Leto n. rosimna pncmi a goiooini. Linbljana, četrtek 7. oktobra 1920. VEČERNI USTI Posamezna številka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK - Posamezna številka 60 vin« Žtev. 227. Cene po pošti: za celo leto . H 8/— za pol leta . K ¥Z — za četrt leta. H Zi'— za 1 mesec. . H 7 — Za Ljubljano imetno 7 H Za Inozemstvo maseSno 8 IZ'— Uredništvo in uprava : Kopitarjeca ulica št. E Dredn. telefon štev. SO Kmetski delavec na Koroškem. V coni A, kjer prebiva 80.000 Sloven-,3« nahaja nič več in nič manj kot 20 ' )'■ dvajset) nemških veleposestev v i*- 5, n n*d 80,000 hektarov. Spričo tega dej-j ^ P>.č ne bomo čudili številnim »ma-r ofom«, ki se dvigajo po celi Koroški, jv.?® bomo čudili, zakaj so izkazovali ko- 4 i .® S°rnještajerski regimentje v bivši vstriji po poklicu toliko konjskih hlapcev, *"£° pičlo število samostojnih kmet- skih Posestnikov. Grofje in nemški baron- p/r z>veli po ^ropskih velemestih v ne-. Pisnetn razkošju ali so zapravljali ča.s in ^ Po svetovnih letoviščih, ubogi de-deH't. kaižar’ bajtar m mali kmet pa je ^*>kot črna živina od zore do mraka za ra ,e,®ški žep, sam pa je stradal ter hodil trgan in razcapan. sUr ^ vemo> ie blizu uresničenja •0 ta Z^eva> da naj bo zemlja kmetova '° obdeluje, Kateri izmed 20 ve^ePosestnikov iz cone A je pri-za plug, motiko, koso ali za drugo Nobeden! Živeli so od žuljev slo- v<**k Hefia tlačenega, brezpravnega, tepta-*WdstvaJ V Jugoslaviji se nam bliža ŠroffL • ’ ura' c'a se k°d° nemških pai^Tn hi baranom veleposestva odvzela 0ne-aŽrarne reforme po načelu: Zemlja spodarskega farma nemških grofov slovenskemu ljudstvu ne more dati! To je dala edinole Jugoslavija z zagotovilom: Zemlja je kmetova in onega, kj jo obdeluje. Koroška zemlja je bila včasih last slovenskega kmeta. Prišli so Nemci, odvzeli Slovencem zemljo, iz kmetov pa napravili hlapce in tlačane. To je veliki greh nemštva, ki bo te dni zadel Nemce same: Izginili bodo z veleposestev nemški grofje in baronje, izginile bodo tisočletne pijavke slovenskega naroda, izginila bo sužnjost, a prišla svoboda. Slovenski delavec obdeluje Nemcu zemljo, zato pripada ista slovenskemu de« lavcu. Sam sebi bi nož nastavil na prsa, kdor bi 10. oktobra glasoval za Avstrijo, za nemške grofe. Ko gre delavstvo v boj za slovenski Korotan, gre v boj za socializem na podlagi pravičnosti in ljubezni, gre v boj za pravilno urejeno človeško družbo, v kateri naj bo vsakemu dano človeka vredno življenje. Delavci, delavke! Kajžarji, bajtarji in mali kmetje! Dne 10. oktobra vsi na volišče z belimi glasovnicami! V hipu, ko pripade A pas končnoveljavno potom vaših glasov Jugoslaviji, v tistem hipu ste pisali krivici in suženjstvu smrt ter dvignili iz tisočletnega groba od Nemcev poteptano pravico in svobodo! Koj po končanem glasovanju pa se zberite vsi tlačeni, revni in brezpravni v močno bojno vi-sto, da vsi skupaj nastopimo za takojšno rešitev agrarne reforme, da bo koroški delavec, bajtar, kajžar in posel že spomladi oral svoje njive, sejal po svojih brazdah, kosil po svojih travnikih in sekal les v svojih gozdovih. Dr. Krek je dejal, da je suženjstvo veleizdaja. Prav je imel! Bog je dal pravico vsem na zemlji. Otresite se nemških grofov, postanite svobodni in samostojni! Živela zmaga slovenskega delavskega ljudstva! Fr. Ž. Socialisti m komunisti nafvečfi sovražniki slovenskih delavcev in kmetov na Koroškem. I' ** jo obdeluje! Vec v Jugoslaviji ni kmetski dela- Ko' ifižar in bajtar tako tepen kot na Veie e®' ker ni razmeroma nikjer toliko %ve^ev Žrofov kot prav v sloven-iHvo , r°tanu. Zato je popolnoma razum-dtva' j ^ Nemci tako trudijo in priza-š]^ j?* da bi pri plebiscitu zmagala Nem-*tvotetri*a in zakaj gre slovensko ljua-čIl0 ^°t en mož v volivni boj, da se kon-javno otrese nemške more. Ako Nemci, ostanejo veleposestva, aih 6 ^vica, ostanejo tisoči lačnih, glad-(je|’ ra*trganih in brezpravnih kmetskih j vJ*TCe* in bajtarjev; ako pa zmagajo SJo- ; sJtad*t **°*ein ie za večno odklenkalo go-nemških grofov in baronov nad pJ*Vs^>ni ljudstvom, ker pridejo vele-takoj po plebiscitu pod državne i°rm tre’ P°tem Pa se Potom agrarne re-ul-e. zazdele med delavce, kajžarje, baj-in male kmete. premislimo, da znašajo nemška W v°sestva v coni A nad 80.000 hekta-’ ®t®vilo Slovencev pa 80,000, potem bi na vsakega Slovetica. 1 ha zemlje, tiso* ®®*®00 prebivalcev pa je gotovo 40 obrt •?nm^ariev. polgruntarjev, trgovcev, *n uradnikov, ki gospodarsko f° stoje in ki torej pri agrarni reformi prišli v poštev. Ostalo bi torej l>5j| . Mudi, Toda, ker so med temi zapo-j^«Oi vsi člani posameznih rodbin, na 2 !fedejo. povprečno po 4 člani, po-bfjiprišla pri agrarni reformi v poštev t^jž 1*r»° 10.000 najrevnejših delavskih, v^^skih in bajtarskih rodbin. Ako dobi rodbina enako, bi prišlo na družino Ij^ ® hektarov, to je nad 17 oralov zem-ia^e_ pa pomislimo, da bi dobili oni, ki še nekaj zemlje, manj, oni pa, ki ni-te^° ^ti pedi lastne grude, nekaj več, po-Qje bomo več dvomili, da se bodo raz-4)(6c. na Koroškem temeljito spremenile, W glasovanje Jugoslaviji v korist, W* seveda zgodilo, ker gredo slo- •* Vo^vci kakor en mož na volišče. C?