Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdajn celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za insernte; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava:Kopitar-jeva 6, telefon 2992 ^Mmfai? a? ODOL ne kvari sobne sklenine, dasiravno ima največo snasilno moč. Gospodarski poskusi na račun delov. Monakovo, septembra. Državni kancler Papen je 28. avgusta pred tvestfalskimi kmeti v Munstru razvijal poleg političnega programa tudi nov gospodarski načrt, ki naj dovede Nemčijo iz dosedanje gospodarske krize. Glavne točke Papenovih izvajanj tvori tako-zvani »zagon gospodarstva« (Ankurbelung der Wirtschaft). Drzen načrt, katerega bi vsi radi videli uresničenega, kateremu pa manjkajo dosedaj vsi potrebni gospodarski predpogoji. Ves načrt je zgrajen na domeni, da jo svetovna gospodarska kriza najnižjo točko že dosegla in da je v kratkem pričakovati krepkega razmaha v vseh panogah gospodarstva. Nemčija pri tem ne sme zamuditi pravega trenutka. Toda človek se nehote vpraša, od kod Papenova vera, da se bodo razmere v gospod:' vu v resnici skoraj obrnile na bolje? Da so mag.: ini spraznjeni in da vlada velika potreba po sirovinah in industrijskih izdelkih — je res. Toda, da bo gospodarstvo vzcve-lo, je poleg potrebe treba tudi temu odgovarjajoče kupne sile občinstva. Lc-te, da govorimo o splošno svetovnem trgu, pa zaenkrat vsaj nikjer ne vidimo. Britanska državna gospodarska konferenca v Ottavvi je danes s svojimi rezultati prav takšna uganka, kakor kdaj prej. Vse interesiranc države britskega imperija z največjo skrbjo skrivajo svoje karte in tabela, dokler ne pride do novih pogajanj o uvozu in zacarinjenju uvoženih produktov na Angleško. Prav nič ni mogoče reci ali in kako daleč se je posrečila carinska unija britanskega cesarstva. — Pravtako veliko vprašanje nam odpira severno ameriško gospodarstvo. Značilno je, da gotovi ameriški gospodarski krogi delajo na to, da se Filipini izločijo iz ameriške carinske zveze, da bi se tako tem lažje preprečil njih uvoz v Združene države. Niti strah pred Japonci ne dela tem krogom pomislekov. Dosedaj nimamo prav nikjer resnih znamenj, da bi so kriza svetovnega gospodarstva pričela omiljevati. Kar tiče Nemčije, je bila najbolj realna politika s katero bi se dalo omiliti brezposelnost, Brii-ningov načrt, ki je predvideval naselitev bankrot-nih, polabskih veleposestev z brezposelnimi. Pod Papenovo vlado pa je vsa akcija zaspala. Zato tudi razumemo obupne napore nemških nacionalcev (Ilugenberg), da ostane Papenov kabinet, ker vidijo v njem poroštvo, da jim bodo ostale zadolžene latifundije v vzhodni Prusiji, čeprav težko obremenjujejo državno blagajno. Vsakomur je jasno, da szagon gospodarstva« potrebuje kakor vojska denarja in zopet denarja. Kako priti do denarja? Računati na inozemsko pomoč, ki Ze od 1924. leta dalje investirane kapitale Imenuje »zmrznjene kredite«, bi bila več kot predrzna misel. Pričeti z inflacijo? Inflacija je že pred desetletjem uničila skoraj vse privatno premoženje nemškega srednjega stanu. Radi tega je v veliko preslabem spominu, da ne bi že samo njeno ime privedlo katastrofe v narodno gospodarstvo. Sicer imamo dejansko inflacijo, ker je bilo kovanega vso preveč srebrnega denarja, ki že c več: s katoliškimi gosti iz Ogrske, Ho-land-ko. Belgije, Francije, Španije, Italije, iz Amerike in daljnih dežela. »Viri nase moči,« tako je rekel nekoč insgr. Osebne vesli Belgrad, 10. sept. A A. Na predlog finančnega ministra je postavljen za guvernerja Narodne bon-k ignjai tfajloni, dosedanji guverner Narodne banke. Belgrad, 10. septembra, i. Premeščeni so: za višjega živinozdravniškega svetnika logaškega o'.-o ua oltarju, odločilna bitka krščanstva pa sc bo izvojevala v javnem življenju,« To je naloga, ki so nam jo postavile veliko cnciklike zadnjih papežev. Na vso- narode syota so se obračale te mogočne okrožnice Rima in povsodi so razpla-mcnilc katoliško gibanje in ga razvilo v taistem praven. Kristus v velemestu je prav za prav samo učinkovit izraz za program, ki je danes program celokupnega svetovnega kaiolicizniji. Tri resnice so, ki na vseh zborovanjih in sestankih vedno znova z neizprosno-silo stopajo v ospredje. Ko so so liberalizem, socializem, radika-lizem vseh vrst zaman prizadevali ,da bi dovedli do novega reda v človeški družbi, je sedaj vrsta ua katolicizmu, oil katerega pričakuje svet zares veliko, odrešilno besedo. Drugič \oiuo, da ho pot do tega odrešenja zelo težak; pot, ki zahteva od nas delo, požrtvovalnost, zadnjo žrtev samega sebe; pot, ki je strm, obdan od temin, pot, oh katerega buta v«lovje svetovnega obupa, ki pa vondarle estano edini put, čeprav je težak. Iji tretji« vemo. da vodi ta pot brezpogojno do cilja. V naši veri ima ino namreč tiste globoke sile za novo obtijonje človeštva. ki jih druge smeri nimajo. Tisti (lcl naroda, ki je prejel od Boga take darove kakor katoliški, se čuti v svoii vesti dolžnega, da deli te darove dalje narodni celoti. Ta del naroda. v katerem tli še toliko neizrabljenih rezerv verske in narodne sile, se nc da izključiti iz tekmovanja v javnem življenju. Ta del naroda, ki sc jc sedaj žo skoraj slo let boril za svojo enakopravnost v narodnem življenju, se v nobenih okoliščinah ne bo dal več potisniti nazaj v postojanke pred kulturnim bojem. Nemška ljudska država jc naša država kakor država vsakega iskrenega Nemca. -Mi smo poklicani, da siražimo ob vratih najsvetejših tradicij naših očetov. Naše poslan. tvo je, da iz neizčrpnega studenca vere poživimo vse drage vire ljudskega življenja. Kdor j c doživel, koliko zavesti katoliške moči jo razodel e s s e n s k i katoliški shod, tu s c bo mogel nad vsakim poizkusa m, d a b i p r c k tega dela prešli na dnevni red, s a m o smehljat i. Visoko vzplapolajočega ognja goreče slame — površnega navdušenja v Bssenu ni bilo najti. Tu je bilo mesto dela, mesto mirnih, tihih ljudi, mesto, pn katerem hodi skrb; in vendar je iz globljih duševnih plasti, pri starih iu mladih, vrelo nckoj kvišku, kar nas je spominjalo na sončno pesem svetega Frančiška. To je ravno skrivnost vere, da vzbuja ljubezen, ki je večja kakor gorje, vesolje, ki je večje kakor bolečina. Danes kakor nekoč sončne pesmi ni pel najbogatejši človek, marveč najrevnejši, ker sc jc ravno v njegovi revščini ra-zodela polnost Božja in preobilno odrešenje v Kristusu. padel letos, saj je znašal v 1. polovici t. 1. samo Se 137 milj. (lani v 1. polovici leta 310 milj.). Vsekakor si je Nemčija zadala nalogo preživljati se sama, in ima pokazati že na lepe uspehe. Vsekakor bodo težave pri pogajanjih z Nemčijo velike, ker Nemčija že itak participira pri mnogih ugodnostih v našem uvozu. Velesejem - še dva dni Tudi v soboto je bil obisk jesenske razstave znaten, za jutri pa se nam obeta poleg konjske razstave tudi tekmovanje harmonikarjev, ki bo pritegnilo gotovo nebroj poslušalcev. V poslovnem oziru gre dobro. Zanimanje je za skoro vse predmete veliko in tudi zaključki znalni. Tako omenjamo, da je bilo zanimanje za muzikalije, mlinske kamne, spominke, otroške vozičke, sodarslvo, pletarstvo, slikarske šablone, že-lezolivarske izdelke, roloje iz žel. pločevine ild. Posebno pozornost vzbuja patentna naprava za segrevanje stanoVanj iz štedilnikov. Izumitelj gosp. Aljančič iz Bistrico pri Podbrezjah je prodal, saj je cena zelo nizka, že nad 30 takih naprav. Veliko je zanimanje tudi za Šumalit, lahek gradbeni material, ki se izdeluje v državi. Pozornost vzbuja razstava Radia Ljubljane z najnovejšimi aparati. Poleg tega je zastopana z dobrimi aparati tudi znana tvrdka V. Sutlner. Kakor vsako leto tako je. ludi lelos zastopana na velesejmu s svojimi prvovrstnimi proizvodi znana tvrdka Dalma iz Splita. Razstavlja maraskino in likerje, brandy, stari dalmatinski prošek in druge specialitete, Poravnalno postopanje je uvedeno o imovin: Ivana Laha, kovača in posestnika v Lescah 39; narok za sklepanje poravnave 18. oktobra, oglasili se je do 12. oktobra; nadalje o imovini Janke Raitha-rek, posestnice in hotelirke na Bledu I, t-t. 11, narok 18. oktobra, oglasili se je do 12. oktobra; dalje še o imovini trgovske družbe Maks Robič, trg. z mešanim blagom in deželnimi pridelki na debelo In na drobno v Središču, narok 20. oktobra, oglasili ?e je do 15. oktobra, nudi 40%. Hmelfshi trg Niirnberg, 10. sept. tg. Pripeljanih je bilo 120 bal, prodanih pa 80. Hallertauški hmelj je imel ceno 100 do 150 mark, tetnanški 150 do 160, spal-Icrslti 110 do 125 mark, navadni tržni hmelj pa 75 do 135 mark. Splošni položaj je bil nemiren. Žalec, 10. septembra. Ig. živahno nakupovanje hmelja se je nadaljevalo tudi v preteklem tednu. Na deželi je nakupovalo hmelj mnogo inozemskih pivovarnarjev in ekspertnih agentov Jako da je v mnogih krajih hmelj skoro že. razprodan. Računa se s tem, da je do sedaj iztrgano iz prve roko že 30.f)00 stotov žalskega hmelja. Sedaj je torej v rokah kmetu samo še 00.000 stolov, dočim so jih imeli lani ob istem času od 120 do 130.000 stotov. Ceno so se gibale med 600 do 850 Kč, izbrano blago pti jo doseglo 900 Kč. V javni dvorani za signiranjo iunolja v Žr.lcu je bilo do sedaj signiranih 509 bal, to je 1325 stolov po 50 kg brutlo žalskega hmelju h itla 1932. Ciklon na Floridi Nassao (USA), 10. sept. AA. Uradniki, ki so odšli z letalom na otok Abaco, so izjavili, da je ciklon popolnonta razdejal vso severno obalo otoka. 11 ljudi je bilo ubitih, mnogi so ranjeni. Vihni' i je besnel s tako silo, da ni hiše, ki bi ne bila poškodovana. Razburkano valovje je preplavilo obsežne nasade. I Stresa, 10. sept. tg. Danes so nameravali poskusili, kako bi spravili načrte vseh treh velesil na skupni imenovalec, ta poskus pa je izostal, ker so hoteli najprej ugotoviti kakšne so stvarne podlage za žitne preference. Države, ki kupujejo žito, so zato sklenite vprašali prodajalke, kakšna je letošnja statistika letine in kakšna je statistika iz normalnih let. Na skupni seji držav kupovali; 'in prodajalk pa je prišlo do presenetljivih poročil, ker je očividno, da so stare zaloge v podonavskih deželah večje, kakor so pričakovale države kupo-valke, Sklep, da naj se najprej pojasni statistika, zalo ni prav razumljiv, ker se vendar nobenega kppovalca no more prisiliti k temu, do bi moral kupiti gotove množine. Saj je edina svrha konference, da bi ustvarila s preferencami možnost kon- kurence za žilotv jugovzhodni Evropi. Če bi se tn-h te valj minimalni kontingenti, bi bilo zato potrebno močnejše poseganje držav v trgovino. V finančnem odboru je generalni direktor avstrijske narodne banke poročal o žalostnem položaju Avstrije. Najvažnejši pogoj, da bi se v Avstriji normaliziralo finančno in trgovsko političn* stanje, bi bila ukinitev razlik med inozemskimi in domačimi kurzi raznih valut. Za one držav, ki so v stiski, bi bilo potrebno, dn se popravi njihova bilanca, podaljšanje kratkoročnih, in pocenitev dolgoročnih kreditov, kakor tudi nove metode za moratorij. Ce se govori o agrarnih kreditih, ni mogoče videti, zakaj naj bi se ne dovolili tudi industrijski krediti. Nato pa so pojasnjevali svoj položaj tudi zastopniki Grčije iu Italije, m vci Berlin, 10. sepl. Ig. Sodijo, da sla se stranki cen I ruma in narodnih socialistov v svojem prizadevanju za sporazum nekoliko približali. Dočim sla obe stranki prvotno delovali na to, da bi se dosegel parlamentarni koalicijski kabinet, je sedaj, da sla se te dve stranki že sprijaznili z mislijo predsednika republike o prezidijalnem kabinetu, ki bi bil neodvisen od parlamenta, in da zasilnih naredb sedanjega kabineta ne bosta več načelno obsojali, temveč zahtevali samo izpremenitev. Stranki hočeta pokazati državnemu predsedniku možnost za ohranitev politične stabilnosti, da se izogneta nenadnemu prelomu politične in gospodarske linije. „&Wato$jane poznahrize" Belgrad, 10. sept. 1. Večerna »Pravda« prinaša izjave, ki jih je dal njenemu dopisniku albanski poslanik na našem dvoru g. Rauf Fico. Gospod poslanik je izjavil, da je letos, ko je imel priliko preživeti svoj dopust v domovini, spoznal, da je malo lako mirnih držav, kakor je Albanija. Skoraj da se nas krizo niti dotaknila ni. V nekaterih krajih Albanije, kjer ni industrije, iu delavstvo živi kakor jo živelo, krize sploh ne poznajo. Radi velikega siromaštva prebivalstva, je nadaljeval g. poslanik, se lahko govori o bedi, toda ne o krizi. Poljski pridelki so bili lelos procej obilni, in če jo prebivalstvo sito, se v naših goratih krajih ne more govorili o neredih in prevratih, posebno pa Se z ozirom na naše skromno in hitro zadovoljno prebivalstvo. Zaradi zadnjih dogodkov in z ozirom na velik politični proces, ki se te dni vrši v Albaniji, je gospod poslanik izjavil; Že pred 18 meseci je vlada zvedela, da se je osnovala tajna organizacija, ki jo nameravala vreči dosedanjo vlado ter sploh hotela spremeniti sedanjo državno obliko. Ta organizacija se jc razpredla po vseh mestih in vaseh v Albaniji ler je tako poslala bolj vidna in njen namen bolj jasen. Vsled loga so se 12. avgusta tudi izvršile številno aretacije .G. poslanik naglaša, da so so vse številne aretacije izvršile povsem mirno, čeprav so se med aretiranci nahajale odlične osebe, kakor sla n. pr. član državnega sveta čerkezi, bivši poslanik Kokoši in drugi odličnjaki, ki so bili v tesni zvezi z emigracijo. Velik politični proces, ki se vrši te dni z vso naglico, bo razmere uredil in izboljšal. Vojn® v Južni Ameriki Buenos Aircs, 10. sept. AA. V zadnjih 24 urah se bijejo hudi boji okrog boliv. trdnjave Boqueron. Paragvajski listi trdijo, da so paragvajsko čete trdnjavo že zavzele. Napadli so jo s težko artiljerijo in z letali. Boji so zahtevali veliko število žrtev. Glavni boji okrog te trdnjave so nastali zaradi prodiranja bolivijske vojske proti Pozo Valenctji.. Paragvajske čete so prodiranje ustavile in na'o po hudem boju zavzele bolivijsko trdnjavo Boqueron. Sanliago, 10. sept. AA. Zastopniki Argentine, Brazda, Cila in Peruja proučujejo načrt, kako ustaviti vojaške operacije med Bolivijo in Paragvajem. Assunption, 10. septembra, ž. Med Baso in Va-lenzijo so vodijo hude borbe med bolivijskimi in paragvajskimi vojnimi silami. Paragvajskim četam se je posrečilo odbiti napad bolivijskih čet. Boli-vijci dobivajo velika ojačenja ter bo v najkrajšem času prišlo do odločilne bitke. Zaključek strelskih tekem Ljubljana, 10. septembra. Danes so se zaključile strelske tekme, ki jih je priredila Zveza strelskih družin. Izmed ekip je dobila državno prvenstvo in s tem tudi kraljev pokal v »zmagovalni tekmi« strelska družina iz Kragujevca. Ostali rezultati še slede in bodo razglašeni še nocoj. Zvečer se je vršil v kazinski dvorani komerz, ki so se ga udeležili poleg strelcev tudi mnogi odlični gostje med temi tudi g. ban dr, Drago Marušič. Vrsto napitnic je otvoril predsedujoči brigadni general Popovič, ki je napil visokemu pokrovitelju in darovalcu zastave in pokala Nj. Vel. kralju. Na komerzu so razstavljena vsa lepa darila in nagrade strelcem. Razdelitev nagrad in priznanj se bo izvršila ob zaključku komerza. Po privatni informaciji sta v končni kvalifikaciji posameznikov zmagala: 1. kapetan Markovič iz Belgrada, 2. prof. Cestnik i/. Maribora. » t a » i Nočne plavalne tekme nn Na kopališču Ilirije se je zbralo skoro 1.000 gledalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili tekmovanju. Dosedaj so bili doseženi sledeči rezultati: Prva točka: 100 motrov plavanje lirbtno: 1. Kiidigcr (G A K) 1 : 18 : 5; 2. Tavčar (Ilirija) 1 : 29 : 4; 3. Jiižuič (Ilirija). Mednarodni program so izpolnjevali domači plavalci. Najzanimivejši je bil nastop plavaču, ki jo plaval 50 metrov prosto in postavil precej boljši čas, kot jo svetovni rekord. Toda pluvač je bil nn vrvi in so ga vlekli. Zato pa čas ne bo priznan. Točka pa je izzvala veliko navdušenje in dosti smeha. Druja točka: Mednarodno plavanjo o'l m prosto: L Frič (Ilirija) 28 : Oj 2, DiUmar (|)AK) '28 : 8; 3. I avrenčic (Ilirija) 29 : 7$ 1. Žnidarič (GAK); 5. J ust (GAK). ii Žtvzsiica" na razstavi Že drugič nastopu društvo ljubiteljev malih živalic pred javnost s svojo drugo veliko razstavo. Kakor je razvidno iz kataloga in rujstave same, je vsa prireditev zelo pestra in razdeljena v primerne skupine. V prvem oddelku jo nameščena perulninu v 10 kletkah. Najbolj prevladuje pasma Leghorn s 14 kletkami. Dalje so štajerke, redelender, črni orpinglon, plimetke, dalje lepe holandske čopke, hnmburške Zilberlack in pritlikavo zlato Bantam. Tudi pegatke, pavi in race so zastopane, Častne nagrade za razstavljeno perutnino so prejeli: Vavpe-tič Marija, Šniarca; lvregar Avgust, Ljubljana (Moste); Fekov Matija, Hrušica pri Ljubljani; Ravnikar Francka, Senkovturn pri Vodicah; Magister Franc, Šl. Vid nad Ljubljano; Adamič Janko, Ljubljana (Moste); Frece Valentin, Koprivnica pri Iinj-henburgu; Ferlež Josip, Jesenice. V drugem oddelku razstave so nameščeni fazani, golobi, grlice, eksotične ptice, kanarčki in ribice. Golobov je razstavljenih 95 parov. Krasni so : rimljank in »montebank. Najlepše živali so bile nagrajene s petimi nagradami, jtatere 50 prejeli sledeči: 2 nagradi Develak Josip, Ljubljana; Radič Maksimir, Ljubljana; Pečovnik Miha, Ljubljana; •lakiI Niko, Sevnica. Nagradi zu fazane sta prejela: Petelin Ivan,,Ljubljano; Vidmar Vinko, Ljubljana. Tudi med rejce kanarčkov in eksotičnih ptic so bile razdeljene nagrade, katere so prejeli: Golob Franc, Ljubljana; Arko Vladislav, Ljubljana, Vidmar Vinko, Moste. Lepo nagrado jo prejel tudi znani ljubilelj in gojilelj ribic g. Jol<- T iik Kndo. V tretjem oddelku se med sk'- .ne eksotičnih živali odlikuje mala opica, šimiv u >Maxk, ki jo središče zabave in smeha obiskujoče mladine, pa ludi odraslih. Pozornost vzbujajo tudi prijazne an-gora mucke in šegavi psički, beli špici. Tudi morskih prešičkov in belih miši ne manjka. Nagrado za razstavljene eksotične živali je prejel g. Klimek Karel z Bleda. Za razstavljene mucke in psičke so prejeli nagrade: Tilka dr. Jenkova, Vevče; Vidmar Vinko, Moste; Klimek Karel, Bled. V četrtem oddelku so nameščeni kunci vseh pasem in vrst v 80 kletkah. Razstavljenih je obilo mladičev. Krasili so kratkodlaki kunci raznih barv, pa tudi orjaki imponirajo obiskovalcem. Za najlepše živali je bilo razdeljenih 12 častnih daril in sicer sledečim rejcem: Gašpirc Jože, Cerklje pri Kranju; lvregar Avgust, Moste; I.enardič Karel, Mosle; Anžin Franc, Tomačevo pri Ljubljani; Volk Cenka, Ljubljana; Krištof Franc mL, Ljubljanu; Deželak Ivan, Jesenice; Hrovat Ivon, Domžale; Magister Franc, Št. Vid nad Ljubljano; Rozenvvirth Karel, Ljubljana; Javornik Ivče, Ljubljana, Rekar Simon, Domžale. Posebno pozornost v tem oddelku zbujajo bobri Nutrija (močvirski bobri), last vzorne farme Valerije Cvepkejj, Sv. Peter v Savinjski dolini. Žival, ki vzbuja navidezno nekak odpor v gledalcu, ima dragocen kožuh, obdelan in ustrojen vreden svojih 700 Din. Živali so nameščene v ličnih kletkah, nalašč prirejenih za rejo in vzgojo teh živali. Farmi Nutrija je bila podeljena krasna nagrada v znak posebnega priznanja. V petem oddelku je bila nameščena kožuho-vina, literaturo, volna ter izdelki iz kožuhovine in angora volne. Ze obdelaue kožice so interesentom na vpogled in naprodaj. — V celoti je razstava uspela nad vse pričakovanje. Sprejem v Oražnov dom Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačne hrane. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani, dobi tudi v zimskem semestru šolskega lata 1932-33 večje število revnih akademikov -tukajšnje univerze brezplačno prehrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotr.e razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in prehrano) se prosi v eni prošnji, podčrtati pa je treba ugodnost, ki jo prosilec v prvi vrsti želi. Pro šnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih z izpričevalom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh z ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpričevalom (premoženjskim izkazom) ler s krstnim in rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubožna izpričevala (premoženjske izkaze), ki vsibujejo vse za pressjo siromašnosti potrebne podatke. Pomanjkljivo opremljenih prošenj uprava ne bo uvaževala. Radi lažje preglednosti, naj bodo sestavljene prošnje po enotnem obrazcu. V levem robu prošnje naj označi prosilec svoj priimek in ime, pod tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti, ki jih je užival v preteklem semesiru. Povdariti je treba okolnosti, ki sprejem posebno priporočajo n. pr.: nezakonski sin, izreana ubožnosi, odličen uspeh v študiju itd., navesti pa tudi eventuelne podpore, štipendije, ki jih uživa prosilec bodisi od kake druge ustanove, bodisi od države ali samouprave. Nekolkovane prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma V Ljubljani (univerza), ki jih bo sprejemal od 1. oktobra t. 1, Nezadostno frankjrar.ih prošenj uprava ne bo sprejemala, Nemiei v Lcabna . Dunaj, 10. sepl. A A. V Leobnu so bili novi spopadi med levičarji in nucijonoluimi socijalisti. Policija in gražka garnizija sta v pripravljenosti. Oblnslvo se boji, da bodo izbruhnili novi neredi i o priliki pogreba ubilega hitlerjevca. Oni od Št. Ilja Pozdrav Slomšku neso danes slovenski fantje od Jesenic in St. Ilja v Maribor na njegov grob Dr. Joža Pogačnik: Oni od Jesenic Mimo vseh rož slovenskih smo šli, vseli naših zemelj vonje smo zbrali, pa tudi vse stiske domače in bridke prošnje naših slovenskih domov! od težko preizkušanih Jesenic, mrkih v bridki borbi za kruh, preko gorenjske ravni, med bele zidove planin položene, mimo kmetiških naših skrbi, preko mehkih vranjskili gozdov, mimo kajž zadolženih in praznih ognjišč, mimo joka slepih, ki v vsem PREVIDNEGA nočejo videti, preko hmeljarske Savinje molčeče, v živi zavesti, da je trpljenje sveto in plodno, preko prelepih vrtov zelenega Štajerja, polni slovenskega upanja, polni vseh naših otožnih sanj in skrbečega upanja za, naš jutrišnji dan. K TEBI - OČETU - na grob smo vse to povedal prišli, povedat in prosil: Kot šopek za Tč smo vse naše lepote in ludi vse naše k Tebi prinesli skrbi. Naj bomo ko blisk, ki je vso rodno deželo preletel, težko dušeče ozračje preklal in novo, prijetnejše sonce oznanil. Ko mlada kri, ki se po žilah slovenskih razlije, od Tebe bi radi odšli: o Tvoje čudotvorno srce naj nas razpošlje v vse naše štiri smeri vse božje, vse naše in dobre! Zato pa: vzdigni se, SVETEC naš, vzdigni in veliko mašo mašuj za rod! (Rože, ki smo jih po potu nabrali, naj Ti nevidno krasijo oltar!) Moli, naš SVETEC, moli in slednjič kakor pri veliki maši nam vošči: PAX TECUM, ZEMLJA SLOVENSKA! Ta vonj s Tvojega groba ponesemo s sabo v vsak dom ... OČE dragi, Tvoji najdražji prihajamo k Tebi. S svojo dobro roko si nas pred severno burjo zaščiti'. s svojo ljubeznijo si nam v Štajerja sredi toplo luč prižgal. Za nas si gorel — saj si najlepšo knjigo n a m dal — da bi naši in božji bil1 in na veke ostali. K Tebi prihajamo r stiski teh dni. . v stiski teles in duhov. r stiski rodu in rodov, da ob Tebi luč se nam vžge: radi bi svoje oči z dlanmi zastrli, da bi videli v naše daljave, radi bi svoje srce ogreli, da bi ljubili vsevdilj IWGA in naš rod. verovali bi radi močneje, da ljubi nas, straži — po Tebi — sam BOG. Dvigniti hočejo izza obzorij božje sonce nad našo slovensko zemljo. Na tega »'Življenja srečen pot Tebe, naš OČE, prosimo za blagoslov. Od premogarskega mesta Falkenau pri Karlovih varili na Češkem vodi gozdna cesta v prijazno mestece, ki se po nemško imenuje Heinrichs-griin. Nato še po mali poljski poti, pa .stojimo pred granitno hišo.šele iz vencev, ki leže okrog, i z svetih podob in spominske table spozna.'., ta je nizka hišica prav za prav kapelica. 'l iho sameva hišica leto in dan, malce tujcev jo obiskuje. Zadnjič pa se je pripeljalo mnogo Jugoslovanov, ki iu prišli obiskat svoje mrtve brate, katerih kosti počivajo v tej kapelici, ohranjene v 8000 otroških krstah. Tudi srbska prince-zinja je prišla, bila je pravoslavna služba božja. Sedaj pa mavzolej zopet sameva kakor jc o "i. Po stopnicah stopiš v grobnVo, . i ko ter li udarja v nos duh po karbolu. O I .siropa do tal r a na vseh straneh in po vseh hodnikih zložene skla dovnice 8000 krst. Ženska, ki oskrbuje ta mrliški kraj, vodi goste za roko po ("isto temnih prostorih in pripoveduje o teh 8000. ki tu počivajo: Kar po 60 srbskih ujetnikov je na dan popadalo od lakoto v vojnem ujetništvu. Doli v dolini je pokopališče, na katerem je še danes pokopanih 4000 Rusov in Italijanov v starosti 14—90 let. mučenikov svetovne vojne,- kakor pripoveduje češko-nemški napis na zamazani tabli. Tu je do leta 1926 počivalo tudi 8000 Srbov. Tega leta pa so Srbe prenesli v mavzolej. Pa le za 5000 so znana imena. Dva križa delita pokopališče, mššl Grobnica 81)00 Srbov na katerem počiva v skupnih grobovih 400o mož, v katoliško in pravoslavno. Brivec i/. Jleinrichsgriina pa je bil kronist tiste žalostne dobe vojnega ujetništva. S svojim aparatom je slikal reveže, kjerkoli in kakorkoli je naletel nanje: ko so hodili po živež, ko so polnili slamnjače, ko so se kopali pod tušem in končno, ko so ležali v mrtvašnici. — Erich Auerbach. 1500 tekačev, slovenskih fantov, podaja danes iz roke v roko gorenjo poklonitev na nad 200 km dolgi cesti, ki teče z Jesenic vzdolž Save, prek Sorskega polja, čez Ljubljano, čez Moravške hribe v lepo Savinjsko dolino, skozi Celje v Maribor do groba, ki pokriva zemeljske ostanke škofa dr. A. M. Slomška. Drugi tekači prineso poklone od severne meje iz St. Ilja v Maribor. Na ta izreden način se hočejo slovenski fantje pokloniti svojemu vzorniku, vzgojitelju in učitelju. Ta proslava je uvodna beseda one hvalnice, katera bo ta mesec donela v spomin škofu dr. A. M. Slomšku iz mogočnih cerkva, iz prosvetnih dvoran, kakor tudi iz preprostih kmečkih in delavskih hiš. VZgOl Vsak dan: Na enem pogrebu več mrliecv ko pogrein-ev šmartin pri Kranju. Proti pričakovanju smo zvedeli, da je po službeni potrebi prestavljena z naše šole gdčna učiteljica Angela Hafnerjeva k Sv. Lenartu nad Laškim na Štajersko. Gospodična je učila na šoli v Šniartnem pri Kranju že 16 let. Bila je izvrstna učiteljica in vzgojiteljica mladine, zavedajoč se, da ni dosti, da je mladina samo poučena v potrebnem znanju, ampak da mora biti tudi po pravi vzgoji usposobljena za življenje. Pa gospodična ni samo učila in vzgajala z besedo, ampak tudi z zgledom — s svojim življenjem. Dolgo vrsto let je neumorno posegala tudi v izvenšolsko delo pri Prosvetnem društvu v Kranju, pozneje pa v Smartnem. Najljubše delo ji je bilo deklice izvežbati v ročnih delih, zbirati otroke in z njimi prirejati tako prisrčno »Materinske dneve« in sploh otroško igre. Starši so vedeli, da v dobro in zanesljive roke izročajo svoje otroke tudi izven šole, če jih ima gospodična, zalo je šlo delo tako izvrstno. V nedeljo 4. septembra so se otroci poslovili od svoje ljubljene gospodične. Nič umetnega, nič narejenega, nič prisiljenega, uprav lepa otroška duša se je pokazala v poslovilnih besedah in skromnih darovih. Na sliki vidimo gospodično s svojimi deklicami, katere je poleg mnogih drugih otrok v prvi vrsti navduševala za ročna dela in /.a narodni vez. Komaj je odšla, pa že premišljajo otroci, kako hočejo hraniti, da prihranijo za vlak, da jo bodo šli obiskat. Z otroci vred ji ludi njihovi očetje in matere, pa tudi nebroj drugih prijateljev želimo na novem službenem mestu veliko uspeha. Pa med mnogimi drugimi željami imamo posebno eno. ki .jo .je ena izmed deklic izrazila: Ti jo vodi. dobri Bog, in jo čuvaj vseh nadlogi Ujetuibko taborišča mssra MHANILMICA DRAVSKE BANOVINE Telefon številka 24-83 Ljiibljana, KnatUjeva ulica O Rač. pošt. hran. št. 10.680 Maribor prej Kranjska hranilnica O e 1 f e Tu naložite na najboljše obresti svoje prihranke. Najvarnejša naložitev denarja. Za vloge in vse obveznosti jamči Dravska banovinn z vsem premoženjem in vso davčno močjo. — Denar se lahko pošilja tudi po Poštn« hranilnici. — — Najvišje obrestovanje. nuHneHn Ljubljana Razstava slovenske knjh Nova založba v Ljubljani Med našimi založništvi, ki kažejo na velesejmu uspeh svojega prizadevanja za izvirno domače pa tudi prevodno slovstvo, si je skupaj z Mohorjevo družbo oskrbela svoj razstavni prostor tudi Nnru založba. Ta zadruga, ki jo je 1. 1917. ustanovila ožja kulturna družba z dr. J. E. Krekom ua čelu, se je iz tesnili razmer kmalu povzdignila do ugledne založbe. Pri tem se ni mogla naslanjati nikamor drugam kot na svoj idealizem, prežet z zavestjo, da ne sme izdati niti ene slabe slovenske izvirne ali prevedene knjige. Že takoj spočetka je zasnovala svoj program v trojni smeri: izbrano slovstvo za izobražence, ljudsko in mladinsko slovstvo Tako je izdala v začetku, ko še ni imela niti poslovnega lokalu, Cankarjeve Podobe iz sanj , Finzgarjevo Verigo«, Levstikovega Martina Krpana« s Smrekarjeviml ilustracijami, Debevčeve Vzore in boje, ter Jakličeve Ljudske povesti . Kmalu za tem so prišle na svillo Majceuova Kasijn . Moletove ujetniške pesmi Tristia ex Siberia . Iz. Cankarjeva umetnostna povest -S poti in Obiski . Ko si je založba uredila svoj lokal na Kongresnem trgu in ga razširila do ene najlepših ljubljanskih knjigarn, se je odločila za najpogunmejše založniško delo: izdati Zbrane spine lcunii Cankarja. Dasi to delo nalaga založbi ogromno breme, vztraja pri njem in ga izdaja brez presledkov od 1 1925. do danes in imamo celih lo, oz. 14 svezkov, ker je nasledil ji zvezek za jesensko sezono že v tiskarni; v kakih dveh letih bomo tedaj imeli ogromno Cankarjevo življenjsko delo zbrano s krepkimi uvodi in zanimivimi opombami Izidorja Cankarja pojasnjeno. Sporcdno s Cankarjem izdaja Nova založba zbrane spise našega najboljšega ljudskega pripovednika F. S. Finlgarja. Te spise začenja najboljša slov. zgodovinska povest Pod svobodnim solncem« (L in II. zv.), naslednji zvezki pa so urejeni v zaokrožene skupine, med katerimi se odlikuje zlasti veličastni vojni ciklus Prerokovana (V. zvezek). Dosedanjim sedmim zvezkom se kmalu pridruži nov zvezek s krepkimi > Kmečkimi povestmi . Razstava slov. knjige pa nam pokaže, kako je Nova založba postavila prve knjige novega slovenskega umetnostnega ministra. Bogalo ilustriran Ste-letov »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih« nam predstavlja prvi pregled slovenske umetnostne zgo-dovine, Keleininova •Literarna veda podaja osnovne znanstvene pojme slovstvene umetnosti in »Uvod v glasbo, prerano umrlega Stanka Vurnika je globoka in moderna razlaga glasbene umetnosti. V prevodnem slovstvu se je založba držala predvsem klasično umetnosti, ki ima v sedanjem času sicer manj pristašev, a vsak izobraženec ve, da so klasiki stebri tudi današnje kulture. Poleg Župančičevih prevodov Shakespeareovega »Julija Cezarja in • Beneškega trgovca« imamo Sophoklejevega Kralja Oidipa in Euripidov Bratski spor«, oba v odličnem Sovretovem prevodu. Tem knjigam velikih mojstrov se pridružuje še Merimee-Prosper Colombo , Herrmannov ljubki • Ivnnčkov sveti večer« in nazadnje celo hudomušni Busch. Ko je večina današnjih založb posegla po organizaciji naročnikov na razne knjižnice, Nova založba ni mogla obremenili slovenskega knjižnega trga s podobno organizacijo, ampak vztraja pn običajni založniški in knjigarniški praksi in hoče svoj program vršiti dalje kakor doslej. Naravno pa je, da povprečni odjemalec tako velikega dela, kakor so Cankarjevi pa tudi Finžgarjevi zbrani spisi, ne zmore na enkrat, zato je Nova založba tudi v tem oziru uvidevna in gre odjemalcem v vsakem oziru na roko. Nn razstavi Nove založbe vidimo tudi krasno vezane izvode I. dela Slovenskega biografskega leksikona, ki ga je založila Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. To monumentalno znansiveno delo, ki prinaša izčrpno obdelana vsa slovenska kulturna imena od črke A—L, je nov poudarek naše kulturne zavesti. 