’Mj&chm
NO. 112
^,torHa r,
70iQ *pavii„	\i» n?tt na	& m w r-m*
loklyn °Ocf /?e filWCAW iw
’ N. Y ,	«1 IM LAM^UA.@€
' 7
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 3, 1970
Nktlvam] «x>^ internattena) Girenlatioa
«lOV€HUM
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Letalske sile hočejo nov strateški bombnik
wall Avenue, zadnjih 5 let živeč v New Smyrna Beach, Fla., vdovec po 1. 1968 umrli ženi Alice, roj. Papež, oče Alice Božic in Josepha W., 4-krat stari oče, brat Josephine Parch (Bedford, O.), Johanne Herman, pok. Rudolpha, pok. Anthonyja in pok. Franka. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, do upokojitve je bil zaposlen 30 let kot strojnik pri Ohio Gear Co. Bil je član ADZ št. 8. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Novi grobovi
Joseph Kumel
V četrtek je nenadno umrl zadet od srčne kapi na svojem R-l bo imel trikratno brzino t<°mu v Floridi 66 let stari zvoka, bo letel do 10,000 Joseph Kumel preje z Aspin-
milj in bo nosil še enkrat A	J""1' r
večji tovor bomb kot B-52.
Prva eskadrila bo lahko vključena v redne site šele 1. 1078.
WASHINGTON, D.C. — Le-taske sile so v zadnjih letih ponovno predlagale gradnjo novega strateškega bombnika, ki naj ti nadomestil B-52 bombnike.
Ti postajajo počasi zastareli, pa tudi izrabljeni. Letalski generali trdijo, da je ceneje graditi čisto novo letalo, kot pa poskusiti letala B-52 modernizirati.
Pretekli petek je poveljstvo Letalskih sil objavilo, da je naročilo gradnjo 7 osnovnih tipov novega strateškega bombnika L-l, ki bodo predvidoma stali L8 bilijona dolarjev. V koliko bo prišlo potem do gradnje teh letal v večjem številu, bo odvis-ho od Kongresa, ki bo moral o-dobriti potrebna finančna sredstva. Od 200 do 250 letal B-l bi stalo okoli 13 bilijonov, prve es-badrile bi bile lahko vključene v redne letalske sile šele leta 1978. Tedaj bodo, kot trdijo letalski generali, zadnje vrste L'52 letal stare že 17 do 20 let.
Novo strateško letalo bo imelo do trikratno brzino zvoka in bo lahko letelo okoli 10,000 milj.
Nosilo bo še enkrat toliki tovor bomb kot B-52. Te bodo lahko °bičajne ali pa atomske.
Naročilo za 7 osnovnih tipov novega letala je bilo že oddano.
Letalske trupe bodo gradili pri North American Rockwell Corp. v El Segundo v Kaliforniji, mo-t°rje za letala pa v tovarnah General Electric Co. v Evendale v Ohiu.
lem možu Ludwigu J. Petrichu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri.
Frances Ropar
V petek zvečer je v St. Augustine Manor umrla Frances Ropar z 1095 E. 64 St., stara 87 let, rojena v vasi Zalog, fara Šmarje, od koder je prišla pred 50 leti. Umrli v družini so mož Joseph, brat John Možina in sestra Gertrude Kapler. Tukaj zapušča hčer Stephanie Smole, vnukinjo Lillian Novak in sestro Roso Piškur. Bila je članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 uri, nato na pokopališče Kalvarija.
Bonn bi rad pogodbo 0 števil# brezposelnih
se Je dvignilo na 5%!
WASHINGTON, D.C. — Omejevanje gospodarske dejavnosti Zunanji minister W. Scheel je v majU odvzelo redno zaposlitev novim 160,000 delavcem ter pognalo skupno število brezposelnih koncem meseca na 5%. To je bil v zadnjih 12 letih najmočnejši porast brezposelnosti v naši deželi.
V zadnjih petih mesecih je število brezposelnih porastlo za 1.3 milijone, pretekli mesec od 4.8 na 5%. Najhujše so prizadeti delavci v tovarnah in v gradbeništvu. Ne gre pri tem za nove delavce, ki ne morejo dobiti posla, ampak- za dejanski odpust starih delavcev. Zaposlenost v maju običajno poraste, letos je padla za 320,000 na skupno 85.5 milijonov.
Delavsko tajništvo poroča, da so urne plače kakih 45 milijonov zaposlenih porastle za 2 centa na povprečno $3.20 in za $1.06 na teden na skupno $118.72 zaslužka na teden. Ostri dvig cen v preteklem letu je več kot izbrisal ta povišek. Povprečna
nenapadanju z ZSSR
je izjavil, da se bodo poga janja skoro začela in da jih bo vodit osebno.
BONN, Nem. — Ko je voditelj s o c i a 1 i s tične stranke W. Brandt postal nemški kancler, se je zagrizel v idejo, da bo zboljšal stike s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. Komunistične v z h o d n o-evropske države ideji niso nasprotovale in tega ne delajo še sedaj. Imajo pa vsaka svoje pogoje in želje, ki naj se pri tej priliki uresničijo.
Moskva bi naravno rada imela pogodbo, ker se boji, da se bodo odnosi do Kitajske še po-
^	T- , . ,	slabšali. Poljska je v gospodar-
Danes jenieneneadno umrla skih stiskah in želi živahnejše
Gemme Petrich z 20120 Miller [trgovati z Bonnom. Komumstic-Avenue, vdova po 1. 1967 umr-
na vzhodno-nemška vlada zahteva, naj Bonn prizna ne samo neodvisnost Vzhodne Nemčije, ampak tudi njeno ravnoprav-nost. Tega Bonn noče priznati. Zato bo Ulbricht proti pogodbi
MOSKVA SVARI RDEČE V
Iz Clevelanda
Sovjetska zveza svari rdeče v Indokini, da tvegajo ‘poraz in uničenje”, če bodo dovolili, da bo njihovo delovanje in odločitve odrejal Peiping.
MOSKVA, ZSSR. — Tednik blizu dva ducata drugih držav, za mednarodno politiko “Novo- med njimi Titova Jugoslavija. ye Vremva” je v svoji zadnji Še vedno vzdržuje redne odnose številki objavil obsežen članek z vlado Lon Nola v Phnom Pen-o širjenju kitajskega vpliva v hu. Napovedovanja nekaterih, Aziji. Podpisan je kot pisec “M.jda bo ameriški nastop proti rde-Ukrajincev”, kar naj bi bil psev- j čim z a t o č i ščem v Kambodži donim za visokega uradnika v zbližal obe rdeči glavni sili na zunanjem ministrstvu. Pisec o-j svetu, se niso izpolnila. Prepir
in okolice
med njima se nadaljuje in postaja še bolj zagrizen.
menja tudi položaj v Kambodži in vsaj delno kaže na rdečo Kitajsko kot krivca za padec princa Sihanuka v Phnom Penhu.
Člankar trdi, da se rdeča Kitajska vmešava v notranje zadeve vsake azijske države in da kitajska politika splošno škoduje, vkolikor ji levičarji v posameznih državah slede. Tako polaga
pisec članka odgovornost za pre- Letališče V bližini znanega
Vladne čele pregnale
rdeče z lelališča pri Stem Reap v Kambedii
ka je padla za 0.7%.
o-
o nenapadanju. On ima veliko kupna moč delavčevega zasluž-besedo v Kremlju, saj je najzvestejši rdeči satelit, obenem pa gospodarsko in vojaško najmočnejši za Sovjetsko zvezo.
V Zahodni Nemčiji so pa sedaj deželne volitve. Brandtov režim lovi glasove, kjer le more.
Izrael nadaljuje bojevanje
Angkor Wat so rdeči zavzeli v petek, pa so jih danes vladne čete od tam pregnale.
Tajska dobiva po 50 bilijonov na leto za
pomoč v Vietnamu
/
Washington, d.c. — zda
Plačujejo Tajski od leta 1967 po u milijonov dolarjev letno za v°jaško pomoč, ki jo daje zavez-hikom v Juž. Vietnamu. Tam
JERUZALEM, Izr. — Izraelske letalske sile v zadnjih 10 ^aisLa iz mednarodne politike v dneh načrtno in v velikem ob- času svoje proletarske kultur-Zato je sedaj znova potrdil ze- segu bombardirajo egiptske po-'ne revolucije” skoraj čisto u-Ijo, da bi s Kremljem sklenil stojanke vzdolž Suešk(.ga pre. maknila, odvadila. Nenaden od-
usmeritev Kambodže v preteklem marcu pi;ed prag Peipinga.
Članek je v celoti zelo oster in pomeni hud napad na rdečo Kitajsko in njeno politiko, ki se je v zadnjem času znova posvetila uveljavljanju kitajskega
vpliva v svetu. Moskva se je te-, ......	.	,	0.	„
,	. T.. z letališča pri mestu biem Reap,
ga v zadnjih letih, ko se je Ki-I ,.vv	, . ,
SAIGON, J. Viet. — Kambod-žanska vlada je danes objavila, da so njene čete pregnale rdeče
gornjo pogodbo. Iz te moke ne kopa Tako so v 6 dneh bila iz bo torej zaenkrat kruha, za agi- raelska letala skupno nad tem tacijo je pa ideja kar dobra.
Kaj drugega pa kot agitacijske vrednosti pa ideja trenutno nima.
ločen kitajski poseg v medna-
središču za obiskovanje Angkor Wat, najlepšega in najmogočnejšega k a m b odžanskega spomenika in enega najlepših v vsej Aziji. Siem Reap je pokrajinsko glavno mesto, 80 milj
področjem 65 ur, torej povprečno skoraj 11 ur na dan.
Načelnik glavnega stana izraelskih oboroženih sil gen. Haim Bar-Lev je ob triletnici znane
rodno politiko posebno še v In-jvzhodno od meje Tajske in 185
dokino, je Moskvo vznevoljil. T i mil• severozahodno od glavnega ji prav, da bi se Kitajska tam mesta phnom penha
-opet uve javi a. ^	j pide£j posecT v severozahodni
Sovjetska zveza se vedno m
Stavbinci nastopili v podporo Nixonu v St. Louisu
ST. LOUIS, Mo. — Stavbinci so korakali včeraj z zastavami
Rdeči poseg v
,	.	,	, ,	.	del Kambodže naj bi pokazal,
uradno priznala vlade princa Si-	...	'.