*al° se bo število dekel, hlapcev, po-sattl bajtarjev, pomnožila pa se bo vsota p^ostojnih gospodarjev in posestnikov, 5e]^Ca^° se bo proizvajanje poljskih priseli]0^ dvignilo se bo blagostanje in na-MoiV deželo zadovoljnost. Rod, ki je bil ^ačen in zaničevan, rod, ki ga je letu . germanstvo v temi neznanja sto-^ ^o^tja, bo ponosno dvignil svojo 4rsk-{,n 56 smcl Šteti — kar se gospo-Jutu , dobrin tiče — med najsrečnejše v S *iji* Pričo teh Jdejstev postaja boj za slo-gosl ?. Koroško ne boj za Avstrijo ali Ju-t-°' marveč boj za socializem, boj za »ti jj °lcnje tisočev iz gospodarske sužno-^ / Nemških grofov. Vse dd lahko Nem-Vs_trija: sol in sladkor in gospodarska jamstva za osvobojeni« izpod go- Ljubljana, 7. oktobra. S Koroškega poročajo: 5. t. m. so socialisti v Celovcu napadli slovenskega železničarja, Bili bi ga ubili, ako ga ne bi bila rešila jugcdcvan-sika delegacija. Sploh so najbolj dh;i elementi med Heimwehrovci, ki z največjo sovražnostjo nastopajo proti Slovencem, nemško-avstrijski socialisti in komunisti. To si mora slovensko ljudstvo dobro zapisati v spomin: Nemški socialisti in komunisti so v službi nemškega nacionalizma in vrše nad slovenskim narodom na Koroškem najhujše nasilje in izdajstvo. Nemški komunisti se bore na strani nemških veleposestnikov in kapitalistov, na strani prodane avstrijske birokravije in nazadnjaštva proti slovenskemu delavnemu ljudstvu, ki bije zadnji odločilni boj za svoje pravice. Kdo bo poslej še verjel v socialistične fraze o internacionalizmu in razrednem boju? Kateri resen slovenski delavec in delavka še more ostati v vrstah socialne demokracije in komunizma, teh dveh najzvestejših zaveznikov nam sovražnega nemškega nacionalizma in kapitalizma? Kaj pravijo na početje nemško-avstrij-skih sodtrugov slov. socialni demokratje in komunisti? Kdaj bodo dvignili svoj glas proti nacionalni zagrizenosti teh svojih so* drugov — oni, ki drugače tako grome pri nas proti nacionalizmu? Naj pridejo z barvo na dan! Laški socialisti kemunistične smeri prepričani o propadu ruskega boljševizma. LDU Trsi, dne 6, oktobra (Stefani) Včeraj popoldne se je parlamentarno-so-cialistična skupina sestala k posvetovanju, katerega se je udeležilo 55 elanov vodstva stranke in zastopnikov splošne delavsko zveze. Passigli je poročal o političnih razmerah v Julijski Benečiji. Poročilo je bilo odobreno. Na to je poročal odposlanec Bom-bacci o položaju v Rusiji in je izjavil, da se, ako se revolucija ne razširi po vseh ostalih deželah, tudi v Rusiji osnuje soci-alno-demokratična vlada. Ravnatelj lista »Avanti« Serrati je opozarjal na ravnodušnost, ki jo kažejo ljudske množice v Rusiji napram novemu režimu, in je omenil, ali bodo pač boljševiki zmožni, da bodo vztrajali na dosedanji poti razSirje-vanja splošne revolucije, Serrati je še pristavil, da ruska revolucija ni končana." Celo Ljenin je izjavil, da je za to treba, še najmanj 50 let. Serrati meni, da je za ureditev transportnih razmer v Rusiji potrebno še več desetletij. Opomba uredništva: Iz tega poročila laških socialistov sletli to-Je: Več voditeljev laških socialistov radikalne komunistične smeri je pred časom odšlo v Rusijo, da ondi stopijo v stik z Ljeninom, prouče ruske razmere na licu mesta ter potem v Italiji razplamte boljševiško akcijo. Pred kratkim so se ti laški delegati vrnili iz Rusije. Po socialističnih listih je bilo od tistega časa dalje opažati večjo zmernost. Mnogi voditelji so se izražali naravnost obupno o razmerah v Rusiji. Slabe razmere v Rusiji, posebno pa n e možno st boljševiškega režima.- nam kaže gornje poročilo o seji laških socialistov. Mesto boljševiške vlade v Rusiji obeta Bombacci, da bodo prišli na vrh zmerni socialdemokrati. Ljudstvo v Rusiji je ravnodušno napram boljševiški vladi, ki niti v 50 letih ne bo kos položaju. Iz tega jasno sledi, da je nasilna revolucija nesmisel in nesreča za ljudstvo. Jasno sledi pa tudi, da bo sprememba gospodarskega reda možna le na podlagi načel, ki jih zastopa krščanski socializem. Vsa druga pota vodijo ljudstvo v prepad! Razkol med češkimi socialisti. LDU Karlove Vari, G, oktobra. (Dun. KU) Po skoraj dvajseturnih, večkrat prekinjenih pogajanjih med zastopniki zmernih socialnih demokratov ter socialnih demokratov libe/ško-moskovske smeri, so se ob dvaindvajsetih določile smernice za skupno delovanje celokupne nemške socialne demokracije na Češkoslovaškem Glede diktature proletariata so se sporazumeli v to, da se more ustanoviti diktatura proletariata šele takrat, ako bi se pojavile nasilnosti od nasprotne strani. Vendar pa so zmerni socialni demokratje odklonili pristop k tretji internacijonali. To vprašanje je ostalo do nadaljnega odprto, Nadalje so sklenili, da bi se vstopilo v kpalicijsko vlado le tedaj, ako bi to zahteval celokupni proletariat..Kongres proletarcev so pooblastili, da naj izdela smernice za delavske svete. Obe stranki bosta skupno delovali. Glasovanje se je odgodilo na jutri. NOVr. ŽEI.EZNICE V JUGOSLAVIJI. LDU BoJgrad, 6. oktobra, (ZNU) Uprava za zgradbo železnic je prejela kredit 40 milijonov dinarjev za popravo železniške proge Ljubljana—Belgrad—Solun. Dl kredita se uporabi za dovršenjc pričetega dela na progah ozkotirnih železnic, LDU Eetgrrad, C, oktobra. (ZNU) Ministru za promet .ie bil predložen načrt za zgradbo železniških prog v dolžini 950 kilometrov. Te proge se bodo gradile, v kolikor bo na razpolago kredit, v teku 50 let. Delavec in plebiscit Narodnost ni najvišje; vendar višje ko obveznost do soljudi, je samo še obveznost do Njega, od katerega so ljudje. Koroško ljudstvo je občutilo na svoit koži, kaj znači teptanje te obveznosti. Keti je spadalo k temu plemenu in ne k clnu gemu, je bilo teptano. S prva mu niso je-, mali jezika naravnost, jemali pa so mu vse, važne pravice. Vzeli so mu oblast in so jo. prilastili sebi. Ugrabili so mu zemljo in jo; zasedli sami. Pobrali so mu sinove in jih usužnjili sebi, Samo z enim zločinom so mu prizanesli do današnjih dni vsa stoletja —> silili ga niso, da se odpove poštenjn, da laže. Ta zločin je bil pridržan modernemu stoletju, dobi liberalizma in začel ga jci. vprizarjati v imenu avstrijske države pa-c tron nacionalističnega liberalizma, predn stavilelj svobodomiselstva, cesar Jože! IL, V tem toku so začeli jemati sl oven-* skemu ljudstvu poslednje, kar mu je še ostalo, čast značaja. — Zapeljevali so ga! in silili v narodnostno laž. Slovenec