19. septembra ob 20.30 se otvori nov. brezplačen Zahtevajte učni načrt! zn začetnike in bolj izvežbane. Kaj nudi amaterjem ni treba več poudarjati. To vedo zlasti oni, ki so i o-sečali prvega! Da moremo ugoditi vsem, naj se vsak takoj prijavi. Začetkom oktobra za člane fototečajev skupni izlet. DROGEKTJA (M* E GOR TČ LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 5 Ljubljana, 10. sapt. S sadjem je bil danes ljubljanski trg tako založen, kakor letos sploh še ne, prejšnja leia pa tudi le redkokda j. Tržno nadzorstvo je postavilo na Vodnikov trg vse razpoložljive stojnice. pn jih je zmanjkalo za mnogo desetin prodajalcev. S sadjem je bil natrpan vse prostor okrog Jugoslovanske knjigarne ter tudi okrog semenišča. Svoje košare so postavili prodajalci tudi ]k> hodnikih, tako da je bila na trgu v dopoldanskih urah zlasti med sadnimi košarami velika gneča. Sadje se je letos tnko pocenilo, dn si ga l»> mogla za silo. nakupiti vsaka količkaj premožna družina tudi za zimo nekaj. Jabolka so padla v cenah zu polovico. Letos je bila namreč za jabolka silno dobra letina, medtem, ko je hrušk bolj malo. Iz Poljanske doline je prišel na trg cel voz, nad 200 kilogramov hrušk maslenk po 4 Din. Druge hruške iso na trgu redke, prodajajo jih od 2 do 3 Din kg. jubolk so danes veliko prinesli zlasti jz Tunjic nad Kamnikom, kjer jabolka posebno lepo uspevajo. Ob dobri letini nulože v Kamniku do 23 vagonov jubolk iz Tunjic ter drugih tamkajšnjih vasic. Razen tega pripeljejo kmetje tudi sami veliko jabolk na trg. kjer jih letos prodajajo na drobno po 1.50—2.30 Din kg. Lepa štajerska jabolka prodajajo po 3—4 Din kilogram. Na trg iso prinesli dunes tudi prve letošnje lešnike po 3 Din kg. Veliko so pripeljali grozdja iz Bclokrajine, i/. Novega Sada. iz Smede-revn. .Najboljše sniedercvsko grozdje nudijo trgovci na debelo po 5.30 Din. producenti sami tudi po 4 Din kg. Štajersko grozdje je na debelo po 4.3o Diu, \ se drugo grozdje na drobno od 3.50—4.50 Din kg. I/ Bosne je prišlo včeraj 4 vagone sliv, veliko se jih je pokvarilo, cena pa je silno padla, prodajali so jili na debelo po 1.50 Din kg in ceneje. No drobno so bile bosanske slive in domače po 2 Din kg, lepe cepljene slive po 4.50 Din kg. »Proda« je prodajala lepe slive na drobno eelo po 1.75 Din kg. — 5 Primorskega je prišla večja pošiljatev breskev, ki so jih trgovci prodajali na debelo 710 13.30 Din kg. Medtem, ko je sadni trg postal nenavadno živahen ter bogato založen, pn jo popustilo zanimanje za zelenjavo, ki seje zaradi suše precej podražila. Salate je sicer še vedno dovolj na trgu, toda precej manj. kakor poleti. Količkaj boljša endivija velja 1 Din, ceneje jo skoraj ni na trgu. Silno druge so tudi zel.jnate glave, ki jili na trgu vidimo le malo. Le redke in slabe so zeljnate glave po 73 par, večinoma jih prodajajo |H> I—2 Din. Stročji fižol se je dvignil celo nu 3 Din kg, na trg ga prinašajo vedno ■manj. Gralui je popolnoma zmanjkalo. Prvi motovileč, znamenje bližajoče so zime, je kot rariteta drug — po t.50 Din malti merica. Pe-toršilja dobiš zu 1.50 majhen šop. Krompir stoji trdno na I Din kg. na Sv. Petra nasipu ga je bilo naprodaj 12 velikih voz. Čebula je po 1.50 Din, paradižniki po 2 Din kg. Repo prodajajo 3 zn dinar. 1'udi perutninski trg «prcmiiija svoje zn-iiniije lice. Jajc ni več toliko, kolikor jih je •bilo š epred tedni. Cene jajcem «> se zato učvrstile na 1.75 Din par, sem in tja! tudi že na I dinar kos. Perutnine pa je na trgu zdaj vedno dovolj, je pa razmeroma draga. Piščanci kar ne popuste v cenah. Prodajajo jih še zmerom po 23 do 35 Din par. Kokoši so po 30 Din, *osi po 40, zajci boljše pasme po 23 Din, go-obi 10 Din par. V S T I zn jesenska oblačila - angleško, češko in domače blago - al nabavile pri nas po svojem okusu in po najnižjih cenah. SpeciJalna trgovina sukna NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (NASPROTI NUNSKI CERKVI) Blagoslov temeljnih zidov Vajenskega doma V KERSNIKOVI ULICI bo danes ob pol 12. Govoril in blagoslavljal bo prevzvišeni škoi dr. Gregorij Kož m a n. Vabljeni vsi, zlasti še rokodelci! Kaj bo danes ? Prosvetno društvo »Trnovo« na prostem na obširnem društvenem dvorišču v Karunovi ul. 14: učinkovita F. S. Finžgarjeva ljudska igra »Naša kri«. Oh pol 8 zvečer. Kino Kodeljevo: Ob 5 in 8 - Polkovnik Bedi«. Tivoli: »Mascota«. Ob pol 16. Kongresni trg: »Slehernik«. Ob pol 20. Velesejmske razstave. Naj reče kdo kar hoče, le eno je mogoče, kar vsak razvajenec prizna: -Najboljše Slamič vse ima!« Nočno službo imejo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Uartar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. — Jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. Trenclicoaft- In Kubertus plašči za jesen in zimo, precizni domači izdelki pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana anHHKBflSSMRaBMBSHHraHHaHNSMnB 0 Drevi v Trnovo! Opozorili smo že našo javnost na hvalevredno podjetnost gledališkega Prosvetnega društva v Trnovem. Ta mladina resnično zasluži vso pozornost občinstva. Drugič bodo drevi ob |>ol 8 stopili na svoj poletni oder v Karunovi ulici mladi fantje in dekleta ter nam z že znano iu priznano dovršenostjo igrali Finzgarjevo »Našo kri«, ta mogočni sla-Tospev slovenski zemlji ili nezlomljivosti njenega rodu. Odkrito vabimo k tej predstavi tudi .širše občinstvo in zlasti tudi ljubljansko okolico. V obilni udeležbi bo našla ta mladina najtrdnejšo oiKiro za nadaljuo idealno udejstvo-vanje. © Sramota v Slomškovi ulici. Predsinoč-njini je prišlo v Slomškovi ulici do velike javne sramote. Neki hlapce jc na vse kri.plje priganjal konja, da bi potegnil težak voz. Konj pa je bil že tnko zguran in utrujen, voz pa pretežek. a je napravil na poti od re-niize proti Dravljuni. Policija išče ženske, ki jili jo K. napadel, da jih zasliši. Obenem pa policija preiskuje, ali je izvršil še kak drug napad. © Stanovanje v zameno za instrukcifo. Vsega priporočila vreden osmošolec bi rad sprejel kakršnokoli instrukcijo, posebno dijaka klasične gimnazije. V zameno bi rad le stanovanje brez hrane. Naslov osmošolca pove naše uredništvo, katero ga dobro pozna in priporoča. Lovska ©tilocila po predpisu izgntavlja priznano strokovni) oh najnižjih cenah. |OS. MOjilia, Ljubljana 81 Qgiiia Sil Sa&BESBBBB © V privetnih učnih tečajih v Delavski zbornici se pričenja te dni redni pouk nemščine. Mladina popoldne, odrasli zvečer. Vpisovanje je še mogoče popoldne ob 2 nasproti knjižnice, zvečer ob pol 8 pa iz glavne veže na desno. Za šolsko mladino od I. do III. razreda ljudskih šol je na novo uveden poseben prav lahek tečaj nemščine. © Kemično čisti obleko Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. © Pumparce, obleke, treneheoet najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. © Srajce, kravate, naramnice, žepne robce in nogavice, kupite najbolje pri tvrdki Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8. Preteklo soboto in nedeljo (3. in 4. septembra) je priredila Prosvetna zveza za člane prosvetnih društev na ljubljanskem stadionu svoje 11. športne tekme. To pot je tekmovalo še večje število mladih in krepkih fantov v najrazličnejših panogah lahke atletike ter v igri odbojka kakor prvikrat. Lep napredek od lanskega leta lako v kvantiteti kakor v kvaliteti. Če pomislimo, da stadionska arena ni že tako urejena, da bi se mogli na njej dosegati dobri rezultati, se moramo naravnost čuditi uspehom, ki so jih dosegli ti fantje- To mi mora potrditi vsakdo, ki količkaj pozna tekališče v stadionski arpni. I11 vendar so šli fantje navdušeni in veselili obrazov v plemenito borbo, " I ' ' '' ! M ' . r '"!.., i . ■ , 1 . , . (lo so bile namreč in- terne organizacijske tekme, o katerih javnost ni bila obveščena.) Zavest, •■ v ' - temveč radi stvari same, jih je vodila no zmage. Bili so res požrtvovalni in disciplinirani fantje, da smo jih bili prav vsi veseli. In to je tudi pravilno. Kajti le taki športniki morejo upati, da bodo nekaj dosegli na športnem polju, ne samo na domačih, ampak tudi na tujih tleh. Krivico bi delal temu ali onemu, če bi snmo nekatere postavljal v ospredje, kajti vsi so se potrudili iu prav vsi od prvega do zadnjega zasluži,jo pohvalo. Kar se tiče uspehov, bi omenil, da so skoki in meti boljši od tekov, ker na te panoge ni toliko vplival teren. Sijajna pa je bila borba v odbojki, osobito v finalni lekmi. Koliko so moštva napredovala v enem letu, ve le tisti, ki jih je videl. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je ta igra neverjetno priljubila pri naših fantih in da čezdnlje bolj prodira v prosvetna društva. Pa je popolnoma pravilno, ker odbojka v poln i meri nadomešča nogomet, katerega moramo kategorično odklanjati, če hočemo vzgojiti zdrave, krepke in ne najzadnje dobre fante. Tudi na sodniški zbor ne smem pozabiti. Dobro je vršil svojo nalogo in kar jo glavno, pošteno, po vseh tozadevnih mednarodnih pravilih, akorav- zveze no nimajo še vsi sodniškega izpita. V poslovanju je bil izredno hiter, kajti v dveh poldnevih absolvi-rati 18 lahkoatletskih panog (100, 200, 400, 800, 1500, 5000, 10.000 metrov, skok v višino z mesta in z zaletom, skok v daljavo z mesta in z zaletom, skok s palico, troskok, metanje krogle, diska, kopja iu žoge z zanjko, štafeta 4 krat 100 z vsemi pred-teki in finali) ter odigrati vse igre v odbojki, kar da skupaj 171 tekmovalcev, je delo ki ga nismo vajeni pri tovrstnih prireditvah. Le tako naprej in uspehi ludi pred mednarodnim forumom ne bodo izostali. V naslednjem šo nekaj rezultatov (naveden je povsod samo najboljši rezultat); 100 m: 12,1 sek. (18 tekmovalcev); 200 m: 26 sek. (9 tekmovalcev); 400 m: 60 sek (8 tekmovalcev); 800 m: 2.19,4 min. (4 tekmovalci); 1500 m: 4.46,5 sek. (5 tekmovalcev); 5000 m: 18.24.5 min. (5 tekmovalcev); 10.000 m: 39.23 min. (7 tekmovalcev); 4 krat 100 m: 51,4 sek. (3 krat 4 tekmovalci); krogla: 12.04 m (10 tekmovalcev); disk: 37.37 111 (7 tekmovalcev); kopje: 36.78 111 (11 tekmovalcev); kladivo: 31.78 m (4 tekmovalci); žoga z zanjko: 43.68 111 (4 tekmovalci); skok v višino z mesta: 1.35 111 (7 tekmovalcev); skok v višino z zaletom: 1.55 111 (8 tekmovalcev) skok v daljavo z mesta: 2 82 m (15 tekmoval.); skok v daljavo 7, zaletom: 5.74 m (5 tekmoval.): skok s palico: 2.85 m (4 tekmovalci); troskok; 11.80 111 (4 tekmovalci). V odbojki, v kateri so tekmovala štiri najboljša moštva, so zmagali fantje od Sv. Jakoba v Ljubljani. _I. K—er. Najidealnejša pot za razbremenitev posestev in za zidavo lastnega doma potom STAVBNE HRANILNICE IN POSOJILNICE, Ljubljana Miklošičeva cesta št. 5. Dnevna kronika Dijaštvo na naših šotah Ljub^ansha univerza Ljubljana, 10. sept. Ko objavljamo Številke o srednje- in meščansko-šolskih dijakih, bo jvnost zanimalo tudi število aka-di mikov na ljubljanskem vseučilišču. l'o seznamu, ki je sedaj izšel, posnemamo, da je bilo v letnem semestru 1032 vpisanih na ljubljanski univerzi 1747 akademikov. Med temi 1728 rednih in 19 izrednih. Scenskih slušateljih pa je bilo 258 rednih in 5 izrednih. Najmočnejša je še vedno tehniška fakulteta, ki je štela 586 rednih slušateljev in 3 izredne, med temi 13 rednili slušateljic. Takoj zn njo pn pride filozofska fakulteta Rednih slušateljev je bilo 497, izrednih pa i). Ženskih slušateljic je bilo 192, med teini, rednih in 5 izrednih. .luridična fakulteta, ki je bila včasih na drugem mestu, je kljub naraščanju števila slušateljev potisnjena na tretje mesto. Štela je 459 rednih slušateljev in 2 izredna. Med temi ie bilo 38 rednih slušateljic. Teološka fakulteta je štela 148 rednih slušateljev in 5 izrednih. Medicinska fakulteta je štela 88 rednili slušateljev, med temi 15 rednih slušateljic Srednje »n snešč. šole Ljubljana, 10. septembra. Številke o ljubljanskem šolstvu smo objavili že v prejšnjih številkah. Pa ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji jc bil velik naval v srednje in meščanske šole. V Ljubljani so štiri državne srednje šole, ena mestna in ena zasebna. V le šole se jc skupno vpisalo 4245 dijakov in dijakinj (2523 diiakov, 1722 dijakinj). V klasično gimnazijo v Št. Vidu se je vpisalo 330 dijakov. Od teh v L razred 90. V gimnazijo v Novem mestu se je vpisalo 386 dijakov in dijakinj (261 dijakov in 125 dijakinj, v L razred 67 dijakov in 29 dijakinj). Na klasično gimnazijo v Mariboru se je vpisalo 727 dijakov in dijakinj. V realno gimnazijo v Mariboru jc bil zelo velik naval. Vpisalo se je 1247 dijakov in dijakinj. Od teh v 1. razred 286 dijakov in dijakinj. V gimnazijo v Murski Soboti, ki ima le štiri razrede, se je vpisalo 243 dijakov in dijakinj, od teh v I. razred 91. V gimnazijo v Celju se je vpisalo 757 dijakov in dijakinj, od leh v I. razred 182. V gimnazijo v Kranju se je vpisalo 536 dijakov, v I. razred 86 dijakov in 73 dijakinj. Podatki iz Ptuja in Kočevja še manjkajo. Če prištejemo tem srednješolcem še 322 srednješolcev tehnične srednje šole in 147 dijakov trgovske akademije v Ljubljani, dobimo 8940 srednješolcev. Na državno učiteljsko šolo v Ljubljani se je vpisilo, kakor smo že poročali, 405 dijakov, na učiteljsko šolo v Mariboru pa 430; skupno 835 uči-teljiščnikov. Vseh dijakov, ki v Sloveniji obiskujejo torej srednje šole in učiteljišča, razen gimna-zi| v Ptuju in Kočevju, jc letos torej 9775. K temu številu bo treba prišteli še nekaj zamudnikov. V Sloveniji je 35 meščanskih šol. Od teh 6 v Ljubljani in sfcjer 4 držpvne in dve zasebni. V Liubijfni jc 1512 dijakov meščanskih šol. Na meščansko šolo na Viču se jc vpisalo 192 dijakov in sicer 96 fanlov in % deklic. Meščanska šola v Zgornji Šiški ima 146 dijakov, v Št. Vidu 138. V Škofji Loki, kjer se je meščanska šola šele začela, se je v I. razred vpisalo 40 dijakov, na meščansko šolo, deško in dekliško, na Jesenicah se je vpisalo 291 dijakov in dijakinj, na meščansko šolo v Tržiču 133 dijakov, na deško meščansko šolo v Celju 232 dijakov, na dekliško v Celju 221 dijakinj, na meščansko šolo v Mariboru, desni breg, 537 ''iiakov in dijakinj, na meščansko šolo Maribor, levi breg, 254 dijakov in dijakinj, na meščansko šolo v Slovenjgradcu 93 dijakov in dijakinj, v Šoštanju 93, v Ljutomeru 150, v Senovem 60, v Ormožu 76, v Krškem 159, v Brežicah 144, v Trbovljah 237, v Novem mestu 145, v Ribnici 137, v Kočevju, kjer je zasebna meščanska šola »Marijin dom«, se je vpisalo 127 dijakinj, na Rakeku 97, v Vojniku 107, v Šmihelu 110, v zasebno meščansko šolo v Mekinjah 76 dijakinj, v zasebno meščansko šolo v Celju 159 dijakinj, v meščansko šolo v Mežici 96 dijakinj in v meščansko šolo v Dolnji Lendavi 109 dijakov in dijakinj. Skupno je na vseh slovenskih meščanskih šolah 5352 dijakov in dijakinj. Srednja tehnična šota Ljubljana, 1(1. sept. Med najpomembnejše in najvažnejše šole, kar jih ima naše mesto, spada nedvomno Tehnična srednja šola, ki ima sloves po vsej državi, prav lako tudi povsod cenijo njene absolvente. Umevno je, da je bil letos na to šolo velik naval dijakov, ki hi se radi vpisali. V arhitektonsko gradbeni odsek je bilo sprejetih letos skupno 115 dijakov in sicer v L razred -H), v II. 34. v III. 34 in IV. 7. V strojni odsek je bilo sprejetih 108 dijakov in sicer v 1. razred 33. v II. razred 20, v III. razred 29, v IV. razred 26. V elektrotehnični odsek je bilo sprejetih 99 dijakov in sicer v I. razred 26, v II. razred 28, v III. razred 28 in v IV. razred 17. Skupno ima tehnična srednja šola sama letos 332 dijakov. Delovodska gradbena šola in v prvem letniku 22, v drugem pa 10 gojencev; skupno 32. Strojna delovodska šola ima v prvem letniku 23 gojencev, v drugem pa 20; skupno 43. Elektrotehniška delovodska šola ima v prvem letniku 10, v drugem pa 7 gojencev; skupno* 17. Mizarski delovodska šola ima samo en letnik, v katerega se je vpisalo 20 gojencev. Moške obrtne šole imajo: kiparska in rezbar-ska šola v prvem letniku 2, v drugem 6, v tretjem 3, skupno 11. Keramična šola ima v prvem letniku 6, v drugem 3, v tretjem 2 gojenca; skupno 11. Graverska in zlatarska šola ima v prvem letniku 3, v drugem 4, v tretjem 8; skupno 15. Itano-vinska strokovna šola za glasbila ima 7 gojencev. Ženska obrtna šola ima: v oddelku za šivanje in krojenje perila, v prvem letniku 24, v drugem letniku 27, skupno 41. Oddelek za šivanje in krojenje oblek ima v prvem letniku 24 v drugem letniku 22. v tretjem 23; skupno 69. Oddelek za umetna dela ima v drugem letniku 9, v tretjem pa 5 gojenk; skupno 14 gojenk. Vsa tehnična srednja šola ima torej: v odsekih, ki imajo značaj srednje šole 322 gojencev, na de-lovodskih šolali 112, na moških obrtnih šolah 44 in na ženskih obrtnih šolah 124, skupno 602 gojenca oziroma gojenk V prvem letniku odsekov je bil nepričakovano velik navai in je moralo bi'i mnogo dijakov zavrnjeni'*. Arhitektonsko gradbeni odsek je zavrnil lt dijakov, strojni odsek 6 dijakov in elektrotehniški odsek 7 dijakov Sprejeto je bil i maksimalno dopustno števil" dijakov. Nasprotno pa je bilo zelo malo prijav na ženski obrtni *ali in se se n. pr. v p;v: letnik od.Vik i za umetna '"la prijavile samo 3 gojenke in se zato prvi letnik ni otvoril. * Trgovska akademija. Trgovska akademija ima predpisano maksimalno dopustno število dijakov. V 1. razred je bilo sprejetih letos 44 dijakov, skoraj prav toliko pa jih je bilo odklonjenih. V II. razred se je vpisalo 35 dijakov, v III. 39 in v IV. 29; skupno je bilo torej sprejetih 147 dijakov. Tudi naj odpornejše in najtrše dlake "ic. hibuy Ofruehoajcr in, pud^o* " ? 6 tezJo- pc uporabi K palmi ra-mUcL pa I mira tndxy za. tAdje. da. mcddw kAjsmahto- paixy h^ blcuio hdAjy omehča Lca. cLm^o- mehko- obd>i it. tfa pena, ^otoi^o rue, hukdu, polti tahtnoite ur oi&eiujoci, duh poihJioču^o da }nlyuijj2 5 pa t mira milom, pnadi ujubek. 75 [jt£ vzdtuA&ij Zjajcuncujjci -UaJsio- ck>&uy kdahtebo-. Prvi ponarejevalci bankovcev obsojeni Ljubljana, 10. septembra. Pred malim kazenskim senatom so se včeraj dopoldne vršile še nekatere zanimive razprave. Na obtožni klopi so sedeli trije mladi čevljarski pomočniki, ki so bili obtoženi ponarejanja 100 dinarskih bankovcev, odnosno razširjanja teh falzifika-tov. Na prav preprost način so napravili falzifika-te. Dva čevljarja sta vzela navaden kopirni papir in več barvnih svinčnikov in začeli so na pisarniški panir risati metulja. Čevljar Ivan je bil glavni organizator, pomagal mu je pri risanju Ljubljančan Lojze in naposled je razpečal na Jesenicah Dolfe dva taka bankovca. Toda kmalu je padel v roke pravice. Razprava je bila tajna. Obsojeni so bili: Ivan na 1 leto robije, Lojze na pet in Dolfe na dva meseca strogega zapora, prvi v izgubo častnih državljanskih pravic za tri in tovariša za dve leti. Kazenski senat je smatral ponarejanje bankovcev za »Slovenec" ob 60 letnici letošnjo jesen praznuje »Slovenec« šestdeset-letniro svojega obstoja. Ob zaključku letošnjega letnika namerava uprava »Slovenca* razdeliti svojim zvestim naročnikom več lepili denarnih nagrad. Opozarjamo vse one naše prijatelje, ki ,;o samo naročniki nedeljskega »Slovenca« in one, kateri list kupujejo v kolportaži ali kakorkoli i i-tajo, da tudi oni lahko prejmejo eno od lepih nagrad, ako se vsaj s 1. oktobrom naroče na dnevnega »Slovenca«. Natančnejša navodila boste lahko čitalj v »Slovencu«, kateri izide v nedeljo, 18. septembra. Koledar Nedelja, 11. septembra: (17. pobinkoštna nedelja). Prot in Hiacint, mučenca; Emilijan, škof. Ponedeljek, 12. septembra: Ime Marija. Mace-donij, škof. Osebne vesli -- Iz ljubljanskega preiskovalnega zapora so prišli v petek zvečer: Vinko Kos, posestnikov sin z Voklega; Janko Krč, posestnikov sin iz Preddvora pri Kranju; Franc Mu bi, posestnikov sin tudi iz Preddvora. — Ing. arch. Miroslavu Kosu je minister za zgradbe izdal pooblastilo izvrševati javno prakso iz arhitektonske stroke za vso državo. |fpS&Umde tMk 'JfaAcvtL rX< 4e/ncmadJ>suj^. ^""^jhkcnm Sz W«C, I najtežji zločin proti narodnemu gospodarstvu. Pred senat je prišel tudi tip mladega pustolov-' ca in klateža, Ljubljančan Vinko Jerala, po poklicu čevljarski pomočnik, brez stalnega bivališča, ki se je od pomladi naprej klatil po raznih krajih Gorenjske. Beračil je in če mu je bila dana prilika, je vlamljal in kradel. V Tučni je Vinko 5. avgusta ukradel posestniku Janezu Sušniku razno obleko in druge vrednosti v skupnem znesku 18(X) Din, naslednji dan pa posestniku Janezu Kališniku v Veliki Lnšni prav tako obleko in zlatnino v vrednosti 1320 Din. Obsojen je bil na 20 mesecev robije, po prestani kazni pa bo moral iti v prisilno delavnico za nedoločen čas. Preiskava proti glavni ponarejevalski družbi, ki ji načeluje znani Ivan Selan iz Suhadol, se nadaljuje in bo razprava najbrž razpisana v začetku decembra. 50 letnica vzornih zakoncev Sv. Lenart v Slov. gor., 8. septembra. Preteklo nedeljo smo prisostvovali prisrčni slovesnosti: zakonca Alojzij in Marija Oman, on 78 let star, ona 78, iz Zgornjih Žerjave, sta obhajala zlato poroko. Pred službo božjo sta častita slav-ljenca čilo in ponosno ler v spremstvu dveh sinov, treh hčera in številnih vnukov in vnukinj korakala v natrpano polno cerkev, kjer je domači g. župnik, duh. svetnik Franc Sinko, izvršil lep obred /Jate poroke, obnavljajoč svetost zakonske zveze. Po prisrčni slavnosti so se s slavljencema /.brali na posojilniškem vrtu številni sorodniki in znanci, kjer je g. svetnik Sinko v nepozabno lepih besedah slavil oba sivolasa slavlienca za vzor vsem mlajšim. Bog živi vzorna zakonca-jubilnnta še do biserne porokeJ Ostale vesti — Med umetninami in mimo lepote. K na- l;'in včerajšnjem članku pod tem naslovom pripominjamo — zaradi točnega razumevanja — du jc grajani in po mnenju članka rja noostetski akt, ki ga je žirija nagradila s prvini priznali jeni, delo Franceta Kralja, med tem ko je Tone Kralj razstavil samo portrete, ki pa ne žalijo okusa. — »Pismo o slovenski književnosti«, ki ga priobčujemo v današnji številki, je treba čitati Prešernov napis takole: »Kar je beži al beg ni Bog? Ki vodi vekomaj v ne-bo kar je, kar blo je in kar bo.« — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josel« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stari borci lega/o v grob Slovenjgrade;1. V Podgracu, župnija Svečinn v Slov. "'iricah. je zatisnil svoje trudne oči star slovensk tneren in narodnjak 91 letni Jurij Ferk, oče tukajšnjih dveh poštnih zvaničnikov-pismonošev gg. Mirosla- i va in Franca. Pokojni Ferk je bil strogo verskega prepričanja in praktičen katoličan, daleč naokrog znan lovec. Bil je tudi eden izmed narodnih borcev za slovensko stvar proti nemškutarslvu ob :. h. severni meji. Pogrebcem so prišli nasproti do pol poti do va ške kapele pevci iz Svečine. ki so zapeli pokojniku žalostinko, in domači župnik, ki je vodil pj..'teb Na grobu so se zopet poslovili od njega pevci se z eno žalostinko, g. župnik pa je po pogrebiiih molitvah imel kratek nagovor. Pokojnik '.spušča tri sinove, eden je posestnik na domu, dva /'a v Slovenjgradcu, in eno hčer, ki je soproga pregled i i ka fin. kontrole v Št. Lenartu v Slov. gov.".,i,h ;nr enega brata, ki je prav tako zaveden narodni borec v Št. Ilju v Slov. goricah. Naj mirno počivp v slovenski zemlji 1 Izbirčen jeziček liže sladoled »Petriček«. — Vse žene in dekleta, ki prihajajo v Ljubljano, pa nimajo prenočišča, naj se obračajo na po-slujočo gospodično Kolodvorskega misijona na glavnem kolodvoru, ki ima nn roki odznak v belo rumeni barvi. Vodstvo Kolodvorskega misijona v Ljubljani prosi vse one številne stranke, ki se obračajo na Kolodvorski misljon po razne informacije, da prilože pismu znamko za odgovor. Vodstvo Kolodvorskega misijona opozarja, da bo v nedeljo 2. in v nedeljo 9. oktobra popoldne ob pol 4 v Radio Ljubljana predavanje n Kolodvorskem misijonu. Morebiti bo ustreženo s tem predavanjem vsem, ki so se v zadnjih mesecih obračali na Kolodvorski misijon z raznimi vprašanji glede delovanja Kolodvorskega misijona in njegovi organizaciji. Pcav gotovo pa bo to predavanje pojasnilo delovanje Kolodvorskega misijona v prid in varstvo potujočih žen in deklet in njim samim pojasnilo mnoge nevarnosti, ki se jim izpostavljajo, zlasti dekleta, ki brez zadostnega poznanja mesta prihajajo tja iskat službe, pa se v neštevilnih slučajih razočarane obra čaj o na Kolodvorski misijon za pomoč. Sploh pa bo lo predavanje važna informacija vsej na*i javnosti. - Vod ivo Kolodvorskega misijona. — Slomšek naš duhovni vrtnar. Spisal Etbin boje. Založila Leonova družba v Ljubljani. Pravkar je izšlo to najnovejše znastveno delo o Slomšku — nnšem največjem vzgojitelju preteklega stoletja. Oblika knjižice (obsegajoče 61 strani) je lična, z rdečim tiskom iu sličico Slomška nn ovojni strnili. Pisatelj je knjižici napisal primerno začetno besedo ler jo opremil s preglednim kazalom in vzpodbud- nimi Slomškovimi reki. Knjiga je ponatis iz »Slovenskega učitelja s par dostavki iu popravki. Služila bo dobro ne le kot ur za Slomškove proslave, pred katerimi stojimo, ampak bo hkrati obdržala stalno vrednost, ker je v njej pisec dobro označil Slomšku kol pedagoga poslužujoč se pri tem vseh dosedanjih viru* —, ter še hkrati podal njegovo stiliio-osebnostno označitev, kar do sedaj še ui nihče poskušal pri nas na znanstven način Prav tako pa bo knjiga služila znanstvenemu obdelovanju celotne Slomškove dobe v okviru zgodovine našega slovstva. Zato knjigo, ki slane le 12 Din in se dobi v komisijski razprodaji Nove Založbe ler v vseli večjih knjigarnah, toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za našega pedagoga Slomška in njegovo osebnost! — Razpisana jc služba tajnika pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani. Za lo mesto se bodo upoštevali prosilci, ki so dovršili vsaj nižjo srednjo ali njej enako šolo. Prošnje, opremljene z vsemi prilogami po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti do 20. septembra pri okr. cestnem odboru v Ljubljani, Krekov trg št. 10-1. Kupi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček«! Za en dinar ali dva liževa ga obadva. Za poškodbami umrl. V »Slovencu« smo nedavno poročali o težki nesreči, ki se je 20. avgusta zgodila v Belih vodah. Pri Grebenšku so takrat žgali apno. Okrog jame se je sukal tudi 6 letni Anton Terže in opazoval delo. Ker je stal preblizu, je naenkrat zgubil ravnovesje in padel v jamo vrelega apna. Dečko je dobil nevarne opekline po telesu; v slovenjgraški bolnišnici, kamor so ga morali odpeljati, se je njegovo stanje ra-pidno slabšalo in v sredo 7. t. m. zvečer jc nesrečni otrok podlegel bolečinam. Liit/, peči kopirane a ne dosežene! — Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 16 Din. Kunčjereja je postala v leh časih zelo vaina gospodarska panoga zlasti šc za revneiše sloje. Ako imaš količkaj prostora bodisi na dvorišču ali kje drugje, si lahko sam postaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno žival domačega zajca. Žival ti ne dela veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna jc z odpadki jedil, ki sicer pridejo na smetišče, poleti je pa zadovoljna s krmo, ki jo dobiš za prav nizko ceno, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna in se obilo izplača. Meso domačega zajca je zelo okusna, lahka ter zdrava jed, ki za teletino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse, kar mora vedeti vsakrkdor se bavi s kunčerejo. Knjižica je bogata z ilustracijami, z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ter koristi le ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Usmiljena srca prosi 27 lelna priprosla gospodična, že 4 leta popolnoma slepa, sicer pa zdrava in krepka, brez vseh sredstev in brez lastnega doma, kakršnekoli podpore, da bi se mogla vsaj skromno preživeti. Zelo bi jc bilo ustreženo,- ko bi ji kdo podaril stare citre. Darove sprejema začasno uprava »Slovenca«. Imenovana revica se nahaja sedaj v zdravniški oskrbi v ljubljanski bolnišnici. Najfineiie Glashiitte-nrp dobim %e pri F. Čuden Ljubljano, Prešernova 1 — Važno za tiste, ki iščejo zaposlitve! Opozarjamo na oglas tvrdko J. Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica 2, v današnji številki pod rubriko »Službe dober. — Novost pri ženski obutvi! Po svojih priljubljenih »Majat opankah znana pančevska tovarna daje sedaj v promet nove dnmske čevlje iz baržuna. satena in ripsa, elognlno in fino izdelane. Naše dame bodo sigurno sprejelo tudi te Mnin- proir vode z isto simpatijo kot -Maja- opnnk<\ Pri ku povoniu pazite ns znamko Maja« — Opozhrjamo n« »ilu« lr^ono» *oi»nj*kn-^nkiiK pletenin io koee* * Ljubljani. S* Petr» — Svojim bUgopoktijaim bodele po.,Utili n« grobni spomenik zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Telefon 27-87. — Otvoritev nove restavracije (sobe za tujce) pod Šmarno goro danes popoldne. Za obisk se priporoča Matevž Perovšek. — Za jesenska oblačila najboljše in najcenejše blago v specialni trgovini Novak na Kongresnem trgu. — Redno vpisovanje v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani bo od 1. do 10. septembra 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo in praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu D1S v Pražakovi ulici 8/1. (vogal Miklošičeva cesta 30). Kdor se vpiše v DTs lahko študira vse predmete, ki se učijo na drž. trg. šoli, doma. Šola poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderne jezike. Nu-tančna brezplačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potom tiskanega prospekta, ki ga lahko vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji. Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah sličnih šol v Za-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za naiboljši uspeh. Kdor se ne more vpisati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.) lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravice rednih absolventov te šole. — Preskrbite se! Zavarujte sebe in svoje domače pri »Karitas«, ki ni samopomoč, temveč oddelek velike In edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Špekulacija z bolnimi osebami je izključena! Zahtevajte prospekte. Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Kari-tas<., Ljubljana. — Mohorjeve knjige s koledarjem 1933 si lahko ogledate na velesejmu paviljon J«, lam se sprejemajo tudi novi člani. Vse knjige dobivajo člani po nižjih cenah istotam. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti tesnobnosti, splošnem slabopočulju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-£renčica brez napora in bo- | lečin lahno izpraznjenje črev vseh nepre- 1 bavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj- i odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali >Fran7,-Josef«-vodo z najboljšim uspehom ori moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Vihil Voduiek: Nedei-sae rtusd E angeli j sedemnajste pobinkoštne nedelje: Malti :I4- Ui. K Jezusu sn prišli farizeji in nekdo izmed njih ga je hotel skušali: •Vernik, koleri je najrečjn zapored v poslani?- Jezus odgovori, poletu pa epraia sam: »Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin ječ Današnjemu erungelijll sem se ie od nekdaj čudil. piisel)iin drugemu delu. Msem namreč mogel razumeli, da bi Jezus uporabljal rilale iz Slave zareze. še manj. da bi z njimi hotel farizeje lovili. Ves Jezusor nastop je bil lako božji, da bi bilo ros čudno, če bi se kdaj v svojih odgovorili približal farizejskemu načinu. Hipoma pa sem nekoč zagledal v duhu vse drugače: Jezus ves velik, mogočen in ljubeč sredi pri-hnljenih. zvitih farizejev. Hočejo ga itj >li, preskusili. A njega se ne morejo dotaknili. Njegovo božanstvo ne zalemni pred njimi. Jezus noče udarili, nore vreči zanjke nazaj. LeL vesel je, da jim more nekaj povedati prav od srca. Tisto, kar je višek v vseh knjigah Stare zareze. Jadje so morda že pozabili, posebno farizeji. Jezus poudarja in dopolnjuje. Stava zaveza, Slara zaveza, saj vendar hraniš biser c svojih knjigah, besede o ljubezni! *Ljubi Gospoda, svojega Boga! Kolikor moreš. Se bolj. kot li samo volja premeri. Z vsakim ulri-pom, z vsakim giboni, z vsako mislijo, z vsem sr cem, prav iz dna. Človeku ne sme nit več ostat): ne roke, ne oči. ne ustnice, ne srce. ne daša, ne delo. ne imetje, vse mora biti izročeno božji ljubezni. \e more bili drugače. On je Gospod. On je Bog sveta. Ilog ljudi, '/.ato mora biti sploh vse v ljubezen ujelo, uklenjeno. Vsak človek. Drag t; dragemu. Ni več (Ivanih zapovedi, ni dragih besedi, samo še Ilog in ljubezen, Ilog jn ljubezen. Zdi se mi. da se je nešteto obrazov okrog Jezusa sl>lonilo v spoštovanju in prvi ljubezni. Tudi meni je bila la misel kanr rešitev: z besedami o ljubezni Jezus gotovo ni hotel zavračali, ni hotel loviti, ni hotel udarili. Volem je tako lahko razumeti ludi drugi del. Ni v zanjko. Jezus hoče le prema/piti judovsko, posebno farizejsko mišljenje, ki je tako strašno zemeljsko. Ki mimo zemlje in svoje domovine in svoje izvoljenosti niti v nebo več ne vidi. Oni nikjer ne zaslutijo božjega, zalo tudi malo verujejo. Malo uklanjajo kolena. Še misel o božjem Sinu se jim je čisto spačita: samo besede o kraljevem potomstva, o judovskem kralju, o velikem voditelju zatiranega naroda ... Sama zemlja, same človeške predstave. Jezus pa sloji še vedno velik in ljubeč med njimi. Dopolnjuje, dokazuje. -David se je zamaknil v daljno prihodnost. Videl je Kristusa, božjega Sina. Vi ga pričakujete kot odre senika. Ne slutite, da vam je čisto blizu. Vedno napačno razumele: iščete človeka, Boga ne najdete. Tudi David je vedel za obljubo. Iz njegovega rodu bo izšel! A kaj rod. njegov grelni rod. Kristus je v božjem sijaju. David se globoko sklanja pred njim: Moj Gospod! V hipu ga oslepi ie večji sijaj: sam Bog se sklanja iz večnosti in vabi Sina. Pošilja ga v trpljenje, dviga v zmago. Ves sve/ mu daje v breme, ves svet mu daje k nogam. Kaj besede o potomstvu, o kraljeviču, o človeškem odrešeniku, ko je lako velik Gospod, Sin človekov .. .