------- j- -- ----- — ------- ,	,	. . .	, • f t-, • • da so rdeči sposobni nastopiti u-
ZDA ne vedo me O ladji, “šestdnevne” vojne pretekli pe-jhanuka, ki jo podpirata Peiping vnQ v kateremkoji deju dr_
_	— —	A	_ ...	.1 v« L_I r\ .-V » T V* 1	-i	VN 1 T •'t I /“V r7 C\
ki jo je Severna Koreja tek dejal, da Izrael “odgovarja
z vojno na vojno, izbirajoč pri tem način, ki najbolj ustreza
potopila
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je izjavilo,
njegovim sredstvom”.
in Hanoi ter jo je priznalo že
^ 1
Demokrati se prepirajo j
WASHINGTON, D.C. — Na-'
zave. Ta sama nima dovolj in izvežbanih vojaških sil, da bi rdeče zadržala. Zato se je vlada v Phnom Penhu dogovorila z
inaa
eno divizijo pehote. Podpo-
Predsednik Libije polk. Mu-rodni svet za kongresno vodstvo(vladama y Saigonu in Bangko-da ni bila potopljena nobena a- ammar Kadafi je med tem na je naprosil S. Shriverja za pre- ku za sodeioVanje in vojaško po-škozi mesto v podporo Nixonovi meriška vojna ladja ob obali Se- svojem obisku v Damasku v Si- vzem njegovega načelstva. Bri- moč južnovietnamske čete ope-
verne Koreje v Rumenem mor-^iji pozival palestinske gverilce, gal naj bi se za zbiranje denar-,riraj0 y V2.hodnem delu Kam_ ju, kot je objavila Severna Ko-naj se ne prepirajo med seboj,'ja za volivni sklad in za pripra-j bodže in so ponovno uspešno na_
, Uporablja za modernizacijo ^ vežbanje svojih oboroženih
Sen. s. Symington je ob obja-W tajnega dogovora s Tajsko od ■ Novembra 1967 o pomoči v 2Iiem Vietnamu pozval državna tajnika W. P. Rogersa, naj obpe’ kai ho Tajska dobila za Jubljeno vojaško pomoč
Kambodži.
politiki v Vietnamu. V sprevodu jih je bilo kakih 20,000. Množica jih je na splošno pozdravljala. Prišlo je vendar tudi do nekaj prask z nasprotniki Nixo-na, ki zahtevajo konec vojskovanja.‘Policija je prijela 10 o-seb. ■	1	, ;
Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo!
reja v petek. Severnokorejski ampak naj se združijo v eno sa-radio je objavil, da so potopili mo bojno silo. Izjavil je, da bo-
močno oboroženo vohunsko ladjo ZDA.
Po vsem sodeč gre za neki južnokorejski bojni čoln, ki so ga po objavi v Seoulu severnokorejske bojne ladje prestregle in zasegle.
vo gradiva za volivne govore. ,stopile prQti rdečim daleč v no. Komaj je bilo to dobro objav- ranjosti Tajske čete bodo pr._
do libijske redne sile vključene Ijeno, se je oglasil načelnik'
v neposreden boj z Izraelom.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
glavnega odbora demokratske stranke L. O’Brien, se pritožil, da njega ni o tem nihče nič predhodno vprašal, pa dodal, da bo to le podvojitev dela, ki ne bo prinesla koristi, preje škodo.
Pof do postne reforme je se močno vijugasta
Castru so v Moskvi le delno ustregli
NlOSKVA, ZSSR. — Fidel Ca-arov govor za 100-letnico Leni-ovega rojstva so tukajšnji listi
je^h^* V *°liko, v kolikor ^ valil Sovjetsko zvezo in nje-d^UsPehe, mirno pa so izpustili ^ ’ v katerem je pozival h ko-istični revoluciji v Latinski
leriki.
' # >”
Sončno in toplo. Naj višja ernPeratura okoli 85.
WASHINGTON, DjC. — Ko je pred meseci minula nevarnost dolgega poštnega štrajka in je bil med poštarji in glavnim poštarjem dosežen sporazum o prehodu sedanje poštne uprave v avtonomno u-pravno organizacijo, smo vsi mislili, da je s tem stvar vsaj v načelu rešena. Verjetno je to res — to upanje obstoja še zmeraj —, toda začelo se je zatikati v Kongresu.
To so pričakovali, kajti člani Kongresa, senatorji in kongresniki, se niso udeleževali pogajanj in imajo vsaj pravno proste roke. Niso v Kongresu načelno proti avtonomni poštni upravi, čeprav niso vsi zadovoljni s predlagano novo obliko uprave, imajo pa pomisleke proti pravicam, ki bi jih pri tej priliki rada pridobila AFL-CIO. V debati je namreč obvezno članstvo poštnih uslužbencev v unijah. Ali vodi do cilja pot, ki pelje do sistema “union shop”, ali preko sistema “closed union”,
ni odločilnega pomena. Odločilna važnost tiči v obvezi u-službencev, da morajo postati člani unij, drugače zgubijo pravico do službe v poštni u-pravi.
Ta obveza stoji v sporu z načelom, da ima vsak državljan po enakih pogojih pravico do vseh služb v javnih u-pravah. Ni torej mogoče prenašati stanja, da bi bili stavljeni za določene javne službe različni pogoji — dovoljeni so samo različni kvalifikacijski pogoji. Članstvo v uniji ni noben tak kvalifikacijski pogoj. Vprašanje je torej, kaj bo k temu problemu reklo najvišje federalno sodišče, ki varuje duh ustave.
V poštni upravi je sedaj stanje sledeče:	uriijsko član-
stvo za poštne uslužbence, ki jih je vseh skupaj okoli 750,-000, ni obvezno. Vsak poštni uslužbenec se lahko svobodno odloči, ali pristopi v unijo ali ne. Ako bi bilo članstvo
obvezno, bi vsak uslužbenec moral stopiti v unijo, drugače zgubi pravico do službe. Unija ima na drugi strani v določenih slučajih možnost, da članstvo odkloni. Po tej poti pa lahko vpliva na personalno politiko javnih uprav. Unija postane torej močnejša od javne uprave.
Seveda tako stanje še ne more nastopiti že jutri, treba je pa računati s taktiko unij, da bodo skušale počasi spraviti vse uslužbence javnih u-prav v obvezno unijsko članstvo. S tem bi si prilastile v personalni politiki neke vrste monopol, ki ga nobena javna uprava ne more trpeti. Unije bi dobile tudi vpliv na javne proračune: s pritiskom bi iz-siiljevale taka povišanja plač in mezd — pa tudi obrobnih koristi —, ki bi zahtevale večje javne proračune in s tem tudi več davkov.
Odtod stalno naraščanje odpora proti načrtu o avtonom-
ni poštni upravi, ki bi pa bila avtonomna le napram javni, t. j. federalni vladi, ne pa napram unijam. Odtod tudi pomanjkanje vsake bojevitosti od strani unij, kadar imajo posle s federalno upravo. Odtod tudi velika zamera republikanski stranki, da je že v začetnih pogajanjih dala unijam toliko pravic.
Načrt za avtonomno poštno upravo je že dobil obliko zakonskega predloga, ki sta ga obravnavala p r i s tojna kongresna odbora, predstavniški in senatni. V obeh odborih so bili stavljeni predlogi, naj se točka o obveznem članstvu v unijah črta. V obeh odborih so taki predlogi propadli. Sedaj pride vsa zadeva pred plenum. Ne republikanci ne de-mokratje ne želijo hitrega postopka, kajti danes nihče ne ve, kako bi glasovanje izpadlo. Lahko bi dalo celo povod za nov poštni štrajk, tega pa ne želi noben kandidat, naj pripada eni ali drugi strani.
ipravljene menda v nekaj dneh in bodo varovale glavno mesto Phnom Penh, pa pomagale v bojih proti rdečim v zahodnem delu Kambodže, ki meji na Tajsko.
Okoli Siem Reapa naj bi operiral en cel rdeči polk. Tam so precej močne vladne sile, ki pa se bore same brez podpore zaveznikov. Zato je njihov uspeh, ki ga je vlada objavila danes zjutraj, še pomembnejši.
Pomembno drevo
Zahodna rdeča cedra je najvažnejše drevo za gospodarstvo Britske Kolumbije v pogledu lesa.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je imenoval tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo Roberta Fincha za svojega glavnega svetovalca v Beli hiši, njegovo mesto pa je prevzel njegov namestnik Elliot L. Richardson, ki je menda skušen administrator. R. Finchu so očitali, da ni bil v vodstvu tajništva dovolj odločen in da se je zapletel v pregovarjanja in spore z uradništvom.
NEW YORK, N Y. — Harrisovo povpraševanje je dognalo, da podpira Nixonovo politiko na splošno 51% javnosti, proti njej pa jo je 45%.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida so vabljene jutri zjutraj ob 8. v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Frances Ropar.
Ustreljen—
Včeraj zjutraj je bil smrtno ustreljen 15 let stari Gregory Weathersby, sin rev. in Mrs. V.
J. Weathersby, 15201 Judson Drive, S. E., potem ko je vrgel steklenico v vrata Gay Corner Cafe, 3744 E. 131 St. To je baje storil zato, ker ga lastnik ni pustil v lokal, ko je trkal ob 11.45 v soboto ponoči na vrata. Lastnik je trikrat streljal na fantina in ga smrtno ranil.
Pet mrtvih na cesti—
Včeraj sta treščila drug v drugega dva avtomobila na Rt.
166 15 milj južno od Ashtabule, pei ljudi je bilo mrtvih.
Seja—
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 po-ooldne svojo redno sejo v Slov. nar. domu v običajnih prostorih.
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima v sredo ob 7.30 zvfečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Asesment bodo pobirali od 6. do 7.30.
Upokojencem na Waterloo—
Tajnik Kluba slov. upokojencev za Waterloo Road okrožje vabi vi,e članstvo. nujno na sejo jutri, v torek, ob dveh popoldne v običajne prostore. Treba se je pomeniti o pikniku 5. avgusta na izletniških prostorih ADZ.
Žalostno sporočilo—
G. Franc Štrukelj, 6127 St. Clair Avenue, je dobil sporočilo, da mu je 28. maja umrl v Depali vasi v Domžalah 67 let stari brat Peregrin Štrukelj. Zapustil je ženo Francko, sina Toneta, hčerki Fani in Metko, sestre in druge sorodnike v Sloveniji, tu pa omenjenega.