naj izdaja, prodaja, zatajuje svoje sorojake. Oče se naj izneveri sinu, sin očetu, brat bratu in svoji materi. Tako smo dobili družine, kjer je bil sin renegat, v drugi hči in podobno. Kar ni šlo pri odraslih ljudeh, so po« skusili pri otrokih. Otrok v šoli jc moral žlobudrali, da ni tega rodu, katerega je in da je Slovenec biti nekaj sramotno! grdega. Dokler ni znal biti Nemec, so gal smeli drugi otroci v šoli zasramovati ia učitelj mu je obesil tablico okrog vratu a napisom: »Ich bin ein windischer Esei« — »Slovenski osliček sem,« Kazen nad nemški rod je prišla, kako*1 pride nad vsako nemoralo. Velika nemška moč se je sesula in že hodijo tisti, ki so zatirali bedno slovensko ljudstvo kakor Faraon, k istemu zaničevanemu sloveni skemu ljudstvu v Jugoslavijo kruha in zaslužka prosit. Vsak greh doživi svojo kazen. Naj bo to svarilo nam. Delavec na Koroškem! V tvojih vrstah je še mnogo, mnogo zlatih zrn. V zapuščenosti in zatiranju je marsikomu klonila glava. Imamo pa tudi sijajnih zgledov, da je mnogi raje zgubil kruh in zaslužek in stan, nego da bi prodal značaj svoj in odstopil od pota poštenosti. Naši delavci, v naši organizaciji, so že storili svojo dolžnost. Ko ni uradnik in vla-stelin in marsikdo drugi več upal in ne hotel poznati siromašnega slovenskega Ve-rova, so se že združevali delavci na Koroškem sami v nemško nasilni stari Avstriji v skupine in se ponosno nazivali ne samo Slovenci, ampak tudi Jugoslovani. Ti ljudje bodo tudi sedaj in v bodoče storili častno svojo dolžnost. Ob plebiscitni uri se bo morala poskriti nemška socialna demokracija. Proletarec slovenski hoče tudi na narodnem polju svojo prostost. Žrtev je navajen. Vzeli so mu vse, samo značaja ne. Sedaj dobiva nazaj vse, pa samo tam, kjer je ohranil pripravljenost: Žrtvovali vse, samo svoje osebne časti ne. Delavci koroški, Jugoslovanska Strokovna Zveza želi, da ste ji v ponos ob plebiscitu! A. K. ZA PREHRANO REVEŽEV. LDU Belgrad, C. oktobra, (ZNU) Gospodarsko - finančni odsek bo odobril ministrstvu za prehrano in obnovo države kredit 20 milijonov dinarjev za nabavo živil za obubožane kraje. Siromašnim prebivalcem v teh krajih se bo delila hrana brezplačno, nekoliko bolj premtožnim za polovično ceno, premožnim pa za vso ceno, Vofakom nekdanjega c. in kr, 7 (koroškega) regiment«. Hvala Bogu, strašni dnevi in le ta vojnega trpljenja so minula. Doma smo, t\oja dela zopet v miru opravljamo, že sme o-raj pozabili na grozote vojske. Nik a bo minula, nikoli se pozabila čast in i junaških mučenikov, trpinov, ki so p i in trpeli po tuji krivdi, za tuje grehe A tudi za to moramo poskrbeti, da na- -3 bodo krivični nemški generali in oficirji nikoli več mogli goniti v vojno smrt in vojni pekel! »Zimarji«, ali se še spominj^e, kaj vse ste morali trpeti? Ne le vse tisto, kar je trpel vsak soldat v prvi liniji, ne le na telesu! Vi ste morali kot Slovenci pod kruto nemško komando še veliko več prestati, na telesu in na duši. Zato, ker ste Slovenci, ste morali opravljati najslabše, najbolj težavne in nevarne službe. Grdo so Vas gledali in sramotili kakor manj vredne ljudi, kakor izdajalce. Urlavba Vam niso hoteli dati, avanzirati Vas niso pustili, pri menaži, pri monturi, pri fasengah so Vas krivično zapostavljali. Bolj sovražno je gledal na Vas nemški lajtnant, havptman ali ieldvebel, kakor pa sovražni Italijan ali Rus! Če je regiment zmagal, so rekli, da je to nemški regiment. Če nam je šlo slabo, so pa rekli, da so temu krivi »čuši« ali »bindišarji«, kakor so nas zmerjali in špo-tali. Pol regimenta nas je bilo Slovencev, pa sq lagali, da nas j° le p« tri od sto. Slovenskih oficirjev ram niso dali, slovensko pošto so dostikrat proč metali, če smo slovensko govorili, so nas preganjali in zmerjali. Zaradi slovenskih pridig so mene •umiraj grdo gledali in mi prepovedovali, da ne smem Slovencem govoriti po domače. Pravični oficirji, kakor oberst Hubin-ger, so bile redke izjeme, velika večina so bili najgrši tirani, brez usmiljenja, kakor Gradi, Stine in drugi. Za nobeno ceno ne smemo pustiti, da bi nam ali tistim, ki pridejo za nami, še kdaj komandirali taki krvoločni, krivični tujci, brez usmiljenja, brez ljubezni do nas Slovencev. Nismo pa še popolnoma rešeni te nevarnosti! V Celovcu in v Gradcu čakajo lačni oficirji službe. Druzega dela ne znajo in ne marajo, le soldate bi še radi martrali. Ker pa Nemcev nimajo dosti, bi radi zopet slovenske »Zimarje« dobili pod svojo komando. Še zmeraj upajo, da se bo toliko Korošcev ujelo na njihove limance, da bodo zdaj glasovali za »Tajčistrajh«, ki ne more ne živeti ne umreti. Potem bi pre-stradani oficirji in pijontarji zopet dobili svoje delo in svoj kruh, Vi pa zopet svoje rabeljne. In zopet bi delali vojsko z Vami, zopet Vas bi imeli za »Kanonnenfutter« in za »Stimmvieh«, kakor prej. Zopet bi bili Vi lačni hlapci in marterniki, oni pa siti gospodje in trinogi. Kakor je Bog v raju postavil pred Adama dober in slab sad, tako je zdaj pred Vas postavi! našo lastno državo Jugoslavijo in Slovencem sovražni. »Tajčistrajh«. Na obe strani imate odprta vrata, svobodno boste volili, kam hočete. Videl sem Vaše trpljenje, Vaše rane v vojski. Z Vami sem hodil po Karpatih, po Galiciji, čez Dnje-ster, naprej in nazaj, iz boja v boj, na Doberdob, po koroških gorah, po italijanskih hribih, na Asolone, Grappa, Tomatico, Spi-nuccia, Pertica in drugih. Poganjal sem se za Vas pri oficirjih, prosil Boga za Vas, Pri Podrožčici sem se kot legijonar bojeval za Vašo svobodo. Vsak dan se pri sv. maši spominjam tovarišev, ki so padli v vojski. Danes pa stopam v duhu s tem pisanjem pred Vas in Vam kličem: Brez krvavega boja, brez kanonov in pušk, z belo glasovnico se enkrat za vselej rešimo nemških pijontarjev in oficirjev, pretrgajmo zeleno istrajharsko