< Gotovo so se mnogi farizeji sklonili še globlje. ,V/orda so začutili, da je med njimi Gospod. Čisto 'ho je poslalo. Kakor da bi bilo zareče,-a. r mraku. Nihče ga ni vel spraševal. Maribor Stara sfovenska korenina Težki so včasih evangeliji Mi nismo bili zra-ren. zalo nnm je tuja marsikaka beseda in slika. Ne vem. če je prav, a zdi se mi. da včasih ludi pn majhni krivdi evangelistov: tudi oni so razumeli in napisali marsikako Jezusovo besedo prečloveško. Slovenske gorice Sv. Anton. Dne 31. avgusta nas je obiskal rojak naše župnije g. duhovni svetnik in župnik Jo-kob (iašparič iz Trbovelj. V spomin svoje 60 letnice je opravil v naši cerkvi sv. tnašo. K njegovi 60 letnici mu tudi mi Antonijevčani kličemo; Bog z njim še mnogo let! — Hudo sc je ponesrečil v Aiidrencih dne 7. t. m. posestnik Josip Pravdič. Vozil je drva; blizu doma se je voz prevrnil nanj ter mu stri nogo. Prepeljali so g« v bolnišnico. V Slivnici pri Mariboru je 28. avgusla slavil svoj 90. rojstni dan g. Miha Kristan, bivši dolgoletni cerkovnik v Slivnici. — Slavljenec se je rodil 28. avgusta 1843 v Greli, v letu 1808-9 je služboval najprej v Sp. Polskavi, nad 25 let pa v Slivnici, kjer je bil primoran pred dvema letoma radi starosti opustili to službo. Ostala leta pa je jubilant dosti prepotoval, videl je Ljubljano, Gradec, Reko. Trst itd., znal vam je iz svojega življenja toliko zanimivega povedati v lako šaljivi obliki, da so ga povsod radi poslušali. Naš slavljenec pa je tudi dobro znan daleč naokrog kot bivši slikar-samoiik iu knjigovez. Kdo naj prešteje, koliko sob in kuhinj jo prebelil in poslikal, koliko ti.soč knjig je lično in lepo povezal! Ko pa so začeli pozno v jeseni pihati mrzli vetrovi, pa je hitel od hiše do hiše, da je vrezal vse manjkajoče šipe: vsepovsod in vedno jc bil dobrodošel delavec! Od njegovih otrok žive še štirje in sicer: sin Anton ter hčeri Marija in Matilda, ki bivajo že dolga leta v Avstriji, hči Ivanka pa nad vse skrbno streže očetu. V Avstriji bivajoči otroci so leta 1028 — ob očetovi 85 letnici — s skupnimi močmi postavili lepo hišico, kamor prihajajo vsako leto po enkrat, da prebijejo dopust pri svojem očetu in na rodnih tleh. G. Kristan Miha je naročnik Slov. gospodarja, odkar list izhaja, poleg tega pa še drugih nabožnih listov. K njegovemu 90. rojstnemu dnevu mu tudi naš lisi lahko izrazi Iskrene čestitke! Ali vidite, kako mu je šlo na smeh. ko smo ga vzeli na muho ob tej slavnostni priliki! —n. Moževo ž v!jen!e na vesti Družinska tragedija n« Gačniku pojasnjena. Maribor, 10. sept. Gačnik nad Pesnico, kraj žalostnega spomina še od svoječasnih zločinov stefaua Faleža, je pred dnevi doživel zopet slučaj, ki je globoko odjeknil v celi okolici. Posestnika Ivana Ploča, moža v najlepši dobi 44 let, so prepeljali od njegovega doma v mariborsko bolnišnico s smrtnimi ranami na glavi. Ležal je v bolnišnici nekaj dni v globoki nezavesti, potem pa ga je rešila trpljenja smrt, ne da bi mu bila dana beseda, s katero bi pojasnil zago-netko svoje smrti. Preiskava je ugotovila na glavi hude poškodbe, zadane od ostrorobega predmeta, vi I no opeke. Cela okolica je govorila, da je pade. .'loč kot žrtev družinskega prepira. Ko so orožniki sprva zasliševali Antonijo, ženo pokojnega, je tajila, toda končno je klonila ter podala na zapisnik orožnikom priznanje, da si olajša težko vest. Pločeva sla po izjavi žene živela v prepiru. Mož je bil nasilen ter je ženo pretepal. Živela je težko življenje, ti otrok od 4 do 10 let je pri hiši, sedmega pričakuje vsak čas. V takem stanju jo je moževo ravnanje še bolj ogorčilo iti razburjalo. Usodnega l dne v preteklem tednu je prišel Ivan Ploč domov j vinjen in zopet navalil na ženo ter jo tepel. V skrajni razburjenosti je v begu pred možem zagrabila na tleh ležečo zidno opeko ler zagnala težek I kos možu naravnost v glavo. Opotekel se je, pri tem pa jc priletel že drugi kos, ki ga je zadel na j islo mesto ter mu lialrl lobanjo. Mož se je sesedel nezavesten; sedaj se je žena zavedla svojega dejanja. '/. olroci je skušala nesrečneža spraviti k z:i-! vesti, pa je bilo zaman. Sosedje so nato pozvali j rešilno postajo v Mariboru, ki je prepeljala neza-j vestnega Ploča v bolnišnico. Tu je podlegel poškodbam, ženi pa je ostala težka vest, da je za-j krivila v razburjenosti smrt svojega lastnega moža. — Po priznanju so pustili orožniki Antonijo Plo-čevo doma. Kdo bi drugače skrbel za nedolžno de-co, ki je ostala brez očeta in bi jim kruta ječa ugrabila še mater. Možje in fa>it:e mariborski Danes okoli pol 15 priilc v Maribor štafeta slovenskih fantov, ki gre skozi Slovenijo na Slomškov grob. Po prihodu štafete bo slavnostna izroči'ov spominskega pisma, nato govor škofa dr. Tomažiča. Možje in fantje mariborski! Udeležite se te pomenljive prireditve slovenske fantovske mladine! □ Slomškova proslava v Mariboru. Dne 24. septembra zvečer se vrši v Narodnem gledališču proslava 70letnice smrti Aniona Martina Slomška. Spored slavnosti objavimo lokom tedna. □ Kolpnrterji za razprodajo našega lisla v .Mariboru se iščejo. Prijaviti se je v upravi na Koroški cesti št. 1; zaslužek imajo lahko ludi mladenič:, stari vsaj 16 let. □ Avstrijski plavači nastopijo! SSK Maral on u se je posrečilo dobiti plavače kluba GA K iz. Gradca. da nastopijo pri povratku iz Ljubljane danes popoldne na Mariborskem otoku. Gradčani so odigrali sinoči vvaterpolo tekmo z ljubljansko Ilirijo. V Mariboru so znanci že od pomladnega nastopa, vendar je takrat radi slabega vremena imela le maloštevilna publika priliko videli njihovo znanje. Imajo v svoji ekipi par izvrstnih plavačev, ki zastopajo Avstrijo v njeni reprezentanci. Ker dane? ni drugih športnih prireditev, bo nastop plavačev GA K v plavanju in vaterpolu mariborskim prijateljem športa golovo dobrodošel. Tembolj, ker za tekme ni nobene vstopnine, razen na tribuno. Sodili izvrševalec — nevaren poklic. Mariborsko okrožno sodišče je dobilo prijavo, ki dokazuje, s kakšnimi neprijetnimi dogodivščinami je zvezan poklic sodnega eksekulorja. V Ciglencah pri Ptuju bi moral eksekulor rubili sadnega Irgov-ca na tožbo njegovega tovariša iz Maribora. Izvr silili organ jo zatekel žrlev rubežu i ravno pri prevzemanju jabolk pri nekem posestniku. Kot bi dregnil v sršene, je završalo, ko je zahteval eske-kulor vpogled v žepe in listnico. Ker ni šlo z lepa, je prišlo do ruvanja, tekom katerega je segel trgo vec v žep ter vrgel lislnico kmetu, od katerega ie pravkar sadje prevzemal. Pa je bil eksekulor spret-nejši od kmeta, kar v zraku mu je prod nosom vjel denarnico ler jo pobasal v žep. Takrat-pa jo planila trojica, trgovec, njegov poitiagač in kmot, od katerega sta sadje prevzemala in ki se jo bal, da ue bo dobil za jabolka plačila, če bo pobral der.ar eksekulor, na sodnega organa; podrli s j ga na tla It, mu odvzeli denar s silo. Raztrgali so mu pri tem ravsu obleko, ga povaljali in opraskali. Spričo takih nevarnosti je eksekutor jadruo pobegnil, prijavil pa je zadevo sodišču in sedaj bodo imeli besedo paragrafi, ki v takih primerih ne poznajo šale. — □ !l mest in 251 prošenj. Znak našega hudega časa je izkušnja, ki jo je napravila mariborska policija. Razpisali so 9 mest policijskih stražnikov, dospelo pa je do sedaj nič manj kol 254 prošenj; poleg tega pa prihajajo prosilci tudi osebno neprestano na komisarijal, da se jih je oglasilo skoraj toliko, kot pismenih prosilcev. Med njimi, ki se potegujejo za mesto mariborskega stražnika, so ljudje najrazličnejše starosti in poklicev □ Ovire obrtnemu šolstvu v Mariboru. Letos pomladi je mestna občina skupno z gospodarskimi krogi Maribora pokrenila akcijo za osnovanje obrtnega šolstva v Mariboru. Ker za enkrat ni na razpolago prostorov, da bi se ustanovila moška obrtna šola, je občina zaprosila ministrstvo prosvete za osnovanje ženske obrlne šole. Prostore za šolo bi dala občina "na razpolago v Vesni, kjer so nahaia sedaj nižja ženska obrtna šola. Ravno tako bi občina prispevala brezplačno kurjavo in razsvetljavo, dočim bi država naslavlja osebje. Kakor smo do- □ V Bergov dvor na Galvnem Irgu šl. 23 se je preselil znani mariborski draguljar, platar in mar Ignacij .lan. Več glej v današnjem oglasnem delu lista. □ Pri Majdlču. glavni kolodvor, Mariborski otok, vedno sveže pivo, izborila vina. povsod priznana odlična postrežba! Ql Dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni in porodništvo, Glavni trg 18. zopet redno ordinira <~ ' in od pol 14 do pol 16. Celjski akrobati v Slovenjgradcu Slovcnjgradec, 9. septembra. Prvi celjski akrobati, ki so lotos nastopali po raznih krajih Slovenije, so zadnje dni gostovali Iu ii v Slovenjgradcu. Kakor povsod drugod, so 'u li 'likaj zapustili najboljše vlise ter želi za svi o nevarne produkcije polno pohvale in priznanja S.oj nastop so imeli napovedan že za nedeljo -1 septembra dvakrat, enkrat dopoldne in zvečer Prvo predstavo so takrat izvajali, drugo pa so •n.;ra'i radi slabega vremena opustili. Radi tega so svoi nastop preložili na praznik 8. septembni. Žico so napeli od Druškovičeve na Viborny evo hišo na sredi Kraljeviča Andreja ceste. Nastopal so: >odja akrobatov Vinko Bučar. Adoll K rajne ti;! č 11 a Kristina Mlinaric. Rudolf Bučar n Irugi. Vsi ti akrobati. ki so vsi obrtniški nameščenci ter je njihov pravi poklic le obrtna stroka - gdčna Mlinarič j? šivilja, doma iz Družni i rja pri Šoštanju — akrobatika je le njihov spori, so v nekaterih t ačkah pre kosili tudi najboljše poklicne tujenarodne akrobate. Prav posebno občudovanje' so želi naši mladi akrobati pri spri I no izvedenem prevozu s kolesom po žici. hoji v košarah, hoji v vreči, lezenju skozi obroč, pri čemer je K rajne zlezel skozi obroč od kolesa, postavljen na žico. dalje narodna skupina in prenos fantiča na drugo slran. /.a to točko je bilo razglašeno, da se naj javi lisli. kateri hoče, da ga nn ramah preneso na drugo stran. Oglasil se je mlad osemletni fantek Stanko Viborny, ki ga je akrobat srečno prenesel na drugo slran. Nadaljnje prav zanimive in drzne točke so bile ognjemet in rimsko zvezde, pri katerih je pogumni in vztrajni akrobat stal na sredi žice brez. mreže delj časa ves v ognju, na hrbtu pa je imel pritrjeno pločevinasto ploščo, iz katere so visoko v zrak bombardirale rimske zvezde. Pri ognjemetu pa je bilo na čelado na glavi pritrjeno kolo. iz katerega je med naglim vrtenjem bruhal iz štirih strani gost ogenj. Gledalci so se drznim fantom oddolžili z obilnim ploskanjem i n odobravanjem. „!Kar:f!as" je vama Polom raznih samopomoči jo vzbudil pri ljudeh, ki lic ločijo samopomoči od pravega j zavarovanja, nezaupanje do zavarovanja sploh. Krivda jo v toni. ker našo ljudstvo ni poučeno o pomenu pravega, solidnega zavarovanja, šc sc dobijo nn deželi ljudje, ki so prepričani. da je f KARITAS« tudi samopomoč. Mnogo jih jo šc. ki no vedo. da je »KARITAS« oddelek veliko in edine slovenske zavarovalnico. Vzajemno zavarovalnico. »KARITAS« jo nastala kot protiutež sistemu samopomoči. Svoj začetek ima »KARITAS« v Nemčiji, kjer jo po vojni propadlo nad 'KKIO saino|k)nio(i. ki jih je dolno prevzela KARITAS. Kmalu sc pojavi »KARITAS« tudi v drugih državah. Danes stojo to zavarovanje žo milijone članov. »KARITAS« postaja nekaj splošnega, nekaj ljudskega. Za ljudstvo je to zavarovanje velikega socialnega in vzgojnega pomenu. Namenjeno jc to zavarovanje zlasti manj premožnim slojem. Ugotoviti pa moralno, (In se toga zavarovanja radi poslužujejo tudi premožnejši ljudje, ki ,sc no zavarujejo toliko iz socialno potrebe, kolikor zato, da moralno podprejo to veliko socialno ustanovo. Med svojimi zavarovanci ima »KARITAS« mnogo osebnosti, ki so s svojim pristopom dokazalo, da smatrajo KARITAS« vredno popolnega zaupanju. Vsi. ki ste radi propasti raznih sanioponioči izgubili zaupanje ludi v pravo znvnrovtjtijo, iti še posebno listi, ki sto pri ukinjenih s.unopo-niocili ka j izgubili, vodite, dn jc »K ARI I AS. oddelek veliko, 52 let staro zavarovalnico, ki goji ie pruvo in popolnoma varno zavarovanje. Kaj počno v Stresi? Stresa, 10. sept. tg. Danes popoldne so prišli na konferenci do glavnega vprašanja, kako bi mogle državo kupovnlke zediniti glede načina o prednostnem postopanju z žitom iz vzhodno evropskih držav. Vtis je bil, da Francozi ne vztrajajo brezpogojno pri svojem predlogu o kolektivni pogodbi, temveč da pto vedno bolj samo z.i> premostitev nasprotsva z Kalijo. Na nemški nosredovalni predlog, da uai bi se države kupovalke po prosti izberi mogle odločiti ali za dovoljenje prednostnih carin, ali na za finančno koniribuciio agrarnim državam. kakor io ie predlagala Italija, ie ugovarjal de Michells, da hi bilo treba razpolagati z določeno finarčiio pomočjo, za katero je predlagal posebno takso zn svetovno trgovino v proeenliuil u višini s trgovinskim volumennni vsake države Pri leni pa bi smele posamezne države ta prispevek ooravni ti ludi s carinskimi popusti. Zastopnik Nc;rč:''e se jj od leč -mi branil oroti taki novi obremenitvi NeniČi i-1 Oh koncu prve<»n to Ina konferenci ie ugotoviti sledeče: da se ie Frauciia odrekla Tardieideven u načrtu s lem. da ie opustila češkoslovaško klavzulo, da se ie izialovil poskus PoDsko. katera ie hote'a blok vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav, da so se tri evron«ke kontinentalne velesile zediinie v lem. da je treba agrarnim državam ob Donavi pomagati skupno; dane« pa je prišlo do najvažuei-šegn zhl žanii« v vprašanju posebnea prednostnega postopka pri žMu vzhodno o-••■■?;• Iržav. Za on> '"'rt p brpznoselnosti Ženeva. 10 -<'i>' !g. Studijski odbor Zveze na« rodov za odpravo brezposelnosti, ki se je dne 7. t. m. sestal Ireljič je končal svoje delovanje. Ker jo bilo njegovo pooblastilo samo gospodarsko in računsko. se ni imel baviti z možnostjo izvršitve načrtov, ki so iih predložile vlade Jugoslavije, Poljske, Bolgarske, Mad;arske. Avstrije in Romunije. Ore naiveč za graditev cest, železnic, telefonskih prog itd. Večina nrčrlov pn, ki so bili predloženi in od katerih ie bilo več priporočenih, obravnava samo inlerese posameznih držav. Gof.dnloua bodo usmrtili Pariš, 10. sept. Ig. Komisija pravosodnega ministrstva za pomilostitev je odklonila prošnjo dr. Gorgulova za pomilostitev. Sedaj ima le še predsednik republiko odločati o usodi obsojenca in nI nobenega dvoma, da bo tudi ta zadnji poskus ostal brezuspešen in da bodo Gorgulova v torek ali v sredo usmrtili. Konec nočnih plavalnih tekem na f.liriii (Začetek poročila nn 2. strani.) Nato je sledila slafela 4 X 200 prosto. Ilirian« ski plavači v G. A. K. niso imeli ostre konkurence. Zalo tudi čas ni tak. kakršen bi lahko bil Plavali pa so le 8 sok. slabše, kol je državni rekord V štafeti Ilirije so plavali Lavrenčič. Fuchs, Jesih in Frič. Nn cilj so prispeli v času 10:37:8, drugi G. A. K. Rtkliger, Just, Reinor iu Tandler v času 11:: 18.2. Za lo točko so nastopili domači tekmovalci juniorji in seirorii v sliifeli 50X100X200X200^:50. Te štafete s«i običajne v Nemčiji, da klubi vidijo, krko se posamezni plavači obnesejo na raznih progah. Zmagali so juniorji v času 6:22 nad seniorji, ki so za to progo rabili <5:42:8. Nalo so nastopili prsni plavači na progi 100 tn, kjer je za (!. A. K. plaval avstrijski reprezentančni tekmovalec, ki je ludi prvi prišel na cilj v času 1:24:6. Za Ilirijo jo startni junior Hribar, ki je dosegel sedaj najboljši čas 1:29:5 Nato se .ie začela vvaterpoolo tekma. Ilirija : GAC 11 . 2 (4 : 1). Najbolj se io občinstvo zanimalo za vvaterpolo tekmo. Ako hoče Ilirija, da bo vvaterpolo po letih izpodrinil nogomet, bo morala gledati, da bo vabila resnejše nasprotnike, od katerih se bomo kaj naučili in videli tudi lopo igro. GAC ni bil pravi nasprotnik za Ilirijo, ki je danes dosegla nad njim visoko zmago. Goste so domači nadkriljevali v vsakem oziru, čeprav je tudi našim dostikrat primanjkovalo pregleda nad igro. Taktično so bili domači zelo šibki; kakor hitro so pa začeli igrati tako, kot jo treba, so bili Gradčani brez moči. Zlasti v drugem polčasu so domači zabijali gole, kakor so hoteli. (Poraz bi bil še večji, ako bi bil sodnik g. Kra-maršič priznal vse gole, ki so padli. Igra jo bila še dosti fair. Za zakliuček sezone bi morala Ilirija kot najboljši plavalni klub v državi povabiti močnejšega nasprotnika. Celje J3■ Število učencev na drž. real. gimnaziji v Celju. Včeraj se je zaključilo vpisovanje in so sedaj znane točne številke. Vpisalo se je v I. razred 180, v 11. 170, v lil. 127, v IV. 110, v V. 49, v VI. 41, v VIL 29, v VIII. razred pa 55 učencev in učenk. Skupaj torej 761. V prvem razredu je napram lanskemu šolskemu lelti padlo število vpisanih učencev in učenk za 31, kar bo brez dvoma pripisovati uvedbi šolnine. Celotno število učencev in učenk je pa kljub temu letos za 16 večje od lani. Zanimiv jc vzrok majhnemti številu dijaštva v V. VI. in VII. razredu: so to dijaki, rojeni v letih svetovne vojne 1915 do 1918. gr Nogometna tekma. Danes popoldan ob pol 5 bo pri > Skalni kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Olimp, Ciaberje in SK Sloga, Sevnica. & Sporluo društvo »Borut* v Gotovljah je i priredilo v četrtek, dne 8. t. m. precej dobro obi-! skan pevski konccrt pod vodstvom gospoda Gor« j šeka, sina goloveljskega organista in občinskega ' tajnika. Tudi moralni uspeh je bil zadovo'j:v in j moremo gospodu pevovodji samo čestitat'. gs Popravili izpiti in vpisovani1 v .trgovsko I nadaljevalno šolo v Celju. Popravni izpiti za šolsko' leto 1931/32 na trgovski nadaljevalni šoli v Celju, j se bodo vršili za vse razrede: a) pismeni v torek t 20. septembra I. 1. ter b) ustmeni v sredo, dne 21. I septembra t. I., vsakokrat ob 16, začenši po raz-- poredu. ki bo na uradni deski. K teni izpitom, i kakor tudi k eveiituelnim drugim izpitom, ki se bodo vršili v istem času, sc bo javili učencem in učenkam pri vodstvu šole 15., 16. ali 17 septembra od IS do 19 in prinesti s seboj zadn e :"o'sko izpričevalo. Sprejemni izpiti za prvi razi d orlna-dejo po §§ 253. in 298. zakona o obrtih. \'| "0-vanje za šolsko leto 1932/33 bo 26. in 27. sepl i i-bra t. I. vsakikrat od 18 do 20. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 25 Din. V to šolo se morajo vpisati in jo obiskovati vsi trgovski vajenci v mestu Celju in naslednjih krajih njegove okolice: Bnbno, Breg, Onberjc, Lava, Leveč, Liscc, Medlog, Ostrožno, 1'olule, Sp. Mudinja Sp. Ložnica, Trnovljc, Zagrad Za vodna, /g. Hudinja, Bukovžlak, Cret, Dobrova, štore, Teharje. Redni pouk bo pričel za prvi razred y ponedeljek, dne 3. oktobra t. L, za drugi in tretji razred pa v torek dne 4. oktobra, obakrat ob 16. 25 let Ljudske posojilnice v Celju Celje, 9. sept. O priliki, ko proslavlja ljudska posojilnica srebrni jubilej, vladajo v gospodarstvu težki časi. Zato je bila tudi proslava tega jubilej a, kar mogoče skromna in sedanjim razmeram primerna. Na Marijin praznik dne 8. septembra t. 1. je bral pri sv. Jožefu ob 9 načelnik g. prof Cestnik, ki načeljuje posojilnici od njenega začetka, zahvalno sv. mašo za dosežene uspehe ter se spominjal tudi vseh, ki so v teku 25 let delovali kot člani načelstva ali nadzorstva, pa jih danes ni več med živimi. Prosil je tudi nadaljnega božjega blagoslova. Pri sveti maši je pel kvartet pod vodstvom g. Mihelčiča. Nato se je vršila ob 10 v posojilnični posvetovalnici slovesna seja, kateri so prisostvovali načelstvo, nadzorstvo in uradništvo. Načelnik g. prof. Cestnik je orisal v kratkih besedah vzroke, zakaj je bila posojilnica ustanovljena, podal njeno kratko zgodovino, se zahvalil članom načelstva in nadzorstva ter uradništvu za požrtvovalno delo ter se spominjal tudi vseh tistih, ki so veliko storili za posojilnico, pa se nahajajo že v večnosti. V imenu načelstva in nadzorstva se je zahvalil načelniku g. JagodiČ, v imenu uradništva pa g. ravnatelj Jerič. Želimo Ljudski posojilnici v Celju, da bi prebrcdla srečno sedanjo težko gospodarsko krizo in da bi še nadalje podpirala kulturne in dobrodelne institucije. Iz zagorskega revirja Zagorje, 9. seipt. Resne poškodbe je dobil 8-letni Tonček, sin rudarja Drobneta. Na nogo mu je padla 6 metrov dolga železna tračnica. Pri tem mu je skočila noga v kolenu iz sklepa, in se mu na-lomila kost. Na odredbo zdravnika je bil prepeljan v bolnišnico v Ljubljano. V nedeljo vprizori tukajšnje prosv. društvo dramski odsek, četrtič opero »Adam Ravburc, topot po znižanih cenah (2 in 3 Din), dn bo lahko vsik videl igro. Športni klub »Sloga« iz Lok je igral v nedeljo poskusno igro s SK Zagorjem. Rezultat 1:3 v korist SK Zagorja. Tekma je bila vseskozi zelo disciplinirana in mirna. V četrtek pa so igrali prijateljsko tekmo v Trbovljah SK Retje. Rezultat t: 10 v korist SK Retje. Rezultat je bilo zato slabši, ker so bili preboječi, njihov start ni odgovarjal startu Retjanov, polog tega jih je pa motil igralni prostor. V kotredežikem rovu je izbruhnil te dni ogenj. Vnele so se plasti premoga. Uprava sc prizadeva omejiti, oziroma zadušiti požar, ki bi lahko postal usoden. Zaloge premoga postajajo vedno večje pri tukajšnjem rudniku. Začeli so uporabljati nove prostore za deponiranje premoga. Praznovnnjc ne samo, da se nadaljuje (-vsak teden |>o tri dni), ampak vedno grozijo še z novimi redukcijami. Požar Šoštanj, 8. sept. V zadnjem času so požari v šaleški dolini »do pogosti; do sodnj je ogenj izbruhnil v okoliščinah, ki kažejo, da je delo zlobnega človeka, ki iz maščevalnosti ali pa iz gole>ga sadizma povroča škodo in peha ljudstvo v še bolj kritičen položaj. V noči od srede na četrtek je zopet za-krvavelo nebo: daleč nn okrog je bil viden grozen kres: gorelo je gospodarsko poslopje posestnika Zaljubelška v Skalah. Na klic zvona in rudniške sirene so sicer kmalu prihitela nu kraj nesreče gasilna društva iz Družmirja, Šoštanja in Velenja, a vsaka rešitev objekta je bila izključena, ker je primanjkovalo vode. — Zav m tivulnina je znatna, povzročene škode pa nc bo krila-. Nenadna smrt Napadel prijatelja Skocjan pri Mokronogu, 8. sept. V sredo 7. sept. je nesla v mlin 22 letna Jožefa Zeleznik. Rila je popolnoma zdrava. Nazaj gred« ji je pa postalo nenadoma slabo. Prinesli so jo domov. Na praznik 8. sept. pa je ob 14, pre-videna s sv, zakramenti, za vedno zatisnila oči. Na Marijin praznik je šel Komljanee Vinko, ki je poročen na Vinici, k svoji materi v Jerman vrh. Ko se je zvečer vračal domov, ga je njemu znana družba povabila na kozarček vina v zidanico. Ker je imel do doma še precej daleč, se je poslovil in sam odšel. Kmalu pa je zapustil družbo K. iz Bučke ter jo mahnil s kolesom za Komljan-cem. V Logičah je skočil K. nenadoma na Kom-ljanca ter ga udaril trikrat s težkim predmetom no glavi. Napadeni se je onesvestil in zgrudil. Napadalcu to ni zadostovalo, suval ga je še naprej. Čez nekaj časa je Komljanee prišel k zavesti. Posrečilo se mu je zbežati. Kaj je vzxok, da je K. napadel svojega prijatelja, se ne da ugotoviti. Slovenjgradec Jazbec na Uršlji gori. Zadnjo nedeljo je oskrbnica planinske kpče na Uršlji gori, gospa Lahovnik, postregla svoje goste z neobičajno pečenko. Ko so ti pečenko s slastjo in okusom pojedli, jih je oskrbnica vprašala, ali vedo, kakšno pečenko so jedli. Gostje so ugibali, pa niso mogli pravo uganiti, dokler jim oskrbnica ni sama povedala, da so jedli jazbeca. Pa niso jazbeca ujeli na Uršlji gori, ker se tam nima s čim hraniti in torej tako visoko sploh ne živi. Stvar je bila druga. Jazbeca je ustrelil ponoči prejšnje noči dober lovec in posestnik Brložnik, p. d. Suler v Selah v svoji koruzi. Ko pa je šel v soboto mož oskrbnice g. Lahovnik na Uršlje goro mimo Brložnika, mu jc le-ta dal lep kos jazbeca za planinski dom na Uršlji gori, da tam pogostijo svoje goste. Tatovi na delu. Pretekli ponedeljek ponoči je neznan lat zmaknil Knežacu Francu iz St. Janža novo kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1600 Din. Kolarju Englert Antonu iz Sv. Jederti pa je prav tako notnan tat izmaknil vse kolarsko orodje, vredno okrog 1500 Din. Za uzinovičem, ki je bil najbrž v obeli slučajih eden in isti, še ni nobenega sledu. Orožništvo. je na delu. Sadjarsko predavanje. V nedeljo je bilo prav dobro obiskano sadjarsko predavanje v restavraciji Cajnko. Pri predavanju eo govorili kmet. referent Wernig o splošnih vidikih sadjarstva fn letošnje sadne kupčije, drevesničar Hrastnik iz Št. Ilja pri Velenju pa v prav domačih besedah o odbiri sadja za kupčijo in pravilnem gojenju sadnega drevja. Pooblaščeni nakupovalec in izvozničar sadja g. Cajnko pa je govoril podrobno o letošnji sadni kupčiji, ki ni dosedaj prav nič ugodna, ker sadje nima nobene prave cene. Zborovalci so izvajanjem govornikov sledili s prav resnim zanimanjem. Ptuj Žalostne stvari. V Gruškovju so našli že mrtvega, z razbito glavo, posestnika Jožefa Per-neka. Dejanski stan uiboja je ugotovila komisija,^ v kateri so bili dr. Lipič, dr. Mrgole, dr. Vrečko in Božičko kot zapisnikar. — Na polirja Marka Štiiheca od Velike Nedelje so streljuli neznanci; dva strelu je dobil v trebuh, t v roko in polem še devet vbodljajev. Njegovo stanje je obuipno. Rokovnjnči so poizkusili svojo srečo, ko so sc vtihotapili v Kle.menčičevo gostilno v Vurbergu; odnesli so vino, steklenice in drugo v vrednosti 2000 Din. Orožniki poizvedujejo za rokovnjači. Protestni sestanek ptujskih zadrugarjev je bil dne 8. t. m. pri šeguli, rudi ukinitve tukajšnjega oddajulišČa Konzumnegu društvu za Slovenijo v Ljubljani. Gasilske vaje bodo danes ob 15 pri Sv. Marjeti niže Ptuja; udeležijo sc jili požarne hrambe župe Ptuj, levi breg. Vaje vodi župni podsta-rosta Kores. Mesto venca nn grob umrlega trgovca g. Schurnerju je daroval dimnikarski mojster Fr. Breznik, tuk. gasilskemu društvu Din 100. Tedensko službo gasilcev od II. do 18. t. m. ima prvi vod, prva desetina in sicer četovodja Krnest Dascli in desetnik Leopold Kropf. Re-iševalni oddelek: šofer Omulec in desetnik Zaj-išek, od moštva Murko in Muhuč Pohištvena obrt no velesejmu Sfcofia Loka Važen domač izum. Mehanik Alojzij Kralj je izumil na nov način skonstruiran električni grelec in baterijo. Grelec segreje 5 litrov vode v petih minutah do 5(1 stopinj in pri tem porabi prav malo električnega toka. Moste pri Ljublfani Naše Prosvetno društvo prične s svojo gledališko sezono v nedeljo, dne 18. septembra. Igrali bodo pravljično igro »Zlatorog«. Pevske točke bo spremljal orkester »Sloge*. Da bo tudi sosednim društvom mogoče ogledati si lepo delo, zato bodo igrali ob 3 popoldne in zvečer ob 8. Knjižnica v Ljudskem domu ima zopet nekaj novih knjig. Sezite pridno po njih. Odprta je vsak večer ob 19. Skušnja za »Zlatoroga« je v ponedeljek ob 20. Pridite vsi. — Tajnik. Liutomer 70 letnico smrti škofa Slomška proslavi naše Prosvetno društvo v nedeljo 18. septembra popoldne v Katoliškem domu. Uvodni govor o Slomšku bo , imal predsednik Prosvetne zveze g. prol. dr. Hoh-! njec iz Maribora. Uprizorimo kot otvoritev gledališke sezone ljubko domačo igro s peljem Pri kapelici«, spisal p. Zakrajšek. V glavni vlogi Jurčka gostuje g. Gustl Haluiša od Svetinj. Domači pevski zbor zapoje na začetku Ferjančičevo »Slava Slomšku-, za konec venček Slomškovih ponarodellh. Od blizu in daleč pridite k proslavi velikega narodnega vzgojitelja! Jesenske konjske dirke se vršijo danes popoldne na Cvenu. Tekmujejo domačini in gostje. — Pretekli teden se je vršilo premiranje konj za ljutomerski okraj. Opaziti je bilo nekaj lepih eksem-pUrov vročekrvne pasme. Razdeljenih je bilo več nagrad. ]\azznemila L-ubljana Gledališke predstave pod milim nebom Nedelja, 11. septembra, ob pol 16: MASCOTA (Tivoli). — Ob pol 20: SLEHERNIK (Kongresni trg). Prosvetno društvo »Trnovo« v Ljubljani vprizori danes že v drugič na prostem na obširnem društvenem dvorišču v Karunovi ulici 14 1". S. Finžgarjevo ljudsko igro »Naša kri« ob pol 8 zvečer. Pri igri sodeluje tudi godba »Sloga . Vljudno vabimo prijatelje iz Ljubljane ter iz bližnje okolice, da se te vprizoritve na prostem, ki je obenem zadnja, udeleže v obilnem številu. Predprodaja vstopnic je v društvenem domu. — Odbor. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu, da se vrši dobrodelna tombola, dne 18. septembra 1932 ob 15 na Kongresnem trgu. Ker je ta prireditev v korist vdov in sirot, se odbor najtopleje priporoča za čimvečjo udeležbo cenjenega občinstva. — Odbor. Smuški odsek SPD Zagorje bo predvajal v lastni režiji v dneh 15., 16. in 17. t, m. ob 7 zvečer prvi slovenski alpski velefilm v Kraljestvu Zlato-roga v kino Triglav. Ustanovitev sekcije UROIR v Krškem. Na nedeljskem sestanku rezervnih častnikov v Krškem se je sklenilo, da se ustanovi za krški okraj sekcija UROIR, pododbora Ljubljane. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Kapetan fregate Pfeifer Vladimir, predsednik; no-tar Mejač Anton, tajnik; odvetnik dr. Doboviišek Rudolf in gražčak Ulm Anton, odbornika. — V četrtek, dne 15. t. m., bo v Kršk em ob 9 dopoldne v kapucinski cerkvi slovesni rekvijem za padle bojevnike iz svetovne vojne, nato pa v dvorani hotela Gregorič ustanovni občni zbor nove sekcije. — Vsi rezervni častniki in dobrovoljci iz krškega okraja vljudno povabljeni k udeležbi. Cerkveni vestnih II. vnanja kongregacija pri uršulinkah ima danes popoldne ob 2 mesečni shod. Pridite vse. — Voditelj. Poizvedovanja Našla sem na praznik dne 8. t. m. na poti iz Zelenice na planino damsko pleteno jopico. Kdor jo je izgubil, jo dobi pri Benedik Franc, Kranj, Kokriško predmestje 30. Izgubila se je dne 31, avgusta srebrna za-pestna ura z verižico, na kolodvoru Jesenice. Pošten najditelj naj jo vrne proti dobri nagradi na upravo »Slovenca«. IVAN KRALJ se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska c. 2 Izjava! Kot član Stavbne hranilnice in posojilnice »Moj dom« v Ljubljani, Miklošičeva 15, se čutim dolžnega izjaviti tem potom, da mi je bilo odobreno brezobrestno posojilo v znesku 35.000 Din po že dvamesečnem čakanju in umit izrabil vsaku priložnost, da b om to zadrugo vsakomur najtopleje priporočal. Jank Gabrijel, železničar. Ce je kdo lahko ponosen na silen napredek naše domače obrti, so to brez dvoma naSi mizarji, ki so v zadnjih letih v ljubljanski okolici, zlasti v St. Vidu ustvarili pravo slovensko tradicionalno pohištveno obrt. Po kakovosti svojih izdelkov se ti naši mojstri brez izjeme lahko merijo z inozemstvom. Zlasti nekateri pa so na letošnjem jesenskem velesejmu razstavili naravnost čudovite stvari.Mnogi mizarji delajo danes v soglasju z umetniki in priznanimi arhitekti. Tako se v pohištvu, k> ga izdeluje Št. Vid, vedno bolj uveljavlja moderna črta, sodoben slog. Žal še nismo toliko napredovali v domači htf.u imetnosti ter še vedno čakamo mojstra in umei^l.a arhitekta obenem, ki bi skupaj ustvarila cenen domač slovenski hišni pohištveni slog. Svetujemo mizarjem, da resno proučijo tudi to vprašanje. Da je tak slog mogoč, da ga naši mojstri morejo ustvariti, v to verujemo. Tudi tu velja znana rečeijica — začeti je treba! Toda oglejmo si letoinje razstavljeno pohištvo naših mojstrov podrobneje. Takoj oh vhodu v pohištveni paviljon na spreseneti moderna spalnica I. Mrharja iz Št. Vida, izdelana po načrtu arh. ing. C. Tavčarja iz domače orehove korenine, kombinirane s cebrovino. Razen skupne dvojne postelje in skupne dvojne omare za perilo, je posebnost te spalnice zlasti veliko zrcalo, | ki je vzidano v steno in se poljudno premika. Nočne omarice so izdelane kakor stolčki, zadnjo steno jim tvori poseben podaljšek iz zglavja postelje. Spalnica velja 25.000 Din ter so se zanimali zanjo celo inozemci. Nasproti Mrharja ie razstavil gosp. Rok Ber-lič in sicer jedilnico iz kanadskega oreha ter samsko spalnico iz kanadske hruške. Zanimiva je kombinacija postelje, nočne omarice ter toaletne omarice z ogledalom vred. Zaradi te lepe kombinacije vlada za to spalnico izredno veliko zanimanje. Izdelava je prvovrstna ter spominja nekoliko na narodni slog, kar spalnico posebno odlikuje. V pohištvo so vdelani razni vložki, v omare za vdelanimi šipami so položene narodne čipke, kar spalnico nenavadno poživi. Načrti za spalnico so od gosp. arh. Strenarja. Zraven je jedilnica gosp. Velkavrha iz Viž-marij izdelana iz domače temne orehove korenine, kombinirane z makazovino. Jedilnica vzbuja pozornost zlasti zaradi mirne črte ter solidnosti, ki je očitna. Moderni slog se prijetno spaja z domačnostjo. Tudi tpalnica iz afriške hruške je okusna in lepa. Vse je tudi razmeroma poceni. Praktična novost za gospodinje je kuhinjska oprava gosp. F. Tomšiča iz Zg. Kašlja, ki je bila prodana dvakrat. Gospodinje tudi pridno naročajo posamezne pomivalne mize za navadno gospodinjstvo, ki veljajo od 650—850 Din. Spalnica iz Rio palisandra je menda edina te vrste na razstavi. Zelo lepa, preprosta in okusna je orehova jedil niča, v kateri je posebna praktična raztegljiva miza, ki je porabna tudi za večji salon. Jedilnica velja 14.003 Din ter je bila dvakrat prodana. Razen tega ima gosp. Tomšič razstavljeno še spalnico iz orehove korenine za 13.000 Din. i Dobro kupčijo je napravil tudi gosp. Bitenc j llinko iz Vižmarij, ki je postavil na velesejem lep i solmi bifte, ki se zanj zanimajo zlasti kupci z juga. Krasna spalnica, izdelana po lastnih načrtih iz orehove korenine, okrašena s kavkaškim orehom, je bila v par dnevih prodana štirikrat. Za ljubitelje knjig je tu zlasti primerna zelo krasna knjižnična omara iz orehove korenine, okrašena s kavkašk im orehom. Namesto nekdanjih topih stojal za rože se vedno bolj uveljavljajo kombinirana stojala, si združujejo n. pr. pri spalnici g. Bitenca stojala za cvetlice s shrambo za likerje in podobno Odlično mesto zavzema seveda med razstav ljalci znana tovarna pohištva Erman in Arhar iz Št. Vida. Oba družabnika sta bila m<~d prvimi, ki sta postavila na trg današnjim razmeram odgovarjajoče ceneno pohištvo, ki jc obenem lepo in praktično. Poleg bratov Erjavcev iz Tacna zavzema tovarna Erman & Arhar največjo prostorninsko ploskev v pohištvenem paviljonu. Razstavila je dve spalnici iz kavkaškega oreha ter eno jedilnico, ra- Občni zbor Zveze trgovskih gremijev XII. redni letni občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani bo v nedeljo, dne 18. septembra 1932 ob 9 dopoldne v dvorani kopališča v Laškem s sledečim dnevnim redom: t. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Računski zaključek za leto 1931 in poročilo pregle-dovalcev računov. 4. Proračun in določitev zvezne doklade na leto 1932. 5. Preosnovanje Zveze po § 363. obrtnega zakona. 6. Poročilo o socialnem zavarovanju po § 384. obrtnega zakona, — o zadružništvu, — o tujskem prometu in lesni trgovini. 7. Resolucije. V soboto, dne 17. septembra t. I. ob 4 popoldne se bo vršila v dvorani kopališča v Laškem predkonferenca zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih združenj. Zveza poživlja vse delegate, da se zanesljivo udeleže predkonference in že na predkonferenci povedo vse one težnje in zahteve, za katere žele, da se o njih razpravlja in da jih Zveza upošteva. Ljubljanska hreditna banka Ljubljanska kreditna banka nam poroča: Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je na svoji plenarni seji dne 9. t. m. sklenil v sporazumu z g. komisarjem ministra trgovine in industrije v smislu čl. 3. točka 2 uredbe o plačilnih rokih za vlogo in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani od 26. maja t. I., da izplača zavod s 1. januarjem 1933 vsem vlagateljem na hranilne knjižice in tekoče račune najmanj polletne obresti, ker si je banka že do danes zagotovila za to potrebna denarna sredstva. V primeru pa, dn se bo na denarnem trgu položaj do konca t. 1. zboljšal, bo banka sorazmerno z razpoložljivimi sredstvj primerno zvišala izplačila. Vlagateljem in imetnikom tekočih računov bo izplačal zavod na zahtevo (VI 1. oktobra t. 1. dalje z njihovega dobroimetja akontacijo v iznosu, ki odgovarja obrestim za trontesečje od 30. junija do 30. septembra t. 1. « Strojeslovje. S tem delom je prof. ing. Stane Premelč podal že dolgo pogrešan pregled strojne tehnike. Uvodoma je razložena mehaniška osnova za razumevanje obratovanja. Nato sledi v prvem delu smotren pregled strojnih elementov t načeli "jih izračunavanja in dimenzioniranja. Obravnava vijake, zakovice, zagozde, cevi, zaporne organe, osi, gredi, sestopke, ležaje, razne načine pogona itd. Drugi del knjige nam pa podaja pregled strojev. Začenja z vodnimi stroji, to je vodnimi kolesi m raznimi vrstami vodnih turbin. Slede toplotni stroji s pripadajočo opremo. Razloži razne parne stroje in parne turbine s pripadajočo armaturo in kothšči v najnovejših izvedbah strojne tehnike. S posebno pažnjo so obdelani eksplozijski motorji zen tega tudi pohištvo za kabinet. Tvrdka razstavlja že od obstoja velesejma vsako leto v splošno zadovoljstvo ter se skuša vedno bolj izpopolnjevati in specializirati. Brata Egidij in Karel Erjavec ki sta tudi že dovolj znana v zboru naših odličnih mizarjev, sta postavila jedilnico, ki je bila takoj prodana v Zagorje. Razen tega sta postavila še dve spalnici, eno iz kavkaškega oreha, drug-o iz finske breze, ki zaradi lepe izdelave in obenem nizke cene vzbujata splošno zanimanje obiskovalcev velesejma. V reklamne namene dajeta razstavljalca obiskovalcem slikan katalog z lepimi, modernimi vzorci pohištva brezplačno. Svojo bogato in pestro zalogo pohištva imata brata ob tacenskem mostu. V tem paviljonu je tudi tovarnar gosp. A. Kregar in sinovi, ki so znani po svoji veliki zalogi pohištva ob vižmarskem kolodvoru. Na velesejmu imajo Kregarjevi postavljeni dve lepi spalnici, eno iz cvetličnega jesena, vloženo s cebrano, ki so zanjo dobili tudi naročilo, — ter preprosto, pa okusno spalnico iz breze, vloženo s cvetličnim jesenom. Vabljiva je tudi jedilnica iz Rio palisandra, ki je prodana. Tvrdka ima dalje razstavljeno lepo češnjevo jedilnico po izredno nizki ceni 6500 Din. V bližini ima razstavljeno lepo spalnico in jedilnico iz domače orehovine gosp. Kregar Jakob, ki ima bogato zalogo pohištva tudi nasproti šole v St. Vidu. R azstavljena spalnica in jedilnica imat^ rahlo moderno črto, ki je izredno posrečena; učinkuje zelo solidno in nenavadno lepo. Omeniti moramo seveda tudi tvrdko Naglas, ki je izdelala in postavila na velesejem lepo spalnico s salonom in jedilnico, dalje lično pohištvo gosp. Rojca L iz Šiške, lepe spalnice mojstrov Senka, Rozmana, — da ne omenjamo sploh vseh mizarjev, ki so se pač potrudili ter pokazali na velesejmu najleple, kar premorejo njih delavnice. Cisto na koncu pohištvenega paviljona je v dveh kojah postavila dve lepi spalnici po vsej «Ju-goslaviji znana tvrdka »Javor« iz Logatca. Zlasti okusna je mahagonijeva spalnica, kombinirana s cvetličnim mahagoniiem, ki učinkuje zelo mirno, poživljajoče. Lepa je tudi jesenova spalnica, kombinirana z orehom. V sosednem paviljonu so takoj ob vhodu po stavili svoje pohištvo š(irje člani Mizarske zadruge iz Št. Vida. Smole Ivan iz Tacna ima lepo, zelo vabljivo in tudi ceneno jesenovo -.palnico, ki m zanjo obiskovalci velesejma zelo zanimajo. Elegantna je jedilnica Fr. Kregarja iz Vižmarij, izdelana iz kavkaškega oreha. Kalila moderna črta je lepo združena s prisrčno domačnostjo, ki privlačuje vsakogar. Kuhar Jože iz Št. Vida ima spalnico iz atriške rože. ki tudi napravlja izredno eleganten vti», obenem pa učinkuje zelo mirno. Član zadruge gosp. Viktor Šetina iz Guncelj je postavil češn;evo in javorovo spalnico, ki sta obe zelo enostavni v svojih oblikah ter menda izmed vseh spalnic na velesejmu najcenejši. Morali hi seveda popisati tudi druge mojstre, ki so s svojimi izdelki povečali pestrost bogate razstave pohištva na tein velesejmu, toda pičel prostor nam nc dopušča. Omejili smo se na nekatere glavne razstavljalce, ki s svojimi razstavljenimi kosi pohištva nekako predn|ačijo ali so sicer po svojih izdelkih izrazitejši. V splošnem se vsi mizarji pohvalijo z razstavo. Večinoma so vsi prodali razstavljeno pohištvo, nekateri so dobili nova naročila za več mesecev naprej. Vsekakor je letošnji jesenski veleseiem dvignil našo pohištveno obrt zopet znatno navzgor. Naši mizarji napredujejo od ene velesejemske prireditve do druge. Naše pohištvo uživa v svetu najboljši glas zlasti na jugu države se vedno bolj uveljavlja. Hočemo poudariti, da K5 Oslo 90.90, Kopenhagen 93.80, Sofija 3 73 Pr.W 15.33, Varšava 58, Atene 3.19. Carigrad 2.50 Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.75. Jajca Jajčni izvoz gre v Italijo kljub visoki italijanski uvozni carini nemoteno dalje, ker je produkcija jako popustila ter se iz vseh inozemskih tržišč poroča čvrsta tendenca s polagoma se dvigajočimi cenami. V Italiji se celo baje že konzerve uporabljajo in m izključeno, dn bomo imeli letošnjo zimo razmeroma visoke cene. — Sv. Jurij oh juž že' 9. septembra. Hmelj Savinjska dolina, 10. septemhra. Po nespremenjenih dnevnih cenah se je tudi danes vrši*) nakupovanje pri produoontih le v manjšem obsegu in v prvi vrsti prevzemalo, urejevalo in pospravljalo že nakupljeno blago. Nakupovalo sc jc predvsem za angleški račun in slabše v barvi neprvo vrstne partije. Maloštevilni ponttjalci, ki so v svoji nestrpnosti začeli ponujati M;iod pazduho požgečka ali pa jim peska nasilje v oči... Ampak sam Bog ve, ali gredo kdaj vase in pomislijo, kako močno je beseda -»živeli podobna besedi, ki nastnne. če črko e spremeniš v črko a... Brez vsakega podtikanja in brez vsake zle misli, prosim! Toda predaleč sem zašlo, jaz ubogo reporter-jevo pero! Sem hotelo prav za prav samo malo pokramljati in pomodrovnti s samim seboj o srečanjih z atrakcijami, ki so kakor svetli biseri posejani širom in vzdolž velesejmskega prontora. Vsepovsod sem kolovrat i lo, vtikalo nos zdaj v to zdaj v ono stvar, oti|>avalo, oprezovalo, prisluškovalo... ln ko sem vse do kraja v sebi pregnetlo, mi je bilo, kakor da -eni se povzpelo do najvišjega spoznanja življenja. Nekaj se mi je spočetka posebno čudno zdelo: rjudje so drveli mimo mene. skozi paviljone, kakor da se jim nekam strašno mudi. ifoteč dognati vzrok tej njihovi skrivnostni naglici, sem jo mahnilo za njimi in sem videlo: vsi, prav vsi so imeli eno in isto pot, eden in isti končni cilj — — — Ampak, kdo bi jini to zameril! Saj najbrž niti načeli niso zamotanega vprašanja, kako je prav za prav s lo rečjo: ali je velesejem zaradi vese-ličnega prostora, ali veselični prostor zaradi vcle-•ejma'.' Moja malenkost bj to zamotano vprašanje i.ilamonsko rešila takole: oboje je zaradi obojega! Kajti velesejem sam, brez zapeljivega priveska, ki so mu pravi veselični proslor, bi bil ljudem kakor kruh brez -oli, kakor sod brez vina. kakor klovn ^roz humorja. In soli in vina in burk se ljudem pač hoče tudi sredi najbridkejše realnosti — kdo bi se razburjal nad tom I Trbovlje Predavanje ženskega društva se vrši danes popoldne ob tretji uri v Društvenem domu. Obletnico otvoritve planinskega doma na Mrzlici bo proslavila podružnica SPI) prihodnjo nedeljo, 18. t. m. Na Mrzlici se bo darovala ob tej priliki sv. maša, ker je pričakovati, da se bo zbralo pri prireditvi veliko planincev od blizu in daleč. K pojasnilu okr. načelstva v Laškem ugotavljamo, da bo na vse strani zadeva razčiščena, da občinski kmetijski odbor v Trbovljah ni imel nikoli prilike razpravljati o delitvi podpor za kmetijstvo. Da je g. Koš pristal na tisto dodelitev denarja v Laško, bo že res, a vsi kmetje so na županstvu ugovarjali proti temu in še bodo. Radio Di Konjice Veliko zanimanje, zlasti v krogih duhovščine, je vladalo te dni zn zanimivo sodno razpravo. ki so je vršila pri tukajšnjem okrajnem i.Tutro< in >Večernik< tako obširno kakor svoj čas o obsodbi. V odgovor na dopis >.Iutra< z dne 9. septembra 1932 iz Konjic o pobalinstvu in zlikovstvu sporočam, da bodem proti dopisniku oziroma uredniku nastopil sodnijsko pot. Slavko Uršič, trgovski pomočnik v trgovini Antona Valenčaka. fr o grami Radlo-Lfublfana i Nedelja, 11. septembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Prenos shoda JRKD iz Uniona — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.15 Izbirna tekma harmonikarjev (velesejem) — 16.00 Slovenski vokalni kvintet — 16.45 Zabavni kotiček (M. Kragelj) — 17.00 Prenos ba-lalajk z velesejma — 20.00 Celo-solo, izvaja Bogi Leskovic — 20.45 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta. Ponedeljek, 12. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 10.00 Salonski kvintet — 19.00 Politične in gospodar. razmere na Poljskem (E. Boje) — 19.30 Kulturni izvor gospodarstva (dr. St. Gogala) — 20.00 Prenos koncerta balalajk z velesejma — 21.00 Slovenske narodne, izvaja salonski kvintet. -- 22.00 Čas, poročila — 22.15 Prenos koncerta iz kavarne »Zvezda«. Torek, 13. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borz« — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) _ 18.30 Ploiče — 19.00 Poljska in njeni šiagerji, predava GeThart Krause, mednarodni referent za umetnost iz Dan-cinga — 19.30 Glavni pojmi o spektralni analizi (A. Peterlin) — 20.00 Esperantska ura (Ljubljansko barje: Korene Niko) — 20.30 Prenoi iz Zagreba — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programi» Nedelja, U. septembra: Zagreb: 20.30 Pestra glasba. — Milano: 20.30 Varietejski večer. — Stuttgart: 21.10 .Richard Wagner«, koncert — 22.50 Koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 20.00 Koncert: 1. J. Strauss: Radetzky, koračnica; 2. Dunajski venček pesmi; 3. Vojaško življenje — 20.30 Koncert — 22.00 Plesna glasba. — Belgrad: 20.00 Venček domačih kompozicij — 21.35 Violinski koncert — 22.45 Plesna glasba. — Rim: 20.45 »Fanfan la Tulip«, opereta. — Beromiinstcr 20.00 Zabavni večer — 21.45 Plesna glasba. — Langenbčrg: 20.00 »Leteči Holandec«, opera v 3. dej. — 23.00 Koncert. — Praga: 22.25 Plošče. — Dunaj: 20.00 »Dunajska kri«, opereta v 3. dejanjih, J. Strauss — 22.30 Plesna glasba. — Budapest: 20.20 Operetni prenoi, operetne arij* — 22.40 Ciganska glasba. Ponedeljek, 12. sep'cmbra: Zagreb: 20.30 Operni fragmenti — 22.40 Plošče. — Milano: 21.00 Večerni koncert. — Stuttgart: 19.45 Zabavna glasba — 22.40 Sah — 23.05 Koncert. — Berlin: 20.00 »Cavaleria rusticana«, opera v I. dej., P. Mascagni — 22.30 Poročila, nato koncert — 24.00 »Srečni jezdeci«, igra. — Belgrad: 20.00 Benetke v glasbi — 21.00 Vokalni koncert — 21.30 Plošče. — Rim: 20.45 Lahka glasba. _ Beromiinstcr: 20.00 Mladinski koncert — 21.45 Slavne koračnice in valčki. — Langenbčrg: 20.00 Koncert — 21.00 \X'estfalske pesmi — 22.20 Nemški plesi — 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Violončelo — 21.30 Koralni koncert — 22.20 Plošče. — Dunaj: 19.15 Zabavna glasba — 21.05 Hans Hermann Nis-senov večer — 22.00 Plesna glasb.a — Budapest: 20.15 Operna glasba — 22.00 Plesna glasba — 23.00 Ciganska glasba. Torek, 13. septembra: Zagreb: 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Operetni prenos. — Stuttgart: 22.45 Koncert plesnega orkestra. — Berlin: 20.00 Zabavni večer; odlomek iz operete »Pri treh mladenkah«; poje Richard Tauber. — Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Bcrmoiiinster: 20.00 Franc Schubertove kompozicije. — Langcnber: 20.30 Iz mladih dni — 22.00 Poročila. — Praga: 20.05 Violinski koncert — 21.50 Radio orkester — 22.20 Plošče. — Dunaj: 21.20 Predvajanje glasovnih posnetkov na papirju — 22.10 J. Straussov večer. — Budapest: 2000 Ogrske pesmi in arije — 23.00 Plesna glasba -plošče. Naznanilol Cenjenemu občinstvu vlludno naznanjam, da sem trgovino zopet otvorll, isto bogato založil z najnovejšim modnim in manufakturnim blagom, perilom in konfekcijo. Zagotavljam svoje cenj. stranke v vsakem oziru najboljše postrežbe in prosim za obilen obisk In zaupanje. Priporočam se in ostajam z vsem spoštovanjem I. N. Šoštariž, ml. Maribor, Aleksandrova i.13 Tehnična in trgovska visoka šola v Parizu Ecole superieure technique et Com-merciale de Pariš (oblastveno dovoljena in registrirana). Inženirski študij v vseh tehničnih strokah in trgovski vedi. Diplomski izpit v nemščini in francoščini. Pripravljalni oddelek za ncabiturijente. Dopisni oddelek v francoščini in nemščini. Programi in pojasnila se dobe zastonj pri Secretariat General deJ'ESTOP Serv. D 11, Rue Perronet, Pariš 7e. Ne zamudite ugodne prilike In oglejte si razstavljene predmete na Velesejmu v paviljonu „E" zunaj IVAN ZAJC >0" ZIRI - Dravska banovina ročna Izdelovalnica vseh vrst čevljev In škorntev. Kdor hoče Imeti škornle, gojzerlce, smučarje Itd. izdelane po merah, naj se Izvoli obrniti do na velesejmu navzočega zastopnika. Poseben oddelek za izdelavo oficirskih škornjev. DRAŽBENI OKLIC! Dne 7. oktobra 1032 ob 8 se bo prodalo na javni dražbi posestvo vlož. št. 257 k. o. Cesta pri Okrajnem sodišču v Velikih Laščah. (Zapuščina Adamičeva v Ponikvah št. 32.) Hiša, mlin, žaga, gospodarsko poslopje, 6 travniških parcel, 4 njive, 6 pašnikov in t gozd. Cenjeno 174.602 Din. Pojasnila daje upravnik Edvard Škulj v Ponikvah 30, p. Videni Dobrepolje in pa Posojilnica v Dobre-poljah. Dražbeni pogoii so pri Okrajnem sodišču v Velikih Laščah. Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v mznih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno knilpoveznlca A. |ane?.lč. Preduo naročite, si oglejte vzorce tudi pri nas! Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ Ljubljana, Florl|an»ka ulica 14 mm? ZAHVALA Ko nami je umrla dobra ia nepozabna sestra, gospodična MARIJA ŠE RC upokojena mestna učiteljica »va bili deležni toliko dokazov iskrenega sočutja in vsestranske pozornosti, da nama pri najboljši volji nikakor ni mogoče, se vsakomur posebej zahvalili. Zaradi tega se najsrčnejc zahvaljujeva na tem mestu vsem, ki so naina ustno ali pismeno izrekli sožalje, vsem, ki so poklonili krasne vence in lepe šopke ali se kako drugače oddolžili pokojničinemu spominu, nadalje p. n. rajničinim tovarišem in tovarišicam in njenim učenkam, p. n. članicam Marijanske kongregacijc za gospo--1'1-- pri Sv. Jožefu v Ljubljani kakor tudi vobče vsem ccnjenun sorodnikom, eljem in znancem od blizu in od daleč, ki so spremili blago rajnko na njeni prijateljem in znancem od blizu in od daleč, ki so spremili blago rajnko na njeni dnji poti. Posebej pa se usojava izreči najtoplejšo zahvalo velečastitini gospodom duhovnikom, med njimi spoštovanemu gospodu kanoniku drju. Mihaelu Opeki, za ude- poslednji poti. ležbo pri pogrebu; velečastitini gospodom: vizitatorju la/aristu p. Leopoldu Smidu za vse požrtvovalne usluge, ki jih je izvolil storiti med boleznijo in ob smrti drage pokojnice, lazaristu p. Antonu Berlecu in prolesorju drju. Josipu Demšarju, za tolažilne obiske med boleznijo in večkratno podelitev svetotajstev; p. n. sedanjim učiteljicam šentjakobske mestne osnovne šole, na kateri je rajnica pred svojo upokojitvijo dolgo vrsto let službovala, za izredno krasni cvetični venec; rajničini sošolki, vedno zvesti prijateljici in tovarišici, gospodični Josipini Wessnerjevi, za redne obiske med dolgo boleznijo, in pokojničini vzorni učenki, gospodični učiteljici Mariji Jegličevi, za darovano lepo cvctje in za ves njen trud, ki ga je imela, da je poskrbela s pomočjo ljubkih mladenk za čim dostojnejši pogreb najine ljubljenke. Naj bo dobrotljivi gospod Bog Vam vsem, ki ste izkazali čast in spoštovanje najini srčnoljubljeni sestri ter naju tolažili in bodrili ob bridkih urah, obiln plačnik! V Ljubljani, dne 10. septembra 193Z Globoko žalujoči ANTONIJA ŠERC in PAVLA ŠERC. TA Lorna Doone Roman iz Exmoora V hiši je sedel Tom v kotu pri ognjišču in nas zabaval na vse mogoče načine. Ves čas je kadil nekake prst dolge smotke, ki jih je prižigal z gorečimi trskami. Poprosil sem ga za eno, toda rekel je: >Ne, dečko, to ni zate.« Tedaj mu je naplavila ustnice Anka. mu položila roke na kolena lil ga prosila: >Morda je pa za deklice, stric Tom.« Njej je seveda takoj ustregel. Anka je zaprla oči in potegnila dim vase. Toda že ob prvem vdihu jo je zgrabil tako hud kašelj, da sva jo morala z Liziko tepsti ]io hrbtu in se je skoraj jokala. Nato nam je pričel jiripovedovati povesti, loda- nič ni holel povedati o sebi, kar se nam je zelo čudno zdelo. Glas mu je žuborel in se spreminjal. kakor da bi dvajset ljudi hkratu govorilo, pa vsak na svojem mestu in na svoj način. Anka in Lizika sta res tekali okoli in gledali, ali ni kdo za stensko uro in stiskalnico. Pri tem je slednji trenutek tako spreminjal obraz in se tako spakoval, da se je morala celo mati smejati in se ji je od smejanja pretrgal novi pas, mi otroci smo se valjali po tleh in Betly se je dušila ml imeha ob perilniku. Tom — ljudski junak. <"' tudi ie bil lom Faggus takn pametni, f teme ri i f in sloveč, vendar le ne vem, »li n-,j M bili mi RiddovI ponosni na takega uda tvoje rod-biiic ali naj bi se ga sramovali. To je bilo pač odvisno od družbe, v kateri smo bili. Svojim vrst-nikem sem kajpada s ponosom govoril o njem, toda kadar je prišel k nam kdo od gosposke ali pa kak bogat trgovec iz Porlocka. skratka kaka boljša oseba, ki se je upravičeno bala, kaj izgu- biti, smo previdno molčali, da je ta sloviti izobčenec naš sorodnik. Mi smo ga bolj pomilovali, kakor pa obsojali, kajti pota življenja so tako neenaka, a razen tega smo dobro poznali njegovo preteklost. Ne kanim sicer opravičevati njegovih resničnih nepoštenosti, ki so mu bile nedvomno v sramoto in nam sorodnikom nikakor ne v čast. Povedati hočem samo, kako je mož zabredel s prave poti, kaj je hudega počenjal in kako je postajal vse večji rokovnjač. Po poklicu je bil kovač v Northmoltonu v De-vonshiru, pustem kraju na koncu Exmoora. Znal je brati in pisati in je imel tudi precej premoženja. Starši so mu zgodaj umrli in mu zapustili dobršen kos sveta, vreden kakih sto funtov, in služnostno pravico paše za dvesto ovac ter kakih trideset glav goveje živine. Že v zgodnji mladosti se je pridno lotil dela in daleč naokoli ni znal nihče tako dobro podkovati konja kakor on, lako da je bil marsikateremu podkovaču trn v peti. Ker mu je obrt dobro uspevala, se je sklenil poročiti. Izbral si je hčerko nekega usnjarskega mojstra v njegovem rojstnem kraju, z imenom Betsy Para-more. Njen oče je privolil v zakon in Tom je l>oklical krojača vse iz Exetera, da bi mu bil napravil kar najokusnejšo poročno obleko. Tudi Bet-syna bala je bila že pripravljena. Zdajci je pa prejel iznenada, kakor da bi udarila strela iz iasnega, sodno povabilo. To je bil pričelek njegove pravde z Robertom Bamptyldom, plemičem iz bližnjega sosedstva, ki .bi ga bil rad spravil ob služnost paše, mu odganjal govedo s pašnika in mandral travo. To pravdanje je ubogega Toma docela uničilo, kajti Sir Robert je bil bogat in je podkupil več prič. j Kovaču Tomu so prodali hišo in posestvo in ga i pregnali celo iz njegove kovačnicc. Čakal ga je i cclo sodnijski zapor. Toda preden so ga prijeli, je osedlal konja in odjezdil z doma. podoben bolj blazniku kakor kovaču. Zatekel se je v hišo svoje zaročenke, toda tam so mu, namesto da bi ga bili potolažili, zaprli pred nosom vrata, kajti novica o izgubi njegove pravde je dospela do njih prej kakor on sam. Mojster Paramore je bil namreč silno preudaren človek-in celo mestni svetnik, pa ni hotel dali svoje hčere beraču. Baje je tudi zahteval, naj bi mu Tom povrnil stroške za pripravljanje poroke. To je bil |>retežak udarec za Toma. V upravičeni jezi je rekel sam pri sebi: ?>Ker me je svet okradel in oropal kakor volk, postanem po-sihmal tudi sam volk in si poiščem plena.< Sprva je bilo videti, da mu bo usoda mila. Oh neki priliki jc zahteval od potnika na glavni cesti bogato odkupnino. Od tedaj je zaslovelo njegovo rokovnjaško ime daleč naokoli. Noč in dan je opravljal svoje nepošteno delo, za katero je imel vedno pripravljene tri konje. Ko si je na ta način pridobil precejšnje premoženje, Je dva konja prodal in živel poslej mirneje. Zdaj je često storil svojemu bližnjemu tudi kaj dobrega. Rad je občeval z gospodo in pogoslo je dal poklicati na mizo najboljše jedače in pijače. Krčiimrji ob glavni cesti so se prepirali, pri katerem se bo ustavil, kajti bil je točen plarnik in nikakršen stiskavt. Kadar se je razvedelo, da sedi Tom v gostilni, so moški od vseh strani hiteli k njemu in pili na njegovo zdravje; ženski svet ga je občudoval, a otroci so morali na križiščih paziti, da ne hi prišel blizu kak človek od gosposke. Takoj ob počet k u svojega rokovnjaštva se Je srečal na samotni cesti z Robertom Bampfjldom, j ki je v spremstvu enega edinega hlapca jezdil Iz i Baruma. Faggus mu jc nastavil pištolo in zahteval ' denar. Baronov spremljevalec se je bojazljivo | umaknil, a gospodar je trepetajoč potegnil izpod suknjiča svojo denarnico, si snel zlati prstan in vzel iz žepa svojo drago uro. Tom je vse skupaj sprejel, toda takoj je stvari baronu vrnil 7. besedami: »Roparja oropati ni moja navada.« Nato s« je okrenil proti nezvestemu baronovemu spremljevalcu in nm vzel ves denar za kazen, ker je taks strahopetno zapustil svojega gospodarja. Naglasiti ntoram, da Tom ni bil nikoli obdol-žen prelitja človeške krvi, kajli že, sam njegov pogled, škrlanje petelina njegove pištole in njegov velik sloves je zadostoval, da je vsakdo ustregel njegovi zahtevi. Tudi ni nikdar oropal kakega siromaka in je bil vsekdar kavalirskega vedenja do žensk. Medtem ko je Doone ves svet zaničeval in sovražil zaradi njihovega sramotnega življenja, so vsi pošteni ljudje Toma, ki jih ni nikoli oplenil, ljubili. Marsikateri bolnik in siromak ga je na tihem blagoslavljal, četudi mu je pomagal s tujim denarjem, a krčmarji, konjski hlapci in natakarji so ga naravnost spoštovali. Tako sem precej na dolgo in nemara kdaj pa kdaj dolgočasno opisal značaj svojega nečaka, da ne bi ta ali oni tekom mojega nadaljnjega pripovedovanja tega junaka napačno razmel in sodil. Čez kake tri mesece, ob pričetku pomladi, je Tom zopet prišel k nam in mi prinesel novo krasno puško. Mali mi je branila sprejeli njegov dar, toda Tom jo je prepričal, da jo je pošteno kupil in plačal. To je bilo nedvomno resničito, toda kdo ve, odkod je dobil denar zanjo. Potem me je učil tudi jahali njegovo krasno kobilo \Vinnic, ki se je vidno zredila, odkar je nisem videl, pa se me je Se vedno spominjala. Najbolj se Je. pa sukal okoli Anke, ki jo je nenavadno rad imel in trdil prepričevalno, da ji je bil kl-slnl boter, kar pa je bila 6eveda zgolj šala. Kmalu ie zopet okobalil svojo Winnie iu odpeketal z uj& od nas, da so se Iskre kresale pod njenimi kopiti. Jesen jc pravi čas za lovce. na primer Kunel in Valhun (1311). Ko je ta roflovina izumrla, je grad prišel v last goriišikini grofom, /a njimi so ga podedovali avstrijski vojvode, ki so ga zastavljali raznim plemo-nitašem. Na koncu koncev je prišel v last Tur-jačnnov knezov »Auersperg« ter ostal do današnjih dni. Tu se je rodil tudi Janez Vajkard Auersperg. ki je postni radi izrednih svojih lastnosti vzgojitelj Ferdinanda lil., tajni svetovalec, minister, vitez zlatega runo in državni knez. Še pred nedavnim časom je v njem urado-»nln postava, n za njo, pa kot zadnji redni prebivalec gospod Pahovnik, ki jc tržanc pre- Spustivu se v breg. Po prilično strmi |K>ti sva skoro ob Krki pri b reškem mostu, ki jc bil letos dograjen. Položno obrežje ti gleda nasproti, posejano večji dol z najstarejšimi trškimi hišami. A tudi ta del "se je že doknj iz-preinenil. Najznamenitejše poslopje v tem kraju je cerkvica sv. Nikolaja, ki je menda stara toliko, kakor grad sam. V dobi protestuntizma je bil namreč grad mogočen zaščitnik nrote-Dobil je protestantov.skega predikantn. Krištofa Slivcu, ki je 20 let vodil njihovo cerkveno občino v /užembenku. Polastil se je cerkve sv. Jakob« in sv. Nikolaja, kjer je napravil protestantovsko |>oko|julišče. Leta 1600 ga je dal deželni sodnik zapreti nu ljubljanski grad. Cerkvica je znamenita po starodavnih slikah (freskah). Z mostu gledaš orjaške spodnje slapove Krke, malo višje pn vidiš še veličustnejše zgor-nje sliif)ove, kakor tudi nebroj manjših od-cepkov. Vsa ta silna voda goni le neka j mlinov in žobočjih vinske gorice z belimi zidanicami, vasice in tam proti jugu divji gozdovi, ki segajo nepretrgoma šc onstran Kočevja. I,iška gora s cvičkom te [Ki/.dravlja in vabi v vas. ponosno in kljubovalno štrli pod nebo še zadnji ostanek gradu na šum.bcrku in tam nekje med drevjem £ Kakteje so najlepše mod eksotičnimi rastlinami. Na sliki vidimo zbirko redkih in lej)ili kaktej. Velike, buči podobne kakteje, v ospredju slike tako zvane Echino Grusoni kakteje, ki so stare že 200 let. V Dalmaciji kakteje že prav lepo uspevajo. zravnan z zemljo leži Kozjak. Mod obema pa se beli v megleni daljavi /.aplniz z romarsko cerkvijo. Na »morišču« s. a. Hrast pomešan z gabrom, vmes še kakšna smreka in grmičevje, to je morišče. Prav stari očnnci no pripovedovali in tudi še znali pokazati krnj. kjer so nekdaj stale igavgct. Od tistih časov je ostalo do današnjih dni tudi to ime Krška dolina pa nc nudi samo dovolj zanimivosti, romantičnosti in divnih vsakovrstnih izletov in šc lepših razgledov, ampak tudi odmora in zabave. V vseh mogočih niansnh in dimenzijah se jjoziini krivi, boči in ravna pod snežno odejo gričevje, ki lako oinamijivo vabi izurjenega in začetnega smučarja ali snu kar ju nn svojo plan, da mu ponudi vse užitke svoje blugodnti. Stari rutinirnni in renomirani sjiort-niki so bili zadivljeni nnd tako krasnim in idealnim terenom. Ne samo zima, tudi poletje, sploh vsaka doba leta, ti nudi svoje čnre in darove. Kar ti more nuditi moderno urejeno kopališče, lo ti nudi tu narava sanin v pestrejši in roinnntičnejši okliki in željeni udobnosti zn prav majhen denar. Saj poznaš listo pesmico o starčku? Tam doli je živel nn lepem Dolenjskem . .. Vabi te: le pridi, le pridi v gorke doline, kjer le čaka z. zdruvico — dobrodošlicol LEPOTE NAŠE skrboval s copatami. Njemu nasproti kipi v nebo zvonik cerkve r,\. Jakobu. Starodavna ie to, in zgodovinska hiša liožja, ne velika, a zelo lepa. Tudi vodnjak imamo sredi trga. Zgradili so g« trški očetje in pred kratkim časom mu inštalirali novo gonilno silo. Hoteli so s tem ustreči svojim boljšim polovicam, dn ne bi hodile tako daleč k studencu po vodo. Pa hudomušen je včasih t« vodnjak. Vselej oh večji suši je kakor »štutljiv« konj, ker noče potegniti vode. ZEMLJE Joža Herfort: Pevec jeseni ii. Velika Gospojnica, pruznik poletja in praznik jeseni. Na ta lepi praznik se prične po poljih lov na poljske jerebice, po gozdih na jerebe. Je sicer za ene kot za druge prezgodaj, toda ' »lovci so lovci« in komaj čakajo, kdaj bodo lahko j pričeli hoditi na lov. Ni jim morda toliko za lov j sam kot za to, kar je po lovu, pa najsibo to tako ] ali tako. Pustimo jih, saj so to zadeve, ki se nas | ne tičejo. Jerebji lov lakoj po Velikem šmarnu ni i še nikak pravi lov. Tudi jereb starec še ne pride , rad na klic in si še tudi ni premanjal svoje suknjiče. Ko pride september z vso svojo pestrostjo, ko | se prično oletavati prvi veli listi, tedaj pojdi na | jerebji lov, če hočeš biti pravi lovec. Kako boš ' streljal v avgustove mlade jerebe, ko so še vsi | enaki in ne moreš ločiti samcev od samic? Se ti ; mar ne smili drobna ptica, ki jo še skoraj vodi 1 starka, da bi mirno jiomeril nanjo? Vprašaj svojo lovsko vest in odgovori samemu sebi. Mlado jutro, dan je bil »šele do kolen«. 01 lepi široki dolini, polni malinja in kjer je po senci pretakal studenec čisto srebro, se je ustavil lovec. V gozdno tišino se je razlegel jasni jerebov pisk. »Cii, cicicericii.. .< V dolini se jo namah oglasila samica s svojim ponižnim >Če, Cečerečečee ...« Klicala je možička, naj se nikar ne podaja v nevarnost, ko je vendnr ona pri njem. Pa Črnobradec se ni zmenil za ženo, pač pa jezno zaprskal: Ciu, cicicericii, ciolcii...« Bil je star samec. Lovec ga jo takoj spoznal, pa se pripravil na trd oreh. Jereba zlepa ni bilo. Zašumelo je lislje in prišla je I »ogledat samica, kdo ji hoče prevarati soprogu. Glavico je vzdignila postrani in zagledala — lovca. »Pipi, pipi, pipipi...