—-----o-----
Zadnje vesti
RIM, It.— V Italiji volijo včeraj in danes pokrajinske in obi-činske svete. Napovedujejo, da bodo stranke levice napredovale, pa vendar ne toliko, da bi se bistveno spremenilo stanje političnih sil v državi.
BERN, Sv. — Predlog za omejitev tujcev v Švici na 10'!. domačinov je sicer propadel včeraj pri ljudskem glasovanju, toda dobil je tolikšno število glasov, da bo morala vlada z njim računati.
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je dejal včeraj, da bo vlada ZDA v kratkem objavila svojo odločitev o prodajo letal Izraelu. Napovedujejo, da bo ta dobil pravico kupiti v ZDA le polovico letal, kot bi jih hotel.
BEIRUT, Lib. — V okolici Amana, glavnega mesta Jordanije, je prišlo do spopada med arabskimi gverilci in vladnimi četami. Skupno naj bi bilo okoli 25 mrtvih in blizu 100 ranjenih. Kaj je bil povod za spopad, ki je trajal več ur, ni znano.
JERUZALEM, Izrael. — Izraelska letala so v soboto in včeraj nadaljevala z načrtnimi napa-j di na vojaške cilje vzdolž Sueškega prekopa v Egiptu. Napadla so tudi gverilske postojanke na vzpetinah Her-mona v Libanonu.
ggmfliVA,	iTJTI, JUNE 8, 1970
Ameriška Domovina
k Wi*i a
■ i/lt- » •%J—norvii
6117 6t. ClHir Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
P	NAROČNINA;	'
S« Združene države:
?	$16.00 na leto; $8.00 xa pol leta; $5.00 xa I metetm
9ta Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f- $1C.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
y $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 112 Monday, June 8, 197"o
Režim grozi “antisocialističnim” silam v Jugoslaviji in izven nje
Predsedstvo zveze komunistov Jugoslavije, se pravi vodstvo jugoslovanske komunistične partije, je imelo pred kratkim svojo osmo letošnjo sejo v Beogradu.
Po petindvajsetih letih vladanja nad jugoslovanskimi narodi jugoslovanska KP še vedno “zavzema stališča do aktualnih vprašanj mednarodnega položaja in notranjepolitičnega razvoja Jugoslavije”, ki pa so praktično vedno enaka.
“Politika aktivne miroljubne koeksistence in neuvrščenosti, za katero se tako dolgo in načelno bojuje socialistična Jugoslavija”, je bila na dnevnem redu seje in so izdelali nove načrte za še nadaljnje rovarjenje Titove Jugoslavije v ostankih “bloka neuvrščenih držav”.
Razsulo tega bloka ni smatrati za neuspeh Titove zunanje politike, saj je eden glavnih stebrov tega bloka, ki je bil zlasti močno navezan na Tita, egipčanski diktator Naser, danes že trdno vklenjen v sovjetski vojni stroj, ko je v svoji mržnji proti Izraelu postal popolnoma odvisen od Moskve. Tu je eden vidnih uspehov Titove politike povezovanja držav tretjega sveta v blok neuvrščenih držav. Iz te Titove “neuvrščenosti” je samo en korak v objem moskovskega bloka.
Na seji so seveda označili zavezniško vojskovanje proti komunistom v jugovzhodni Aziji za “imperialistično vojno”, Izrael so obdolžili “agresije” itd.
Titova Jugoslavija bo “še dolgoročno in trajno raz-yijala in utrjevala odnose z vsemi socialističnimi državami”, medtem ko bo z nesocialističnimi državami odnose samo “izboljševala”, ne pa “utrjevala”.
V	zvezi s samoupravljalnim sistemom, ki da ga živijo jugoslovanski narodi, jugoslovanska KP zahaja v tolmačenja tega sistema ,(za katerega noben partijec ne ve, v čem prav za prav obstaja in kam prav za prav vodi.) v vedno večja protislovja, iz katerih se sjcuša izvijati s protislovnimi formulacijami.
Klasičen primer takega formuliranja nekega imaginarnega razvoja jugoslovanske države so spravili skupaj tudi na tej osmi seji partijskega vodstva in sicer takole:
“Jugoslovanska federacija postaja nova in bolj vsebinska oblika skupnosti narodov in narodnosti, ki se vse bolj oddaljuje od klasične federacije ali konfederacije, kakršne so v preteklosti nastajale kot oblika buržoazne politične države. Z nadaljnjim razvojem takšne skupnosti (ne države! — op. ur.) se bodo razvijali novi odnosi in samo-upravno-demokratične oblike povezovanja jugoslovanskih narodov in narodnosti.”
In spet na drugem mestu pravijo: “Naša federacija ni hierarhično organizirana nadnacionalna država. V skladu z načeli države se razvija kot socialistična samoupravna skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ki imajo enake pravice in enake odgovornosti pri odločanju, pri o-blikovanju in uresničevanju skupaj sprejete politike. Federacija se mora še nadalje izgrajevati... kot institucionalizirani sporazum in sodelovanje med republikami.”
Poseganje jugoslovanske KP s svojimi agenti v notranje zadeve drugih držav so na seji spet potrdili z izjavo, da je bilo “dosedanje široko in intenzivno mednarodno sodelovanje ter dejavnost jugoslovanske KP koristno” in je ‘ to sodelovanje treba še nadalje razširjati na vse komunistične in delavske partije in vse druge revolucionarne, pro-tiimperialistične in demokratične stranke ter gibanja, ki so pripravljeni na temelju enakopravnosti sodelovati z našimi političnimi organizacijami.”
V	sklop tega sklepa spada Kardeljevo potovanje v Čile, Peru in Mehiko, kakor tudi rovarjenje jugoslovanskih komunističnih agentov med delavskimi izseljenci v Zahod-r.i Evropi in v posameznih jugoslovanskih emigrantskih skupinah.
Na seji se tudi niso mogli izogniti problemu odpora znotraj jugoslovanske države in zunaj jugoslovanske države proti komunistinemu režimu. Nasprotnike vseh vrst so postavili pod skupni imenovalec “antisocialističnih sil” ter jih označili za “nasprotnike resničnih interesov ljudstva”, ki se “zbirajo in organizirajo pod plaščem unitarizma, nacionalizma in drugih ideoloških in političnih oblik boja za prevlado.”
Proti vsem\tem “silam in tendencam”,';ki naraščajo in se širijo v Titovi'Jugoslavji, “mora biti jugoslovanska KP
nespravljiva, tako do njih izborov kakor do njih nosil-
>>
cev.
Jugoslovanska KP grozi z novim preganjanjem skupin in posameznikov znotraj jugoslovanske države in izven pije.	__	S. S.
BESEDA IZ NARODA
Pred 25 Seti v Kočevskem Rogu
nist pred jamo dejal, da naj naredim počep tik pred jamo. Medtem, ko strel.
I Fismo s poti
se je on pripravljal na1 LOS ANGELE,S, Galij, sem jaz odskočil v jamo. vodijo misijonske pol i menoj in me med
CLEVELAND, O. — Z nekim mislil “ubogi reveži, iztekajo se strahom, a vendar veseli smo v jim zadnje ure”, nedeljo, 27. maja, sprejeli novi- V Domu slepih so nas natrpali co, da gremo na pot. Spravili v prvem nadstropju, od koder smo skupaj svoje stvari, kar ni so nas po deset vodili v pritlič-
bilo težko, saj tak ni bilo mnogo. Poleg vojaške opreme še kake fotografije domačih in prijateljev, ali kak osebni spomin, to je vse, kar smo imeli.
je. Partizan, ki nas je spremljal, nam je govoril, da nas morajo zvezati, ker se je pri prejšnjem transportu dogodilo, da sta dva domobranca zaklala stražarja in
Bili smo mladi, vsi okoli 20 ušla. Še dalje je razlagal stra-
let stari, in komaj smo začeli živeti. Koliko gorja, krvi, trpljenja in mladih življenj bi tedaj lahko nekdo rešil, če bi to vojsko poslal kamorkoli že, samo ne v Jugoslavijo, v roke komunistom, ki so nas sprejeli z udarci, zaničevanjem, nas se-
žar, da bomo zvezani odvedeni pred ljudsko sodišče. Na stopnicah smo morali odvreči vse, kar smo imeli, kajti zagrozili so nam, da bo vsak, pri katerem bodo našli najmanjšo stvar, strogo kaznovan.
Mene so zvezali okoli pol 8.
Ustrelil je za padanjem v jamo- zadel v levo stegno. Padel sem na človeška trupla in se hitro, še predno je padla druga žrtev, zvalil na kraj jame. Tedaj sem zaslišal glas “Ali si še živ?” in ugotovil sem, da sem le malo ranjen. Okoli dvanajst nas je bilo v jami živih z manjšimi ranami, eden pa je imel prestreljen vrat. Ta se je držal dobro ves dan, toda proti večeru je bil zadet od bombe, ki so jih komunisti metali v ja-
stradali, nato pa vse zverinsko ure zjutraj 8. junija. Vezanje se poklali. Ni ga bilo, ki bi tedaj je vršilo takole: Obrnjen v zid bil v stanju rešiti ta mlada živ-jsi moral zavihati rokave voja-Ijanja, zato smo čašo trpljenja ške bluze in srajce in nato dati izpili do dna.	j roke na hrbet. Komunist je ro-
Okoli 8. ure zjutraj smo bili ke prekrižal in jih zvezal z golo že vsi v kamijonih, ki so stali žico. Pomagal si je s kleščami, pri vhodu Vetrinjskega tabori- da je delo hitreje in bolje opra-šča. Kdor je imel domače, se je (vil. Meni je levo roko tako trdo poslovil od njih, drugi pa smo se zvezal, da je čez kratek čas po-
poslovili od prijateljev. Vsi pa smo preostalim zagotovili, da gremo v Italijo in da bomo tam uredili taborišče, da tako v malo boljših razmerah preživimo povojno vihro in dočakamo dne, ko bomo zopet zaživeli življenje vredno svobodnih ljudi.