kvarto in jo položimo zraven cele bele kvarte, da bo videl Anglež in Francoz, da tudi mi znamo premagati ošabnega Nemca. Stopimo tudi k sosedovim, okoli prijateljev in žlahte in jih pregovorimo, naj vsi tako store, da nas Nemec in Lah ne bosta komandirala. »Zimarji«! Naprej v glasovalni boj za našo Jugoslavijo, zoper naš* stare zoper-nike Nemce in Lahe! Tako končam svoje pisanje in Vas prijateljsko pozdravljam čez visoke gore Karavanke iz bele Ljubljane! Vaš znani Jernej Hafner, Feldkurat, Proti Burnemu delavniku. B e 1 g r a d, 4. oktobra 1920. Sobotna seja narodnega predstavništva je bila zelo zanimiva, ker nam je pokazala mišljenje ministrskega predsednika o osemurnem delu. Gosp. ministr. predsednik je med drugim rekel, da je osemurni delavnik nesreča za obrt, industrijo in kmetijstvo. S to izjavo se je ministr. predsednik postavil na protidelavsko, kapitalistično stališče. Ministr. predsednik bi moral vendar vedeti, da se nahaja sedaj na tisoče in tisoče ljudi, ki ne morejo dobiti dela in kruha vkljub osemurnemu delavniku. Toda kaj to, to ni nič, delavec je na svetu za to. da služi in molči. Toda gospodje naj si r-'omislijo dobro, kaj nameravajo. Delavstvo si ne bode dalo vzeti v boju pridobljenih pravic. To naj si zapomni vsakdo. Ako gospoda misli, po ovinkih potom kakih pooblastil ali pa brez istih izvesti na škodo delavstva zakonske odredbe, utegne ugrizniti v kislo jabolko Krščansko-socialno delavstvo bo z vso energijo nastopilo proti vsaki taki nakani. Ministrski predsednik je sicer s to izjavo pokazal tudi pomen dela. Pozabil pa je na varstvo onih, ki delo izvršujejo. Zakaj g. ministr. predsednik ni poudarjal v povzdigo dela potrebe zakona o socializaciji podjetij? To bi bila pot, po kateri bi se dvignilo narodno gospodarstvo, ne pa pot delavskega suženjstva. Kakor se vidi, ima izvestna gospoda po vseh skušnjah Še vedno zelo malo smisla za splošno socialno zboljšanje delavnih slojev. Zato mora pa delavstvo pred vsem samo skrbeti, da se napravi red. Vsled tega v krščanskosocialno organizacijo! Jos. Gostinčar. BOJI MED POLJAKI IN RUSI. LDU Poznan;, 5. oktobra. (Brezžično). Frontno opročilo od 5, oktobra: Sovražnik beži proti vzhodu. Njegove čete so demoralizirane in se več ne upirajo. Konjeniške predstraže naših zasledovalnih oddelkov so dospele do Koidanowa in Stankowa. Včeraj so Litvanske čete po mnogih s težkim topniškim ognjem podpiranih naskokih zasedle Mereczarko. Naša protiakcija se je že pričela. Siloviti boji se vrše pri Oranyju. Močnejše boljševiške litvanske čete pripravljajo napad na severu. LDU Pariz, 6. okt. (Havas) »Daily Chronicle« javlja iz Rige: Poljski in ruski pooblaščenci so se dogovorili, da podpišejo v petek pogodbo o premirju in o predhodnem miru. Pojdimo na delo! Delavci! Delavke! Ali se še spominjate, kako navdušeno in radostno ste pozdravljali ujedinjenje tro-imenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev? Slovensko krščansko socialno delavstvo je bilo, ki je v časih med vojsko, ko je bilo to silno nevarno, ko si tvegal svojo glavo, če si sklical shod in prišel nanj, prirejalo čmo-rumenim oblastem nena-znanjene shode, na katerih ga je v prvi vrsti ustanovitelj jugoslovanske krščanske demokracije rajni nepozabni dr. Krek bodril in navduševal za to, kar je moralo priti: za Jugoslavijo. In ko je v bojih za ljud* ski blagor v borbi za boljšo bodočnost jugoslovanske krščanske demokracije, v vojski za našo staro pravdo prenehalo biti njegovo za ljudstvo vneto srce, katero ni moglo več prenašati gorja, ki so ga zrle njegove oči, je slovensko katoliško demokratično delavstvo korakalo na čelu SLS v borbi za ujedinjenje našega rodu. Naša katoliško demokratična delavska organizacija je še pred prevratom prirejala poleg sestankov v delavskih krajih socialne tečaje, na katerih se je delavstvo navduševalo za svetinje, katere nam ja užgal naš ustanovitelj, katerega zemeljski ostanki čakajo vstajenja tam na ljubljanskem polju pri Sv, Križu,, Ko se spominjamo zdaj te dni tretjič obletnice smrti našega ustanovitelja in ko kipe k nebu molitve za blagor njegove duše, se utapljajo naši spomini nazaj v tiste čase, ko nas je vodil k sijajnim zmagam v silnih volivnih borbah, v katerih smo se borili za naša načela, katera so večno resnična, ker so načela krščanske pravice in smo branili z volivnimi listki naše narodne pravice najzatiranejši med zatiranimi: slovenski krščanski socialni delavci in delavke. Ob tretji obletnici smrti rajnega našega dr. Kreka nas zopet vabijo in kličejo vojne fanfare na mejdan: na veseli Loj, ko bomo morali z volivnimi kroglicami, ne več z voliv. glasovnicami storiti svojo voliv-no dolžnost do naše jugoslovanske katoliško demokratične delavske organizacije. Prvič bo slovensko ljudstvo v naši mladi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev volilo narodne poslance v ustavotvorno skupščino. In mi krščansko socialni delavci smo dolžni svoji preteklosti, dolžni naukom in načelom rajnega dr. Kreka, da udarimo s tisto vnemo, s tistim ognjem in navdušenostjo in požrtvovalnostjo \ voliv-ni boj, s katero nas je vodil na boj v neštetih borbah naš rajni Evangelist dr, Janez Krek. Volitve nekdaj in zdaj! Boriti se nam je ravno s 'tistimi nasprotniki, s katerimi smo pred vojsko tolikokrat merili svoje sile in moči. Naši stari liberalci so ostali taki, kakršni so bili pred vojsko, samo svojo razcapano narodno napredno obleko so vrgli proč in si nabavili novo obleko in prekrstili ime svoje stranke v »demokratično«, katero besedo so si izposodili od socialnih »demokratov«. Ker Janez ne pozabi, kar se je Janezek naučil, so izkopali stare bu-kvice, ki jih je znal že Martin Luther na pamet in gonijo v svojih časopisih staro lajno proti duhovnikom: farška gonja je na livadah naših demokratov zopet vzklila v cvetje in sad. In ker so demokratični liberalci ravno taki, kakor so bili stari naši narodno napredni liberalci, so se pričeli igrati »Špiceljne« in pišejo bukvice« ^^ terih prav po otročje špecljajo, c®j kdaj pred leti avstrijsko kihnil, zabijajo, če bi se nam vzljubilo, c* W izdali debelo knjigo črno rUJT’?n? ief0ii de v vezani in nevezani besedi, *a ^ mešali njihovi prvi veljaki in P° °>t..