« frkl Lovec je ostal miren, ali jereb mu je piskal le v posmeh, posvarila ga je ženica, naj ne hodi v bližino človeka. Jereb, stari samec, je paz.no šol proti lovcu, v zadostni oddaljenosti pa stegnil vrat, pritisnil čopo in opazoval lovca, spet je poslal za eno izkušnjo bogatejši ... Takole nagajajo lovcem jerebi vso jesen, lovci jih vabijo in kličejo, stari pa jiridejo redko pred cev, saj jih je življenje izučilo in so njihove izkušnje njim dragocene. Vinska trgatev je letos radi suše zakasnila. Kljub temu, da imamo že na trgu precej lepega grozdja, se bo pravo veselje za viničarje šele začelo. Trgatev je za vinorodne kraje največji praznik iu uo v? seh je največje veselje takrat, kadar jo odrinejo v gorice z brentaini. V Žužemberku Mogoče se čudiš imenu našega trga. Več razlag nam ga pojasnjuje, l ili trdijo, da izhaja iz besede »Liscnnergc; kajti okolica je polna železne rude, ki so jo v preteklem stoletju še topili v Fužinah na Dvoru. Drugi so mnenja, dn je kraj dobil ime po tem, ker je pod trgom polno bujnih slapov, po katerih vali zlasti narastla Krka ogromne množine vode s tako silo, da se njeno liobnenje in šumenje čuje daleč na okrog. Tej šumeči Krki so dali ime j-Sausenrurk«, kraju pa »Sausenberg«. Mimogrede naj omenim, da so gorenji slapovi tržanom /n nekak barometer: kadar sc čuje močno šumenje slapov, pravijo: »V kratkem 1k> dež!« Vedno menda to ne drži, ali navadno se pa uresniči. Tretja in menda najverjetnejša razlaga krajevnega imena bo pu to, dn nosi kraj ime od tega. ker teče Krka po zelo o/ki ali zelo globoki strugi /lasti sko/.i trg, le mali pas obrežnih travnikov jo loči od strmin. To ozko strugo so na/vali »zoženbrcg«, iz tega >Žu-ženbregc, knkor so še nedavno pisali. Tuko mi je razložil gospod /upnik i/ šmihela. In ta gosjiod jc že o različnih arhivih. Sedaj pu pojdivu malo na sprehod po trgu in okolici. Na glavnem trgu se bahato Siri košata lipa 7 mogočnimi vejami, v katerih doinuje vse jh>-letje neJiroj pevcev in pevk. ter v času cvetja tnko sunjnvo -iri svoj močni vonj, da vse mrgoli drobnih čebelic na njej. Redko kedaj sauiuje pod njo klopica. Stari očanci pripovedujejo, da je bilo njega dni /o prav /ivalino |mkI to srenj-sko lipo. Inkole ob nedeljah in praznikih so imeli vedno kakšna zborovanju pod njo. Tudi vse starodavne šege in navade so obhajali na tem mestu. Najbolj zanimiva točka na trgu je stari erad. Veličasten je pogled na to gmoto zidov ja, ki jo danes žal zlusti v nj in i notranjščini že prav požrešno ruši zob časa. I udi vnanje lice so stoletja že tako i/nakazila, d« že dolgo nima več onega obrazu, kukoršnega je imel v času svojega cvetju. Ali kljub vsej svoji revnosti jc Je danes v okras kraju. V trinajstem in štirinajstem stoletju so bili posestniki gradu žužemberški gosjiodje, tako Plezanje je užitek pravega alpinista. Plezalni šport dobiva tudi pri nas vedno več pristašev. Plezanje z zvestim tovarišem po stenah je v resnici nekaj veličastnega, vendar je združeno z resnimi nevarnostmi, tako da ta lepi šport ni za vsakega. * Veli listi so se pričeli sušiti in odpadati. Mrzle jesenske sape so hladile noči in jutra, sonce je grelo čez dan le še za silo. Polja so osamela, kmetje so pospravljali pridelke, ptice so odšle na veliko pot za soncem. Jutra, zavita v nežno kopre-no mogle, so bila kaj pripravna za jerebji lov. Logar je poklical svojega zvestega braka jazbečarja in šel za pisanimi pevci jeseni. Prišla sta v redek gozd, po tleh je rastlo gosto borovničevje, ki je bilo še polno jagod, ob robu ozke dolinice je bilo goslo malinje. Pes je legel k nahrbtniku, lovec se je skril v zaklon, vzel drobno koščeno piščal in zapiskal jerebu. Bilo je vse tiho. Ko pa je klic dvakrat ponovil, se je v dolini oglasil jereb. Še parkrat se mu je oglasil lovec, ko se je jereb spustil na tlti in pritekel po suhem listju med travo. Hlačke je visoko dvignil, prav tako peroti, čopo je imel dvignjeno. Previdno je stopal in oko je iskalo tovariša. Mirno gozdno tiholo je pretrgal oster strel. Pisano perje se je pokadilo in frčalo na vse strani, lepa ptica pa je trepetala v zadnjem trepetu. Pes jo je prinesel gospodarju, pogladil jo je, pa sta šla dalje. Drobna košče-na piščal zmami lepega pevca, da pride v smrtonosno bližino Človeka. Jeseni je vsem pri srcu tesno, hudo spričo odmiranja narave. Ko se ptice plaho poslavljajo od domačih logov, tedaj postane tudi jerebu tesno, želi si družbe. Poje in poje, da si prikliče družbo, n človek, ta zahrbtna zver. ga zmami in uniči drobno bitje. Lov, kaj je lo. čemu lovimo? V krvi nam polje ona sla naših pradedov, da zadrhtimo, ko pomerimo na žival, da je srce radostno, ko vidimo, da Je žival padla od naše roke, da nam je poslala neprostovoljno plen. Kri. kri .., Hudo ti je, ko vidiš zadnji ugašajoči pogled živali, iščoč morilca, pa vendar pomiriš oni ogenj, ki tli v tebi, ogenj, ki ne veš od kje je. h Lovec je lovil jerebe v zgodnjih jutrlh, ko je bil dan »šele do kolen«*, pa spet pod večer, ko je ugašal dan. Ko je potegnila ostra burja, so se jerebi najraje klicali, ob burnatem vremenu je najboljši jerebji lov. Jerebji klic, tako lep iu vabeč, jerebji lov tnko mikaven I Kako lepa, veličastna je jesenska narava, ko se sončno zlato igra z zlatom jeseni ... Jereb ti pride tedaj na prvi klic. burno ti prileti, toda če si jerebe klical že prej, če si jih navadil na piščal in jih izučil, tedaj jim boš zaman klical. Zapiskal mu boš, on se ti bo j>a umaknil na varno razdaljo, pa ti bo piskal in klical, kot bi te hotel naučiti lepših in pravilnejših melodij kot so onr, s katerimi ga vabiš ti. * Izraz, nadvse posrečen. Ko jo dan šole do kolen« je prvi rabil g. dr. ing. V. Jeločnik v »Lovcu«. Življenje gozdnega pevca je prirodoslovce, posebno lovske, vedno zanimalo. Opazovanje in mo-! trenje jereba pa je dosti težko, pa naj bo to v | prosti naravi ali doma. V naravi ga moremo opa-1 zovati le s težavo, ker je primeroma plah, vse one I malenkostne izkušnje in opazovanja, ki jih imamo, i so navezane v veliki večini saino na lov. Mnogi znanstvenik i iu lovci so |K>skušali gojiti in opazovati jerebe doma. če vjamemo starega jereba, se bo ječe, pu naj bo še tako prostorna s težavo privadil. Stalno mora imeti popolen mir, pu hrano, vsaj približno slično oni. ki jo dobi v naravi. Teoretično je to mogoče, saj živi od jagod, semenja, mladih poganjkov, pu žužkov, hroščov in bul), praktično jiodati to pestrost hrane pu je nemogoče. Zato nam bo stnr jereb, če se nam gn je že posrečilo ujeti, v ujetništvu kljub nuj s k rimo j ši negi hiral in lepa ptica nam ho bedno poginila, mi snmi pa bomo imeli vtis, du smo sami krivi njene smrti, da smo samo njeni mučitelji. Stvar je bistveno drugačna, če dobimo mladičke, stare por < I ti i. ali Če damo jerobja jajca valiti. Vali nam jih s pridom golobica ali vn-lilna priprava, nikdar |*i ne koklja, ker nam s svojo nerodnostjo nli zdrobi jajca nli pn |*>-liodi piščeta. Piški pa. ki so bili pri go/dni jerebici samo |mr dni. se nn v zame jo zelo zgodaj one plušnosti in se težko privadijo na hrano. če so prestali to te/ko preizkušnjo, se bodo privadili l judi, toda samo onih. s katerimi imajo stalno stik. proti drugim bodo pa prav tako plašni. Ko dorastejo imajo oblekeo matere, |vi jo takoj premenjajo. tako. da so v po/ni jeseni /c popolnoma lepi kuvulirji. Zanimivo je tudi, ; da prevladuje tudi pri jerebih Število samcev j zdaleč število samic. jereb, ki se nam ga je posrečilo odgojiti doma, nam Ih> vedno v /abnvo s .svojim obnašanjem. živahnostjo in čebljanjem, zelo redko tudi s svojim petjem. Če hočemo opazovati živali ali ptice, pojdimo raje v naravo, pn tam vestno opazil jmo, ker živali so doma v naravi ne pa v ječi. * Jesen s svojim zlatim vozom je odšla, golo drevje otožno steza veje. oropane listja, v sivo jesensko neho, jerebi so .s svojo pesmijo prenehali. neradi se odzovejo. Samci so si že poiskali samice, pa se umaknili v lihi' globoke doline. Jagode so dozorele, pn odpadle ali so jih ptice obrnle. žužki so ve zarili pred mra/om v varna zav et ja, jereb ju hrana so [Mistali mladi poganjki lešeevja in kopin. Ko zapade sneg. gredo globoko v dolino, k jer ovija in prepleta robida lesko, da dobe pičlo hrano in pričakujejo boljših časov zlate Vesne. f) SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik P. Š. — L. Tvoravost je časih zelo trdovratna nadloga. Pri takem bolniku je treba večkrat pregledati seč, če ni morda vendar sladkorna bolezen podlaga tej kožni motnji, '/.a zdravljenje pride v poštev v prvi vrsti pre-meinba hrane, ki naj bo rastlinska in lxilj pičlo. Potrebna je tudi skrbna nega kože, kopanje oz. umivanje telesa z nopremočno raztopino »rdečega kalija« (kalijevega permanganata) in posipavanje kože s smukcem. Enkrat na teden naj se telo dobro omili z milnim cvetom. Kot domača zdravila priporočani dunajski fijakrski prašek, 2 do 3 krat na dan po eno noževo kon-čino, tri tedne zaporedoma, na to tudi skoz tri tedne svež krušni kvas, ki naj se v velikosti srednjega oreha razmeša s hladnim mlekom in povžije na tešče. S takšnim ravnanjem tvoravost izgine navadno v 2 do 3 mesecih, če ni globljoga vzroka, časih pa, to so liolj izjemni primeri, treba še vbrizgavati posebna zdravila. Zgodi se neredkokdaj, da se tvoravost naglo in za vedno porazgubi, če oboli tvorav človek zavoljo kakšne druge, posebno vnetne bolezni, n. pr. pljučnice, močne liripe itd. J. S. — T. Čebel ni pik povzroča kateriikrat nenavadne odzive na koži in v telesu, kožne sipuščaje, slabosti pri srcu in dr. Čebelarji se navadno tnko vtrdijo proti čebclnemu strupu, da jim pik tudi na pičenem mestu ne dela posebnih sprememb, časih pa postane Človek vedno bolj občutljiv za tu struip. Spominjam se starejšega mo/a-čebelarja, ki ga je nekoč en sam čebelji pik spravil v resno življenjsko nevarnost, srce mu je izredno oslabelo. Takemu pojavu pravimo anafilaksa, izredna odzivnost za neznatne snovi, ki so zelo različne. Včasih škodijo komu tudi neskvurjene jedi, drugemu katero zdravilo, tretjemu kakšna vonjava, četrtemu poseben prah (cvetni, perji itd.), posebno rada se pojuvi anafilaksa pri ponovnem vbrizgavanju zdravil živalskega izvora. Človek pa s takšno »izredno bolestno ob-čutnostjo, pravimo, ima idiosink lazijo (»svojevrstno mešanico sokov«) za rake, jagode, kumare, žitni ali travni cvetni prah, cvetlični vonj. konjski hlap itd. V to skupino spada •vaš primer. Kako preprečiti take nevšečnosti in nevarnosti? Težka zadeva! Deček naj se letos skrbno varuje čebel, drugo leto pa bi ga morda kazalo vtrjevuti proti temu strupu in sicer tako, da bi se dal deček namenoma pikati od čebele ,prvič prav na lahko, drugič po treh mesecih močneje, po treh nadaljnih mesecih pa tretjič in sicer tako močno, kakor čebela navadno piči. Seve — to bi moral napraviti zdravnik, ki svoje poskuse snni nadc.ira in, če treba, takoj pomaga. A. P. — T. Slabost v cerkvi, zoki pogostno pri slaliotnih ljudeh, se pojavlja tudi pri zdravih, ki so podvrženi kakšni idiosinkraziji, kakor je razloženo v prejšnjem odstavku. Meni samemu se je dogajalo v deških letih, da mi je bilo slalx> vsakikrat pri šolski maši, v neki in samo tisti cerkvi. Kako jc z vami, ne vem, vsekakor pojdite k zdravniku, če se ne čutite povsem zdrave. Morda vam škoduje nevajena nedeljska obleka, morda kakšen duh ali vonj? V cerkvi se držite prostora, ki je bolje zračen. 1. T. — S. K. Otekla golen s tremi velikimi ranami in močno bitje srca noj se vain odpravi po mojem nasvetu brez operacije in azite na te motnje, pa sc vam to porazgubi. Na koncu svojih študij sem imel tudi jaz te sitnosti v občutni meri, danes jih o pa •zim samo, če grem proti jasnemu nebu ob inočni svetlobi. J. S. — K. Posledice hudega revmatizma se povoljno zgubljajo, adkar se bolnica drži mojih nasvetov in vtrjuje. Naj kar nadaljuje z vtrjevanjem in gibanjem, tudi če jo kaj opominja na bolezen. Slabo je, da se je začela rediti. Naj manj je redilnih jedi (mast, moka, sladkor) in več giblje! Ako so ji spomladi naročili v toplicah, da se jeseni vrne, »češ da bi se ji ne sušila hrbtenica«, nuj le gre za dva ali tri tedne nazaj, menim pa, da so ji to potrebo obrazložili nekoliko drugače, kakor jo opisujete vi. P. S. — Lj. Razkuževanje svežega sadja in svežih zelenjav (n. pr. grozdja in solate) je kočljiva zadeva. V nevarnih krajih in časih, ko so oku žen ja z lega r jem ali grižo pogostna, je najbolje, ako opustite vživanjc svežih jest vin negotovega ali sumljivega izvor«. Če ste plašne čudi in vendar hočete vživati sadje in zelenjave s trga, |H)tcm ravnajte tako. Kupite si v miro-dilnici ali lekiirni f o r m o 1 a (40% raztopina formaldehida) in namakajte sadje ali zelenjave v neoporečni vodi (studenca ali vodovoda), ki ste ji dodali na t 1 eno veliko žlico formola. vsaj dve uri, potem oplahnite sadje ali zelenjavo s čisto vodo. d« zgubi duh po formaldehidu. Morebitne malenkostne množine razkužila, ki ostanejo na jestvinali, niso nevarne, jestvine pn ohranijo poleg vseh prednosti tudi svoj pristni okus. M. C. — Lj. Protislovna nasveta v isti življenjsko važni zadevi sta vam dnla dva odlična zdravnika? Katerega se držite, vam razložim drugič! Pravni nasveti Odškodnina po lovskem zakonu. Določbe o odškodnini za škodo, povzročeno po lovu in divjačini ter o postopanju za dosego iste, o katerih smo pisali na tem mestu predzadnjo nedeljo, vsebuje novi zakon o lovu od dne 5. decembra 1931. Ta zakon pa dobi obvezno moč v posamezni banovini istočasno z banovinsko uredbo, ki bo uredila posamezne v tem zakonu navedene lovske odnose. Po zakonu se morajo zadevne banovin-ske uredbe izdati najdalje v roku 6 mesecev po objavi tega zakona. Ta zakon je bil objavljen v »Službenih novinah« dne 6. decembra 1931. Zadevne banovinske uredbe pa še niso bile izdane. Hišna preiskava. S. V. J. Iz neznanega vzroka so orožniki pri vas izvršili hišno preiskavo ter vam zaplenili zeleno kravato. Preiskava se je izvršila brez odredbe sodišča, in brez prisotnosti občinskega zastopnika. Ali je takšno postopanje pravilno? — Policijska oblastva (kar bo veljalo tudi za orožnike) morajo kadar zvedo za kaznivo dejanje, izvršiti predhodne poizvedbe in zlasti storiti vse, da se sledovi kaznivega dejanja ohranijo itd. Izjemoma smejo pregledati in preiskati stanovanje in osebo, kadar je to neodložno potrebno, če ni pri roki sodniške osebe, poklicane za izvrševanje teh dejanj. Če vrše preiskavo policijski (žandarmerijski) organi, mora prisostvovati temu dejanju predstavnik občine ali dva pozvana državljana. Praviloma pa odredi preiskavo stanovanja preiskovalni sodnik s pismeno obrazloženo naredbo, ki se vroči pred preiskavo onemu, čigar stanovanje naj se preišče. Tako pravi zakon! Zakonolomstvo. M. K. M. Kaj naj stori žena koje zakonski mož in oče peterih otrok je družino zapustil in živi z drugo žensko? Ali je tako početje po zakonu kaznivo in nedopustno? Na katero oblast se je obrniti, da konkubino iztira? — Varana žena more tožiti moža in žensko, s katero on živi ali samo njega ali pa samo njo zaradi prešuštva pri okrajnem sodišču, ki tožene lahko Kaznuje z zaporom do enega leta. Radi izgona konkubine naj se pa žena obrne na policijsko oblast. Izročitev posestva in pravice otrok. A. O. V. Imate sedem otrok. Enega nameravate oženiti in mu izročiti posestvo. Radi bi vedeli, če se morejo ostali otroci pritožiti, ako jim po svoji uvidevnosti določite deleže tako, da prevzemnika preveč ne obremenite in da tako ne razbijete posestva. — Dokler živite, nimajo otroci nobene pravice od vas zahtevati deležev izvzemši hčera, ki se može. Tem so roditelji dolžni dati, kadar se može, svojemu stanu in imovini primerno doto. Drugače pa je v slučaju vaše smrti. Ako ste pred smrtjo posestvo izročili enemu otroku, drugim pa niste ničesar dali ali pa jim izgovorili le v razmerju s posestvom malenkostne deleže, imajo po vaši smrti prikrajšani otroci pravico zahtevali svoj nujni delež aH pa dopolnitev istega. Za dolžni delež pa določa zakon vsakemu otroku polovico tega kar bi mu pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu. N. pr. Ako imate, sedem otrok in vam je žena že umrla, znaša dolžni delež eno štirinaj-stino zapuščine. Na zahtevo otroka, ki ima pravico na dolžni delež, je treba vpoštevati pri preračunu zapuščine ludi to, kar je zapustnik daroval med živimi (n. pr. posestvo, ki ste ga pred smrtjo izročili, ali dota, ki ste jo dali hčerki). Seveda ne gre prevzemnika preobremenjevati. Upamo, da bodo ostali otroci tudi toliko uvidevni, da ne bodo silili na to, da bi se posestvo razbilo. Vsekakor pa je svetovati, da se pred izročitvijo z vsemi sporazumete, da s tem preprečite poznejže spore in drage pravde. Potrdila o davkih za plačevanje šolnine. N. M. L. Oče je hišni posestnik in železničar. Davek se mu torej odmerja na dveh mestih. Ali mora preskrbeti dve potrdili in dvakrat plačali takso. Po členu 3. pravilnika izdaja za učence državnih in samoupravnih uslužbencev potrdila o višini davka urad, kjer roditelji prejemajo plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek tudi še po kakšni drugi davčni obliki morajo glede tega davka predložiti tudi potrdilo pristojnega davčnega oblastva. Ker morajo biti po določilu sledečega člena prošnje in potrdila o višini davka kolkovane, sledi iz tega, da je treba takso plačati ohakrat. Tudi šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Evidenca prebivalcev, G. I. Prosite pri upravi Eolicije v Ljubljani za naslov osebe, ki stanuje v jubljani, pa ne veste, kje. Pregled staino nesposobnih. P. P. Š. Po noveliranem zakonu o ustrojstvu vojske se mladeniči, ki se spoznajo tudi pri pregledu v 27. letu svoje starosti za začasno nesposobne za službo v kadru, pregledajo še v 31. letu in se, če se tedaj spoznajo za sposobne, razporede v operativno vojsko ali mornarico, — služiti v kadru jim ni treba, — če pa niti do tedaj niso poslali sposobni, se povsem opTOste osebne obveznosti v vojski. Za stalno nesposobne pa to ne velja. Pristojbinski namestek. 1. B. M. Vprašujete, kdaj se ima plačati pristojbinski namestek od cerkvene imovine. — Po taksnem zakonu se navedena dopolnilna prenosna taksa odmerja za petletne taksne periode, plačuje pa se letno v trimesečnih obrokih v naprej — Manjše vsote odmerjene dopolnilne takse, katere letni znesek ne presega 500 Din, se morajo plačevati v naprej za vse leto najkasneje do dne 31. januarja. Dobrota — sirota. A. A. V. Od svojega zeta in hčere ste prevzeli pred f> leti 9-lctno deklico in ste se dogovorili, da ostane deklica pri vas in da bo tudi še pri vas obiskovala šolo. Letos jc deklica dokončala prvi razred osnovne šole. Sedaj so pa starši otroka zvijačno od vas izvabili in ga vzeli domov, kljub temu, da bi deklica rnda ostaln pri vas. Vprašate, če lahko zahtevate od staršev otroka oskrbnino za 6 let nazaj, ker o vsakokratnih dejanskih razmerah določiti način izplačevanja vlog. Če je taka določba tudi v pravilih vašega zavoda. potom ne morete prisiliti zavoda na izplačilo vloge, temveč so morate 7. lepim poganjati. če razložite in dokažete nnčelstvn vaše dejanske potrebe, upamo, da vam bodo izplačali vlogo, ako imajo gotovino. Vknjižba posojila. M. Š. Aprila 1932 sfe posodili sosedu 25.000 Din in ste se vk•> jižili na njegovem posetvu. Sedaj pa toži neki drugi upnik za 12.000 Din ter trdi. da vaša >'.iijižbn ni pravomočna. Vprašate, kako stara mora biti vknjižba, da jc pravomočna. — Vknjižba ie takoj pravomočna, čim je vknjižena v zemljiški knjigi. Pravice vknjižonili upnikov sc ravnajo po vrstnem redu posameznih vknjižb. Volja načelo, kdor preje pride, preje melje. Poglejte o priliki nn okrajnem sodišču v zemljiški knjigi, na katerem mestu ste vknjiženi. Če ste na prvem mestu, sic lahko brez skrbi za dano posojilo, ŽENA IN DOM Zena v slovenski umetnosti Žena... Kraljevski naslov, ki se v nobenem drugem jeziku ne glasi lepše. Žena ... visoka in mogočna — tiha in skromna, vselej ljubeča in trpeča — skrbna Marta, na znotraj rastoča Marija, .betlehemska — kalvarijska mati. Mati — najslajše in najsvetejše na svetu, srce vesoljstva, praduh človeške socialnosti — slovenska mati: trpinka in svetnica, vsakdanji kruh svoje družine, ponižna dekla svojega zva-nja in ponosna gospodarica svojega doma. Vidim jo ob ognjišču z dojenčkom v naročju in vencem otročičev ob krilu; vidim jo rezati kruh družini, opravljati živino, pojiti polje in travnik s svojim potom, zvečer spravljati otroke spat, karajoč in pomilujoč, najmlajšemu sklepati ročice k molitvi in ga učiti križa, pa še krpati male in velike ali se ukvarjati z domačo obrtjo, narodno umetnostjo, na kateri imata njena duša in njena spretna neutrudlji-va roka tako velik delež. Vidim jo v nedeljo na potu v cerkev in vidim jo romati na Brezje in na Sv. Višarje, obloženo z butaro skrbi in bridkosti zaradi moža in otrok in še uboge živine. Vidim tudi slovensko ženo delavko, dvakratno trpinko in mučenico, žrtev svojega naravnega zvanja, moža pivca in z njim vred žrtev krivičnega socialnega reda. Tako so gledali slovensko ženo-mater Cankar, Tavčar in Finžgar in ji postavili v naši knjigi neminljiv spomenik. So pa še tudi žene, ki jim je nova doba določila nova pota v družbi, žene, ki se trudijo in prizadevajo v raznoterih poklicih, da pre-hranijo sebe in svoje in najdejo zmisel življenja, če mora biti, tudi izven domačega ognjišča. Tudi med njimi je mnogo tihega junaštva, mnogo tragičnih sokobov, mnogo velikega, resnega stremljenja, vrednega poveličanja v umetnosti. Vsem tem pritiče časini naslov: žena. So pa tudi še ženske, ki žive iz mesa in zaradi mesa. In je človeku bridko pri srcu, ko najde na umetnostni razstavi, namenjeni najširšim slojem, v prvi vrsti poveličano to ubogo, izpačeno žensko meso. ★ Modern nemški modroslovec piše: >... tako je mož tudi idejo žene oblikoval po svoji lastni podobi in svojem lastnem načinu doživljanja. To se pravi: izpremenil jo je v golo spolno bitje in ji skozi tisočletja onemogoče-val njen svobodni in naravni razvoj... Nobena ženska, ki so jo moški opisovali kakor erotični nestvor, ni pristna, ne Salome ne Lulu in Nana, Semiramis, Circe in Omphale. Vse to so postulati razgrete moške spolne optike... Živela taka bitja niso nikdar in treba se je le čuditi, da moderno žemrtvo, ki je doseglo volivno pravico, še vedno dopušča, da ... pesnijo njegovo sramoto z edinim namenom, da še zadnjič pretresejo obrabljene živce svojih drugov.« Ali se zgražam nad aktom, nad goloto v umetnosti? Ne! Človeško telo, kakor je prišlo iz Stvarnikovih rok, je lepo in nedolžno, ne-umrjoča duša se izraža v njem. A preračunje-na, popačena golota žali. Vsaj tiste, ki gredo na razstavo »Zena v slovenski umetnosti« iskat ženo, ne pa umetnosti ob sebi. Kar iščejo, najdejo pač v par risbah, slikah in plastikah — portreti nimajo s temi vrsticami ničesar opraviti — a razstava jih ne more zadovoljiti, zapuščajo jo razočarani. Čudno, da je žena upodabljajoči umetnosti tako tuja in daljna, dočim je ženska najljubši predmet, najsi je že čez vse mere obrabljen in banalen. Na vsak način slovenska obrazujoča umetnost slovenski ženi še ni postavila vrednega spomenika, kakor so to storili slovenski književniki. A. V. Pastorki narave Mati narava se včasih izpozabi nad katerim svojih otrok in ga po mačehovsko opremi za življenje. Tu so jecljavci, rdečelasci, ški-lavci ali karkoli že laže pohabljeni — da o drugih nesrečnikih, ki jih vzgajajo v zavodih in so tako zaščiteni pred roganjem vrstnikov, nit j ne govorimo. Vsi ti so v nevarnosti, da se jim duša za vedno pogrezne v grenkost in sovraštvo, če so brez hrambe prepuščeni porogu in zasramovanju drugov v šoli in izven nje. Otroci so kruti, ne da bi se tega zavedali, bolje reči objestni. Če vidijo kaj nenormalnega, kakorkoli izpačenega, se jim zdi to smešno pa se smejijo in rogajo in ne pomislijo, kako krivico delajo s tem prizadetemu, ki vendar ni sam kriv svoje telesne ali duševne pomanjkljivosti. Veliko pa so krivi odrasli, ki mnogokrat brezsrčno govore o takih pastorkih narave, se jim rogajo ali jih celo označujejo za >zaznamovance«, to je po naravi hudobne iz-vržke človeške družbe. Otroci, ki jim jo je življenje tako nemilo ' zagodlo, se odzivajo na različne načine. Krepke, zdrave narave pač premagajo te prve gren-kosti življenja in se uveljavijo, bodisi da so jim katerekoli velike sposobnosti že prirojene — bodisi da jih porog vzpodbode do lem večjega napora vseh sil, da se v čemerkoli odlikujejo pred sovrstniki in si s tem izsilijo priznanje in spoštovanje. To je dragocena poravnava ali pa celo visoko preplačilo za telesno pomanjkljivost. Novejša raziskavanja so odkrila, da nikakor ni zgolj slučaj, da je med znamenitimi zgodovinskimi osebnostmi na stotine takih, ki so bili pastorki narave. Večina malih okvarjencev pa si nasproti porogu ne ve pomoči. Tedaj utegnejo nastopiti skrajno slabe posledice. Otrok se čuti izobčenega iz družbe zdravih, manjvrednega. Boječ se novih žalitev, se izogiblje vrstnikov, ki so vendar zanj nujno potrebna, naravna tovariši-ja. Mnogokrat se začne v duši takega otroka razvijati zavist nad tujo usodo in zagrenjenost nad svojo lastno. Postati utegne prekanjen, škodoželjen in maščevalen. Ljudje pravijo: >Aha, ni zastonj zaznamovan«, ne pomislijo pa, da ga je napravila zlobnega šele njihova lastna zloba in krutost. Vse to naj bi imeli vedno pred očmi starši in vzgojitelji, pa tudi vsi odrasli. Nikdar naj bi nobenega okvarjenca ne zadela nobena porogljiva beseda ali pogled, niti nobena taka kruta misel ne. Zahtevajmo od zdravih otrok, da okvarjence brezpogojno spoštujejo, povejmo jim, da svoje nepopolnosti niso sami krivi in da vrednost človeka ni odvisna od takih zunanjosti. Če pa tak pouk ne zaleže, potem treba krutost in objest trdo kaznovati. Nasproti okvarjenim otrokom pa se obna-šajmo kolikor mogoče vedro in preprosto, kakor da je njihova telesna hiba popolnoma brez pomena in so vzlic temu prav toliko vredni kakor drugi otroci. To prepreči ali odpravi zavest manjvrednosti, ki je tako pogubna za do-raščajočega mladega človeka in usodna za vse njegovo življenje. Umljivo je, da se olrok sam peča s svojo okvaro, da ga peče in muči, zato mu moramo dati priliko, da se včasih o tem porazgovori z nami in se osvobodi teže, ki mu stiska srce. Ob taki priliki ga obodrimo tudi i zgledi iz zgodovine in mu pomagajmo do spoznanja, da je le od njegove volje odvisno, da zlomi horglje, ki mu jih je vsilila usoda, in ?.e izkaže celega, močnega človeka, ki mu ne inore nihče odrekati spoštovanja. Lepota in zdravje Roke in nohti Bela, ozka roka z dolgimi, drobnimi, na koncu rožnatimi prsti in rožnatimi ovalnimi nohti velja za lepo. Poteze roke, posebno prstov izražajo značaj prav tako kakor pisava. Iz črt dlani eitamo usodo. Sploh iz roke mnogo izvemo, kakšno delo, kakšen poklic ima človek. Roka nam kaže, ali je oseba snažna in skrbna, ali umazana in malomarna, kar je seveda v tesni zvezi z značajem. Kulturen človek bo pazil na to, da bo imel čiste roke, posebno pa nohte. Lepa, dražestua, negovana roka je občudovanja vredna, a koliko več občudovanja in spoštovanja je vredna žuljava roka! Pri negi rok je čistoča prva in najvažnejša stvar. Umazani prsti so grdi, še grši pa umazani nohti. Roke in nohte si temeljito umij s krtačo in milom vsaj enkrat na dan. Umij si jih, če mogoče, vsakikrat pred jedjo in preden greš spat. Druga važna stvar pri negi rok so kreme in tekočine, s katerimi preprečiš izsuševalni vpliv vode «in mila na kožo. Mnogo ljudi ima hvalevredno navado, da si večkrat na dan umivajo roke. Pri tem pa se zmije naravno kožno olje, zato se jim roke prezgodaj postarajo, če si jih vsaj enkrat na dan po umivanju ne na-mažejo s kremo ali tekočino za roke. Kadar so tvoje roke zelo umazane, morda od umazanega dela, je dobro, da jih najprvo namažeš s citronovim sokom, preden rabiš krtačo in milo. Zmešaj citronov sok z enim delom vode ali pa si zmoči roke in jih namaži s citronovim sokom, dokler so še mokre. Umazana mesta drgni z notranjo stranjo ciirone, dobro splahni in potem šele rabi milo in vodo. Za roke nikoli ne rabi zelo vroče vode, dobro splahni milnico z njih in jih vselej temeljito obriši. Zdaj si jih namaži s kakšno tekočino za roke. Za podnevi je bolj pripravna taka, ki ni mastna. Zvečer pa, preden greš počivat, si jih vsekakor namaži z mastnim preparatom, če želiš, da bo koža mehka in gladka. Dobra krema za roke za ponoči je naslednja: 13.13 g lamolina, 3.75 g kokosovega masla, 2 kapljici rožne esence, 3 kapljice benzoi-nove tinkture. To kremo vtiraj v kožo, ko si si preje umi-la roke. Spodnjo laket drži gor in masiraj navzdol proti komolcu. Kremo pusti čez noč na roki. . Za lepe nohte veljajo ovalni rožnati, bleščeči se nohti z vidljivim polumeseeem ob korenini nohta. Zdravemu človeku se nohti navadno ble-šče sami od sebe, če so čisti seveda, brez kreme in politure. Politiranje nohtov zadostuje enkrat na mesec. Ce so nohti krhki, jih vsak dan namaži z oljem. Nekaterim gospodinjam se mnogokrat Šola in mirovna misel Švicarska vzgojna revija »Sch\veizer Er-ziehungs-Rundschau«, St. Gallen, je razpisala vprašanje: »Kaj more storiti šola za mirovno misel?« Med odgovori je bilo tudi pismo tamkajšnjega škofa msgra dr .A. Scheiwilerja, ki obsega deset točk: 1. Šola more in mora biti važno, prvovrstno orodje za mirovno delo, za mir v posameznem narodu in za mir med narodi. 2. Z besedo in zgledom naj šola užiga srca mladine za ideal miru. Mnogi predmeti, kakor verouk, materinščina, zgodovina, zemljepis nudijo za to dovolj prilike. 3. Pri obravnavanjih vojnih dogodkov je pač prav, da se naglasijo hrabrost in domovinska ljubezen junaških bojevnikov, a obenem tudi veličina kreposti, ki ustvarjajo in ohranjajo mir. 4. Opustiti je treba vse, kar more vzbujati sovraštvo med razredi in narodi ali poniževati kako pleme ali narod. 5. Otrokom naj se vceplja globoka domovinska ljubezen, temelječa na četrti božji zapovedi, obenem pa jih učimo ceniti in spoštovati tudi druge narode. 6. Skrbno gojimo v mladostnih srcih pravičnost in ljubezen. 7. Mladino naj prevzame čut solidarnosti med stanovi lastnega naroda in med vsemi narodi. 8. V višjih razredih naj se obravnava tudi teorija o pravični vojni in njenih pogojih, ki temelje na naravnem pravu in krščanskem razodetju, kakor so jo razvili najgloblji misleci. 9. Različne ustanove, ki služijo miru, kakor Zveza narodov, Haško razsodišče, Kellogov pakt itd. naj se iskreno, dobronamerno razlože kakor izraz misli, da je človeštvo ena sama božja družina, enoten organizem, jn da so ljudje bratje med seboj brez razlike plemena in jezika. Tu naj se mladini posreduje tudi živo sočuvstvovanje >: deželami, ki jih zadene kaka katastrofa. 