Motorji kamijonov so zabrneli in poslednjič smo si pomahali v slovo. Tisti, ki so ostali v taborišču, so nam morda tedaj še zavidali misleč, da bomo kmalu v boljšem taborišču, v barakah streho in boljše hranjeni,
stala črna in mrtva. Desnica je bila zvezana malo rahleje. Poleg posameznega vezanja so zvezali še dva po dva skupaj nad komolci in tudi z golo žico. Tako zvezani smo čakali eno uro za odhod — neznanokam. To čakanje je bilo obupno; mnogim med nami je postalo slabo. One-sveščeni so se zgrudili na tla in s tem seveda potegnili še svojega zvezanega sotrpina. Prosili so vode, prosili, da na zrahljajo vezi in jih povežejo bolj človeško, da se bo mogla kri pretakati po
medtem ko so oni ostali pod mi- Žilah’ ker Sicer ne bod° za n°' ilm nebom na Vetrinjskem po-lbeno del° Več' 0d|g°vori n\te lju. Bilo pa je javno nasprotno.', Prosnie 30 bile batine in norce-
Prepeljani smo bili v domovino I ^an-,e’ da naslh rok ne bom° ra* proti svoji volji. Tam nas je ča- blli vec’
mo
izkrvavel je. .Ves tisti dan sem tako v jami gledal domobrance, kako so umirali. Tisti dan so jih zmetali v jamo okrog 800. Malokateri je bil takoj mrtev. Tisti, ki so bili še živi, so se potegnili h kraju jame, klicali svoje drage, molili in govorili: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” V tej agoniji so izkrvaveli, utihnili in umrli. Občutek sem imel, da se je vsem tem smrt zdela lahka. Verjetno si je vsak, radi vsega preslanega gorja želel le še smrti. V jami sem doživel prizore, ki so me ganili, čeprav sem sam bil na robu smrti. Bil sem priča smrt treh bratov,
raj, 24. majnika, smo brali v e-vangeliju: “Pojdite in učite vse narode!” Moj škof pravi meni: “Pojd in gani srca k usmiljenju za reveže!” Tako me je prejšnji teden pot vodila z Clevelanda na drugi konec te velike svobodne dežele — v Los Angeles. Spotoma sem obiskal č. g. Miheliča v Denver ju, Colo.
Prav ljubeznivo me je sprejel. Vsak dan ima po maši slovenske šmarnice, za kar so mu naši ljudje silno hvaležni. V nedeljo
in začel je bolj krvaveti — sem pridigal kar pri osmih ma-
šah v španski cerkvi v El Monte v Los Angelesu. Uspeh je bil, hvala Bogu, zelo dober. Prihodnjo nedeljo bom govoril v manjši angleški župniji v Capistrano Beach, ki je tik ob obali Tihega oceana. Upam, da me bo tudi tamkaj spremljal božji blagoslov in Vaša molitev.
Če pojde vse po sreči in po načrtu, bi rad po pet-nedeljskem delu obiskal g. župnika Vitala Voduška v San Franciscu in se potem vrnil v Cleveland, kjer se med našimi ljudmi tako dobro počutim. C1 e v e 1 andskim Slovencem sem zelo hvaležen za sodelovanje pri misijonskem
katere sem osebno poznal. Drug delu in prosim Boga, naj jih ob
za drugim so padli v jamo, vsi smrtno zadeti, toda glasno so klicali drug drugega po imenu: |Tone — Vinko — Jože, nato pa [drug za drugim utihnili in mirno umrli.
Ves dan sem gledal umiranje in niti enkrat nisem slišal be-
dari obilno s svojim blagoslovom. Vsem prisrčne pozdrave!
Rev. dr. Jerko Gržinčič
Najvzvišenejši pa je duhovniški poklic!
(Govor g. Zdravka Novaka
, vv	banketu nove maše rev. Franka
sede maščevanja ali najmanjše T, _ it.. T	.	. v.. J. iP. Kosma
kletvine. Iz ust umirajočih je
prihajala molitev in besede puščanja.
od-
| TAKO JE UMIRALA SLO-I VENSKA VO JSKA LEPEGA , SONČNEGA DNE 8. JUNIJA 1945.
kalo trpljenje, zaničevanje in nazadnje smrt od ljudi, ki so iste krvi. Pijani svoje zmage, kot se tolažijo danes, so komunisti dobesedno pobesneli nad nami.
rad
Po enournem čakanju so nas naložili na kamijone, približno po 50 na kamijon. Na kamijonu smo morali klečati in skloniti glave v tla. V vsakem kotu je
bi za 25. obletnico skromen
Nismo se mogli braniti in za nasjbila straža z brzostrelko in gor-
ni bilo nobenega usmiljenja. En mesec po končani drugi svetovni vojni smo bili sestradani, žejni, zmučeni, nagi in brez vsake sodbe zmetani v kraške jame.
Kami j oni so v spremstvu angleških vojakov drseli po naši
jačo. Vozili smo se preko Kočevja, Šalke vasi, Željne, od tam pa desno v Kočevski Rog. Med vožnjo so štirje stražarji hodili kar po naših glavah in nas pretepali. Vožnja je trajala kake pol ure. Po prihodu na kraj morišča so odprli kamijone in nam uka-
lepi Koroški preko Dravskega	,
mostu na Podrožiico. Tam je b,l za '' da	"°Se n»P«J
nekak pregled in ukazano je bilo, da mora vsak, ki bi imel še kako orožje pri sebi, to oddati.
Potem so nas naložili na tovorni vlak, vagone skrbno zaprli in nas v spremstvu angleških vojakov odpeljali v Jugoslavijo. Ne
tako, da smo sedeli.
Partizan je vsakega z nekim kavljem potegnil naprej in mu odvzel čevlje. Kakih 10 metrov stran od kamijona so nas razvezali in nam ukazali, da se slečemo. Večina je morala sleči
Kako
obiskal vaš
grob, pa mi ni dano. Mučitelji skrivajo zločin, bojijo se vas. Nas so mučili, vas zverinsko pobili, grob osem tisočev. v Kočevskem Rogu pa skrbno zakrili in podminirali. Skale so se zrušile na vaša izmučena trupla. Z gotovostjo vem, da so mnogi v jami umrli grozne smrti šele po več dneh trpljenja, mnogi od že-je, kajti lakote ni nihče več občutil. Vode, požirek vode, samo to so želeli umirajoči in smrt bi bila lažja. Vaš grob, dragi slovenski
v nedeljo, 31. maja, pri Mariji Vnebovzeti.)
Dragi gospod novomašnik! Spoštovani gospodje duhovniki! Draga Kosmova družina! Dragi slovenski rojaki!
Danes je za našo župnijo in za vse Slovence v Clevelandu velik praznik, ker imamo v svoji sre-skupni di novomašnika — novega slovenskega katoliškega duhovnika v osebi č. g. Franka Petra Kosma.
Veliko je v svetu visokih in lepih poklicev. Pomislimo samo, kako lep je poklic glasbenika ali pevca, ki s svojimi melodijami razveseljujeta svet; ali pa poklic častnika-vojaka, ki varuje svobodo svoje domovine; ali pa poklic inženirja, ki gradi in spreminja obličje zemlje, ali pa gradi stroje, ki delujejo, kot bi bili umna bitja; ali pa poklic ki pomaga bolnemu
vojaki, so morilci zdravnika, ki pomaga zravnali, zasadili so ga z divjim in mu podaljša življenje kar za drevjem misleč, da je zločin za-^ cela desetletja. A v tej dobi, ki brisan. Mučilci so bili prepriča-^ mi v njej živimo, kako je slaven ni, da nihče ne bo zvedel za nji-!poklic astronavta, ki sega izven hov grob in še drug drugemu so območja Zemlje v vsemirje. Vsi
bom popisoval trnjeve poti po vse, nekateri pa le uniforme, slovenski zemlji, ampak bom Med vso to ceremonijo so nas šel preko Jesenic, Kranja, Sko- pretepali z vsemi mogočimi fovih zavodov v samo Kočevje.! stvarmi, palicami, noži, puškini-Tja smo dospeli 8. junija okoli'mi kopiti itd. Skoro vsak od nas 2. ure zjutraj. Lačni, žejni, pre- je bil krvav, nekateri so imeli tepeni in oropani vsega smo v velike odprte rane na glavi, vagonih čakali jutra. Okoli 5.' Spet drugi je imel prebodeno ure zjutraj so komunisti odprli cko, ali odrezano uho in podob-vagone, nas nagnali ven in v no. Od kraja slačenja do jame je četverostopih odgnali proti Ma- bilo kakih 200 metrov. Na vsa-rijanišču. Tam so nam dali hra- kem koraku te poti je bilo zopet no! Menda so komunisti vsem mučenje in marsikateri se je o-domobrancem, ki so dospeli v nemogel zgrudil na tla. Komu-Kočevje, kuhali eno in isto hra-'msti so onemogle bili kar na no. Hrana ni bila užitna in tako tleh in nekatere napol žive, dru-smo jo kljub lakoti zmetali v Se že mrtve, znosili v jamo. posebne, za to določene sode.! Tik pred jamo je morilec vsa-Komunisti pa so se norčevali in kega ustavil. Vprašal ga je, odgovorili, da bo ta, ista hrana po- kod je doma in kako dolgo je bil novno podeljena domobrancem,' Pri domobrancih. Ko sem bil na ki pridejo za nami. Kaj vse je vrsti jaz, mi je morilec rekel, da bilo v tej jedači, je težko reči. naJ Sa gledam v oči, menda za-Videl sem kislo zelje in smreko- to, da bi videl, če imam kaj zla-ve igle, toda nobenega okusa po tih zob. Kdor jih je imel, so mu zelju ni bilo, pač pa po neki lete izbili pred ustrelitvijo. Na skvarjeni, gnili stvari.	j desni strani jame spm videl'ka-
Okrog sedmih zjutraj so pas klf1 10 domobrancev, ki so ležali preko mesta odgnali v Dom sle- na tleh, vjcbrhlihisti pa so jih pih. Ljpdje, kolikor smo jih tolkli po glavah. Pozneje sem te med potjo srečali, so nas gleda-plitve videl' v sami jami, ko so li nekam otožno,- nič hudobno, j Rt1 posamič metali v jamo z raZ-menda jim je bilo znano ali pa j bitimi glavami, oziroma čeljust-so slutili, kaj bo z nami. Marši- mi-
kateri med njimi si je gotovo Po izpraševanju mi je komu-
prisegali molčečnost in odšli od kraja, kjer je zakopana idealna slovenska mladina.