\ ^ zgledu njih ponižni postreščki. V voj % pristaši demokratične stranke^ , še bolj so znali izkoristiti položaj v ^ slaviji, kakor povsod drugod po sve . j ra v taboru meščanskega kapitan* ' beralcev ali demokratov. _ «u In ve delavke, ne pozabite, da , ravno demokrati oropali svete Vase ce, da ne volite v ustavotvorno Socialno demokratična delavs ^ f ganizacija je razpadla zdaj v dva ta ^ socialne demokrate in v komunist®-obema strankama mora iti krščan^. cialno delavstvo v boj z zavest’,0, da ^ do zadovoljivo rešili delavskih za" , Kristani in ne dr. Lemeži in Vencajz^ Delavci! Zdaj se v Posanjez0rT,yjjll nah razoolaga'o voliv, imeniki. V ^ je dr. Tavčarjev magistrat sestavu imenike, da je izpuščenih zelo v. ših somišljenikov, med njimi ce>jj kateri že desetletja in desetletja^ ^ v Ljubliani. Kakor morate ljubljans mišljeniki volivci SLS. skrbeti, “a ^ vpisani v volivni imenik, ravno tak° ^ jo povsod naši somišljeniki pariti TA važno reklamacijsko postopanje. Na plan vsi! Zdaj je vojna voh j ba. Zato vsi na noge! Od moža do Predramiti se morajo vsi zaspanci! ^ Z najodločnejšo in najkrepkejšo ^ cijo bomo najdostojnejše proslavili ^ nico smrti nepozabnega ustanovitelj3 organizacije, dr. Janeza Ev. Kreka. ^ Volivni boT^ SOMIŠLJENIKI, NA DELO* ^ Zaupniki, preglejte, če so $ somišljeniki-volivci vpisani. vpisani, morate takoj z rekiajfl ^ zahtevati, da jih vpišejo. Za izpuščenega volivca je treba pri* stvu vložiti posebno reklamacij0' ^ Gotovo je mnogo nasprotni*®^ opravičeno vpisanih. Poskrbit® da bodo iz imenikov črtani. ^ Vlagajte takoj pravilno °P ijjsi' ne reklamacije. Obrazce vam j® štvo S. L. S. doposlalo. _ # Sedaj je najvažnejše volivn0 da uredite volivne imenike. Volivni imeniki so razpoloz* občinskih uradih. Zaupnike v vseh občinah P”jV mo, da posvete vso skrb livnih imenikov. Noben naš nik ne sme vsled volivnega gubiti volivne pravice, noben A® nik ne sme neopravičeno voliti* ^ Volivni odbor S. ** I* Tržiča, V volivni imenik j* ^ 492 volivcev. V nedeljo 10. t, m. uri popoldne v Domu zaupni sest** mišljenikov SLS. za ves tržiški Govorilo se bo o volitvah in kandi<* iste. - 1 r. Shod narodnih* sociali Kamniku. V nedeljo so pri naSpf^ narodni socialisti svoj straC fi Že pred otvoritvijo sb° $ shod. LISTEK. Franipois Coppče (član franc, akad.): Nezgoda. Iz francoščine prevel P. V. B. Saint-Mčdard, stara cerkev v rue Mouffetard,* ki je bila pred d vnim časom znamenita zaradi dijakona Parisa in zamaknjencev, je zelo revna župnija. Predmestje ni preveč verno in cerkveni predstojnik shaja gotovo prav težko. V nedeljo je jako malo ljudi pri službi božji in same ali skoraj same ženske: kakih dvajset meščank iz okraja in dekle v rutah. Od moških prihajajo samo trije ali štirje starci v kmečkih suknjah, ki poklekajo poleg stebra na goli kamen, tišče kapo pod pazduho, spuščajo med prsti velik rožni venec, premikajo ustnice in dvigajo oči proti obokom kakor podobe na cerkvenih oknih. Med tednom pa ni nikogar. Ob zimskih četrtkih odbnevajo zidovi za par trenutkov od težkih korakov učencev krščanskega nauka, ko ti prihajajo ali odhajajo. Včasih pride še kaka revno oblečena žena, ki vleče za seboj enega ali dva otroka in nosi dojenčka na rokah in prižge malo svečo na oltarju kapele Brezmadežne. Ali pa se čuje od krstnega kamna kričanje novorojenčka, ki ga krstijo, ali pa še bolj pogosto te vrši pogreb reveža: krsta iz smreke, pokrita s črno preprogo, počiva na dveh podstavkih, duhovnik jo blagoslavlja v na- * Pariška ulica. glici pred malo skupino žensk, kajti moški so svobodomisleci in čakajo na konec obreda v sosedni gostilni, kjer popiva,o, In tako ve stari duhovnik Faber, eden župnijskih vikarjev, prav dobre, da dobi v treh slučajih pri svoji spovednici komaj enega človeka, ki bi se hotel spovedati; poslušati mora večinoma prav malo zanimiva izpovedanja nekaterih dobrih ženic. Toda on je človek dolžnosti in ob torkih, četrtkih in sobotah točno ob sedmi uri prihaja redno v kapelo sv. Janeza, moli nekoliko časa in odide, če ni nikogar. Nekega večera prošle zime je šel abbd Faber, boreč se z odprtim dežnikom proti silni nevihti, težko po rue Mouffetard v župnišče in ker je skoraj gotovo *edel, da bo zastonj, je obžaloval, da je zapustil toplo peč v svojem malem stanovanju v rue JShomond in veliko »Življenje svetnikov« odprto na mizi, na katero je bil položil svoja očala. Toda bila je sobota zvečer, dan, na katerega prihajajo stare vdove, ki žive od svojih prihrankov v meščanskih penzijah v obližju, k spovedi, da zamorejo drugi dan k obhajilu. Vestni duhovnik se torej ni mogel oprostiti in se je vsedel v hrastovo spovednico in kakor točen blagajnik odprl vratiča, skozi katera so pobožni ljudje, za katere je s oprostite, če ne govorim tako, ** treba, toda jaz se že dvajset let n*5 5* vedal, odkar sem zapustil deje‘° • veste, kaj se to pravi,.. človek, v_ ^ Sicer pa nisem bil slabši kot ^ruž1 si rekel: »Ljubi Bog je gotovo dobr 'e[i To pa, kar imam danes na vfs '.^e ^ žko, da bi mogel nositi sam, in ^ .. rate poslušati, gospod župnik , <« ' , človeka ubil! .. t,|o?