10. Mladini naj se vcepi v zavest, da je molitev za mir v posameznih narodih in med vsemi narodi stalno zelo važna stvar za vsakega posameznika, in da vodi vera, če jo prav razumemo, do skladnega soglasja med nacionalizmom in internacionalizmom. VRT Vrtne jagode brez vitic Škoda, da so po malih vrtovih tako malo znane mesečne jagode brez vitic. Z njimi moremo na najlepši način ograditi vrtne poti, vrhu tega pa beremo jagode vse poletje do prve slane. Sadeži te jagode so prekrasne barve in vonja, trdnega mesa in izredno slastnega okusa. Je pa mnogo zvrsti in se je najbolje posvetovati z izkušenim vrtnarjem. Čas za sajenje jagod brez vitic je od srede avgusta do srede septembra. Ker rastlina ne poganja živic, jih je mogoče razmnoževati le s pomočjo semena ali delitve. To je seve dolgotrajneje in dražje nego razmnoževanje drugih vrtnih jagod, ki poganjajo živice. Da se obvarujemo razočaranj, se obrnimo za sadike samo na zanesljive tvrdke. Sadike so zelo občutljive za suhoto in jih je treba nemudoma vsaditi, ko jih dobimo. Pred sajenjem pomočimo korenine v redko ilovnato godljo. Zemlja mora biti globoko prekopana in premešana z obilnim udelanim hlevskim gnojem in kompostom. Jagode sadimo po 20 do 25 cm narazen in vedno eno samo rastlino v eno jamico. Korenine lepo naravnajino in potem dobro pri-tisnimo obnje zemljo; korenine morajo biti prav do vrha pokrite z zemljo. Dobro je, če okrog mladih rastlin natresemo udelan hlevski gnoj in jih skrbno zalivamo. Gnojna plast zadržuje v zemlji vlago, pozimi pa varuje pred mrazom, gnojne snovi pa se polagoma izluža-vajo, pronicajo proti koreninam in hranijo rastlino. Voda je jagodam ravno tako potrebna kakor toplota, posebno v revni zemlji jih je treba ob cvetju in tvoritvi plodu obilo zalivati. Jeseni in spomladi je tudi mesečna vrlna jagoda za gnojnico zelo hvaležna. Maline Maline sadimo jeseni in jih pri tem na kratko obrežemo: skrajšamo jih približno za dve tretjini. Potem spomladi krepko poženo. Naslednjo jesen stare poganjke odstranimo. Zemljo zrigolajmo pol metra globoko; če nimamo hlevskega gnoja, pognojimo s primemo mešanico umetnih gnojil, na pr.: 150 g apna, 150 g Tomaževe žlindre, 50 g žveplenokisle kalimagnezije in 20 g natronovega solitra na vsak kvadratni meter. Gnofen e s tekočim gno;ern Po sredi avgusta drevju ne gnojimo več z gnojnico ali drugim raztopljenim gnojem, ker ostane les drugače predolgo muževen in ne dozori zadostno. Tak les je potem za mraz posebno občutljiv. zgodi, da se jim nohti neprestano lomijo, posebno tistim, ki perejo z ostrimi sredstvi. Če pa ni nobenega zunanjega vzroka za krhkost nohtov, je znamenje, da splošno zdravje ni dobro. Bolje, da si nohte piliš kakor režeš. T. D, Kako s i varujemo roke Če lupimo, snažimo ali stiskamo različno sadje, zelenjavo, krompir z golimi rokami, prsti porjave ali pordeče. Komur je veliko na negovanih rokah, naj pri takem delu uporablja rokavice iz gumija. Drugače pa si po opravljenem delu odrgnimo roke z naslednjo mešanico: en del vodika, en de! salmiaka in pet deiov vode; potem jih namažimo z vazelino. Z milom sadnih madežev ne odstranimo z rok, ker se milo z njimi celo nekako spaja. Modne novosti Večerna obleka za ženo zrelih let iz fine črne volnenine ali crepe satina, bogato okrašena s črnimi čipkami. Jedilnik za september (Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek, 12. septembra. Kosilo: 1. V stročju fižol na juhi. — 2. Dunajski zrezki, pečen krompir in češpljeva omaka. — 3. Češpljeva po-ganica. — Večerja: Nadevane buče in salata. Torek, 13. septembra. Kosilo: 1. Pelerši-ljevi štrukeljčki v juhi. — 2. Govedina, pečeni paradižniki in salata. — 3 Riž z jabolki. — Večerja: Možgani z jajcem in salata. Sreda, 14. septembra. Kosilo: 1. Juha tz endivije. — 2. Goveji hrustavci z gobovo omako in zabeljen krompir. — 3. Breskve s špansko peno. — Večerja: Jabolčni vlivanci. Četrtek, 15. septembra. Kosilo: t. Rezanci v možganovi juhi. — 2. Sočna pečenka, dušen fižoi in ocvrte buče. — 3. Melone. — Večerja: Zdrobov pečenjak in češpljevec. Petek, 16. septembra. Kosilo: t. Karfijolna juha. — 2. Nadevani paradižniki in salata. — 3. Marelični cmoki. — Večerja: Mlečna kaša. Pečena jabolka. Sobota, 17. septembra. Kosilo: 1. Drobti-novi cmoki v juhi. — 2. Kuhana kokoš z riženi in omako. Salata. — 3. Češpljevi zavitki. — Večerja: Mešta s fižolom v stročju. Nedelja, 18. septembra. Kosilo: 1. Jetrni ponvičnik v juhi. — 2. Ocvrti piščanci, salata. Vkuha. — 3. Strjena marelična pena in pecivo. — Večerja: Mrzla riba z oljnato omako. Vlaganje velikih kumar Marsikatera gospodinja bi rada uporabila za zimsko zalogo tudi že dorasle kumare. So za to različni recepti; eden bi bil ta-le: Kumare olupimo, prerežemo podolgem na dve polovici, odstranimo peščišče, potresemo s soljo in pustimo tako par ur — najbolje v lončeni posodi. Poleni kumare prav na tenko zrežemo in denemo na sito ali snažen prt, da i se odtečejo, nato pa jih vložimo v kozarce in 1 polagamo vmes poper, pehtran, poprova zr-i nja, hren in po okusu še druge začimbe. Sled-! n.jič zalijmo kumare z mlačnim kuhanim vinskim kisom, ki smo mu pred prekuhanjem dolili polovico vode. VATA zn odeje in v lahlab vedno v zalogi Tovarna val« Arbeiler, Maribor Zahtevajte vzorce in cenik Izdelujejo se namovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, trief ki jI, razna no-, vejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cone. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljann Karlnvskn cesta St. 4. 191 Vezenine — zavese najnovejši slog — nizke cene Matek & Mikeš — Ljubljana po/tg hotela Štrukelj Oglejte si našo razstavo na velesejmu IZ TE Elektronski mikroskop /nano jo, da je vse mrtvo in živo nu svetu sestavljeno iz najmanjših delcev, tako zvonili elektronov. Težko si je p red oči ti njih malo velikost. Ne smemo pa misliti, da se tilščijo eden oh drugega, med njimi so v resnici jako vlike ruzdaje. t'o več elektronov tvori krožeče .solnčne sisteme v malem. Vsak tak planetni sistem s svojim solnceni, atomskim jedrom tvori en atom. Tudi atomi so nepojmljivo majhni. Saj je 11. pr. naše telo sestavljeno iz približno tisoč kvadriljonov atomov. To je število s 27 ničlami! Ob takem številu nas zapusti že zdavnaj vsako predstavljanje. Na tem mestu lahko usmerimo še tudi en pogled v vesoljstvo; za ustvarjenje ene povprečne zvezde bi rabili 10.000 kvadriljonov človeških telce! Na eni strani nepojmljiva ma jhnost, na drugi pa slična ogromnost. Poleg omenjenih nu atomsko jedro veizanih elektronov, |>a vsebujejo gotove snovi še tako /.vame proste elektrone. I.e ti niso vezani na nikako atomsko solnce, temveč švigajo od atoma do atoma kakor kometi v našem ozvezdju. Na svoji poti marsikaj dožive. Če se približajo kakemu atomu jim ta dodeli novo smer, morda nekatere celo ulovi. Vsi ti dogodki v tem malem svetu pa so sila komplicirani in znanost hodi baš zadnja leta po novih potih, kjer si n. pr. elektronov ne predstavlja več kot delcev snovi oziroma energije in nosilcev elektrike, temveč kot neke vrste zgostitev energetičnih valov. O tem pu raje ne razpravljamo, saj je mogočo razumeti to novo teorijo, tako zvuno »valovno mehaniko« le z velikimi matematičnimi pripomočki. Ostanimo zato raje pri enostavni sliki, da si predstavljamo elektrone kot male kroglice, ki nosijo enotno negativne elektrike. Omenjeni prosti elektroni brzijo s silno hitrostjo med atomi. Povprečna hitrost takega kometa znaša približno HXX) kilometrov v sekundi! Brzina sila hitre puš-kine kroglje pa doseže komaj tisočinko te hitrosti.. Naznaoena brzina prostih elektronov je seveda !e povprečna. ker je sila motena kaikor smo čuli po privlačnosti posameznih atomskih sistemov. Tako ima gotovi elektronski komet v danem trenotku n. pr. desetkrat večio, v drugem zopet štirikrat manjšo hitros.t. kakor smo jo navedli. Tudi smer njegovega gibanja se stalno spreminja. Če si ogledamo celo kopico teh brzečih potnikov, potem tvorijo nekakšen elektroniki plin, ki se prav za prav nikamor ne giblje, ker teko v njem kometi v vseh mogočih smereh in z vsemi mogočimi brzinami. Na zunaj tedaj vse skupaj vseeno miruje. Gostota takega elektronskega plina je seveda velika, saj se ceni. da je v kubičnem centimetru kovine bakra kakih 60 tisoč triljonov prostih elektronov tštevilo z 22 ničlami!). .Leča' Skica elektronskega mikroskopa. j Ali nam je sploh dana možnost s|K>/.iiati na kakršenkoli način potujoče elektrone? Da. Naš električni to)k, ki teče po bakreni žici, je že ' en izraz takega usmerjenega |>otovania. Električna napetost, ki vlada med obema koncema žice. predstavlja sličen električen padec, kakor je višinska razlika vodnega padca. Električna napetost prisili posamezne inikrokozmične komete, ki so. kakor vsak elektron, nosilci negativne elektrike, v usmerjeno gibanje, kakor se tudi prično gibati vodne kapljice pod vplivom privlačne sile zemlje v slap. Gibajoči elektroni nam potem predstavljajo električen tok. Poleg zmešanih br/.in in smeri dodeli električna napetost v smeri električne sile vsakemu prostemu elektronu še dodatno brzino. Tako se je pričel preje mirujoči elektronski plin premikati. To gibanje pa je sila počasno. V eni sekundi prebrodi elektronski ob I ak manj kot en centimeter! Pa lx>ste ugovarjali, četš, saj se elektrika giblje neznansko hitro, saj hiti z isto brzino kakor svetloba. Da in ne. Električni vpliv se širi pač s svetlobno brzino, ne pa električen tok. Predstavljajmo si radi lažjega razumevanja in sličnosti dolgo z zrakom napolnjeno cev. Na enem koncu naj potiska v njo H N I K E ventilator zrak, na drugem pa naj je zaprt«. Ventilator ustvari v cevi nadpritisk. /.rak v cevovodu miruje. Sedaj pa naenkrat odmašimo cev, /raik bo začel pihati iz odprtine, kaiko pa izve ventilator, tla je cev odprta in da naj začne v njo črpati zruk? Ko smo odstranili zuniušek, smo na tem koncu cevi izenačili notranji pritisk zraka v cevi z zunanjim. To ir/.enačenje hiti v obliki zračnega vala, |x> domače zvoka, po cevi in sporoči ventilatorju, ko ga doseže, kaj se je zgodilo ua koncu cevi. To sporočilo, ta vpliv pritiska se izvrši z zvočno brzino, Zračni pih. ki leti po cevi pa ima čisto drugo brzino, pač hitrost zračnega toka, n. pr. desetkrat manjšo od zvoka. Popolnoma isto se dogaja v električnem svetu. Električen vpliv se širi lahlko s svetlobno brzino, električen tok v tokovodih pu ne. Skoro smo se nekoliko oddaljili od našega obravnavanja, ki ga obeta naslov. Povrnimo se k iregularno potujočim elektronom, ki z brzi-nami tisoče v kilometrov v sekundi zadenejo seveda tudi ob konec snovi, ob njeno površino. (XI znotraj trkajo otb svoj oklep, ab katerega | se zaletavajo. Tam spremene del svoje brkinske energije v pritisk, ki doseže strahotne jn-kosti. Tako pritiskajo s 200.000 kg od znotraj na vsak kvadratni centimeter površine kovine. In vendar težko odletijo iz snovi, ker jih drži Poskusi z vidnimi elektronskimi žarki, ki itmajo različne goriščnice. nuzaj močno elektr. polje, ki se oprede okoli vsake kovine n. pr. vsled zemeljske elektrike. Le če bi nekateri od njih dosegli prav divje brzine, bi se jim posrečilo prodreti površinski okov in uiti iz kovine. To stremljenje pa človek lahko podpira. Če je snov močno segreta se mnogo poveča povprečna brzina elektronskih kometov. S tem pridobe elektroni večjo prodornost. Vnanje električno jKilje pa lahko tudi tako izoblikujemo, dn ne nasprotuje več pritisku elektronov, temveč jih colo vabi na prosto. S pozitivno elektriko lahlko privlačujemo negativno. Če teduj namestimo nasproti žareči kovini s pozitivno elektriko nasičeno ploščo, bo le ta privlačevala negativne elektrone. Teči prične električen tok iz žareče kovine, ki jo imenujmo katodo na nušo pozitivno ploščo, tako zvano anodo. Ta elektronstki tok še sila povečamo s tem, da postavimo vse skupaj v razredčen prostor, v vakuum. Z opisanim pojavom se ! okoristimo n. pr. v naših elektronskih žarnicah, j ki nam jačaio brezžično prejete valove v naših radio-aparutili. Znanosti, ki išče povsod pota za svoje prodiranje v tajnosti narave, se tudi močno zanima za pojave, ki se vrše neposredno na površini žareče kutode, kjer zapuščajo elektroni materijo. Treba jc bilo izumiti mikroskop, ki bi dopuščal tako opazovanje neposredno, in ne preko svetlobnih učinkov. Posrečilo se je elektronske žarke slično lomiti in voditi, kakor svetlobne. Sestavili so električne in elektro-inagnetične »leče«, ki popeljejo elektrone tako po zaželjenih potih na projekcijsko ploskev, da tam lahko vidimo odnosno fotografiramo povečano sliko žareče katode. Elektroni nam kar snini razodevajo, kaj se dogaja, ko so zapustili ža reč o kovinsko površino. Kakor lahko ustvarimo s pomočjo magnetizma in elektrike mehanične sile, ki delujejo na žice vodeče električne toke po naših strojih, instrumentih itd., tako luli.ko vplivamo neposredno kar na elektrone, ki so nosilci negativne elektrike. Ogledati si hočemo samo električni »optični« sistem, kjer so elektroni krmiljeni z električnim poljem, ker je ta način morda lažje razumljiv, kakor pa sistem z elektromagnetič-nimi »lečami«. Na principijelni šematični skici vidimo električno lečo v pogledu in prerezu. Posebno /oblikovan kovinski obroč je priključen na negativni in žica, ki je speljana skozi njega pa nu pozitivni pol vira električne napetosti, n. i>r. baterije. Potujoči elektron, ki je negativen, bo privlačen od pozitivne žice, odbijati pa od negativnega obroča. Pri pravi brzini elektronov iu pri pravilni jakosti električnega |>olia »leče« je možno, dn se elektronske žarke, ki so se radialno ra/.prševali iz katode. usmeri po pre- •*>premembe nu oksidni katodi. hodu skozi nai!o pripravo v vzporedne proge. S tem že lahko ustvarimo povečano sliko žareče kov inske |xjv ršine. V sliki s prerezano električno lečo vidimo na desni strani žarečo katodo, iz katere sesa elektrone pozitivna anoda, ki ima tukaj obliko votlega valja iz pločevine. Tri zaporedne fotografije celega pojava nam pričajo, kako lahko vplivamo na elektronske žarke s tem, da slabimo ali jačimo elektrostatično pol je električne »optične« priprave. Srednja slika kaže naš obravnavani slučaj vizporednih žarkov, spodnja pa je nastala, ko so napetost lečnih oblog |hv večali. Dosegli so, da se elektronski žarki križajo v gorišeu, slično kakor pri gotovih optičnih lečah. Najzgornejša sliko pa je posneta, ko žarki nemoteno prodirajo skozi obroč, ki ni bil v te.m primeru naelektren. Napravili so še druge vrste elektronskih mikroskop, kaikor n. pr. z dvema preluknja-nima kondenzatorskima ploščama, vendar vse sisteme ne bomo naštevali. Z elektrostatičnimi elektronskimi lečami se pečata Briiche in Jo-hannson, z elektromagnetnimi pa Knoll ter Riiska. Uspehi so prav lepi. Posrečile so se 150-krn.tne povečave žareče katode. Na površino kovinske kntode so vrezali mrežo črt v razdalji po en četrt milimetra. Pri 65-kratni povečavi so dobili slike, kakor jih kaže pričujoča fotografija. Katodo, ki je kurjena z električnim tokom, so nalašč močno pregreti in opazovali razdejanja, ki se vrše na njeni površini. Svetle lise jasno kažejo žarišča prodorov elektronov. Kakor iz vulkanov drvi lava oproščenih elektronskih kometov. Posebno nn drugi sliki, ki je bila posneta le malo časa po prvi, se dobro opazi razdejanje površine. Zarmzani če-tverokotniki se trgajo, površina katode se ruši! Znanost bo s tem novim eksperimentalnim pripomočkom. ki je sicer za enkrat še v povojih, zopet lažje raziskavala tako važni svet v malem. Nov način upogibanja cevi V Ameriki so pričeli upogibati cevi na ta način, da so vlili prej v nje lahko taljivo zlitino iz bizmuta, svinca, cinka in kadmija, ki se topi pri 71° in služi tedaj kot polnilna snov. Ker ima legura tako nizko tališče, se da topiti v vreli vodi. Cev, ki je na enem koncu zaprta, se preje segreje z vročo vodo. Šele nato se vlije v njo zlitina, nakar se cev ohladi in upogne. Zlitino se potem odstrani iz cevi s parnim, vročim zračnim ali vodnim curkom. Zanimivo je, da so slično zlitino začeli uporabljati ludi za utesnjenje zvez med steklenimi in kovina-stimi cevmi. Rmvi premog kot gnojilo Rjavi premog, ki je razmeroma mlad premog, je še sedaj v razkrojnem procesu, katerega vrše med drugim bakterije. Te izločajo pri tem večje količine ogljikove kisline. Na tein pojavu temelji svojstvo gnojila rjavega premoga. Sicer so že dostikrat poizkusili ogljikovo kislino kot tako umetno dovajati rastlinam za hrano, vendar je tn postopek silno negospodarski. Ogljikova kislina, ki se izloča iz rjavega premoga, pa na naravni način napolni zrak s tem. za r asi lino lako zelo potrebnim plinom. Razen tega rjavi premog, ki se ga za gnojilo uporablja v prahu, rahlja zemljo. Delavski vestnih Boljševizem in socialno delo cerkve Danes gre skozi Rusijo odločna zahleva po so-cijalnem delu in medsebojni pomoči verskih občin. Celo boljševiška zakonodaja iz aprila 1929. leta, zlasti pa instrukcije iz oktobru istega leta in januarja 19S1, kakor tudi nove uaredbe glede šestih Stalinovih točk o gospodarskem razvoju — prepovedujejo verskim družbam vsako socijalno delovanje, kakor ustanovitev hranilnic, otroških domov, skratka sleherno ustanovo po načinu katoliških soeijalnih organizacij. Ako državna policija (G. P. U.) dozna za kako neregistrirano versko občino, jo kaznuje z denarno globo ali ječo. Toda članom krščanskih in hkrati soeijalnih ustanov ne preti le ječa ali prisilno delo, marveč v mnogih slučajih ludi smrt. Metropoli! Vladimir iz Kijeva, ki so ga K. jan. 1918 boljševiki pred oltarjem v cerkvi ubili, je napisal v začetku svetovne vejne v časopisu »Go-los cerkvi« preroške besede: »Boj med cerkvijo in socijalizmom se bo vnel v naših krajih in vaseh. Sovražnik stoji pred vrati. Ali smo pripravljeni, siopiti mu nasproti? Moramo reči, da nismo. V obrambi proti socijalizmu smo vse premalo delali... Socijalisti so obdolžili kler, da je solidaren z delodajalci in bogatci in z vsem sovraštvom so se vrgli na vero. Duhovni se hočejo vzdržati vsega, karkoli spominja nn socija-lizem. Mase ljudstva pa, ki :vi /oje pregrenke potrebe ne najdejo v cerkvi nikakega razumevanja, slede rajši socijalistični propagandi, ki vprav o tem razpravlja, kar vsem v dušoh gori... Ko je socializem v zapadnih zemljah globoko v ljudstvo prodrl in pognal korenine, je bilo za katoliško cerkev stokrat težje ubraniti se ga, toda boj ni bil brez nade in ne brez uspeha.« Če bi v Belgiji, Holandiji, Nemčiji ali drugod boljševizem dosegel gospodstvo, bi pač delavci in kmetje kaj kmalu zahrepeneli po soeijalnih prilikah preteklosti. Isto se more brez pridržka trditi 0 Rusiji. Večji del delavcev in kmetov, tudi najrevnejših, ne gori za sovjetsko zvezdo. Če bo odpadel zunanji pritisk, se bo tudi boljševizem zrušil. In niti delavec, niti siromak ali srednji kmet si ne bodo želeli več starih življenjskih razmer... Drobne vesli Kongres krizo priredijo švicarske strokovne zveze v septembru v B e r u u. Delavski položaj se je zadnje čase v Švici zelo poslabšal. Švicarska zvezna vlada nima več sredstev, kako ščititi interese delavstva. Kongres bo obravnaval vprašanje delavskih plač, zahteve moderne socialne politike in uvedbo »kriznega davka«. Delavska vseučilišča v Nemčiji se že pripravljajo no otvoritev zimskih semestrov. Razna deželna delavska vseučilišča so se odločila, da letos sprejmejo tudi slušatelje iz inozemstva. Inozemske delavce bodo sprejemala tudi delavska vseučilišča v Uccleu pri Bruslju in v 0xfordu na Angleškem. Inžinjer in njegove socialne naloge. Pod tem naslovom je v izdaji Garricove »Nouvelle Revne des Jeunes« pri Desclee v Parizu izšlo delo Ge-orgea Lamiranda, ki ga francoski kritiki naziva jo »brevir katoliške socialne akcije«. Knjiga obravnava predvsem vprašanje, kako more delovati inžinjer kot osebnost v smislu socialne akcije. Končna rešitev socialnih problemov je seveda možna le v obliki pravične reforme današnjega družabnega reda, vendar bo vsaka reforma neuspešna, če se ne izvede reforma v odnošaje med voditelji in nastavljene! istega podjetja. Inžinjer bo pri tem preobratu imel vodilno vlogo. Tehnike nikdo z nobeno reformo današnjih pogojev življenja ne bo mogel odpraviti; gre samo zato, do se odpravi njena enostranska usmeritev, ki je v zadnjem času človeštvu toliko škodovala in da se tako stroj podredi zopet človeku in interesom skupnosti. M sel, da moTo služiti občestvu, naj zato od sedaj naprej inžinerjo bolje vodi nego dosedaj. Inžinjer naj na svoje delo gleda ne le kot produciranje koristi, ampak nnj stremi, za tem, da vse svoje delovanje uvede v splošno odvisnost vsega snovanja človeške družbe. Inžinjer naj v delavcih zepet v/,hudi zavest, da so res občestvo okoli enega in istega delovnega procesa in to ne kot vsota delnih delovnih produktov, ampak kot smiselna enota. To bo pa inžinjer v svojem podjetju mogel doseči le, če bo 1 sum močna popolna osebnost, ki bo i v svojih podrejenih vzgajal predvsem osebnosti in ne služabnike stroja. Pisma o slovenski književnosti v. Poleg Pohlinove književne družbe, janzenistič-nega krožka in obnovljene Akademije delavnih mož se je v 1781 letu začel zbirati nov preporodni krožek na Slovenskem, čigar glava in srce je bil veliki človekoljub Zois, najbolj delavni udje pa Kumerdej, Japelj in Linhart, pozneje tudi V. Vodnik. Duhovno obzorje teh mož, izvzemši Japlja, ki je ostal zvest janzenističnemu vzoru verskega življenja, dasi je bil enih misli s tovariši glede na slovenski narodni preporod in se je rad in uspešno bavil tudi s posvetno, celo ljubezensko pesmijo, je bilo evropsko, sodobno, bolj ali manj izrazito nrosvetljensko; čeprav je vsak izmed njih, poslušen svoji nadarjenosti in zmožnosti deloval na svojem področj, je vendar vse družilo in spajalo v nepremagljivo zvezo in bratovščino prepričanje o velikem kulturnem poslanstvu, katerega jim je navdihnila strastna ljubezen do slovenskega ljudstva, ki so ga hoteli prosvetiti in dvigniti na stopnjo svobodnih evropskih narodov. Zato so mu hoteli zgraditi nepremakljive temelje za kulturno delo. Snovali so mu kritično slovnico in slovar, pisali so mu zgodovino, ki bi ga naj pokazala Evropi, doka-aala njegove politične, socialne in kulturne vrednote ter njemu samemu vdihnila novega duha, ustvariti so mu hoteli na podlagi njegove pesmi, ki je žal niso S|>oznali v pravi podobi, umetnostno pesem, ki bi ga naj zabavala, vnemala za dobro, poučevala in navduševala, podariti so mu hoteli knjigo za vsak dan, iz katere bi črpal veselje, pobudo in pouk za svoje delo, dali so mu knjige, ki so ga učile gospodariti in množiti blago, s slovenskim časopisom so ga zvezali s svetom, ki se je takrat boril za novo podobo. Meščanstvo pa so vnomali s slovenskimi gledališkimi popevkami, Linhart mu je ustvaril celo dvoje dram, ki dokazujeta, dn prihaja nova doba in nov človek v areno svetovne zgodovine — kmet, ki na svoji zemlji in v obrambi svojih pravic, izpodrašča gospodo. Zasnove in us|)elii tovarišev iz Zoisovega krožka nam pričajo, da je v fojih delovala velika iu živa vera v bodočnost slovenskega ljudstva. Ze to, t da jih je vodil in navduševal Zois, ki je bil na- | rodnosti mešanec iz laškega očeta in slovenske matere, vzgojen v laški in francoski kulluri, po svo- j jem gospodarskem položaju pa morda najbogatejši kapitalist na avstrijskem jugu, da je bila najognje- j vitejša duša med njimi Linhart, nemško vzgojen \ potomec češkega očeta in slovenske matere in da je največ koristil slovenski književnosti — V. Vod- j nik, sin ljudstva, ki je v svojem življenju in delu I prehodil kot nekak simbol celotnega naroda j vse preobrate duhovnega in miselnega značaja, ki jih je preživelo ljudstvo, nam svedoči, kako mogočen žar je moral puhteti od prebujajočega se ljud- j skega organizma. Najboljši ljudje, ki jih je nosila takrat naša zemlja, so neglede na svoje pokolenje, i premoženje, izobrazbo in zanimanje padli v oblast nove misli o prebuji ljudstva. Zoisa je iztrgala iz i gospodarskih in znanstvenih načrtov, Linharta je j poklicala iz nemškega Parnasa, Vodnika je zvabila iz idiličnih Gorjuš. In pričeli so z delom. Zois kot urejajoča glava, je določal naloge, znašal knjižne pripomočke, skrbel dostikrat za telesni blagor svojih sodelavcev, bodril in učil. Celo sam je ustvarjal: prevajal je laške arije v slovenščino, poslovenil morda prvi Biirgerjevo Lenoro, nabiral gorenjske poskočnice, katere je smatral za tipično slovenske narodne pesmi, ker se ni zavedel njihovega alpskega porekla, s čimer je določil Vodniku ne- ! slovenski pesniški vzor, snoval tudi slovensko pri- ! rodopisno terminologijo. Kumerdej se je mučil s slovnico in slovarjem, kajti delo, ki so mu ga naložili, je bilo pretežko, saj je šele naporno delo slovenskih jezikoslovcev v vsem 19. stoletju izvršilo nalogo, ki si jo je bil naložil. Linhart pa je »zapustil steze nemškega Parnasa«, na katerega se je vzpenjal, da bi dosegel čast lirika in dramatika, posvetil se je proučevanju slovenske zgodovine. Ze v svojem pesniškem almanahu Blumen aus Krain (1781) vpleta med klasicistične, roko-kojske in sturm in drangovske ritme slovenske narodne motive, dokler si slednjič ne naloži naloge, izklesali iz razvalin minolih Časov, ki so zasuli pozabljeno slovensko ljudstvo, njegovo resnično podobo. Kot služabnik resnice in človečanstva se je napotil Linhart v preteklost, da najde v nji kaži- pot za bodočnost. Skoraj dvesto strani H. dela svoje zgodovine je posvetil Razmišljanju o prvotnih Slovencih (Betrachtungen iiber den Zustand der alten Slaven in Krain). Pri delu se je oziral na študije o slovanski zgodovini, ki so jih napisali Slovanom naklonjeni nemški učenjaki Schlozer, Adelung in G. Anton, zlasti pa na Valvasorja, še bolj pa na proučevanje takratnega življenja naših ljudi. Iz ljudskega tipa, življenja, značaja, družabnega ustroja, verovanja, vraž, ženitovanjskih, krstnih, pogrebnih običajev, materijalne kulture, obleke, zabav, dela, trgovine, kakršne je spoznal v svoji dobi, je sklepal o prvotnih Slovencih. Zato je ta del njegove zgodovine danes pomembnejši v narodopisnem kakor pa v zgodovinskem oziru. Linhart je bil kritičen človek, vendar ga takratno stanje slavistike nikakor ni moglo obvarovati pomot in nasilnih jezikovnih razlog. Naj omenim samo eno, ker mislim, da nam pomaga jasniti najtemnejši Prešernov tekst, njegov napis Bog: Kar je, beži, al beg ni bog, ki vidi vekomaj v ne-bo, kar je, kar ni, kar bo. Ko govori Linhart o veri prvotnih Slovanov, pravi, da so poznali »enega edinega Boga, gospoda narave, ki so ga častili kot gromovnika in gi-balca zvezd. Imenovali so ga Bog, prvo gibalno silo, početek moči in bogastva«. Pri tem se sklicuje na Antonovo razlago besede Bog, češ da izhaja iz glagola begati, kakor uči baje tudi Platon, da je grški izraz za Boga, nastal iz nepretrganega teka ozvezdij, ki so ga Grki najprej po božje častili. Tudi krajevno ime Bohinj razlaga Linhart iz božjega imena, Božja dolina (Gotlesthal). Pravi, da še živi med bohinjskimi sosedi govorica, ki očita Bohinjcem češčenje nekega »velikega Boga«. Tej razlagi se smeje Mencinger v začetku spisa: Moja hoja na Triglav. Obenem bi nam ta opazka dala slutili, da si Vodnikov izraz v pesmi Vršac: >pod velikim tuki Boga m...« moremo razlagati tudi v smislu teh Linhartovih besed, ne le pod Triglavom. Za kulturno zgodovino našega ljudstva so važne tudi Linhartove besede o novačenju na Kranj- skem, o katerem pravi, da je vedno v zvezi s poboji in pretepi (ein Krieg im Kleinen). Novinec se ne boji vojne, temveč bolestne ločitve od doma in tujega pritiska. Slavi cesarja Jožefa, ki ga imenuje onega, ki je »zrahljal fevdalne spone«. Zanimivo je, da pravi, da je nesoglasje med Slovenci in Hrvati ustvaril baš fevdalni sistem s svojimi grozotami. Omenja še besno sovraštvo kmeta zoper fevdalno gospodo, umeščanje koroških vojvod, narodne pesmi, lepoglasje slovenskega jezika, znamenitega čebelarja A. Janšo, kranjske kozolce itd. Linhartova zgodovina je v drugem delu enciklopedija kranjskega slovenstva in poleg Valvasorjeve Časti kranjske vojvodine najvažnejši vir za našo preteklost. Če poznamo Linhartove nazore o slovenstvu in kmetstvu iz njegove zgodovine, tedaj nam postane razuinljivejša miselnost njegovih dram: Zupanove Micke in Tega veselega dna. Obe nam slikata zmago kmeta nad gospodo. V Zupanovi Micki je la zmaga sad kmetiške zavesti, ki se ne plaši več poigrati se z gospodo, kadar sili preobjestnost v kme-tiški ljubezenski zelnik. Nepozabljiva je o ruza-vost, s katero zavrne kmetiški fant An?'; gospoda, ki se hoče vsesti poleg njegove neveste. Tulpenheim: Jest pa k' Micki. Anže (ga odrine): Tukej bom jest sedel. In nič več! Še zanimivejša je igra o Matičku, ki je bistroumna prilagoditev zn slovenske socialne razmere, Beaumarchaisove komedije, o kateri je baje rekel Napoleon, da je pomenila že dejanski nastop francoske revolucije, dasi so jo prvič igrali že 1. 1775. Izredna je domislica, da je Matiček vi lel Beaumar-chaisovo komedijo v gledališču in da hoče zavestno, da maščuje žaljeno časi svoje neveste in svojega stanu — zaigrali svojemu gospodu neka; n-dobnega in osmešiti fevdalca in njegovo pravo. Linhartu gre radi njegove miselnosti in dela za slovensko gledališče častni priimek slovenski — Lessing, s katerim so ironično poniževali in resnično častili — Levstika, ki si ga je tudi krvavo zaslužil. Naročite »Slovenca*4! i1 Zgodbica Mala miška je dejala: »Pojdimo si svet ogledat! Kdo le vedno v luknjici bi čepel pri mamici.« In je šla, šla, šla ... in pot jo vodila je povsod. Slednjič vsa upehana v tujo shrambo je zašla. Čudno lepe tum reči vzrle njene so oči. Poln si koš jih je nabrala, »zdaj pa brž domov!« dejala. Sreča muc jo policaj: »Stoj, tatica! Čaj me, čaj!« Ham! je reklo. Glas tožeč — in bilo ni miške več ... Modri krojaček Je živela kraljična, ki je bila od sile ošabna. Ce se je i il pri njej snubač in jo prosil, naj ga vzame .m moža, mu je kraljična stavila kakšno prav težko uganko, s katero si je siromak zaman belil glavo. Potem ga je s posmehom in sramotilnimi besedami napodila iz gradu. Nekega dne je razglasila po vsem kraljestvu, da vzame za moža onega, ki bo znal na vsa njena vprašanja pravilno odgovoriti. Glas o tem je prišel na uho tudi trem ravnim krojaekom. Prva dva krojačka sta se samozavestno potrkala po prsih in dejala: »Hojej, če sva že toliko modrih na tem svetu ugenila, poskusiva svojo iznajdljivost tudi topot. Ni spak, da bi kraljičinim ugankam pravilnega odgovora izluhtati ne znala!« Tretji krojaček pa je bil neznaten, klavrn človeček, ki niti svojega obrta ni dobro znal. Zato sta mu prva dva krojafcka pokroviteljsko svetovala: »Ti pa kar doma ostani, uboga reva! S svojo pičlo pametjo ne prideš nikamor.« Krojaček pa je bil drugega mnenja. Bahato je odgovoril: >Bomo videli. Sem prepričan, da si bom kraljično priboril jaz in nihče drug! Adijo!« In je moško žvižgajoč odkoracal po cesti, kakor da je ves svet njegov. In so se vsi trije zglasili pri kraljični in ji dejali, naj jim stavi svoje uganke v rešitev, kajti edino oni da so zmožni s svojo pametjo kaj modrega iztuhtati ... Kraljična je dejala: "(.■""»Na glavi imam dva lasa različne barve. Uganite, kakšne barve je prvi in kakšne barve drugi las!« »Če nič težjega od tega,« je ponosno odgovoril prvi krojaček, »potem si moja! Prvi las je črn, drugi siv.« »Napak!« ga je zavrnila kraljična. »Če nista ne črna ne siva, je prvi las rjav, drugi pa rdeč,« je iztuhtal drugi krojaček. »Napak!« je škodoželjno dejala kraljična in se obrnila k tretjemu — našemu drobnemu znrr < u. »Zdaj si na vrsti ti!« Krojaček je pricapljal v ospredje in izpre-govoril: »Kraljična ima na glavi en srebrn in en zlat las — to sta tisti dve različni barvi.« Kraljična je prebledela. Od strahu bi se bila kmlau onesvestila, zakaj bila je prepričana, da nihče na svetu ne bo mogel tega uganiti — pa je storil to baš tale drobni, zanikrni človeček! Ko se je nekoliko pomirila, je dejala: »Preden privolim v to, da postanem tvoja žena, moraš še nekaj storiti. Poslušaj! V hlevu leži velik medved. Pojdi tja in ostani pri njem vso noč. Ce te bom zjutraj našla še živega, se bom kar koj pripravila na svatbo.« Hladnokrvno je prikimal krojaček: »Dobro, kraljična! Storil bom, kar želiš.« Ko se je zveeerilo, so krojačka zaprli k medvedu v hlev. Kosmatinec se je nemudoma liotel vreči na ubogega krojačka in mu pomoliti svoje težke šape v »pozdrave »Počasi, počasi, prijatelj,« ga je vljudno opozoril krojaček, *saj se ne mudi tako strašno!« In je sčdel tako mirno poleg njega, kakor da se ga ne boji prav nič. Zvlekel je iz žepu pest orehov in jih je jel treti z zobmi in zono zobati sladka jedrca. Pri lem je z jezikom cmok hI lako glasno, da so se tudi kosmatincu pocedile sline in si je zaželel orehov. ' Krojaček je segel v žep in pomolil medvedu pest — toda ne orehov, temveč trdih, okroglih kamenčkov. Medved jih je ročno vteknil v široki gobec. A naj se je še »ako trudil, da bi »orehe« stri med zobmi — ni jih mogel in jih ni. - Hej, klada kladasta, štor štorastik se je razjezil sani nase. »Ali sem res tako zanič, da niti orehov ne moreni več Ireti?« Obrnil se je h krojačku in ga zaprosil: »Daj, pomagaj mi!« »Ali zdaj vidiš, kakšen slabič si?< ga je prekanjeno pogledal krojaček. »Takšen ogromen gobec imaš, pa niti malemu orehu nisi kos!« Rekši je krojaček vzel kamne, vteknil na skrivaj debel oreh v usia, ga stri in pomolil medvedu: »Vidiš, zame je to prava igrača!« »Čakaj, bom še enkrat poskusil,« je zabrundal medved. Vtaknil je kamne znova v gobec in jih začel na vso moč gristi. Zastonj. Orehi so ostali trdi in celi, kakor so bili... Ko se je krojaček te šale naveličal, je vzel izpod suknje gosli in zaigral nanje poskočno polko. Medvedu je krojačkovo igranje zelo ugajalo. Navdušeno se je jel vrteti in skakati po hlevu. »Holaj, človeček, ali je težko igrati na gosli?« jo pobaral krojačka. »Kaj bo težko, mu je krojaček pojasnil. »Čisto lahko v? Poglej: z levico primeš gosli, z desnico lok in ga drsaš gori-doli po strunah — holadrija, hopsasa!« »Ali me hočeš naučiti goslanja, prijateljček?« se mu je jel prilizovati medved. »Od srca rad,« je bil kar koj pripravljen krojaček. »Daj sem tace! Hm, hm — malo predolge kremplje imaš, dragec. Čakaj, ti jih bom malo okrajšal!