Vsi, ki smo tedaj bili živi v še svežem in odprtem grobišču, smo si sveto obljubili, da bo tisti, ki bo ostal živ, povedal narodu in svetu, kako so umirali slovenski domobranci in kdo so bili naši morilci. Komunisti, niste uspeli zločinov prikriti! Skoro iz vsakega večjega morišča se je kdo rešil. Priznajte sedaj po 25 letih zločin in povejte narodu, zakaj ste ga napravili. Ako so za to strašno morijo odgovorni ljudje, ki so, kot pravite, bili “pijani zmage”, potem jih kaznujte. Zavedajte se namreč, da vas bo slovenski narod slej ko piej prisilil, da mii daste odgovor za te zločine.
Vam, bratje v Kočevskem Rogu in po vseh grobiščih v Sloveniji, obljubljam, da bo prišel čas, ko vas obiščemo. Tedaj bomo izruvali iznad grobov tisto divje drevje, ki so ga tam nasadili morilci, namesto tega pa nasadili lepega, žlahtnega. To bomo storili iz hvaležnosti in spoštovanja do vas, ki ste dali svoja mlada življenja za Boga, narod in domovino. Do tedaj pa Bog in naše molitve z vami!
France Dejak
ti poklici so lepi in potrebni, ker pospešujejo razvoj na zemlji, saj to je božja volja. Bog je že prvima človekoma v raju dejal: Podvržita si zemljo.
Najvzvišenejši poklic je bil, je in ostane do konca dni: duhovniški poklic. Na grobu nadškofa Jegliča v Ljubljani so postavili spomenik: veliki križ, na katerem visi Krstus, a pribit samo
Tudi za nas, ki smo krščeni V i Kristusa po Svetem Duhu, je j)a- naj večji dogodek, ko se kot bož-Vče- je ljudstvo zberemo v cerkvi o-koli oltarja in pride med nas po mašnikovih posvetilnih besedah prav isti Kristus, ki je pred 2,000 leti stopil prvič na zemljo. — Ali so prazne besede? Da, prazne morda za tistega, ki je sam prazen! Tega vsakodnevnega prihoda Kristusovega bi pa ne bili deležni, ako bi ne imeli duhovništva.
Drugi v a t i k a nski cerkveni zbor je kot prvo izglasoval novo konstitucijo o bogoslužju. Poleg ostalih sprememb pri sveti maši uvaja tudi narodne jezike, da bi s tem sveto mašo bolj približal vsem ljudstvom sveta. Narodi jeziki so se v teku zadnjih let popolnoma uvajali v besedilo svete maše. Višek te spremembe pa je bil za nas Slovence na misijonsko nedeljo, 22. oktobra 1967, ko je naš gospod župnik č. g. Father Viktor Tomc pri slovenski sveti maši ob 8. prvič v zgodovini slovenskega naroda v slovenskih posvetilnih besedah “To je moje telo” in “To je moja kri” priklical v slovenski cerkvi, v slovenski župniji na oltar prav istega Kristusa^Boga, ki je pred skoraj dva tisoč leti prvi stopil na zemljo. Kolika čast za jezik malega slovenskega naroda, kolika zahvala Bo-gu, da je tudi med našim narodom poklical v svojo duhovniško službo sinove iz slovenskih družin, sinove slovenskega naroda. Slovenski narod se je vseh 1200 let svojega pokristjanjenja odlične službe duhovništva vedno zavedal. To, kar je čutil v srcu, je pokazal na zunaj: morda nikjer v svetu niso svojega novomašnika s tako častjo in slavo sprejemali, kot ga je sprejemal slovenski narod! Okrašene cerkve, mlaji pred cerkvijo, potrkavanje zvonov, pokanje z mož-narji, je bil zunanji izraz tega, kar je slovenski človek čutil do svojega sofarana, ki ga je Bog poklical v svojo sveto službo.
To niso le prazne besede. Med drugo svetovno vojno, v letih 1941-1945 so nam komunisti pripravili svojo revolucijo, v kateri so hoteli pomoriti vse duhovnike in Kristusa, njegov nauk, njegovo vero in Cerkev enostavno totalno eliminirati. Pa se je dvignila armada preko 15,000 slovenskih mož in fantov, ki so se tej nameri uprli. Nikoli niso bili premagani. Nesrečna svetovna politika ob koncu vojne pa je to vojsko pognala preko mej Slovenije na Vetrinjsko polje, kjer je bila izdajalsko vrnjena v Jugoslavijo in zverinsko pomorjena. Ravno na današnji dan pred 25 leti je bil vrnjen zadnji vojak naše nikoli premagane slovenske narodne vojske. Danes je nedelja, tisti dan pred 25 leti pa je bil praznik Presv-Rešnjega Telesa. Med vrnjenimi fanti je bil tudi nastarejši brat našega današnjega novomašnika — slovenski domobranec Alojzij Kosem. Prav za to 25-letnico imamo Slovenci med seboj novomašnika, katerega brat je padel za vero in svobodo svojega naroda. Ker je Bog v tistih dneh
na
na eni roki, druga mu pa je spu ščena proti zemlji, kakor, da bi!izbral za svojega mučenca novo-hotel nekoga, ki je padel, dvig-1 mašnikovega brata Alojzija, niti od tal. Ali ni to lep simbol nam je danes poslal v zameno
njegovega brata Franceta kot
duhovnikovega poklica, ki dviga'
človeka na tem svetu in ga vodi višje, v nadnaravnost, k Bogu. Vse, kar je zemskega, je začasno, vse, kar no.
hovnika, ki stoji med zemskim in božjim, ki s močjo Kristusovo rešuje človeka za večno.
Ko je lansko leto 20. julija a-
duhovnika. Božja pota niso naša pota!
Našemu novomašniku FathrU vse, kar je božjega, je več-jFranku Petru Kosmu k njegovi In v tem je vzvišenost du-, tako vzvišeni službi prav iskreno čestitamo. Spomnimo se Pa ob tej priliki tudi njegovega-pokojnega očeta Alojzija Kosma, ki bi gotovo rad dočakal
stronavt Armstrong kot prvi člo- J današnji dan. Ce bi mu ga Bog vek stopil na Luno, je nekaj ur dal dočakati, bi gotovo podal si-zatem stopil pred mikrofon'mu Francetu roko in dejal-predsednik Združenih držav Ri- “France, dosegel si syoj cilj in chard Nixon in zaklical svetu: j Usti poklic, ki ga vsak slovenski To je največji dogodek od oče in slovenska mati želi" s vest var j en j a sveta'.” Malo kasneje pa se je oglasil po radiu ;,Billy
jemu sinu, postal si duhovnik!
.	.	Prav iskrene čestitke tudi ,6°'
Graham in odgovoril: “Največji spe :Kosmovi, mami našega no-dogodek od stvarjenja sveta 'je vomašnika, in vsem Kosrnovim-bil, — ko je Kristus — Bog kot'ki so podpirali novomašnika n* človek stopil na zemljo!” [njegovi poti do cilja.	>

AMERIŠKA DOMOVmX,

mss*
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
Gozdi
so stari in vlažni, polni čudovitih vonjav po trohnečem, gnijočem listju, in spominjajo s svojim hladom na plesnobo in te-moto zaprtih grobnic. Gozdi so ttiladi, veseli, bogati solnčnih seč in presek. Danes so polni sladkih jagod in jutri opojno bohotnih robidnic. To so gozdi skrivnostni, v katerih zorita strupena norica in volčja jagoda, kjer poganjajo krhki, gobasti jurčki in mušnice; tu se beli Praprot, iz katerih rosijo potočki tu šumijo hudourniki: pogibelj in blagoslov, smrt in življenje; to so gozdi, v katerih gledamo nekaka višja in mogočna bitja: to so gozdovi, kjer živi in raste 2e dolga stoletja človeški rod, čigar kri kroži tudi v mojih žilah. In tem daljnim gozdom in temu svojemu ljudstvu v teh gozdovih se moram zahvaliti za to, da sem mogel pisati naslednje vrstice.
Središče Slovenije - bela Ljubljana

Porazilov gozd, ki se je ježil na strmem Haltravskem bregu nad Klenčim, je imel med vse-nh gozdovi soseske najslabši klanec, toda najboljšo zemljo. Tisti dan so že od božjega jutra grabili domači v njem steljo Suho igličje, z zemljo izruvan mah — so grabili na kupe, da so se na tleh prikazovale gole korenine mogočnih smrek, zvite kakor temni gadje. V koših so nosili steljo na velik kup. Gozdar je sicer očital kmetom, da s tem škodujejo gozdu. — Pa niso mogli drugače. Do žetve je bilo se daleč, s slamo je bilo treba štediti; s čim naj nastiljajo živini? “Klin s klinom,” si je miški stari Porazil in grabil, da mu Je stopal celo v gozdni senci pot na čelo in telo. Pridno je giabil tudi Porazilov gostač z ženo in hčerjo. Niso nehali, dokler jim ni oznanil “Martinov” zvon iz klenškega zvonika Angelovega Oznanjenja. Ko so ga zaslišali, s° se zravnali kot na povelje, se prekrižali, si orldahnili in počasi ®li k smrečici, pod katero se je svetlikal platnen prt, ki je pokrival kosilo. Stara Gašperica, ki je po gospodinjini smrti kuhala pri kmetu, je potegnila hleb kruha, velik kakor kolesce Pri plugu, s katerim so bili pobrili lonec riževe kaše.
"Še je gorka,” se je pohvalila Oasperica in segla po loncu, niti maslo se še ni strdilo na njej.”
Kmet je naredil z nožem na sPodnji beli skorji hlebca tri križe in ga načel. Cinaste žlice 80 zarožljale, na štoru se je zablestel prt. Porazilovi ljudje so Sekli na tla, se oprli na levo toko in zajeli z desnico.
„ “Kje pa je Manca?” je vpra-^ gospodar.
‘Po vodo je šla, koza sladkosneda,” je odgovorila gostja. “Go-'•nvo kje stika za jagodami ali borovnicami. Jejmo pa brez nje.”
^ ‘Tako ne gre! Skupaj k delu, ^uPaj k jelu,” je zagodrnjal
Porazil. Potem pa ko je bil zau-2il prvi grižljaj, ni več sprego-v°ril. Tudi usta morejo dobro opravljati istočasno eno samo Oelo: ali jesti ali govoriti. Zato luživa kmet v sveti tihoti in ^iru svoje kosilo. Samo ptiči so
začula Manca. Skočila je pokonci kakor srna, zagrabila koš in grablje in izginila v goščavi.