\. Abbč je kar poskočil na svoji ^ Morilec! Ni šlo za raztresenost P; VI za obrekovanje bližnjega in drug 0s> kosti starih ženic, ki jih je L šal in z mirno dušo odvezal. Mo f čelo, ki je bilo tako blizu °ie^°ve^Jl ^ u dilo in nosilo misel zločina; te r°orj$ njene v spovednici, so bile_ n\uvt nudil prvovrsten užitek,, n& kar opozarjamo zlasti okoličane, kosebno učiteljstvo in duhovščino. Čisti dobiček so koncertantje blagohotno naklonili podpornemu fondu za revne učence meščanske šole. Predprodaja vstopnic pri ravnateljstvu, — Otvoritev telefonske centrale pri poštnem urada Kokra. Pri poštnem in brzojavnem uradu Kokra se je otvorila dne 24. septembra 1920 telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. ljubljanske novice. SOMIŠLJENIKI V LJULBJANI. Volitve v konstituanto so razpisane in volivni imeniki razgrnjeni. Da moremo izvesti reklamacije, prosimo vse volivca SLS v Ljubljani, h kateri spada tudi Spodnja šiška, naj vpogledajo volivne imenike, kateri so razpoloženi vsaki dan od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne in od 3. ure popoldne do 9. are zvečer v čitalnici Ju- goslovanske tiskarne, III. nadstropje. Vsak volivec, somišljenik SLS je dolžan, da se v navedenem času zglasi, da se bo izposloval njegov vpis v volivni imenik, če je mogoče izpuščen! Volilni odbor SLS za Ljubljano. • • • Ij Obletnico dr. Krekove smrti bo obhajala SKSZ s črno sv. mašo za pokojnika. Zadušnica se ho brala v soboto, 9. okt. ob pol sedmih v frančiškanski cerkvi.. Vabimo naše delavce in delavke, da se v kolikor mogoče obilnem številu udeleže sv. maše in tako izkažejo svojo hvaležnost do svojega najboljšega prijatelja. Ij Somišljeniki SLS. Ker so je dognalo, da je zelo veliko naših somišljenikov izpuščenih iz volilnih imenikov, je nujno potrebno, da se vsi naši somišljeniki zanesljivo zglase v Jugoslovanski tiskarni, da se dožene, če so vpisani v volilni imenik ali ne. Čim prejo vpogledate imenike, tem bolje! Ij Seja glavnega volivnega odbora S. L. S. za Ljubljano se vrši danes ob pol osmih zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. Vsi krajevni odbori naj prinesejo obdelane volivne imenike s seboj. Ker je seja velike važnosti z ozirom na bližajoče se volitve, pridite vsi in sigurno. — Predsednik. Ij Vsa pojasnila za reklamacije daje tajništvo glavnega odbora S. L. S« vsak dan od 8. do 12. in 2. do 6. ure v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje, kjer so razgrnjeni imeniki. Prihajajte in prepričajte se vsi, če ste vpisani, t-# Predsednik, lj Vinccurijeva in Elizabetna konferenca »Marijinega Oznanjenja« v Ljubljani | ter Elizabetna konferenca v Spodnji Šiški j prirede v nedeljo dne 10. oktobra ob 7. uri večer v veliki dvorani hotela »Union« veselico s srečolovom in šaljivo pošto. Pri prireditvi svira godba dravske divizije, Vstopnina za osebo znaša 6 K. Ker je dobiček namenjen podpiranim siromakom, vdovam in sirotam, vabimo slavna občinstvo, da v obilnem številu poseti to dobro, delno veselico. lj Osebe, ki se zanimajo za fran-cosko-slovensko organizacijo, naj se sigurno javijo v ponedeljek, 11. oktobra ob 6. uri zvečer v Narodnem domu, pisarna Franco-Slovene. (k) ij Nogometna tekma. Danes ob 16. uri se vrši na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom nogometna tekma Ilirija rez, proti Sparta. (k) Jugoslovanska Strokovna Zveza. OBČNI ZBOR JSZ. Vsem skupinam naznanjamo, da bo 24. oktobra izredni občni zbor JSZ. Razprava bo o novih prispevkih. Po možnosti naj vse skupine pošljejo svo-, je delegate. Kraj in ura zborovanja se objavi v okrožnicah. Tržič. Zadnji ponedeljek je bil v Domu dobro obiskan sestanek. Na tem je poročal g. svetnik Potokar o bojih Ircev za svobodo ter o razkolu češke socialne demokracije. Sednjič se je pojasnil navzočim novi volivni red v ustavotvorno skupščino, — Prihodnji ponedeljek bo zopet ob 8, uri sestanek v Domu. Iz Tržiča. Volitve so pred durmi. Zato prihajajo socialni demokratje z raznimi slepili, da bi prevarali nas krščansko socialne delavce, da jim oddamo glasove 28. novembra. Znano je vsem, da je svoječas-no tovarna Mally hofela vsak teden za par dni ustaviti delo in da je naša jugoslovanska strokovna organizacija to preprečila. Delavstvo tovarne je bilo hvaležno za uspeh, ki ga je dosegla naša organizacija. Ko je potem zopet nastopila naša organizacija proti tovarnarju za pravice delavstva, je tovarnar odslovil načelnika JSZ. in par naših pristašev iz tovarne pod pretvezo, da nima dela. Znano je vsem. ka.ko kla-verno in naravnost izdajalsko vlogo je tedaj igrala socialistična stranka. O kakem skupnem nastopu v tako važni zadevi ni bilo govora. S svojim protidelavskim nastopom so hoteli oškodovati našo organizacijo, kar se jim pa ni posrečilo. Za te dni. so sklicali sestanek čevljarjev tovarne Mally, da bodo napravili prošnjo na Bei-grad, da se poskrbi za delo in večji obrat v tovarni. Mi smo v tej zadevi že enkrat posredovali prt vladi. Naša organizacija, ki ima večino čevljarjev včlanjenih, bo zopet storila vse potrebno, da se razmere v tovarni obrnejo na bolje. Vse zavedno krščansko socialno delavstvo pa svarimo, naj ne sede 'na limanice socialistom, katerim se ne gre za drugo kot za lov na volivne glasove. Na ve mogoče načine nas bodo begali in lovili ta in prihodnji mesec, toda ne verujmo sleparskim vabam in farbarijam. Predobro se poznamo. Maribor. V nedeljo, 26. oktobra se je vršil debro obiskan shod JSZ. Takoj po 5. uri se je .napolnila društvena dvorana, ki nam že postaja skoraj premajhna. Po pozdravnem govoru tov. Krepeka je poročal tajnik tov, Stobej, o gibanju kršč. del. organizacij pri nas in tudi drugod, kojega poročilo so zborovalci vzeli z navdušenjem na znanje. Prihodnji shod se vrši v nedeljo 10, oktobra ob 5. uri popoldne. Delavska, zveza. Tržič, Javni shod priredi delavska zveza v soboto zvečer v Našem domu. Na tem volivnem shodu govori bivši poverjenik za socialno skrb dr. Gosar iz Ljubljane. Pridite vsi na shod. t Viničar. Sv, Peter pri Mariboru, V nedeljo dne .o, septembra smo imeli tudi tukajšnji viničarji shod, da sc natančnejše seznanimo z našo organizacijo »Zvezo viničarjev«. Na shodu je poročal tov. Ant. Krepek iz Maribora, kateri nam je obrazložil pomen in važnost viničarske organizacije ter nas navduševal, da se tudi šentpeterski viničarji združimo v novi skupini, kojo smo si pstanovili, ter si tako izvojujemo naše pravične zahteve. In vsled tega ne sme biti viničarja, ki se ne bi nam pridružil in tako nam vsem pripomogel do boljše bodočnosti, Maribor, V četrtek 7. t. m. sc je vršila seja krajavne komisije za ureditev viničarskega vprašanja pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, koje namen je, da se uredi prej ko slej tako pereče viničarsko vprašanje. 