, je, da je navkljub mnogim ukrepom, ki so jih birokrati predvideli za prepreèitev takšnih kriz, do krize vseeno prišlo, medtem ko jo je odkril trg in hkrati kaznoval krivce. Ne smemo pozabiti, da so borzni teèaji podjetij, še posebej slabih, padli v trenutku, kar je bil odgovor in kazen trga. Trg bo krizo tudi rešil, in to tako, da bo poèistil s tistimi podjetji, ki delujejo slabo, in nagradil tiste, ki delajo dobro. Z dajanjem denarja bankrotiranim pod- jetjem so se politiki vmešali v delovanje trga, saj so prepreèili kaznovanje neodgovornega vedenja posameznikov in nagradili nemoralo. Pri tem so tudi postali lahke tarèe za tiste po- sameznike in podjetja, ki so si v obdobju da- janja subvencij in pomoèi obetali zastonj denar ter se sklicevali na všeène parole o nacional- nem interesu, npr. z zahtevami po subvencio- niranju nakupa novih vozil, bele tehnike ipd. Tistim, ki jim je to uspelo, so, ali še bodo, stroške neodgovornega vedenja plaèali vsi dr- `avljani. Takšno vedenje vsekakor ne vpliva na povišanje odgovornosti ljudi, saj jim daje vedeti, da bodo v primeru slabega rezultata stroške krili vsi dr`avljani, tudi drugim pa daje signal, da se obrestuje, èe se vedemo oportuno. Kritiki kapitalizma tudi sicer spregledajo nedvoumno dejstvo, da ne `ivimo v kapita- listiènem svetu. Kapitalizem je implementacija svobodne menjave med posamezniki, po prin- cipu jaz vam dam kruh, vi meni mleko (ali de- nar). Temelji na posameznikovem razumu in njegovi ustvarjalnosti, posameznika motivira, nagrajuje najboljše v njem in izriva nemoralo. V takšnem svetu krize takšnih razse`nosti niso mogoèe, saj se tveganje dokaj hitro vgradi v ceno. To se pri stanovanjskih posojilih v ZDA oèitno ni zgodilo, ker so bile banke praktiè- no prisiljene dajati kredite kreditno nesposob- nim posameznikom. Zaradi tega sploh ne preseneèa, da mno- gi vidijo finanèno krizo kot krizo kapitaliz- ma in slednjega kritizirajo z argumenti, ki se sploh ne nanašajo na kritiko kapitalizma, am- pak na kritiko stanja, do katerega je privedel regulirani sistem, ki ga sicer zagovarjajo. Seveda ne moremo mimo odgovornosti poslovne`ev, ki so dovolili, da so njihova podjetja prevzemala prevelika tveganja. To je še posebej veljalo za nekatere finanène in- štitucije, ki so aktivno sodelovale pri izda- janju in zavarovanju drugorazrednih stano- vanjskih kreditov, kot tudi za tiste, ki so ku- povali premo`enje teh, na videz zelo uspe- šnih podjetij. Èetudi so bili omenjeni posli sprva zelo donosni, zaradi èesar so si banè- niki izplaèevali gromozanske nagrade, se `e  #   na srednji rok takšno vedenje ni izplaèalo. Kljub temu ne moremo niti mimo dejstva, da je te kredite spro`ila zakonodaja, med- tem ko so jih kasneje omogoèali dr`avno sponzorirana Freddie Mac in Fannie Mae ter ameriške (in še katere) centralne banke. Za krizo v Sloveniji velja, da so bili ob zna- nih dejstvih direktorji mnogo bolj motivi- rani za prevzeme podjetij in niso dovolj skr- beli za dvig njihove konkurenènosti. Ob moèni prisotnosti dr`ave v teh podjetjih èesa drugega sploh ni bilo prièakovati.  #  = Kaj reèi za konec? Krize so se dogajale ves èas gospodarskega razvoja in zagotovo se bo- do dogajale tudi v prihodnje. Pomembno je, da se je v vsem tem obdobju standard ljudi drastièno dvignil, celo v tistih okoljih, ki jih je kriza zelo prizadela, kot je npr. Islandija. In tega se je treba zavedati, ko se pogovar- jamo o krizah. Sicer pa so se ljudje vedno odzivali na spodbude. Tudi poslovne`i in politiki v tem oziru niso bili nobena izjema: saj so oboji vendar le ljudje. Podajte èloveku roko in tisti na drugi strani vam bo segel v prijem. In ne bodite preseneèeni, èe se bo to zgodilo. Vsak- do, ki ima pravico odloèati in odgovornost odloèiti, se mora zavedati posledic svojih de- janj. To še posebej velja v primerih, ko so spodbud dele`ne mno`ice posameznikov. V primeru stanovanjske zakonodaje se je `elelo vzdr`evati nekaj, kar `e v osnovi ni bilo vzdr`- no. Pri nas je takšnih nevzdr`nih stvari še kar precej. Morda najbolj izstopa pokojninski si- stem. In vzdr`evanje nevzdr`nega se pravi- loma ne konèa dobro. Ne da bi se zavedali stroškov, so ljudem ponujali nekatere “pra- vice”, in ti so to ponujeno vzeli. Ni treba biti preveè moder, da ugotovimo, da takšna po- litika dejansko ni vzdr`na. Na kratek rok se ne da narediti kaj veli- ko, saj je treba poèakati, da bo trg rešil na- stali polo`aj. Podjetjem, ki so v veliki meri odvisna od naroèil tujih partnerjev, preostane èakanje na izboljšanje stanja pri njihovih po- slovnih partnerjih. Vsekakor bi kriza podjet- nikom morala pomeniti signal v smeri po- višanja odgovornega vedenja, tj. povišanja do- dane vrednosti in uèinkovitosti proizvodnje. To pomeni uèinkovito mened`iranje prihod- kov in stroškov, predvsem pa razpršitev tve- ganja, npr. iskanje novih trgov, novih kupcev na obstojeèih trgih, novih izdelkov ipd. Politiki se morajo zavedati, da je za uspešno delovanje podjetij potrebno okolje z malo ovi- rami, ki slednjim omogoèa hitro prilagoditev. To pa vsekakor ni okolje z zelo rigidnim tr- gom dela, visokimi davki, vpletanjem dr`avnih organov v vodenje in delovanje podjetij ipd. Tudi pri sprejemanju ukrepov, ki so name- njeni za reševanje krize, se je treba zavedati, da se lahko sicer všeèni in dobronamerni ukre- pi `e na srednji rok izka`ejo kot nov in ob- se`en problem. Ne smemo pozabiti, da ga ni zastonj kosila, kar pomeni, da vsak zapravljen evro pomeni obveznost, ki jo bo v prihodnosti potrebno poravnati. Zgodovina je pokazala, da je najbolje, da s slabimi odloèitvami po- èisti trg ter se tako sprosti prostor za nove in uèinkovitejše projekte. Nazadnje pridemo do obièajnih ljudi. Ti se bodo morali nauèiti, da so krize sestavni del njihovega `ivljenja in da sprejemanje od- loèitev tudi od njih zahteva odgovornost in skrbnost, še posebej, kadar se zadol`ujejo. Mnogi so zastavljali svoje premo`enje za na- kupe delnic, kar je zelo tvegano poèetje. Ljud- je bodo morali tudi dojeti, da dr`ava in njeni birokrati ne morejo nadomestiti njihove (ne)odgovornosti za njihove odloèitve. Ne samo, da ni naloga dr`ave, da rešuje te`ave ljudi, ampak èetudi bi `elela, niti nima me- hanizma, s katerim bi to poèela dobro in uèinkovito. Konèno, vedno je bilo od ljudi odvisno, kako so se izvlekli iz takšnih in po- dobnih kriz, in tako bo tudi v prihodnje.