Bijo, mali, bi!” je slišal zdaj tudi kmet Martinov glas.
“Lahko bi bil fant počakal!—
Vsaj trenutek! — Spregovoril bi ail z Gašperjem,” je pomislil pri sebi; naglas pa ni zinil, samo stegnil se je, da bi ugodil starim udom, preden se pripelje Martin.
Pisana volička sta vlekla v počasnem koraku lestvone, ki so jih venčale rožljajoče verige.
Težko je šlo v hrib, strm kakor streha. Martin ni le pridno priganjal, ampak je tudi zdaj pa zdaj poprijel za kolo in potisnil, da spravi prazni voz čez kamen ali čez korenino. Tako je polzela vprega kakor polž po strmi cesti navzgor,' glasneje je odmeval ropot voza in veselo je pokal bič, dokler se niso prikazale rogate glave voličev iz morja zelenja.
“Ali bom pa mogel tukaj obr-.	,. „	_
niti9” ie že tudi klical Martin 'ilirsko naselje Eman. Tega so o-. , ‘	krog leta 400 pred Kr. zasedli Rožnikom in šišenskim hribom.
eostačem ki sta se bila naslonila Kelti- Rimljani so tod zgradili (Tako je Ljubljana nameščena v
, uiakP novo naselje v obliki vojaškega ravnem prehodu t. im. Ljubljan-na štor in puhala cele oblake	J	f ^
tabora m ga po prejšnjem ihr- "1--u ”-''+	Cico«.
C ima’	skem imenovali EMONA.
Ob porušeni Emoni, ki je propadla v 5. stoletju po Kr., ko so
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
šče, Stiski dvorec, Gruberjeva preselil v Florenco, v resnici v palača, Zoisova palača, palača'Rim. Svoje premoženje v Flo-grofov Auerspergov, Filharmo-1 renči je pa zapustil Vatikanu. S nija, Univerza, Opera in Narod- pokojnim papežem Pijem XII. ni dom ter sloviti park Zvezda, j je bil namreč v tesni prijateljski Pomemben okras Ljubljane so zvezi, številni spomeniki, Prešernov,) Nbconov korak ni sprožil
Vodnikov, Ilirski steber, Gregorčičev, Aškerčev spomenik, Zoisova piramida, Valvasorjeva plošča in v Tivoliju spomenik Primoža Trubarja ter več drugih. Številni spomeniki na pokopališču slavijo kulturnozgodovinske osebnosti, ki počivajo v ljubljanski zemlji.
Washingtonu nobenega posebnega zanimanja, čeprav so poučeni diplomatje vedeli, da se nekaj takega pripravlja.
Kolikor vemo, se že skozi tri jamemo, če se razgledujemo z svetu, ali vendar ni ti ga ena-^ tisočletja vrstijo na tleh današ-'Gradu in nam pogled objema kega pod nebom!” — tako jej nje Ljubljane pomembna nase-^ nad zeleno ravnino na severni Ivan Cankar v Kurentu pohvalil Ija, ki so jih burni zgodovinski' strani verigo skalnih, zasneže-dogodki nekajkrat ukinili, a so 'nih grebenov in vrhov, na južni
se vedno znova pojavila. Izkopa-
strani pa nad ravnico Barja eno-
nine kažejo, da so bili v južnem lična pobočja kraških planot, delu njenega ozemlja ljudje na- Od vzhoda sega v mesto litijsko seljeni že v kameni dobi. Iz pr- sleme Posavskega hribovja z vega tisočletja pred Kr. je znano Golovcem in Gradom, od zahoda
pa Polhograjsko hribovje z
“Brez skrbi! Če zaplješ nekoliko višje, lahko obrneš tudi s štirimi,” je zavpil stari kmet, da bi prevpil ropot voza. S pipo je pokazal za se, kjer so se končali kmetski in začenjali graščinski gozdovi.
Stari Porazil je obležal dalj časa kakor nem. Gašper je pričenjal govoriti o tem in onem— toda zastonj. “Kaj mu je neki, da niti besedice ne spregovori!” je pomislil slednjič gostač in tudi sam utihnil. Kmet je bil medtem spremenil svoj načrt. “Če ne morem govoriti prvo z Gašperjem, tudi prav, bom govoril pa z Martinom; kdo ve, če mu to ne bo dobro!” Že je vstajal.
“Privleci kako zavoro,” je ukazal Martinu, “mi bomo tačas naložili.”
Martin je bil že stopil z vilami v rokah h kupu stelje. Ubogal je takoj. Segel je po sekiri, ki je visela na peresih za ojnico, in je odšel bolj globoko v gozd. Gostač je podajal, ženski sta še prinašali polne koše in jih stresali naravnost v voz, gospodarna vozu je tlačil suho, rahlo steljo. Vse to so opravljali molče, neveselo, ko so se drugekrati prav v gozdu čutili srečne in si sladili s smehom in petjem priljubljeno delo in vpili drug na drugega, kakor bi hoteli tekmovati s ptiči. Tako je šlo delo hitro izpod rok, voz je pogoltnil ves kup in gostač je zapeljal k drugemu.
Martin je privlekel precej veliko grčavo smreko in jo z verigo privezal za voz zadaj, preden so naložili, Gašperica je vrgla na vrh še sveženj storžev in dračja, da bo imela s čim podkuriti, ko bo pekla livance. Ž listjem so zamašili vsako odprtino v lestvanah, da ne bi po potu raztresali, obe zadnji kolesi so zavrli, na sprednjem delu voza so pritegnili brzdo, pazljivo so ogledali navojke, ročice in zakolnike. Martin je zavpil na voliča, ki sta počivala na tleh, jima popravil odpete pasove,
skih vrat med Gradom in Šišen skim vrhom, kjer Ljubljansko polje prehaja v Barje. Zavoj Ljubljanice in strmi breg Graj-prodirala “barbarska” plemena skega hriba je omogočal uspeš
proti osrčju rimskega imperija, so naši davni pradedje postavili svoje naselje, a ga zaradi časovnega presledka niso več imenovali po nekdanji Emoni.
Iz somraka srednjega veka se prvič prikaže z imenom Ljubljana v listini iz 1. 1144, ko je bila majhno kmečko in obrtno naselje. A kmalu je postala pomembnejša in je prekosila Kranj, ki je dal Kranjski deželi ime, ter Kamnik, ki je prej gospodoval nad glavno prometno žilo med Podonavjem in Italijo.
Ljubljana je bila od srednjega veka do prve svetovne vojne središče vojvodine Kranjske, v stari Jugoslaviji pa je prevzela dejansko vodstvo vse Slovenije. Najodločneje je vplival na njen dvig njen zemeljski položaj, ker leži sredi med alpskim in kra-škim ozemljem, kar zlahka do-
ne obrambo, ožina Ljubljanskih
Ljubljano. Ljubljana je prehodni turistični kraj, pa tudi sama zase cilj za turiste. Ima vrsto ogleda vrednih cerkva, stolnico, ki je posvečena sv. Miklavžu, frančiškansko cerkev iz srede
17.	stoletja krasi zunaj fasada s stopniščem, nunska cerkev zaključuje z veličastnim pročeljem. Najstarejša je šentjakobska cerkev, ki so jo zgradili v letih 1611-1615, s slikami Jurija Šubica. Šentpetrsko cerkev je v
18.	stoletju prezidal ljubljanski stavbenik Gregor Maček, poslikal jo je domačin Franc Jelovšek, današnje pročelje ji je dal
Kong. Charles Vanik hi rad moderniziral predsiavniški dom
vrat pa je pritegovala k sebi po- arhitekt Ivan Vurnik. Križanke membne poti iz Podonavja in'so dobro ohranjena baročna cer-
Alp ter preko Krasa iz; Sredozemlja.
Mesto se je že v srednjem veku razširilo v predmestja izven obzidja: pred stari most, okrog prafare Šempetra, na Poljane, v Gradišče na razvalinah Emone, v Krakovo in Trnovo ob Grada-ščici, naselji vrtnarjev, čolnarjev in ribičev. Po ljubljanskem polju in ob robu Barja so nastala vaška naselja šiška, Udmat, Moste, Stepanja vas in Vič.
Lepi so pogledi na Ljubljano z Gradom in griči ter alpskimi grebeni v ozadju. Narodna pesem jo imenuje “Bela Ljubljana”. Velika privlačnost Ljubljane so njene kulturno-zgodovin-ske zamenitosti.
“Večja in lepša mesta so na
še vedno dober lov
PORTLAND, Maine. — Ribiči v državi Maine nalove povprečno na leto četrt bilijona funtov hrane iz morja. Lov je še vedno dober, četudi množica tujih ribiških ladij, posebno onih iz Sovjetske zveze in njenih satelitov, prav roparsko gospodari v morjih vzdolž atlantske obale ZDA in Kanade.
kev iz 1. 1714, nekdanji samostan viteškega reda pa danes uporablja Šola za umetno obrt, Mladinsko gledališče, samostanski vrt pa Ljubljanski festival. Staro vaško cerkev v šiški je arhitekt Plečnik poudaril z novimi arkadami, novo šišensko cerkev je pa zasnoval po romanskih vzorih. Precej nova je trnovska cerkev, ki so jo dokončali 1. 1857 namesto stare, ki jo je uničil požar. Krakovska kapelica hrani zgodovinsko zanimiv relief iz 13. stoletja.
Zanimiv okras mesta so druge javne zgradbe: Rotovž, pred katerim stoji ena najlepših ljub Ijanskih umetnin — vodnjak kranjskih rek z vitkim obeliskom, škofijski dvorec, semeni-
Se živahno oglašali v košatem nahrbtne in spodnje jermene in
e Vesne m vejevju. Najbrž so že veselili drobtin. Divji go-ob je nekje zagrulil, sraka pod S°zdom se je zahehetala, muha zabrenčala. Tudi Manca je Pritekla z vrčem vode in šopkom borovnic se v naglici pre-rižala in skušala popraviti, kar 36 bila zamudila.
^e niso bili s kosilom pošteno Sotovj, jn moža si nista še bila Natlačila svojih pip, ko Ise je °glasil v gozdni tihoti oddaljeni lop°t voza.