'JSZ je pri tej seji zastopal tov. Ant. Krepek, ki je stavil v imenu viničarjev tudi predloge, kako bi se naj viničarsko vprašanje najbolje in prej ko mogoče rešilo in tako odpomoglo zares bednemu položaju viničarjev. O predlogih in poteku posvetovanj poročamo prihodnjič. ŠV Železničar. PROMETNA ZVEZA, Ljubljana. Pred kratkim se je vršil sestanek kurilniškega osobja komunističnega. Govorila sta Petrič v imenu »Saveza«, Žorga pa v imenu mariborskega osobja. Proti temu nimamo ničesar, da se je vršil sestanek. Nekaj je pa vendar umljivo: Žorga je govoril v imenu mariborskega osobja, ki ga pa gotovo ni bilo zraven, govoril pa je v nemškem jeziku, Če bi bilo mariborsko osobje tukaj, navsezadnje, če ne razumejo slovensko — naj že bo; a Slovencem govoriti v nemškem jeziku, pa je res odveč. Ali so govorili nemško zato, da bi naši ljudje Slovenci ne razumeli. Značilno je to, ko so prišli naši delavci noter, so se pa tudi začeli med seboj nemško razgovarjati, a la Žorga in Petrič. Naj le gre tako naprej, to bo najprej odprlo našim ljudem oči. Ne zaničujemo nemškega jezika. Zahtevamo pa, da se naš materni jezik spoštuje! Kdor pa omalovažuje naš jezik, naj pa gre tja, kjer mu ga ne bo treba govorili! Spomenica, JSZ je poslala na merodajna mesta v zadevi mezdnega izboljšanja radarjev trboveljske družbe sledečo resolucijo: Vsled vedno naraščajoče draginje je delavstvo podpisane organizacije prisiljeno staviti sledeče zahteve: 1. 75 odstotno povišanje plače za delavstvo vseli kategorij, kakor tudi za akordno delo, 2. Za vsakega delavca ali delavko naj se dovoli 1000 K nabavnega prispevka, kakor tudi: , ; , a) za ženo 500 K; b) za vsakega otroka, brez ozira, ali je zakonski ali nezakonski, 300 K; c) za mater ali staro mater ali mladoletno sestro naj se dovoli tudi po 300 K. V slučaju bolezni naj sc plača polni nabavni prispevek vsem zgoraj označenim. 3. Družinske doklade naj se zvišajo za 50 odstotkov in sicer za vse, ki jih delavci oskrbujejo; 4. Za dela na. slabem zraku, v vodi ali pri ognju naj se plača 50 odstotno povišanje na temeljno plačo. 5. Stanarina naj se zviša in sicer: a) za samce, ki so v lastnem gospodinjstvu ali pri drugih strankah na 25 kron; h) za oženjene z dvema otrokoma na 35 kron; c) za oženjene, ki imajo več kot dva otroka, pa na 45 kron. 6. Vpokojeni rudarji naj imajo iste ugodnosti v prehrani, in tisti, ki se pečajo in opravljajo delo pri rudovniku, tudi kurjavo, 7. Dohodninski davek naj izplača družba sama kakor ga plačuje za uradnike, 8. Vse drugo ostane kot poprej. Zahteve veljajo za čas od 1. oktobra 1920 do 1. januarja 1921, Ker navedene zahte ve niso nikakor pretirane, upamo, da bodo ugodno in brzo rešene. Kočevje. Boj med komunisti in socialnimi demokrati še vedno divja. Enkrat se kavsajo za blagajno, drugič zopet za kaj drugega, pri tem so pa popolnoma pozabili, da je potekla že zdavnaj pogodba in da je treba novo napraviti. Zoper njih boj nimamo popolnoma ničesar, ampak pri tem trpimo vsi rudarji v Kočevju. Tu imamo sedaj komunistično organizacijo in soeialno-demokraško. Kakor pa vidimo in nas izkušnja uči, za enkrat nobena teh organizacij vsled notranjega boja ni zmožna, ali noče biti zmožna, da bi pomagala delavstvu. Ti ljudje mislijo: »Imamo tako vse v svojih rokah, zato lahko delamo, kar hočemo.« Mi jim pa pravimo: To vaše početje rodi sadove, pa ne za vas, ampak za tretjo organizacijo, to je za Jugoslovansko strokovno zvezo, katera se edina bori brez sebičnosti za delavske koristi. Rudar. Zagorje ob Savi. V nedeljo smo se na kratko razgovorili o bodočem delu, kako bomo pričeli. Določili smo prvi sestanek za v nedeljo, 10. okt. ob štirih popoldne v Zadružnem domu. Vabljeni so vsi’ člani skupine, da se zanesljivo udeleže društvenega sestanka. Pokažimo, da smo res organizirani in da se nasprotnikov ne bojimo. Ako hočejo, jim povemo. Seveda jim bo zelo neprijetno, če pravijo, da imajo vse v svojem taboru, v resnici pa znaša število pri njih organiziranih samo 56, ki redno plačujejo prispevke komunistov. Zato pa le pogumno naprej! Tvbovlje. Sedaj smo se pa tudi mi nekoliko oživeli. Pričelo je rasti tudi med tukajšnjim delavstvom večje zanimanje za našo organizacijo. Le korajžhjo naprej! Vsako jabolko, ko dozori, pa pade z drevesa. Istotako se potrebuje tudi za to čas. Kovinar* Guštanj. Večkrat smo že poročali o razmerah v naši tovarni. Kakor se postopa z našimi člani v tovarni, to presega že vse meje. Gotovi ljudje pri tukajšnjem vodstvu tovarne gredo s socialnimi demokrati, oziroma komunisti roko v roki zoper naše člane. Tako je bilo pri Martinovi peči, ko se je vodstvo izjavilo, da nasprotniki hočejo imeti mir. Zahtevajo mir, pa sami delajo zdražbo, druge pa zatirajo. Tukaj bi morale tudi naše oblasti nekoliko potipati; tu ne gre za to, se li podpira ena sgma stranka, temveč se podpirajo tisti, ki še zmiraj upajo na Nemško Avstrijo. Pri tem pa trpe ljudje, ki so že pod prejšnjim nemško-avstrijskim sistemom dovolj trpeli. Delajte, kar hočete, pridite še s hujšimi sredstvi, naše