« Rekši je pritisnil medvedove šape v lesen precep in dejal: »Potrpi malo, da se vrnem s škarjami!« A ni šel iskat škarij. Mirno je legel v ko! in zadremal, ne meneč se za renčanje in grožnje razjarjenega medveda... Ko je kraljična zvečer slišala, kako renči in godrnja medved v hlevu, je bila prepričana, da renči od veselja nad slastnim prigrizkom. Ko pa je zjutraj vsa vesela in zadovoljna, da se je na tako enostaven način iznebila nadležnega snubca, vstala, je čakalo nanjo veliko presenečenje: čil in zdrav je stopil krojaček pred njo in ji voščil dobro jutro... Nobene besedice ni mogla spraviti razočarana kraljična iz ust. Hočeš-nočeš je morala držati besedo in privoliti v zakon. Kralj je ukazal vpreči zlato kočijo. Vanjo so posadili presrečnega krojačka in njegovo nevesto. Med tem pa sta se njegova »prijatelja«, ki sta mu bila nevoščljiva za to srečo, splazila v hlev iu rešila medveda iz precepa. Strahovito renčeč jo je medved odlomastil za kočijo, v kateri se je vozil mladi par. Ko je kraljična zagledala razjarjenega medveda, se je grozno prestrašila. Oklenila se je krojačka z obema rokama in zaječala: »Oh, oh, oh! Medved je za nama in naju hoče požreti!« Krojaček pa ni izgubil prisotnosti duha. Jadrno se je postavil v kočiji na glavo, pomolil noge skozi okno in zakričal: »Hej, hej, boter kosmatinec, ali vidiš ro-govile ?Ce se mi hitro ne pobereš odkoder si prišel, te dara spet v precep!« In se je medved res kar koj obrnil in v divjem strahu pokazal petč ... Brez nezgode je pridrdrala zlata kočija do cerkve, kjer sta si krojaček in kraljična segla v roke in si prisegla zvestobo do smrti. Ošabna in svojeglava kraljična je postala ljubezniva in pohlevna ženica in je živela ob strani junaškega krojačka srečno in zadovoljno do smrti. Kdor ne verjame, plača cekin! če bi živali tekmovale... Ce bi tekmovale vse šlirinožne živali, katera cd njih je najhitrejša, bi si gotovo priborila zmago — gazela. Gazela preteče — seveda samo za določen čas — do 27 metrov v sekundi. Najboljši konji-tekači ne pretečejo v sekundi več kot 25 metrov. V I^Vj* _ JF/V Najvztrajnejši tekači pa so gotovo napol divji psi Eskimov, ki jih uporabljajo za vožnjo s sanmi. Ti psi lahko tečejo nepretrgoma po več ur skupaj — do 15 kilometrov. Takoj za psi so najhitrejši tekači: zajec, žirafa, tiger, severni jelen in volk. Upoštevati pa je treba, da so med njimi takšni, ki dolgo vzdržijo, in takšni, ki ne vzdržijo mnogo. Najhitrejše živali so navadno najprej utrudijo. Azijatski tiger na primer teče hitreje od volka, v vztrajnosti pa ga volk poseka. Če bi se vršila takšna tekma med živalmi, bi strička ježa gotovo ne mogli uporabiti za kaj drugega, kot za reditelja na startu, ki s strelom iz samokresa daje znak za pričetek tekme... Za spretne roke Polica za užigalice ian»n / «e e. Prav lepo polico, v kateri lahko mati shranjuje vžigalice, zlepimo iz lepenke ter jo obesimo nad štedilnik, da bodo vžigalice vedno pri roki. Na sliki 1. vidite, kako si izrežemo plašč. Tam, kjer so pikčaste črte, zarežemo v lepenko le do polovice njene debelosti, c!a se dajo dno in stranice lepo upogniti. Polico zlepimo z arabsko gumo, kdor pa iste nima, si lahki naredi lep iz moke in vode. Polico olepšamo s tem, da nanjo nalepimo izrezke iz raznobarvnega papirja različnih oblik, kakor vidite na sliki 2. Pri lepljenju moramo paziti, da ne zamažemo z lepilom izdelka. Zato moramo mazati prav na tenko. Koliko je ura. Pijanček se ziblje proli domu. Naproti mu pride gruča razposajenih fantov. Pijanček se obrne k njim in jih vpraša: »Koliko je pa ura, fantje?« »Enak odgovori neki fant in mu prisoli eno okoli ušes. Pijanček nadaljuje svojo poj in momlja sam pri sebi: »Kakšna sreča, da ga nisem o polnoči vprašal, koliko je ura!« Joža Vovk: Grogec »Lahko greš v grad, če hočeš poginiti.« Poginiti? To je pa nekaj strašnega. Bo mar res kar umrl, če prestopi prag tega gradu? Grogec je začutil ob sebi škratove gosli in se ojunačil. Kar slišal je njihov opomin: Pojdi v grad, pojdi. »Kaj pa je v gradu takega?« je vprašal. »Povedal bom,« pravi junak, »ker moram povedati vsakomur, ko pride sem, pa naj še tebi velja. Povem ti pa tudi naprej, da v gradu n? dajejo nebene miloščine, zato svoje gosli lahko kar zunaj oustiš, če mishš beračiti. Poslušaj torej: Pred mnogimi leti je bila vojska. Naš kralj je ujel sovražnega kralja. Pripeljal ga je v ta svoj grad, izdrl mu je obe očesi in ga pahnil čez zidovje, da se je ubil. V tistem trenutku pa je kralj oslepel in oslepela je njegova žena-kraljica' in njuna hčerka, kraljična Zlatolaska. In do danes so vsi v gradu slepi in do danes kraljuje v vsem gradu črna tema. Kralj je obljubil onemu, ki jih ozdravi slepote, zelo kraljestvo in še hčerko-kraljično Zlatolasko za žeino. Toda, poslušaj, vsak, kdor prestopi ta prag in jih ne reši, vsak pogine, požre ga tema. Zato, dečko, bo zate pač najbolje, da jo kmalu odkuriš tja, odkoder si prišel, če hočeš sebi dobro!« Vojak je obmolknil in Grogec je strmci. V duši so mu vstajaie ba motene slike, čudno hrepenenje po kraljestvu ga je obšlo in dolgo | ni mogel ničesar odgovoriti. Pred očmi mu je j lebdel grad, temen in strašen, videl je slepega i kralja,/ kraljico in kraljično Zlatolasko, videl j je črno temo in mrtve junake, ki so šli v j grad in jih ni bilo več nazaj. Slike so se vrstile druga za drugo, vse strašne in grozeče. In prišle so na vrsto tudi gosli, škratove gosli, rdečkaste, z zlatimi strunami, s srebrnim lokom, s čudežno močjo. Ta slika je obstala pred njim, ni hotela proč. Prepodila je ves strah in ga navdala z junaštvom in neustrašenostjo in ga vabila, vabila .. . Ali bi poskusil? In Grogec je gledal zdaj v grad, ki je stal močan, trden, nepremagljiv in strašen, zdaj je gledal spet svoje ljube gosli, rdečkaste, z zlatimi strunami, majhne so, močne, vseprema-gljive. V njem je vstajal sklep, sprva plašen in šibek, potem trden, odločen. In je rekel vojakoma, ki sta zaničljivo zrla vanj in v njegove gosli. »V grad pojdem.« IV. Zavrtel se je težki ključ, da je votlo za- j bobnelo. Zaškripala so železna vrata. Grad se , je odprl. Potem je še dvakrat močno za'>!u- j talo in še dvakrat so znječali tečaji, kajti grad je bil skrbno zaklenjen s trojnimi :*e!vz- , nimi vrat; Grogcu je bilo, kakor da sanja čudne, težke sanje. S plašnim srcem se je bližal vhodu in tisto težko škrtanje in škripanje odpirajo-čih se vrat mu je spet vsililo strah pred nečem hudim, strah pred črno temo. In res; že med vrati ga je objela trda tema, da je prebledel in po udih ga je spreletel tresoč mraz. Kaj če se nikdar več ne vrnem iz te črne teme? Pa sc je spet spomnil, da ima gosli seboj, gosli, ki so mu neprestano šepetale: naprej, pogumno naprej! Stopil je čez visok kamenit prag. Ničesar več ni videl. Sam se gotovo ne bi vedel kam obrniti, da nista šla vojaka z njim in ga spremljala vsak na eni strani. Saj je bilo tema, da ni opazil ne sten ne stopnic. Stopali so molče po kamnitih stopnicah nekam visoko in slednjič prišli na dolg hodnik. Šele tukaj se je Grogec mogel nekoliko raz-gledati. Od stropa so visele svetiljke in motna luč je razsvetljevala zidove in tonila v črno temo. Stene so bile poslikane. Slik Grogec ni dobro razločil; samo to je videl, da stene niso prazne in mrtve. Po celem gradu je kraljevala tišina in mir, samo njihovi koraki so votlo odmevali in glas se je zgubljal nekje visoko pod oboki. A nikjer ni bilo človeka, nikjer živeta bilja. 'Dalje prih. nedeljo.) ZA BISTRE GLAVE ............................................H................................. Rešitev izpolnjevalhe Naša Ančka sladko spančka kakor ptička sredi gnezda Skozi okno pu zvedavo kuka nanjo zlata zvezda. Spančka Ančka ... Angel varuh liho sklanja se nad njo in prelepe solnčne bajke šepeta ji na uho: »Daleč, daleč je dežela, kjer kraljica je živela, ki je takšne drobno punčke rada, srčno rada imela. Vsaki dala je piškotkov iu sladkorčkov polno vrečo in pričara v srce ji voljo židano in srečo...« \aša Ančka sladko spančka, radostno se v snu smehlja. \'e: kraljičlea je njena — dobra, zlata m a m i c a. Pravilnih rešitev je bilo topot 08. Za nagrado je bila izžrebana Helena Triller, učenka I. razreda gimnazije, Ljubljana, Kongresni trg 3. Dobi knjigo: Vladimir Levstik: Deček brez imena. Zlogovnica Jo — so — rn — dn — t« — ca — sa — — ma — mo — zon — bor — ri — li — bin — ljnb — vi — jer Sestavite ii teh zlogov šest besedi, ki pomenijo: 1. Naslov mladinske knjige. 2. Naslov slovenskega lista. 3. Mest« » Sloveniji. 4. Ptif. 5. Cve-lira. ti. Žival. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 15. septembra, na naslov: Kotičkov striček, uredništvo •Slovenca' v Ljubljani. Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz bi rad malo pokramljal s Teboj. Zelo rad čitam »Slovenca«, posebno pa me zanimajo uganke in Tvoj kotiček. Dovršel sem V. razr. s prav dobrim uspehom. Od strica sem dobil v dar knjigo »Najdenček Jokec«. Zelo rad jo čitam. Te prisrčno pozdravlja .loško Pretnai-, učenec V. razr. v Vižmarjih. p. Št. Vid nad Ljublj. Dragi .Toško! — Bo tole najino kramljanje menda bolj kratko, kajti si zaman belim glavo, kako in o čem naj kramljam s Teboj, ko v Tvojem pismu ni ne duha ne sluha o kakšnem.»kramljanju«. Pa zna ongavi g. Kovarček, ki je po poklicu pisarček (ampak ne takšen pisarček. ki v zaduhli pisarni sedi. številke sešteva in muhe lovi. tem-vpč takšen imeniten pisarček. ki razne zanimivosti in nezanimivosti za časopis piše) — že lepše in gostobesednejše z mano kramljati! Poslušaj! Ga na primer vprašam: »Si danes kaj dosti napisal, pisarček Kovarček?' In zraste njegova drobna osebica samozavestno do stropa in se pobaha: »Dvesto vrst ali kaj takp-ga sem napisal — in sicer same prekrasne reči! O jaz nam, pa znam!« Jaz: »Potem boš zaslužil, da bo grdo, pisarček Kovarček!« On (v strahu, da ga ne bi opozoril na to, da mi je zadnjič obljubil, da me bo za neko uslugo na Zalaznikove torte povabil): »Zaslužil bom že, zaslužil. Ampak moram od onih 300 Din, ki jih dobim, dati 200 Din čevljarju, 300 Din krojaču. 150 Din trgovcu — tako da mi ostane, žalostna mi majka, le še nekaj kovačev za peresa in papir.« Jaz (ki kar koj dožonem, dn v Kovarčkovem računu nekaj ni v redu, čeprav računati ne znam baš najbolje): »Hm, pisarček Kovarček, hm, dovoli, da Te vprašam: ali se nisi malo zmotil?« On (ve« začuden in skorajda užaljen): »Zmotil ...? Jaz — pa zmotil? Sem bil vendar najboljši računar v šoli!« Jaz: »Rad verjamem, pisarček Kovarček, da si bil. Ampak zdaj nisi več. Kako, kako. te vprašam, boš od 300 Din dal — G50 Din proč in ti bo še nekaj ostalo? Saj nisi čarodej!« On (se ponosno vzravna): »To je pa naša stvari« Jaz: »Seveda je vaša. oziroma tvoja stvari« (Prijazno.) »Ampak, hm, kaj pa je z obljubljenimi tortami? Obljuba dela dolg!« On (se naredi, kakor da nič ne sliši): »Mejdun, neko važno reč bi bi! kmalu pozabil! Pozdravljeni* (In že smukne skozi vrata in jo drobnih korakov lilača po cesti, kakor da mu je krvoločen volk za petami ...) Vidiš, dragi moj, to se pravi kramljati! Pa o velevažni osebici pisarčka Kovarčka še drugič kaj, če Te zanima! Te lepo pozdravlja Kotičkov striček. I)raj?i Kotičkov striček! Že trikrat sem TI pisala, pn ni o kakšnem odgovoru 110 duha ne sluha. Vsako nedeljo iščem po Tvojem kotičku, pa se mi ne posreči najti svojega imena. Si bom morala kupiti najboljša očala — pa še ne vem, če ga bom našla. Pn ludi uganke Ti vsak teden pošiljam. Pa nimam nikdar take sreče, da bi bila izžrebana. Pa nikar ne zameri, da sem tako huda! Najprisrčnojše Te pozdravlja M i 11 k a S moli nsky, učenka IV. razreda v Zgornji Šiški. Draga Minkn! Jaz mislim, dn Ti tudi najboljša očala ne bi pomagala najti nekuj, česar m. Kveč-jem, če bi si kupila takšna Čudovita očala, da bi skozi nje lahko videla vse, kar bi si poželelo Tvoje srce. Ampak kje bi takšna čudodelna očala dobila, ne vem. No. topol boš našla svoje ime v kotičku tudi brez očal... Ali si zdaj srečna? Kar se pa ugank tiče. Te res iskreno pomilu-jem, da imaš takšno smolo. Toda obupali ni treba. Kar pogumno nadaljuj z reševanjem! Prepričan sem. ila se bo nekega dne strogi gospod žreb ludi nate spomnil in dejal :»Zapik! Topol pa ne dobi nagrade nihče drugi ko — Minkn Smolinsky, ki je tnko pridna in vztrajna reševalkalc In Ti bo poslal tnko lepo knjigo, da bo vse Tvoje razočara nje in pričakovanje bogalo poplačano. 1'pajmo. da se to 7 on d i ^impi-pi 1'ozdravček! — Kotičkov »tričekl Rastlinska pošta od rastline. Nekatere mešičaste glive — gobe — streljajo svoja majčkena semenu — trose, kar v majhnih oblačkih prahu precej daleč od sebe. Pri praprotih so skoro nevidni trosi nabrani na spodnji Goba Pilobulus, ki strelja kapico s trosi meter daleč prolj svetlobi. strani listov in obdani s posebnim obročem. Ko so trosi zreli, se obroček tako močno napolni s sokom, da kar eksplodira, pri čemer odlete trosi zelo daleč proč. Posebna vrsta gob, ki ima ime pilobolus in katera raste v temnih kotih hlevov na konjskem gnoju, strelja črne glavice, v katerih so nakopičeni trosi, več kakor meter daleč. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da ta goba celo meri, v katero smer naj ustreli glavico s trosi. Goba se namreč nagne vedno tako, da odlete glavice na bolj svetle prostore, torej proti svetlobi. Zdi se, da hoče goba, ki je zrastla v temi, priskrbeli svojim »otrokom« bolj ugodne življenjske pogoje, kakor jih je imela sama. So pa tudi rastline, ki svojih semen nikamor ne pošiljajo. Te kar najamejo prave »pismonoše«, ki se pri njih naberejo semen in jih potem odlože drugod. Take rastline opremijo svoja semena s celo vrsto kljukic, trnjkov in konic, včasih pa celo z lepilom. Ce gre žival ali človek mimo take rastline in se je dotakne, se semena kaj rada primejo obleke ali živalske dlake in tako človek ali žival prenašata semena daleč na okrog, dokler jih na kakem popolnoma drugem kraju zopet ne streseta. Če tudi rastlina nikamor ne more z mesta, na katerega je priraščena, vendar skrbi vsaka po svoje za takozvano rastlinsko pošto. Kakor smo videli, najdemo pri njih najrazličnejše načine, prave zvijače in tehnične umotvore, ki vsi 6amo pomagajo, da pride seme daleč proč od mesta, kjer je zrastlo. Ko človek hodi po travnikih, gotovo ne sluti, kako modro in čudovito je urejeno božje stvarstvo celo v najmanjših podrobnostih. Letalske zveze v Afriki Afrika je po velikosti Iretja celina na zemlji, ki zavzema približno eno petino vse suhe zemlje m eno sedemnajstim) zemeljske površine, je prav gotovo sorazmerno najbolj zapuščena in nerazvita celina na svetu. Še danes so v Afriki kaj malo i>o-znane pokrajine in zato ni čudno, če se še vedno ponavljajo znanstvene raziskovalne ekspedicije, ki hodijo odkrivat čuda te skrivnostne celine. Velikanska je Afrika: saj meri z otoki vred skoro 30 milijonov kvadratnih kilometrov. Dolga je od rtiča Cap Blanco na severu do rtiča Cap Agulhas na jugu celih 8000 km. Široka pa je od rtiča Cap Verde na zahodu do rtiča Cap Gaudafui na vzhodu 7500 km. Železnic je na tej celini kaj malo. Največ jih je še v Egiptu, Alžiru in v angl. Južno-afriški uniji. Z železnicami, ki vodijo večinoma vse od pristanišč v notranjost, kjer se končajo pri zadnjih večjih in važnejših naselbinah, ni mogoče prepotovati Afrike. Moderna tehnika pa je z razvojem letalstva odprla nova pola nad afriškimi puščavami in pragozdovi. Saj imamo danes letala, ki morejo preleteli več tisoč kilometrov brez pristanka. To so izrabile zlasti države, ki imajo v Afriki svoje kolonije in tako so nastale v Afriki dolge zrakoplovne proge, po katerih vozijo potniška in tovorna letala s severa na jug in obratno. Časi, ko so se posamezni pogumni letalci upali leteti nad afriškimi puščavami, so minili. Afrika je danes preprežena z letalskimi progami, na katerih redno vozijo letala. Človek skoro ne bi verjel, da je v Afriki danes že 50 velikih in modernih letališč. K tem prištevamo tudi tista, katera bodo še letos otvorjena. Za vzlel in pristajanje urejenih zasilnih letališč pa je Tloris puščavskega letališča. Velikanski križ se prav dobro vidi tudi v velikanske daljave. Mostovi pri nas in drugod Na levi: Naravni kameniti most v državi Utah. ki vodi čez 300 metrov globok prepad. Na desni: Viseči most na otoku Celebes, ki je sestavljen iz vezanih bambusovih palic. Na levi: Viseči most, narejen iz pletenih ovijalk, ki se že precej nevarno ziblje. Na desni: Viseča kitajska brv, po kateri znajo hoditi varno le Kitajci. ALGICR •—• Francoske letalske proge t—h Belgijske letalske proge 0~0 V kratkem dokončane i roge Zemljevid Afrike, ki ima vrisane proge za letalski promet v Afriki že mnogo več, namreč nad 250. Francozi, ki imajo bogate in važne kolonije v Afriki, so izpeljali zrakoplovno progo iz Alžirja do mesta Dakar na zahodni obali Afrike. Ta proga, ki leče večinoma ob morski obali, je najbolj znana in na njej potuje tudi največ potnikov. Vendar ni to najdaljša francoska letalska proga. Ta gre namreč iz mesta Alžir v severni Afriki čez vso Afriko na olok Madagaskar ob vzhodni obali A.Vike. Ta proga je dolga okrog 11.000 kilometrov. Angleži so tudi že pripravili vse potrebno in bodo v kratkem izročili v promet okrog 8000 kilometrov dolgo progo, ki gre iz mesta Kairo v Severni Afriki do Kap-štadta v Južni Afriki. Tudi Belgijci so si zgradili v svoji koloniji v Kongu nekaj letališč, ki zadoščajo za najpotrebnejše zračne zveze. Ni pa lahko urediti v pragozdovih ali v puščavi dobra in varna letališča. Zlasti velike težave je povzročila zgradba primernih letališč v puščavah. Saj je bilo treba zgraditi vse letališke naprave na puščavskem pesku so najprej zgradili iz visokih zi-bin in za življenje tako potrebne vode. Ker so pa nekatere letalske proge izpeljane čez velikanske Duščave, so morali večkrat zgraditi vmesna pristd-" jališča za letala v puščavi. Taka puščavska letališča so zgrajena popolnoma drugače, kakor sicer. Na puščavskem pesku so najprej zgradili z visokih zidov velik križ, ki je imel v sredi, torej v križišču, majhno poslopje (1) s stanovanji za uradnike letališča in za letalce, ki bi na poletu tam prenočili. Kraki (6) križa se na koncih viličasto cepijo (5). Na ta način so precej bolj zavarovana proti vetru štiri manjša letališča med kraki. Letala (3), ki se umaknejo med dva taka kraka, so zavarovana proti vetru z visokimi zidovi in tudi močan vihar jih rie more poškodovati, kar bi se sicer gotvo zgodilo, če bi ostala na odprti puščavski ravnini. Letališče ima tudi na posebnem drogu veternico, ki kaže, v kateri smeri piha veter (9). Ta tudi kaže letalom, ki S koreninami na zemljo priklenjene rastline se ne bi mogle množiti ip razširjati, Če jim ne bi narava poslala na pomoč pridnih poniagačev. Velikanska je vojska poniagačev, ki pomagajo rastlinstvu pri razširjanju. Čebele, čmrlji in množine drugih žuželk se opajajo ob sladkostih cvetnih čaš. Od cveta do cveta lete in so kakor pismonoše. Na prvem cvetu si oppaše ob prašnikih nožice, na drugem pa oplojajo s tem prahom nevede in nehote pestič. Cvet je oplojen in bo rodil — seme. Priden poštar rastlin je tudi veter in celo mirujoči zrak. Ne glede na to, da tudi veter prenaša cvetni prah od cveta do cveta, ima veter še drugo in važnejšo nalogo. Rastline morejo dobro uspevati le tedaj, če rastejo daleč narazen, tako da ima vsaka dosti zemlje in svetlobe. Če bi na jesen padla vsa semena z rastline kar na tla tik ob njej, bi spomladi sicer semena pognala kali, vendar bi jim zmanjkalo prostora in svetlobe in večina kali bi usahnila. Rastlina bi postala tako grob svojih lastnih semen. Zato pa je za razvoj in razširjanje rastlin silnega pomena to, da rastline odmečejo čem delj svoja semena ter se semena radi tega lem lažje na dobri zemlji in svetlobi primejo. Najlažje seveda razsipavajo svoja semena daleč naokrog visoka drevesa. Zrelo seme nastopi pri njih svoje potovanje na rodovitno zemljo z zelo visokega mesta. Ker jih z drevesa strese navadno veter, jih ta odnese seveda tudi precej daleč od »rojstnega« kraja. Da pa seme bolj počasi pada na Letala v naravi. Drobno javorjevo seme, ki je precej podobno letalu. zemljo, je često ploščnato, tako da le počasi, kakor kak prav majhen papirnat zmaj drsi skozi zrak proti zemlji. Takšna so zlasti 6emena naših iglastih dreves, bukve in akacije. Javor pa še mnogo bolj skrbno pazi na svoje negodne »otročiče« — semena. Opremi jih kar s krili, ki precej spominjajo na obliko modernega letala. Tako seme pada zelo počasi proti zemlji in se ves čas vrti kakor vijak pri letalu. V vetru preleti tako seme včasih v resnici neverjetno dolgo pot in če pade na rodovitno zemljo, Iudi vzklije. Prav poseben mojster pa je regrat. Njegov rumeni cvet ni nič posebnega, mnogo lepša pa je njegova, s semeni posejana glava. Vsak pozna spomladi -lučke;. ki jih zlasti otroci tako radi pihajo drug drugemu v obraz. Morda misli celo kdo, da je »lučka kak lep cvet, vendar je samo semenska glavica regrata, ki pa je seveda mikavnejša, kakor čisto navadni rumeni regratov cvet. Kdor si je kdaj pobliže ogledal tako »lučko«, je zapazil, da sestoji njena glavica iz neštetih drobnih »dežnikov«. Tak »dežniček« ima mesto ročaja drobno semence, katero tiči v drobni nožnici na dnu cveta. Iz semena se dviga drobna in dolga palčica, ki ima na vrhu šop prav tankih las, ki štrle v krogu narazen, tako da so prav zelo podobni dežniku. Ker je semen veliko, se stikajo ti beli tenki laščkj skupaj in tvorijo tako svetlo kroglo — »lučko«. Najbrž je že vsak kdaj poskusil in pihnil tako »lučko«. Mali dežnički e semeni so kar v roju odleteli v zrak in potem prav polagoma padali na zemljo. Če je pihal le slaboten veter, jih je zanesel tako daleč, da ni bilo mogoče videti, kje so padla semena na zemljo. — Zaničevani regrat pošilja svoja semena v vetru na dolga potovanja. Vsako seme ima majčkeno padalo. fa mala regratova semena imajo prav tako obliko kakor padala, s katerimi skačejo letalci z velikanskih višin na zemljo, ne da bi se pri tem ubili. Kakor zadržuje pri letalcu ogromno padalo hitrost padanja, prav tako zadržujejo v padanju drobni, a gosti laski lahko regratovo seme. Pri brezmotornih letalih, katerim je precej podobno marsikatero seme, dela največje težave vzlet z zemlje. Dokler tako brezmotorno letalo ni v zraku. tudi ne more s svojimi krili počasi drseti po zraku. Da poženejo lako letalo v zrak, se poslužujejo navadno gumijastih vrvi, s katerimi vržejo letalo z veliko hitrostjo v zrak, prav tako, kakor vslreli otrok Kamen s pračo. Na ladjah, ki vozijo s seboj poštna letala, imajo posebne katapultom podobne stroje, s katerimi nekako ustrele s krova letalo. ki nima zadosli prostora, da bi z zaletom dobilo potrebno hitrost za vzlet. — Tudi rastline ne delajo drugače in to, kar je človek izumil šele v zadnjih desetletjih, delajo rastline že tisočletja. Nekatere kar streljajo svoje semena v daljavo. Potrebno silo za »strel« si nakopičijo v staničju na ta način, da se stanice močno napolnijo z vodo. Strok ali ovojnica, v katero je zavito seme, se radi teea nenadoma razpoči in seme odleti daleč proč Pri nas imamo velike železne mostove, zadnje čase pa so zlasti v modi mostovi iz železobetona. Svojčas so gradili dragocene mostove iz rezanega kamna, med njimi je bil zlasti znamenit solkanski most čez Sočo; manjši mostovi pa so bili iz lesenih tramov. Čez potoke in jarke gradimo še dandanes ozke brvi in včasih zadoščata celo dva tramova. Kdor je hodil kdaj po gorah in čez izsušene hudournike, je gotovo večkrat opazil, kako je kje ležalo prevrnjeuo deblo visoke in suhe smreke čez kak hudournik. Tu so se v naravi učili naši pradedje gradili mostove. Položili so par tramov čez potok in most je bil za silo narejen. Izredno zanimiv most, narejen po zgledu na naših hudournikih, si je privoščila narava v Severni Ameriki, v državi Utah. Tam je padel velikanski katneniti steber čez 300 metrov globok prepad in tako napravil velik naraven most čez globok prepad. Po drugih deželah, kjer preprosti narodi ne poznajo naših načinov gradbe mostov, so iznašli druge načine, ki jim omogočajo, da premoste reke in prepade. Kjer ne ra- stejo visoka drevesa ali kjer se ljudje niso naučili polagati tramov in debel čez jarke, je narava naučila ljudi premostiti reke na drug način. Tako so na primer znane v Indiji močne ovijalke, ki se ovijajo okrog dreves. Tamošnji prebivalci si prav iz teh ovijalk spletejo svoje mostove. Mesto jeklenih vrvi napravijo močne vrvi iz ovijalk in te potegnejo čez reko. Tako nastanejo takozvanj viseči mostovi, ki se precej nevarno zibljejo, kadar človek stopi nanje. Na otoku Celebes pa zvežejo podobne viseče mostove iz močnih in dolgih bambusovih palic. Te bambusove palice drže most prav tako, kakor pri nas mostovi iz tramov. Po teh je že mnogo bolj varno hoditi in tudi otovorjene živali morejo čez. Na Kitajskem pa so znane takozvane gugajoče se brvi. Te brvj niso nič drugega, kakor na močnih vrveh navezani drogovi, po katerih morejo varno priti nosači s svojimi tovori. Če pomislimo, da je pri teh ozkih mostovih samo na enem kraju napravljena iz vrvi slabotna ograja in da se ves most kaj nevarno ziblje, tedaj smo lahko veseli, da imamo pri nas tako varne in široke mostove. Letališče v puščavi. Prav dobro vidimo iz zidov zgrajeni križ, ki deli letališče v štiri manjše dele. pristajajo, v katero izmed štirih letališč med kraki naj letala pristanejo. Vsa letala morajo namreč vedno pristajati v taki smeri, da lete proti vetru. Letališče ima tudi pod zemljo skladišče za nadomestne dele lelal (2) in velikansko zalogo bencina (7), ki sta na sliki označeni s črtkanimi črtami. Lelala dobe lahko na teh letališčih potrebni bencin, prav tako pa ,je na razpolago posebna delavnica, v kateri je mogoče popraviti malenkostne napake, ki so nastale v letalu. Na dveh nasprotnih krakih sta urejeni dve radijski oddajni in sprejemni postaji (4), ki sla ves čas v zvezi z letali in kateri sporočata letalom v zraku siner, v katero naj lete, da bodo priletela do letališča. V resnici se zdi človeku kakor v pravljici. Nad velikansko Afriko, po kateri so potovale svojčas raziskovalne ekspedicije po več let, lete danes jekleni ptiči v vse smeri in po par dnevih je človek preletel iz enega konca velikanske celine na drugi konec. Tako je moderna tehnika odprla človeštvu dostop do najbolj zanemarjenega in neznanega ozemlja. Trinadstropen avtobus. Velikanski avtobus so izročili v promet te dni v Rimu. Avtobus ima tri nadstropja in poseben oddelek za prtljago in za pse, prav lako poseben oddelek za kadilce iiNSERIRAJTE V »SLOVENCU«! ČITATELJEM ZA NEDELJO Grazia Deledda: Siroščitta Sirotna in mnogoštevilna je bUa silarjeva družina, zbrana kakor divjaško pleme v kočah, pred katerimi je ležalo morje, v viharnih dnevih podobno umazani cunji, ki jo šiba vihar. Poleti pa so soline žgale oči kn'kor apne-ne jame. Mož in večji otroci so delali tam doli: žrle so jih soline in malarija. Doma pa je bila večno nosna žena s kopico drobiža okrog sebe, pa hirav ded in babica ter bebasta sestra: večno na nogah in na potu pa je bila tašča Geppn, ki je morala biti rojena v burji, kajti nikoli ni mirovala in je bila podobna glavnemu jamboru, ki omahuje v vetru z zamotanimi in polomljenimi jadri. Razen moških se je Geppa največ trudila za družino: nikoli se ni vrnila domov brez polnega predpasnika. Ne, da bi bila beračila, saj se niti ozrla ni na nikogar in tudi ne odgovorita, če jo je popotni človek vprašal za pot; ampak iskala je, in če človek išče, vedno kaj najde: bularico suhljadi v borovju, trščice vzdolž obale, murve in pinijole, včasih tudi več vredne predmete, ki so jih bili pozabili na obali kopalci in jih je pokril pesek, riba, ki so jih zavrgli ribiči, gobe in zelišča, buč« ali par grozdov, ki so moleli iz vinogradov; flad-njič zdravilne koreninice, ki so pomagale proti neprestanim otroškim boleznini. Otroci je niso imeli radi, nemara zato ne, ker jih je silila piti tiste grenke kolobocije; a tudi odraslim ni bila ljuba. Bilo je nekaj čudnega, skoraj nečloveškega v njej, v njenih okroglih očeh strmega pogleda, podobnih gadjiin, njenih plavutastih širokih stopalih, njeni hitri in tihi hoji; kadar je ni bilo doma, se je laže dihalo, a ko se je zvečer pokazala med sivimi in majavimi vrati koče, je vzbujala nekak fantastičen vtis, kakor da bi bila hodila po zlih potih, toda v svetu duhov, in ko so jo ti zapodili, se je z mrakom vrnila na zemljo. Ko je pa razgrnila svoj predpasnik, je vse nekako spravila s seboj in z resničnostjo. ★ Nekega jesenskega dne je zadnje dete, rojeno šele pred pur dnevi, med dojenjem izpustilo materine nedri in začelo silno jokati; bilo je, kakor da bi jokal obupan človek. Žena je opazila, da nima več mleka: prepadla, po-sinelega obraza je dvignila otroka k očem, kakor da bi ga hotela nahraniti s svojimi solzami. Dete pa ni utihnilo in naenkrat ji je padlo iz rok kakor sad z veje; ona pa se je sklonila, kakor da bi ga hotela pobrati. Bila je mrlva. V splošni zmedi je molčala samo stara Geppa. Pomagala je šolarju položiti ženo na posteljo, in ko se je prepričala, da ni več nobene pomoči, je vzela novorojenca, čegar jok je preglašal jok ostalih, kakor da bi se čutil po nesreči najbolj prizadetega — in ga odnesla ven, da bi ga pomirila in utešila. In ves dan je z njim ni bilo domov. Šolar, ki je bil s svojimi lasmi in dolgimi, visečimi brki podoben utopljencu, je bil ves nor od skrbi, in ko se je odpravil v vas, da naznani ženino smrt — zdravnik je rekel, da ji je bila izčrpana kri — je začel za njo poizvedovati. Da, videli so jo iti v hišo premožne kmetice, ki je imela dete pri prsih; od tam je šla proti obali, popoldne pa je potrkala na vrata pri vaškem županu, kjer so imeli zajetno črno dojiljo s kipecimi nedri. Prosila je vbogajme mleka za otroka. Šolarju to ni bilo prav; ne iz napuha, ampak iz jeze: kajti tudi on je sovražil taščo kakor vsiljivko. In ko se je zvečer vrnila s sitim otrokom, ležečim na vrhu predpasnika, ki je bil poln krompirja, ji je dete srdito iztrgal. Starejši fantiči in mali otroci so pa vendarle jedli s soljo začinjen krompir, ki jim ga je skuhala tašča, in ona je ludi prižgala svečo, da bi razsvetlila temo okrog mrtve hčere. Naslednji dan je prišel duhovnik — poslalo ga je ravnateljstvo solin, in preden so odnesli k pogrebu ženo, je poklical na stran vdovca in ž njim nekaj govoril. Bil je to nekoliko divji duhovnik, obrašče-nega obraza, s podkovanimi čevlji. Vedno se je vozil s kolesom; živel je v skoraj enako ■ revni bajti za pokopališko cerkvico, kjer je bil za kaplana. Brez vsakega okolišanja .ie dejal: 'Stvar je ta, da bi vi dali svojega zadnjega otroka sestri kmetice Signani, h kateri ga je bila nesla včeraj vaša tašča, da so ji ga podojili. Signanin svak je oskrbnik posestva grofa Lanze: godi se mu torej zelo dobro, in ker nima lastnih otrok, bi rad enega posino-vil. Nekaj bi tudi dal. Se razume.c Ta »se razume« je izgovoril krepko in udaril pri tem s pestjo po mizi, kakor da bi pritisnil pečat na pogodbo. Šolar je nagnil glavo, si grizel ustnice; potem je dejal: »Ali mi jamčite, da se bo otroku dobro godilo?« ;>Bog vedi, da!« i Tak vam pa dam odgovor jutri.« ★ Nato se je vršil nekak rodbinski posvet. Stari solarjevi starši, ki jim je bila siroščina in bolezen otopila čuvstva, so bili mnenja, da naj otroka dajo proč — v njegov lastni blagor. Geppa pa, katere so se otroci sedaj, ko so po nenadni izgubi matere ostali kakor izgubljeni v praznini, z ljubeznijo oklepali, je izrekla kruto resnico: »Hočete ga prodati, da bi ga vam ne bi bilo treba rediti.« To je zadostovalo, da je mož, ki je bil doslej v dušni stiski še omahoval, kruto vstal: »Tako tudi je, salament!« Dojenec pa je večal in ni maral culice s sladkorjem, ki mu ga je požvečila Geppa. Ležal je na materini postelji in stari se je zdelo, kakor da bi bila uboga pokojnica še tu, dolga, z žalostnim obličjem, ki je bilo take barve kakor morje v mesečini. »Hči,« je dejala, »zakaj nd izpregovoriš srcu svojega moža? In tudi srcu tega znorelega duhovnika? Govori, sedaj to moreš; drugače mu jo zagodem jaz. temu prekletemu krokarju in hudičevemu mešetarju.