Martin že gre,” ga je prva
ponudil očetu bič. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Stari oče ni segel po biču, ampak je resno spregovoril. “Martin, nisi več majhen otrok, enkrat že moraš začeti, torej hajdi pred vola; danes boš pokazal, kaj znaš. Spelji sam!” Vsi so tiho poslušali in vsi so si mislili. “Glejte, glejte, stari se je navfe-liSaJ kmetovanja, odpoveduje se vladi.” Martin pa se je z veseljem lotil danega mu posla.
(Dalje prihodnjič)
Stavil je predlog, naj pri organiziranju Domovih od borov in vsem drugem od pade načelo senioritete.
WASHINGTON, D.C. — Kong. Charles Vanik, demokrat iz Ohia, je med liberalnimi kongresniki, ki se ženejo za modernizacijo predstavniškega doma. Letos je k tej akciji pritegnil še kongresnika Reussa iz Wisconsi-na. Za svoj podvig ima zdaj še poseben razlog. Kot je znano, se bo umaknil načelnik Predstavniškega doma kongresnik McCormack v pokoj. Njegov naslednik bo po tradiciji postal kongresnik Albert. Zato bo pa demokratski klub kongresnikov moral izvoliti z glasovanjem voditelja demokratskega kluba in njegovega namestnika. Za ta mesta ne velja načelo senioritete (starešinstva). Demokratski kongresniki bodo imeli svobodne roke pri izbiri kandidatov.
To priliko je porabil C. Vanik da je skupaj z Reussom naslovil na vodstvo demokratske stranke posebno okrožnico, kjer pred laga nič manj, kot črtanje načela starešinstva iz kongresnega političnega življenja. Briše naj se tradicija, da kdo pride na vodilno mesto samo zato, ker je politično naj starejši v zadevnem kongresnem organu. Naj člani odborov in plenuma svobodno izbirajo svoje voditelje. Vsa glasovanja v kongresu naj bodo javna. Briše naj se navada, da se odbori in plenumi spreminjajo pogosto pred glasovanjem v navadne sestanke, ker je glasovanje tajno. Načelniki klubov in plenuma naj zgubijo pravico, da bodo njihovi odbori koga zasliševali in ali naj bo zasliševanje dostopno občinstvu. Tajne seje naj sploh odpadejo, ako jih ne zahteva narodni interes.
Vanik dobro ve, da z vsemi predlogi ne bo prodrl, treba pa je počakati, kakšen bo Predstavniški dom po volitvah in kakšno podobo bo imel na prvem strankarskem sestanku. Če
P o v e j t e oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
Ženske dobijo del«
Iščemo pomočnico
za splošna gospodinjska dela, 5 dni na teden, za 3 mesece, dokler mati 6 otrok ne okreva od operacije. Kličite Mrs. Brown, 752-5053.
-(113)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja hišo
na 995 Maud Ave., 6-6 plinska furneza, vsa podkletena, 2(6 zidane garaže. Se mora prodati. Lastnik pomaga financirati. Kličite IV 1-3297.
_______	-(113)
Lastnik prodaja
dobro, kolonialno, 5-sobno hišo v lepi okolici na Neff Rd. Klet, garaža, vrt. Za pojasnila kličite 481-1960.	>
(112)
V najem
Oddamo spalno sobo na E. 173 St. in Lake Shore Blvd. Kličite po 5. uri pop. 531-5667.
(112)
DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE!
Želite pomagati misijonarjem' Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov:
.rflA j
Misijonski krožek
Attn: Fr. Feryan)
Collegio San Antonio 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe
(x>
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje, 3 | spalnice, zgoraj, v lepi okolici I na Neff Rd. se odda dobrim,
mirnim ljudem. Veranda in ga-Vanikova akcija doseže le nekaj,Kiičite 361-4009. bo dosti vredno, začel se bo dro-____________
biti kongresni poslovni sistem, ki ni sodoben ne demokratičen.

MODERNO IN STAROMODNO — V ozadju se'dviga moderen hotel v Manili, glavnemu mestu Filipinov, spredaj pa pelje obrtnik sv ojo robo v preprostem vozu in z običajno vprego na trg.
Lodge bo Nixonov osebni zastopnik pri papežu
WASHINGTON, D.C. — Že med drugo svetovno vojno se je pokazalo, kako silno važno je, da je naša dežela zastopana tudi uradno v Vatikanu. Pokojni predsednik F. D. Roosevelt se takrat ni hotel nikomur zameriti, zato ni poslal v Vatikan nobenega poslanika, ampak svojega osebnega zaupnika Tayloi'ja. Sedaj ga hoče posnemati predsednik Nixon.
Poslal t bo'v Rim svojega nekdanjega podpredsedniškega kandidata H. C. Lodge-ja. Lodge ne [bo stalno v Rimu. Živel bo v , ZDA in hodil v Rim. Tako je der lal tudi Taylor, ki se je pa potovanja naveličal in se uradno
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša v okolici E. 185 St., in Lake Shore Blvd., blizu cerkve “Our Lady of Perpetual Help.” Kličite 48&-3169.
<■* (116)
NAPRODAJ
posestvo in domačija z vsemi gospodarskimi poslopji, 5 hektarjev: Njive, travniki, gozd, vinogradi, sadni vrt, vse v najlepšem stanju. Pri Novem mestu na Dolenjskem, p. Škocijan, vas Osrečje. — Kdor bi se zanimal, naj se oglasi na naslov: Jože Jankovič, 4481 Asten, Fisching 60, O. Oestereich, AUSTRIA.
(116)
Prijalel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.\ RAČUN POMOČI DRČA VE OHIC
ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION s
St. Clair Ave. A SStb St.: EN 1-42“s


LUIS GOLOMA:
"i
S
s
K MALENKOSTI
v.
Smejala se je kondesa de Al-bornoz drugo jutro, ko ji je sinček Paquito pripovedoval čudne dogodivščine pretekle noči.
Ko se je zbudil in se znašel sam v temi, oblečen, v postelji, ki ni bila njegova, namreč tista iz zavoda, je začel klicati ves v strahu na pomoč. Pa nikdo se mu ni oglasil.
Miss Beautiful ga je sicer sil-šala in takoj razumela, kaj se je zgodilo, da so namreč v palači na otroka pozabili; morda mu je celo slabo postalo, morda so vlomili tatje in ga davijo... Smilil se ji je, in prižgala je svečo. Ali sramežljiva misel jo je ustavila. Stvar je bila kočljiva ... Štela je sedeminštiri-deset let, deček enajst... ura je bila pozna... pa naj bi šla sama v njegovo sobo? ...
Miss Beautiful je zopet ugasnila svečo.
Obupne klice pa je slišala tudi Magdalena, služabnica Lilitina. Skrbno je prihitela, umirila otroka, ga spravila spat in ostala pri njegovi posteljci, dokler ni zaspal.
Ta povest je zbudila v Curriti enega tistih nenadnih izbruhov materine ljubezni, ki so jo napadali ob dolgočasnih dneh. Takrat je po cele ure presedela pri otrocih v nursery, se z njimi igrala in jih malodane udušila s poljubi; imenovala jih je svoje golobčke in jim donašala dragocenih igrač in sladčic. Zbadala je miss Beautiful in pripovedovala o patrih iz zavoda dvoumne šale ter se s tem zabavala, pa tudi v pol ure uničila, kar so z neizmernim trudom vsejali patri in miss Beautiful v nedolžni srci obeh otročičev.
Pod burnimi poljubi in objemi Curritinimi je Lili kmalu poza-
CHICAGO, ILL.
bila prejšnjo brezbrižnost in sebičnost materino.
Drugače pa so ti viharni pojavi materine ljubezni vplivali na dečka. Ta je že imel v svojem nežnem srcu pripravljen kotiček, kjer je njegov spomin z neizprosno zvestobo shranjeval vse žalitve, zrnca strupenega semena med dobrimi rastlinami, pripravljena, da iz njih požene svojčas škodljivo drevo jeze in sovraštva in rodi strupene sadove. Še je to angelskonedolžno srce rado odpuščalo žalitve, pozabiti pa jih že ni moglo več.
Bilo je videti, da se danes kondesa ne zabava z otroki samo iz dolgega časa. Nemirna je bila, kakor kdor pričakuje česa važnega ali česar ga je strah.
Liliti pride srečna misel. Reče materi, naj da Paquita fotografirati z vsemi darili in diplomami vred.
Deček je zardel in odmajal z glavo; Currita pa je bila takoj navdušena za to misel.
“Pa res! In sicer koj se damo fotografirati! Kako bo lepo! Kerman! Obvestite senora markiza, da pridemo v delavnico, nas bo fotografiral!”
Paquito se je oprostil iz rok sestrice, ki je veselja poskakovala in ga objemala, in je jezno vzkliknil:
“Ne, ne, oče ne!...”
“Pa zakaj ne?” Currita se je začudila ter prijela dečka za roko. Pa iztrgal se ji je, razburjen je bil in njegove lepe oči so vse plavale v solzicah.
“Zakaj ne? Zakaj?” je silila Currita.
“Rekel mi je, naj grem ven!
CHICAGO, ILL.

Help Wanted Male & Female
YGUtiG MEN AND WOMEN
Fine sharp young men and women, 18-25, needed immediately to staff Aurora Office of leading international educational publishing corporation. Must have at least high school diploma and be motivated by money and excitement.
$130 weekly.
Call Mr. Nestor
882-6981
f_____________ _	(113)
COLLEGE SfUDENTS
SUMMER EMPLOYMENT
Interesting positions now available with leader in International educational publishing field. Compete with other students for 38 — $500 scholarship and vacation trip to Hawaii. — $130. weekly.
Call Mr. Nestor
892-5861
(113)
	—^	
MALE HELP	
REAL ESTATE FOR SALE
MIDLOTHIAN
7 rm. hse. By Owner. Att. 4 rm. apts. (help pay mort.) pan., fam. rm. w/gas logged fireplace. Remod. kit. Extras, att, gar. $30,000. Call 389-0806.
(112)
ILL. — BY OWNER 1 acre -f beaut, spot w-priv. lake, fish, underground util. Sub.-div. lot between Crystal Lake & Wood-stock. Near hwy. 47 and 176. $6,000. 312-463-5289.
( 1 (112)
LASTNIK PRODAJA — 125th & State St. 5% sob, zidana, 3 spalnice, 1^ kopalnica, polna klet, klimatska naprava, 1% garaža, ograja. Blizu vsega. $24,000. PU 5-8860.