organizacije ne boste zatrli. Ako smatrate ljudi za slepce, se grozovito motite. Dobili boste plačilo, ki si ga ne želite. Tobačno delavstvo. TOBAČNI VPOKOJENCI. Ljubljana. Vpokojenci tobačne tovarne v Ljubljani so po JSZ vložili dne 24. septembra 1920 na upravo državnega monopola in na kr, finančno ministrstvo resolucijo, da se jim draginjske doklade za petdeset odstotkov povišajo. Svoje zahteve utemeljujejo s sledečimi razlogi: Položaj tobačnih (delavcev) vpokojencev je vsled še vedno naraščajoče draginje ogrožen. Mnogi so s številno družino, ki je navezana le na pokojnino. Moški vpokojenci prosijo, da se jim vsaj nekoliko dovoli brezplačna dobava tobaka, ker pri tej draginji ni mogoče, da bi ga plačevali. Kemični delavec. Dol pri Ljubljani. Vse prizadevanje komunistov nič ne izda. Sklicujejo sestanek za sestankom, seveda brezuspešno, V tukajšnji tovarni je nas 28 delavcev. Drugi so vsi naši člani, samo eden je komunist. Ta komunist je bil svojčas natakar v Laškem, sedaj pa rovari po Dolu. Ako ga kdo vpraša, kaj je bil poprej, prav bahavo odgovori, da je bi! anarhist. Ko bi ne bili informirani o njegovi preteklosti, bi mu mogoče še verjeli, tako si mislimo pa svoje. To mu povemo vnaprej, da je njegovo prizadevanje zaman. Naj opusti tisto letanje po domovih, ker mu itak nobeden ne verjame. Tisti, ki pravi, da je duša le kozji rep, pri nas ne bo opravil nič. Slamnllcar. Domžale. V nedeljo točno ob 8, uri zjutraj se vrši shod slamnikarjev v Društvenem domu v Domžalah. Ker do danes še nismo dobili nobenega stvarnega odgovora na naš protest proti dohodu tujcev, naj bo ta shod ob enem protestni shod proti merodajnim faktorjem, ki zavlačujejo za nas tako važno in resno zadevo. Ko bodo enkrat tujci tu, bodo vsi ukrepi prepozni. Na shodu se izvolijo lu.di zastopniki za slamnikarsko enketo, ki se vrši v nedeljo, dne 17. oktobra v Mengšu. Ob enem se volijo odbori za posamezne obrate. Vse slamnikarsko delavstvo mora stopiti na krov kot en mož, da ohrani in čuva svoje pravice! Proč z malodušnostjo, tu so ogrožani vaši interesi, interesi vaših žena, sinov ® hčert! Slamnikarska obrt je naša, tujč®ve roke proč od nje! Zatorej v nedeljo v*i plan! Na svidenje na shodu! . Poverjeništvo za soc. skrb je posl8® okrožnemu tajništvu JSZ. v Kamniku ^; vestilo, da je pritožba okrožnega tajništva radi imporla tujerodnih delavcev v Do®' Žale odposlalo oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani v pristop® poslovanje. Obvestilo je tudi predsedniško deželne vlade o predmetni zadevi. danes ni še odgovora od oddelka ministrstva trgovine in industrije, kakor tpdi °e od predsedmištva deželne vlade, katere®® je okrožno tajništvo tudi poslalo pritožbo, Te dni se je razposlal na skupine pr* vilnik in poslovnik »Zveze slamnika«#* ga delavstva in sorodnih strok«. Odboji naj se takoj snidejo k sejam in naj Pra^jT nik in poslovnik dobro proučijo. .Morebitne popravke in opazke naj napravijo n* levi strani, na za to odločenem prazne® prostoru. Pri enketi naj izrazijo z ol}’ rom na pravilnik in poslovnik svoje želj* Obenem naj na sejah izvolijo na vsak® 15 članov po enega zaupnika, ki so b® skupno z odborom udeležil enketc. Slamnikaricc, ki so hodile delat pb svetu, naj se udeleže nedeljskega shoda v svrho nujnega razgovora z okrožnim taj®' kom tov. Kogejem. Prosimo za to vljud* nost. Slamnikarji in slammkarice, ki hod® tudi letos šli delat v druge države, se B* prošajo, da bi javili okrožnemu tajniku, J* goslovanske strokovne zveze v Kamni#1* svoj naslov v domačem kraju, okrožni t#r nik se oglasi takoj po sprejemu naslova1* svrho informacij in nekaterih naročil. P0** nina se povrne, ’ , Usnjar. Ljubljana. Sestanek skupine Ljubijo®* se je vršil včeraj dne 5. oktobra ob 5. U® v mali dvorani Ljudskega doma. PoroČ®* je tovariš Cvikelj. Vsled nezadostnega vestila ni bila udeležba taka, kot bi bil® želeti. Sklenilo se je, da se v prihodoj® in sploh za zimski čas uvedejo bolj redi® predavanja, ker le v izobrazbi tiči tu® moč organizacije. Naloge, ki čakajo del&v' ske strokovne organizacije, zahtevajo d** 1 scipliniranost v organizaciji in razume^8' nje sedanjega časa, katero pa splošno delavstvom manjka. Sestanek se je z8' ključil s sklepom, da se vrši prihodnji teden zopet sestanek skupine. ::••• t II ~ Služkinja. Ljubljana. Skupina A. Preteki* nedeljo ob 4. uri popoldne se je vršil sb®* naše skupine v prostorih šentpetersk* prosvete. Udeležba je bila povoljna. Pred' sednica tovarišica Godeša je otvorila sh°® z nagovorom na udeleženke. PovdarjM8, je pomen organizacije za služkinje in razvoj organizacije služkinj. Nato je poročal g. vikar Zabret o političnem položaju 111 o nalogah ženstva. H koncu je prevzel besedo tovariš Cvikelj, kateri razloži osnutek. poselskega reda, ki ga je predložil® organizacija in dosedanje reševanje is1®* ga. Poslušalke so z ogorčenjem protestirale proti sedanjemu reševanju poselske#8 vprašanja. Tako se je zaključil shod i° udeleženke so se izrekle za trdno radikal11® stališče, ki ga naj zavzame organizacij* v zadevi poselskega vprašanja. Cestar. Kamniški okraj. V nedeljo, dne 2*' oktobra se vrši cestarski sestanek 3.a okrajne cestarje kamniškega okraja v čitalnici Jugoslovanske strokovne zvez6 (Kamniški dom, pritličje) v Kamniku. Začetek ob pol 10, uri dopoldne. Ker imam0 rešiti več cestarskih zadev, prosimo točn® in polnoštevilne udeležbe. JCorošci! JVCe dajte se ostrašitH JVli vemo, da bomo zmagali! Odgovorni urednik Jož« Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubija** S inštalacijski utrni; jn| vseh vrst po flllF !|1 najnižjih cenah \|j F dobavi tvrdka W1L TI 1 Centrala Ljubljana> 11 lilij Mestni trg št. 25. JP1I M - mobili in kolesa p Ul l garaža in delavnica ® ^ Ljubljana H # Gosposvetska c. W Vegova ulica 8.