(114)
FEMALE HELP
Embroidery opr. part time. Vic. Milw. & Addison. Exper. on Comely mach., also pattern maker part time. 685-7222
(113)
Dal mi je dve peseti!” je vzkliknil slednjič otrok obupno, bridko je zajokal in skril svojo ljubko glavico materi v naročje.
Kakšen žarek luči bi bila pač ta otrokova tožba za vsako tistih mater, blagih in modrih, ki pazijo in poslušajo najrahlejši utripljaj srca svojih otrok! Otrokove besede so razodevale plemenito samozavest, ki se je že bližala ponosu, zgodaj dozorelo željo po maščevanju, ki tiho in potrpežljivo čaka, da vrne preziranje s preziranjem, žalitev z žalitvijo.
Ali Currita je videla v vsem tem le trmo svoje glavnega otroka. Pogovarjala ga je, mu grozila, ga ljubkovala in ga skušala pridobiti, da bi se dal fotografirati.
Deček se je na videz vdal in Currita je peljala oba otroka za roke v razkošno opremljeno sobico, kjer je imel Villamelon svojo fotografsko delavnico.
Dolgočasna brezposelnost — moreča skrb vseh velikašev—, ki jim povzroča zehanje namesto solz kesanja, ta dolgočasna brezposelnost je bila vzbudila v slavnem možu in nepremagljivem junaku poklic za fotografiranje. Za plemenitejše delo ni imel zmožnosti. Jesti, piti, spati in fotografirati vsako bitje, ki je prišlo pred njegovo dragoceno fotografično lečo— to je bila življenjska naloga tega moža, čigar pradedje so toliko storili za slavo Španije.
Naglo je prihitel Villamelon, kakor vsekdar na najmanjši Curritin migljaj. Oblečen je bil v svežo domačo obleko škotskega kroja, ki mu je bila čez pas komaj prav. Z njim je prišel velik pes belosive barve, krasen kamčadalec. Prejšnje čase je bil vedni spremljevalec Curritin, ko je še delala izlete na konju.
Markiz je takoj začel pripravljati svoj fotografični aparat; Currita pa se je mučila, da bi spravila otroka v umetniško skupino. V ospredje je postavila velik stol, izdelan v gotičnem slogu, dragocen starinski biser; nanj sta sedla otroka. Tesno naj ai se objemala in zrla na pohvalne diplome. K nogam jima je moral leči Tok kamčadalec ter nasloniti gobec na baržuna-sto blazinico, na kateri so počivale otrokoma noge.
Currita je vzklikala od radosti in je bila vsa vzhičena. “Krasno! Glej, Fernandito!
Kakor kaka slika Meissoniera.!”
Diplom in daril pa ni bilo nikjer. Paquito je skomignil z ramami; zatrjeval je, da ne ve, kam jih je založil.
“Tepček!” — Lilita ga je udarila z ročico — “spodaj si jih pustil!”
Skočila je in jih prinesla v dveh minutah. Žive barve so bile mestoma zamazane. Začudena mu jih je sestra kazala.
Deček je zardel in ni rekel ničesar. Njegove solze so bile napravile v pretekli noči te madeže ... *
V tem trenutku pride služabnik javit Curriti, da želi minister de la gobernacion v nujni zadevi z njo govoriti.
Currita se naglo obrne k soprogu ter izpusti diplomo, ki jo je držala v roki.
Villamelon se je vzravnal izza aparata. Na glavi mu je stalo črno platno, ki si ga je bil nadel, da centrira lečo. Med srše-čimi brki mu je žalostno visel navzdol rdeči nos in s plašnimi očmi je zrl v Currito, kakor šo-larček, ki ga je zalotil učitelj pri zločinu.
Currita je stopila dva koraka bliže k soprogu. Oči so se ji jezno bliskale in so bile v živem nasprotju z rahlim in mirnim glasom, s katerim je govorila.
“Torej ni bil včeraj pri nas na kosilu ta — vol—?”
“Res, prava živel je!” je odgovoril soprog. Da bi skril zmedo, je zlezel nazaj pod svoje črno platno, kakor bi hotel naprej urejevati stroj.
“Poslušaj me, Fernandito, kaj ti govorim!” — Curritin glas je bil grozeče miren.
Vzravnal se je znova Feman-dito, še bolj zmeden je bil in črno platno mu je še vedno viselo raz glavo in čez pleča.
“Ali je včeraj tisti — vol govoril o — o imenovanju?”
“Ne!” je jecljal Villamelon.
“Ni govoril? Zares ne?”
(Dalje prihodnjič)
POZIV VSEM SLOVENSKIM ORGANIZACIJAM!
Zveza Slovenskih Protikomunističnih Borcev - Tabor
sporoča slovenski javnosti, da prireja v dneh 13. in 14. junija t.l.
SPOMINSKO PROSLAVO PETINDVAJSETLETNICE VETRINJSKE TRAGEDIJE.
SVEČANOSTI SE BODO VRŠILE NA SLO VENSKI PRISTAVI ob 3. zvečer
v soboto 13. junija in ob H. tiop« v netfešjo, jimija. M,
Vljudno vabimo vse slovenske demokratične predstavnike na te spominske slovesnosti.
organizacije, da pošljejo svoje
Glavni odbor ZSPB-Tabor
WANTED older man, yard work, small apartment, salary, year around. References required.
GE 8-6251
(113)
REAL ESTATE FOR SALE
WESTCHESTER — BY OWNER 3 bdrm., 1% baths, brk. bi-ievel., cent, air., att. 2 car gar., Ige. lot compl fenced. $49,900.	562-4515
(113)
MOBILE HOMES
BY OWNER — Schult 65’ 12x55 fum. Space on lot. 2 bdrm. $5,800. 343-5161 aft. 10 a.m.
(113)
62 RICHARDSON — OWNER 2 bdrm. fully furnished. $2,100 or offer. Ideal starter or retirement home.
354-4982
(113)
LAWRENCE — CUMBERLAND AREA Deluxe 9 apts. Choice No. West loc. Excellent investment. $20,400 annually. Private party 692-3139.
(113)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — MEAT MARKET Well est. By Owner. Good loc. 3225 Fullerton. Excellent business. Open 7 days. Best ofr.
944-9572
(113)
Naročnikom -
Če prejemate Ameriško Domovino po pošti, pomeni datum nad vašim imenom, do kdaj je naročnina plačana. Na primer: 1-20-0, kar je do 20. januarja 1970, torej najprej mesec, nato dan in leto. Obnovite naročnino pravočasno in omogočite nam redno nadaljne delo!
JI sp uisl	JNIJ W«!7V ffl 41 lojir 17ill	'&•[£ sre sp i|20
2122 23 pisim	^4125! 26® t nn	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JUNIJ
13.	-14. — Slovesna proslava 25-
letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR.
14.	— Zelena dolina odpre svoje
prostore s piknikom.
20.	-21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue.
21.	— Otvoritev Slovenske pristave za I. 1970. Igrajo Van-drovci.
21. — SKD Triglav v Milwau-
keeju priredi v svojem parku piknik.
28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Razsvetljava z umetnim
ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu.
4.	— SKD Triglav v Milwaukee ju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11. dopoldne sv. maša pri kapelici.
5.	— Piknik Hinko Lobe Memorial na Slov. pristavi. Igrajo Vandrovci.
8, — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
11.-12. Balincarska tekma v
piknik na prostorih ADZ.
9. — Na Slovenski pristavi bodo
skakalne in plavalne tekme, nato piknik. Igrajo Vandrovci.
16. — Fara Marije Vnsbovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. Zvečer v šolski dvorani.
16. — Piknik Štajerskega kluba
v Zeleni dolini. Igrajo Vandrovci.
23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road.
23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku.
SEPTEMBER
6.	— Piknik Slovenske pristave.
7.	— Piknik v jesenskem zaionu
na Slovenski pristavi.
13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in . ples v SDD na Recher Avenue.
13. — Zelena dolina priredi na
svojih prostorih “Vinsko trgatev”.
20. — Trgatev na Slovenski pristavi.
20. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop.
20. — SND na Maple Heights
priredi letni banket in ples. Pričetek ob 4. popoldne.
20, — DSPB Cleveland priredi
romanje v Frank, Ohio.
27. — Podružnica št. 14 SŽZ
priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
27. — Slov. nar. dom na St.
Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”.
OKTOBER
3.	— DSPB Tabor priredi svoj
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”.
4.	—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
H.	— Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu.
18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop.
18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne.
31. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi Card Party v šolski dvorani. Pričetek ob 7. zvečer.
NOVEMBER
I.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop.
7. — Martinovanje Štajerskega kluba v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo veseli Slovenci.
7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop.
14. — Slov. kulturno društvo TRIGLAV v Milwaukee ju priredi proslavo 20-letnice svojega obstoja v dvorani sv. Janeza na 84. in Cold Springs.
v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 2. pop. do 9. zvečer.
22. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
28. — Slov. telovadna zveza priredi praznovanje 20-letnice obstoja s telovadnim nastopom, večerjo in s plesom v avditoriju pri Sv. Vidu. DECEMBER
6. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD
na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
23. — Slovenska pristava priredi
“Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci.
FEBRUAR
7. — Klub slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi večerjo in ples v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
MAREC
28.— Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
SDD na Recher Avenue.
12. — Marijina legija pri Sv.
Vidu priredi romanje k “Our Lady, Comforter of the Afflicted” v Youngstown, O.
12. — Piknik Štajerskega kluba na Slovenski pristavi. Igrajo Vandrovci.
18.	— Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer.
15. — Klub slov. upokojencev
za Holmes Avenue okrožje priredi piknik na farmi SNPJ na Chardon Rd.
19.	— Slovenska telovadna zveza priredi letni telovadni nastop združen s piknikom na Slovenski pristavi.
26. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
avgust
2. — Ohijska federacija KSKJ
društev priredi vsakoletni KSKJ dan v parku Sv. Jožefa na White Rd. Igrajo Vandrovci.
2.	— Misijonska znamkarska
akcija priredi piknik na Slo venski pristavi.
2.—Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih.
5. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi — Belokranjski klub priredi
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
mm\m domuo
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $....
Moje ime in naslov: ........................
ut
PO EVROPSKEM NAČINU — V New Yorku si je nekdo omislil voziček s streho in začel prodajati na prostem sendviče s šunko, pa tudi kaviar namesto običajnih hrenovk.