« Ko je videla, da je zet odhajal z doma in se napotil proti pokopališču, ki je ležalo na polovico poti med solinami in vasjo, je v resnici čutila, da sovraži duhovnika. In premišljevala je, na koga bi se obrnila, da bi se branila pred njim ali ga vsaj prepričala, da naj se ne vtika več v to žalostno zadevo. Na koga naj se obrne? Na samega gospodarja črne dojilje pač, ki je bil tudi gospodar vasi: na župana. "A" In skoraj se je že čutila močno pod njegovo obrambo, vzela dete in se napotila s svojimi dolgimi kamelskimi koraki. Napravila je velik ovinek, da ne bi se srečala s šolarjem, dokler ni dospela na obal, ki jo je že šibal jesenski veter in je bila zato neobljudena. Zupanova hiša je stala tik ob morju in je bila nekoliko oddaljena od vasi, kjer so se že videli topoli, strehe in dimniki, iz katerih se je vil dim. Z otrokom, ki je neprestano večal, je brez obotavljanja vstopila skozi županova vrtna Nikolaj Ljeskov: Strah (Nadaljevanje) Saivka se pa nikakor ni ustrašil čarovnika, marveč mu je zoklical: »Le onegavi mi v obraz — meni ne nideš,« in ne da bi se dolgo obotavljal, je tako spretno zalučal proti njemu poleno, da oni niti svojega »kikerkija« ni izpol in se mrtev zvrnil. Pa žal — to so vsi obžalovali — ni padel na cesto, marveč na dvorišče, kjer je, kakor hitro se, je dotaknil zemlje, izJehka zopet zavzel svojo naravno človeško podobo. Takoj se je zopet izpremenil v Selivana, stekel ven in se pognal za Savkom, vihteč v roki njegovo poleno, s katerim mu je bil Savko postregel, ko je v petelinji obliki kikerikal nn strehi. Kakor je pripovedoval Savko, se je bil Selivan topot tako rn.ztogotil, da bi mu bila utegnila slaba peti; pa Savka je bil iznajdljiva glava in je vedel povrhu še nekaj zelo koristnega. Vedel je, da jc njegov leni konj takoj pozabil vso lenobo, kakor hitro so jo krenili nazaj proti domu, proli jaslim. Kakor je mislil, tako je storil. Kajti ko jc Selivan s polenom planil za Savkom, je la takoj zasukal konja in izginil. Pridrvel jc domov, ves spačeji od strahu, in povedal svojo strašno zgodilo šele nasledn ji dan. In še Boga je bilo treba zahvaliti, da je sploh spregovoril, kajti že smo se bali, da bo ostal nem. 7. Namesto obupnega Savke so odpravili smelejšega sela, ki je dospel v Kroiny in se tudi srečno vrnil. Toda tudi ta je rekel po dovršenem potovanju, d« se raje v zemljo pogrezne. kakor pa da bi jezdil mirno Selivnnove hiše. Tako so čutili ludi vsi drugi: strnil je postal splošen; fato sc je pn tudi na vseh straneh poostrilo nadzorstva nad -Selivanom. Kjerkoli in v kakršnikoli obliki se je prika./.al, povsod in vselej so ga takoj odkrili, vedno pripravljeni, da napravijo njegovemu škodljivemu življenju konec. Naj se je Selivan v bližini svoje kolibe pasel v podobi ovce ali telela, tako j so ga spoznali, v nobeni podobi se ni mogel več skriti. Da — ko se je nekega dne prikotalil nu cesto v obliki sveže namazanega voznega kolesa in legel na solnce, da bi se posušil, so modri ljudje spregledali tudi to zvijačo in razbili kolo na drobne kose, da so pesto in špice letele na vso strani. Vsi ti dogodki, iz katerih sc je pletla junaška pesem moje mladosti, so našli hitro in zanesljivo pot do mene. Brzina poročevalske službe je veliko pridobila s tem, ker so se v našem mlinu vedno shajali ljudje, ki so prinašali mlet in prihajali po mlevske izdelke. V tem, ko so mlinska kolesa mlela žito, so usta mlevcev še hitreje mlela neumnosti: Moška in Roška sin pu prenašali vse te zanimive zgodbe v pom na nenavaden način sešel s Selivanom in sc bova imel« potem še veliko rajša med seboj, kakor sem imel rad deda 11 jo, pri katerem me je vedno motilo, ker se je na eno oko. namreč nn levo, vedno nekoliko smejal. Sčasoma namreč nisem mogel več verjeti, da bi imel Selivan pri svojih nadnaravnih čudežih kake slabe namene nasproti ljudem: zelo rad som mislil nanj. Večinoma se mi je prrkaza' v sanjali, ko sem ravno znsnul, in bil je vedno tako tih. toko dober 111 celo nekoliko žalosten. V resnici ga še nikoli nisem bil videl in jvo spa-čenih opisih pripovedovalcev nisem imel nobene pi«vc predsiave o njem; toda kakor hitro sem zatisnil oči, sem videl njegove oči pred seboj. vrata, ki so bila odprta, in namerila kornk naravnost proti hiši. Pred vežo pa se je nenadoma ustavila kakor pribita, v srcu pa je začutila hudo bolečino, kakor du bi se ji bil v peto zabodel oster kamen: kajti na mostovžu, ki ga je razsvetljevali! zadnja dnevna svetloba, so stale v medsebojnem pogovoru »ri postave: rdečelični in dobrodušni župan, črno-polli pokooališki duhovnik in rumenopolti šolar. Ko je ta opazil starko, je skočil kakor raz-srjen petelin. Salainent, glejte jo, coprhlco! p0 kaj ste pa prišli?« Ona se je takoj zbrala. »Prišla sem prosit dojiljo malo mleka, ker sirota umira.« In ni vedela, da je s tem pretiravanjem odločila olrokovo usodo. Kajti župan, ki da ga bila prišla onadva ravnokar prosit pooblastila, da se dete izroči kmetom, je do tega trenutka omahoval in se ni mogel odločiti; sedaj pa je mislil, da bi bilo nečloveško, pustiti otroka v sedanjih razmerah. Zato je pristal in obenem poklical dojiljo, da vzame otroka v svojo skrb, dokler ne pridejo ponj bodoči redniki. Mleka imaš toliko, da bi mogla delati sir,« jo je počastil. ★ Starka se je napotila nazaj kakor omamljena. To je bila človeška pravica, to šala usode. In zdelo se ji je, da je vsa prazna; da gre kakor mrhobrbec, ki so mu tovariši izjedti drobovje, a vendar še živi. Začela je teči: v malo minutah je bila pred pokopališčem in se ustavila v divjem besu. Oči so se ji bliskale kakor viharno nebo; iz njenih ust so se usipale zlokobne grožnje: »Nocoj ti jo zagodem, ti mrtvaški ptič!« Kakor da jo hotel kdo v njeni grožnji |K>dpreti, ji je zadela noga ob ostanek majhnega železnega križa, ki se je bil od starosti ali v viharju podrl in obležal v Iravi. Pobrala ga je, stisnila v pesti kakor meč in se skrila za zidom. A duhovnika ni bilo. Iz svojega skrivališča je videla del novega pokopališču, kjer jo bila pokopana hči, in zdelo se ji je kakor ka-inenito dvorišče, kjer ni bilo niti ene cvetica, niti ene ciprese. Pač pa je zid obdajalo borovje: nad zelenimi vrhovi pinij se je blesHa nebesna sinjimi. Iz vejevja je lil enoličen su-mot, kakor da bi pinije, na knterih je ubiral strune veter, v zboru opravljale molite*} za blagopokojne rajnike. "hihovnika še vedno ni bilo. A v njegevi bajti je moral biti kdo doma, ker se je vil iz kratkega in črnega dimnika, podobnega pipi, dim in je prihajal do starke sladtk in oster vonj po praženi čebuli. Tedaj se je spomnita, da je moral tudi duhovnik vzdrževati družino: svojo sivolaso mater in trop nečakov, otrok brata mornarja, ki je pri nekem brodolomu našel smrt Duh po čebuli jo je pa spomnil tudi na njeno kočo in na otroke, ki so čakali nanjo in njen predpasnik: a ravno misel, da je bii duhovnik kriv, da je ta dan zanemarila svojo običajno biro, je znova podžgala njeno jezo. In glej, ko se je vdajala tem mislim, jo je nekaj zadelo na ramo kakor kamen. Oklenila se je, misleč, da so jo zasačili, in v tistem hipu jo je zadelo na glavo. Bili so veliki borovi storži, ki jih je veter trgal z drevja ter so se med padcem odpirali kakor škatlje, iz katerih so padale zrele pinijole. Bilo jih je vse polno po tleh, nekateri še celi. drugi razprti, v mraku podobni ptičjemu okostju. Nabiralni nagon je zmagul: naslonila je križ ob borov štor in stisnila oba konca predpasnika z zobmi; leva in desna roka sta začeli urno švigati po tleh in predpasnik je bil kmalu do vrha poln, natrpan, težak. Krenila je proti domu, topot v strahu, da ne bi srečala kaplana, križ pa je obležal na mestu, kamor je bilo padlo njeno sovraštvo. Brzovtak »Bili smo rado vol jci v strojni tovarni — Dagbert, dolgi Herford in jaz,« je pripovedoval Paulsen. »Majhno gnezdo ob Vzhodnem morju.« »Ko smo se neko jutro preoblačili, je vihtel Herford v roki čisto nov bankovec in ves žarel: ,Fantje, danes je moj god in moj stari gospod ... poglejta, cel stotak ... Ali gresta z menoj vezovat?'« »Gospoda moja!« se je spoštljivo čudil Dagl»ert, potipal bankovec, se obliznil. To je učinkovalo silno smešno. Smejali «mo se. Stari smo bili po 16 in 17 let in usmiljenja vredno nevedni v sestavi sporeda za fan-; tovski večer. Naposled pa je bilo vse urejeno | na splošno zadovoljnost. Ves dan smo se sami : sebi zdeli izredno važni. Oholo smo se ozirali | na ve3 ostali svet. i Zvečer smo se sestali. Zelo dostojanstve-I ni, zapeti. Spored se je razvijali po predpisih. Klasična mešanica. Nekateri so kasneje govoričili, da smo bili do nezavesti pijani. Zelena zavist! Sam si prisvajam, le slavo genialne zamisli: da sem vse tri ključe vežnih vrat privezal na dolg motvoz in jih v teku vlačil po mačjih glavah, s katerimi so bile tlakovane ulice našega presenečenega učnega mesteca. Vendar smo mogli še nekoliko hitreje teči kakor stražnik, ki ga je bil naš hrup prebudil iz spanja. Na koncu m&sta smo posedli po obcestnih kamenih in si oddihavali. Kraljevsko smo bili zidane volje. HeTford je pel z občutkom, a ne po notah. Dagbert je melanholično strmel v luno. Meni je bilo hudo slabo. V tem trenutku nas je zadel žarek luči. Dve žareči oči pred dolgo vrsto luči, sta, zvi-jaje se kakor kača, zavili po železniškem tiru. »Brzovlak!« ie poskočil Herford. "vekel je proti prelazu. »Fantje, jaz pa nekaj vem. To bo špask Predno sva mogla vedeti, kaj namerava, je vzel z opozorilne Inble Interno, se postavil med tračnice in začel zamahovati s svetilko. Dagbert se je bil v tem nekoliko streznil. »Fant, Herford, ne delaj neumnosti,-: je svari, V luknjo pojdomo, če se zve,- »Cepec!« je zakričal Herford. In 5e vedno vihtel svetilko. »Počakajmol Ali vidiš ? je pokazal na obe žareči oči lokomotive. V nočni tišini se ie slišalo izpuščanje proiipare. Ritmični lak-tak koles je zvenel sedaj ukročeno. Ne- , dvomno je bil strojevodja opazil signal iti zmanjšal hitrost. ,i »Sedaj se pa zgubimo!*: je besno zarjovel Dagbert. »Tja-le v gozd... Ubral jo je. Herford se na tračnicah okrene. Zdajci se ra/.leti laterna na grušču, črna lenin. Kajti tudi luna se je skrila za oblake. Samo obe bolščeči oči lokomotive. In potem krik. Krik smrtne groze. »Pomagajte! Pomagajte! Iu še enkrat iz hrope-čih prsi; »Poniagajle!« »Moj Bc.g,« je dejal Dagbert. lelcie polep mene. In že drvi nazaj proti prelazu. Herford je stal kakor prikovan. Besno, divje stresa in trga svojo levo nogo. Gleda s kipecimi očmi na oba žarometa, še sto metrov sta bila oddaljena. Sedaj še 90. potem 80. S strahotno naglico sta se bližala... še 70, 65 ... Herford v divjem obupu trga, stresa, poteza. »Moja noga!« rjove v smrtni stiski. »Tračnica!!« Izza oblakov je padel snop luninih žarkov i in videli smo: Herfordova peta je bila kakor | okovana med glavuo in varovalno tračnico. ' Neločljivo. To so bile velike oči, čisto sinje in zelo dobrotne. In če sem zaspal, je bila med menoj in Selivanom nnjprijetnejša sloga: pred nama so se odpirale v gozdu vsakovrstne skrite jame, v katerih sva našla skritega veliko kruha, olja in toplih otroških kožuščkov. Vse to sva pobrala in v teku znosila po vaseh, kjer sva jih jk>-lagula na oknu; ]x>tem sva potrkala, da bi kdo pogledal ven, in odhitela. Misl iin, da so bile to nujlejiše slike mojih sanj, in kadar sem se zbudil, mi je bilo vedno žal, da se je izpremenil Selivan zopet v roparja, pred katerim so morajo dobri ljudje zelo paziti. Če hočem biti iskren, moram priznati, du nisem hotel zaostajati za drugimi, in čeprav me je v sanjah vezalo s Selivanom najtoplejše prijateljstvo. se buden nisem obotavljal, du se zavarujem pred njim. najsi je bil daleč od mene. V ta namen som si bil s pomočjo laskanja in drugega poniževanja izmoledoval od ključu-rice staro, zelo veliko karkaško bodalo mojega očeta, ki je viselo v shrambi. Privezal sem ga nu zlato vrvico, ki sem jo bil .strgul s huzarske čupike mojega strica, in orožje mojstrsko skril v postelji pod žimnico. Če hi se bil Selivan ponoti prikazal v naiši hiši, bi bil nedvomno navalil nanj. O tej skrivni orožarni nista ničesar vedeln ne oče ne mati. saj bi mi bili druguče l>odalo kajpak vzeli, in |Kiteui bi mi Selivan ne dal mirno spati, kajti vzlic vsemu sem se ga silno bal. V tem se jc bil namreč Selivan začel približevati našemu domu, toda naša ročna dekleta so ga takoj spo/jiala. Naposled se je Selivan celo tako osinelil. da je v |>odohi velike rdečkaste podgane udri v našo hišo. Sprva je strmo ponoči razdajal |>o shrambi, kmalu nato je pa nekoč skočil v globok izdleten bedenj iz lipovega lesa. na kuterega dnu so ležale klobase in druge jestvine, pokrile s sitom, ki smo ijb hranili za goste. Topot nam je hotel So!ivan povzročiti resne domače neprilikc — najbrže v povračilo zu neprijetnosti, ki so mu jih prizadevali naši kmetje. V podobi rdečkaste jiodga-ne je skočil v liipov bedenj, odrinil kaanenito mtež, na kateri je ležalo sito, in požrl vse klobase. Ko je i>a to doprinesel, pa na noben način ni mogel več iz bednja. I,n sedaj je za Selivana dozdevno slednjič jirišel trenotek, ko ne Ih> mogel oditi zasluženi kazni. In to kazen jo hotela izvršiti nad njim na jspretne jša mtud vsemi — Anuška Poročevalka. Prišla je v tu namen z velikim železnim loncem krojni in starimi vilicami. Njen načrt je bil. da čarovnika najprej jiopari s kropom, ga potem nasadi na vilice in vrže truplo ven v stepno travo, kjer bi ga |>ožr-le vrane. Toda pri izvršitvi smrtne obsodbe je — Anuška Novičarka. Prkšla je v ta namen z lo vodo je oškropila roko Anušlce Novičarke, ki je od bolečin za vpila in izpustila vilice; v taistem trenotku jo je podgana ugriznila v prst. se s čudovito brzino fiognuln po njenem rokavu iz bednja, šinila na piano, spravila vse navzoče v grozunski strah, nato po brez sleda izginila. Moji starši, ki so si ta dogodek seve čisto naravno razlagali, so pripisovali bedasti izid brezglavi naglici in nerodnosti naših Anušk; mi [m. ki smo poznali skrivnostne gonilne sile pri celi tej reči, sino le predobro vedeli, da je bilo nemogoče, stvar razumne jo poprijeti, kajti to nikakor ni bila navadna podgana, marveč volkodlak Selivan. A tega si nismo upali reči starejšim ljudem. Nikdar pa se Selivan ni predrznil v kakršnikoli podobi prestopiti praga naše predsobe, ker jo po vsej priliki nekaj slutil o mojem bodalu. To mi je laskalo, a me tudi jezilo, kajti sčasoma so me začele same prazne govorice vedno Im»Ij dolgočasiti, in vedno strastneje se je v meni obujala željo, da bi si enkrat |*>glednl« s Selivanom i/ oči v oči. Nazadnje jc postalo to stanje /itine pravu muka. ki me je trapila vse neskončne dolge zimske večere. A komaj so sc zlile po gričih Vas. Ljebedev-Kumač: Pasja zgodba (Iz sovjetskega življenja) Blinov je odhajal v službo in iskal staT časopis, da bi zavil vanj svoj zajtrk. »Le glej, da mi ne boš vzel večernih listov! Sinoči nisem utegnila pregledati vseh oglasov. Morebiti bo notri le kaj o najini... najini ubogi Ladyci.. .« Blinova žena je zopet pritisnila na zabre-kle, rdeče veke od solz slan in moker robček, in živčni krč ji je spr.čii usta. Blinov je urno in jezno razmetaval časopisne pole. Teden in pol, odkar se je bil izgubil psiček, je gledal doma same solze in obup. Ostal je napol lačen, slabo spal in naposled pričel sovražiti vse skupaj: ženo, izgubljenega psa in lastno, po tej izgubi res pasje življenje. ^Niknr se ne boj!« ie mrko odvrnil ženi. ~>Ne bom ti odnesel večernih listov. Ves dan boš lahko nemoteno študirala oglase. A zopet ti moram ponoviti. Tatjana, da bi res morala pozabiti na to zgodbo in bi te naposled srečala pamet. Saj imamo vendar slabo letino. Ob Volgi ljudje umirajo cd gladu, ali razumeš — ljudje... Dnevniki tudi veliko pišejo o zanemarjeni deci... Kaj bo z njo pozimi? Sploh nam podaja življenje vse več resnih vprašanj! A ti samo noriš za tvojo Lady, ter... si mi iz-premenila življenje v pravi pekel! Naveličal sem se, ti pravim! Ali si me cula: dovolj je tega, do-volj! Če se bo pes našel — dobro, če pa se ne bo — naj se gre solit!« »Oh, Nikolaj, ti pa res nimaš nobenega usmiljenja, no-be-ne-ga. ti pravim. Vi moški sle vsi enaki. Namesto, da bi ine tolažil, mi pomagal, me samo zasmehuješ. Prav res, samo zasmehuješ!« »A... tristo zelenih! Saj vendar nisi re-gubi!a otroka!« »Kaj se to pravi? Če pa sem Ladv imela prav tako rada kakor otroka ... ali še bolj. Kaj ti veš!« >No, dobro, dobro... Saj se nočem s teboj prepirati... Kateri dan pa imamo danes? Kaj? Soboto? No, bom potem vzel «Izvestija» od torka! Ali je prav?« Urno je pričel zavijati v časopis nerodne, debele, v naglici odrezane kose kruha. Zdaj je moral vse sam narediti. Njegove oči so kakor vedno v teku teh desetih dni po navadi preletele oglase pod napisom -Najdbe«, in roka mu je nenadno zadrhtela. Spustil se je v stol, globoko zajel zrak in razburjeno zašepetal samo eno besedo: >Ta-ta-ta n ječk a!« Zena je takoj zaslutila nekaj pomembnega, nam ah nehala plakati, divje vzkliknila in planila k možu. Oba skupaj sta prefitala: -Pritepla se je bela psica. pritlikav špic. Družninskaja ulica 21. stan 17. Tel. 3-54-32. Če se ne bo oglasil lastnik v teku treh dni, jo bom smatral za svojo last.< Zena je prva razumela, kaj to pomeni. »Danes imamo soboto. Ta list je od torka — torej... To pomeni, da je iri dni že poteklo! Torek, sreda, četrlek. petek ... Danes bo že peti dan! Zakaj pa nisi poprej videl tega Žarometa sta bila oddaljena še 50 metrov. »Stoj! Stoj!« jima je divjal nasproti Dag-bert. V teku je bil pograbil ostanke Horfordo-ve svetilke. Kako nezmiselno! Golo nagonsko ravnanje. 30 metrov, 20. 15. >Pomagajte!« je zaječal Herford. S pojemajočim glasom. In se v težkem padcu zvrnil vznak. Nezavesten. 10 metrov. 8 metrov, vlak. Sedaj še 4, 3 metre... tedaj se ustavi! Tri metre pred človekom na tračnicah. Konec? Ko je Herford po večmesečni bolezni vstal, se je svetil v njegovih plavih laseh gost pramen srebmosivih niti. On, Dagbert in jaz... nikoli več v življenju nismo pokusili kapljice alkohola.« oglasa? Saj vendar vedno čitaš tvoja bedasta «Izvestija». Saj veš, da jaz ne Čitam teh dolgočasnih službenih dnevnikov! Zakaj nisi pravočasno videl oglasu? Zakaj, te vprašani!?« Blinov je hotel odpreti usta, da bi karkoli odgovoril, a Tanječka mu je že strgala dnevnik iz rok, urno planila k mizici, pograbila klobuk, potem zopet skočila k možu in z jokom zacepetala z nogami: »No, kaj misliš? Ali boš naprej sedel? Saj bo vendar treba nekaj ukreniti! Ti pa sediš kakor lipov bog! No, ali te ni sram tako se-de-ti? Ali res nisi noben mož? Ali sploh ne boš vstal s trga stola?« Blinov je poslušno vstal. »Ogrni takoj površnik in pohiti do najbližjega telefonskega avtomata! Zahtevaj to številko in povej, da je pes moja last ter da ga boni na vsak način zahtevala nazaj. Povej, da sem bila bolna, ali pa, da sva bila na večdnevnem izletu ... Povej celo, da ne fitava rlzvesti-ja» ali magari, da sem nepismena... Kratko-malo povej jim vse, kar boš hotel! Ali slišiš? Če pa ti bodo delali težkoče — prestraši jih s sodiščem, miličnikom, javnimi neprilikami... Povej jim naravnost: če mi ne boste moje Lady dali nazaj, vam bo moja žena razpraskala ves obraz... No, ali se še vedno nisi oblekel? Kratkomalo ne zmeni se za nobeno bedarijo, ki jo nama bodo hoteli natveziti, temveč pojdi takoj tja pa mi pripelji mojo Lady! Ali slišiš?« »Ampak, Tanječka, saj res ne bom utegnil... Saj moram vendar v pisarno ...« ^Ah, tako! Torej pomeni zate pisarna vse več kakor tvoja žena? Mar ni res? No, hvala lepa!« Pet minut pozneje je že stal upehani Blinov v kletki javne govorilnice in z zasoplim glasom klical številko 3-54-32. Iz slušala je kmalu zad nel nosljajoč visok ženski glas: »Poslušam. Kdo je?« »Prosim lepo... Če se ne motim, ste vi objavili oglas o neki beli psici, pritlikavem špicu?s »Sem. Toda tri dni je že minilo in ...« »Oprostite, državljanka. Saj vem, da imate prav. Zamudil sem predpisani rok. A to so povzročile nepremagljive zapreke. Imel sem tehtne vzroke, in razumeli boste...« »Prav nič ne maram razumeti! Tri dni je že minilo, in, kakor določa postava, je zdaj pes moja last.« »Ampak državljanka, saj sle vendar ludi vi žena. Upoštevali boste, da imam bolno ženo, ki ne more živeti brez tega psa ...« »Pa ji drugega kupite...« »Ah, tako! No, veste kaj. gospa, v tem primeru se bova drugače pomenila! Videl bom, kako se boste zagovarjali pred sodnikom! Prav zares! Le počakajte! Tožil vas bom!« >No, bom pa počakala. Prava reč! Saj pravim. da je postava na moji strani! Ne boste me ustrašili!« >Po-stava? No, veste, nobena postava ne bo ščitila tatov! Boste že videli! To je navadna tatvina! Zaprli vas bodo!« »Nesramnež! Le poskusite to povedati mojemu možu!« »Ze prav! Takoj bom govoril z njim. Upam, da bo on kot moški pravičnejši od vas!« »Ha-ha! Pro-sini! Le pridite takoj, če hočete. Moj soprog je kakor nalašč doma. Naučil vas bo spoštovanja do postave in obzirnosti do žene. Vidi se, da ni na vas vplivala vaša — ha-ha! — bolna soproga v tem oziru. Torej na svidenje, državljan nesramnež!« Obešeno slušalo je rezko zarožljalo. Besen in poten je planil Blinov s podplutimi očmi iz govoriln;ce. Jeza ga je podila naprej. Ni videl in ni slišal ničesar, dokler ni obstal v pričakovanju tramvajskega voza na križišču. Šele tu ga je čakalo malo izlreznjenje. Zamislil se je, in neblaga slutnja mu je stisnila srce. »Kdo ve, kako me bo sprejel la-le gospod soprog? Nemara bo še res prišlo do pravda- Kurenčkuva Neška ma tud beseda Dons vam mam pa ena resna reč za puvedat, ke se ie nč na ve, kuku se u use vn stekl. Zadnč me je srečala na plač pr sula-tarcah moja stara znanka Jerca. Za mu-ža ma enga žnidarja, seveda majstra, ke sam štofe striže, ne-gau kseli pa lerfanti mu jh morja pa spet skp šivat. Nej Vam puvem, kuku sem se z no seznanla. Tu je pršlu pa tkula: Jest sm enkat — tu je že hedu douh — gli-hala iz ena kmetica za jajca. Douh časa sva se ribale sm pa ke. Ona je tla mt za par šest kraj-cerju, jest sm jh tla mt pa par za en groš. Ke je vidi«, de se jest nočm na nubena viža udat in sm tla jt že iz sojem pumpadurjem naprej, me je pa putegnila za kikla nazaj: »No, gespa, nej pa nhna vela, sej vem, da ste usi škrici glih. No, za kulk jh uja pa uzel?« »Kar tlel« u pumpadur m jh naštejte za šest grošu. Tlela mate pa gnar,« in sm ji vrgla tri zeksarce u ferlah. Ke m je naštela dvanajst jajc, sm pa jest pumpadur zadrgnla, pa sm tla jt. »Oho, kdu u pa plaču?« je začela babnca zjat nad mana tku, de sa Ide začel ud ush plati skp letet, Nazadne je še en pulcaj iz kiticam pud brada — tekat še nisa me! pud brada zlateh pertlcu — prletu ud nekod. Veste, da me je blu sram, ke me je pulcaj prašu zakaj nečm jajc plačat. »Kar hitr plačite, če ne ute šli pa iz mana,« je reku. »Gespa na u nč plačala,« se je naenkrat uglasila za mojem hrbtom ena žensk«. »Jest sm na lastne uči vidla, de ji je gespa vrgla tri zeksarce u fertah.« Babnca je res pogledala u fert»h, pa sa se notr zeksarce zasvetile. Tku se je ta kumedja jejnala, ke je men tulk sramote przadjal«. Ke sa se mal Ide razšli, se m je pa tista žensk« predstaula in ud tekat se puznava in večkrat kaj pumenva. No, vite, in ta ženska, tu je Jerca, m zadnč začela prpoudvat, kašn špeter se je unc j med šuštarjem in žnidarjem zavle ta nouga musta, ke sa ga mel enkat mesari, zdej nftzadne šuštari, ud zdej zanaprej ga čja mt pa žnidari na usaka viža. Ta špeter se je začeu že tku razvijat, de se je za bat meščanske vojske. Znidarji sa zagrozi šuštarjem, kokr Hitlar Papnu, de uja iz uburužena sila zasedi la must, če na u šlu iz lepa. Deputacije sa šle že na use plati pusredvat. de b se iz lepa uglihal, pa use zastojn. Šuštari trdja, da sa ta must prpusestval in da ga na daja na nubena viža iz rok. Žnidari pa spet dukazujeja, de ta must nm sliš, ke sa za naša kultura več sturl, ke sa skrb15!S ojujojl^ A nuctujsg i] o>(j|p ojsjos -a|ojj eu ijaAp qo saucp OlUOJit II iluzbeiičejo Vsaka beseda 1 Din Boljša gospodična z dežele, z znanjem nem-ščine, želi službo prodajalke, blagajničarke ali primerno — za takoj ali pozneje. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu in šivanju. Ponudbe pod Herbst št. 13.145 na upravo »Slovenca«. (a) Nadmlinar tehniški, z 20-letno prakso v modernem mlinu, s prvovrstnimi spričevali, išče mesto. - Danijel Ba-logh, Murska Sobota — Lendavska cesta 52. (a) Strojni ključavničar išče primerno službo. — Lovro Žagar, Lesce 23. a Učiteljica z diplom, izpitom, išče privatno službo vzgojite-jjice. Gre k šoloobveznim otrokom ali privatistom, pa tudi k otrokom v predšolski dobi. Event. bi bila v pomoč pri gospodinjstvu. Naslov pove uprava »Slovenca« 13.259, (a) Invalid zmožen slov., hrvaškega, nemškega, franc., italijanskega in madžarskega jezika, išče službo hotelske sluge, pisarniške moči ali slično. Poučuje tudi francoščino in nemščino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.222, (a) Mladenič zdrav, star 24 let, vojaščine prost, vzglednega ponašanja — želi dobiti službo kot osebni ali pisarniški sluga. Vajen tudi hišnega dela ter pomoči v kuhinji. Naslov v upr. »Slovenca« pod »Pošten ln vesten« 13.210. (a) Službo išče V kako boljšo hišo gospodična, ki dobro govori poleg slov. tudi nemščino in je vajena vseh hišnih del; gre tudi k otrokom. Vsa pojasnila daje vodstvo »Kolodv. misijona« r palači Vzajemne zavarovalnice. (a) 20-letno dekle fSče mesto pri kaki boljši družini, da bi se priučila kuhanja. Naslov v upravi »Slovenca« 13.230. (a) Prodajalka starejša moč, želi name-ščenje, najraje v kakem mestu. (Vešča nemščine.) Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna M. K.« 13.147._(a) Šivilja pletenin vajena ročne in strojne izdelave v krojenju in šivanju, z večletno prakso, išče stalno mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Šivilja pletenin« št. 13.279. (a) Jtl bi opravljala vsa hišna dela, želi službo pri krščanski družini v Mariboru. Naslov v upravi »Clovenca« Maribor, (a) Za svojo bivšo rastavljenko iščem službo za v pisarno ali pa tudi kol prodajalko. Gre tudi na deželo. Ccnj, ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vestno delo« 13.237. __(a) Organist-cerkovnik z večletno prakso, išče službo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Izvrsten igralec« 13.234. (a) Prodajalka vešča v trgovini mcšnne-Ča blaga, dobro vet-rtrn-na, želi nameSSenje s 1. oktobrom. Naslov v upravi »Slovenca« 13.196. (a) Vsaka beseda t Din Kuharica perfeklna, starejša, čedna vsestransko poštena in zanesljiva, se sprejme k eni osebi v Ljubljani. Le ona, ki poseduje dolgoletna spričevala in ki ljubi red in snago, naj pošlje ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja pod »Samostojna« 13.094 na upravo »Slovenca«, b Perl. kuharica srednjih let, z daljšimi spričevali, dobi službo v zelo odlični hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 13.276. (b) Potnika kateri potuje s kolonijalnim blagom izven Ljubljane, išče tovarna keksov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Dobro kondicije« 13.278. (b) Akvizsterja za mesto Lljubljana, ver-ziranega v obiskovanju privatnih strank, se sprejme proti dobri proviziji. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo .Slovenca' pod »Akviziter Ljubljana« 13.217. (b) Strojnik izučen strojni ključavničar s strojniškim izpitom, vešč ravnanja z lokomo-bilo in kompresorji, vešč tudi nekoliko kleparskih del, se takoj sprejme. Reflektira se le na starejše verzirane moči. Po nudbe s prepisi spričeval pod »Strojnik« 13.216 na upravo »Slovenca«. (b) Hlapca zanesljivega kmečkega fanta sprejme na kmetiio Cerar Peter, Domžale, b Kravarja ki zna dobro molzti in se razume na vzrejo živine, išče za takoj oskrb-ništvo graščine »Fala«. b Trgovski pomočnik z dveletno prakso kot samostoj. poslovodja večje trgovine z mešanim blagom, z zelo lepimi spričevali, v vsem pošten, dober prodajalec, popolnoma trezen in nekadilec. Sedaj sem se vr nil od vojakov in iščem primerno službo; grem tudi v dobro trgovino za pomočnika. Službo lahko nastopim takoj ali po do govoru. Cenjene ponudbe poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Zmožen kavciie in garancije« št. 13.304. (b) c /.cjmSv ch*Baaumatn v teli težkih čnsili se more j c najlažje d bili / ustano-vitvijo domače ■ letarrie. Mi damo vsakomur tekoče delo, j ker smo cd jemalci /a ple- I lenine, dobavimo prejo in 83 Izplačamo zaslužek za ple-^ tenje kar dokazuje mnogo I zahvatnic, V slučaju, da li čete delati in zaslužiti, se obrnite po graj i s prospekte nn tvrdko' Kalife, Maribor, 1 Trubarjeva ul.2* oddelek 7, Na kaj še pazite. \70ERLINSKEM predmestju je Sel po cesti » elegantno napravljen mladenič. Bližal so je eni izmed najlepših vil in se igral s palico. Z zgornjega okna gn je opazovala gospa in ga videla, ko jo zavij po siopnjicah k vili, k er je dvakrat kratko pozvonil, kakor bi bil zelo zaposlen in zato ne sme izgubljati čusa. Ko mu je odprla, so ji je mladenič priklonil, snel klobuk z glave in stopil korak nazaj. Instik-tivno mu je gospn šo bolj olprla vrata.' Vstopil je. Deset minul kasneje se mu je smejala, ko se jo poslovil. Skoraj čudoma se jo potem zavedla, da soje dala zapeljati, ko se je naročila na modno revijo za letno naročnino 45 mark! V istem času je sedel v neki tiskarni v svoji moderno opremljeni pisarni založnik, ki bi Vam vedel povedali, zakaj je g< spa sama prišlu odpreti vrata mladeniču. Kriva je bila »atmosfera: — elegantna obleka, poslovni korak, važna vnnnjost in pravi tip moža. Ce bi bil slabo oblečen, bi zaklicala služkinji, da jo ni doina in da se mu ui treba truditi. Vzbujanje določeno atmosfere je pri oglasih skoraj bolj važno kot pri osebnem vabljenju. Bil je čas, ko so se trgovci malo brigali, kako so njihovi potniki oblečeni in kako se obnašajo. In bil je tudi čas, ko smo se malo brigali za tehniko oglasov. Danes vemo, da je prvi vtis, ki ga dobimo pri oglasu, skoraj bolj važen od prvega vtisa v trgovini. Ce nas oglas ne more zainteresirali, je zgubil inserent žo od vsega početku vsako prodajno možnosti SVARILO! Vsukogar svarimo pred Širjenjem neresničnih vesti proti naši zadrugi, ker bodemo sicer sodnijsko zasledovali take osebe. Načelstvo „JUGRAD-a« jugoslovanske gradbene in kreditne zadruge v Ljubljani, Kolodvorska 35 Dve stanovanji soba, kuhinja in pritikline, vodovod, v enem je elektrika - takoj oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.104. (č) „Penar izdam in denar prejmem?"' „Seveda, če ga izdaš za „Slovenčevo" malo ali ve-iike oglase! Prejel boš še več I Treba jo lo redno inserirati!" Inseratni oddelek „Slovencn": „V kratkem začne poslovati ,S!ovenčeva' posvetovalnica za oglase." Dvosobno stanovanje z balkonom oddam. Poizve se pri g. Turku, Dunajska cesta 5. (č) Enosobno stanovanje za takoj, dvosobno za november oddam; istotako delavnico, katera se da predelati v lokal. Šmar-tinska cesta 6. (č) Stanovanje 2 sobi in kuhinja, oddam takoj. Ižanska c. 24. (č) Več potnikov sprejmemo., — Prednost imajo vpokojenci. Pismene prošnje predložiti do 20. sept.: Vzajemna zavarovalnica, »Karitas«., b 15 letno dekle sprejmem za pomoč gospodinjstvu v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zvesta« štev. 13.193. (b) Absolventa kmetijske šole vzame na trimesečno prakso takoj oskrbnišlvo gradu »Fala«. (b) Vrtnar, popolnoma vešč in samostojen v gojenju cvetic in urejevanju parka, z večletnimi spričevali — se sprejme na posestvo blizu mesta. Plača v naravi in enem delu gotovine. Lastnoročne ponudbe na Dušan Radanovič, Osijek, Gornja dravska obala, (b) Dekle ali gospo samostojno, vajeno dobre kuhe zn 3 osebe, snažno, rabim čez dan od 10—19. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.290. (b) Vajenca sprejme proti plačilu F. Bačnik, kamnosek, Moste pri Ljubljani. (v) Učenko sprejme šivilja. - Naslov v upravi »Slovenca-* pod št. 13.272. (v) Trgovski učenec s prim. šolsko izobrazbo, dober računar, poštenih staršev, priden, zdrav in močan, se sprejme takoj v trgovino z mešan, blagom. Janko Plut, Šmarje pri Jelšah. (v) lesarski vajcnec se takoj sprejme. - Kla-dezna 24, Ljubljana. (v) Učenka ki ima veselje do trgovine, z dobrimi šolskimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe poslati na: Malešič Ivan, trgovec v Metliki. (v) Krojaškega vajenca sprejme takoj event. z vso oskrbo Franc Avšič, Kcmt.ii5.kega ulica št, 36, Ljubljana. (v) Vajenca za krojaško obrt sprejme takoj z oskrbo — Jos. Setina, krojač, Št. Vid it. 56 pri Ljubljani. (v) Učenca ki jc dokončal štiri razrede srednje šole, sprejme veledrogerija. Prednost imajo oni, ki znajo nekoliko latinščine. - Ponudbe pod »Veledrogerija« št. 13.232 na upravo »Slovenca«. (v) __ ■ ' Vsaka beseda 1 Din K tečaju nemščine v Delavski zbornici še lahko pristopiš. Mladina popoldne, odrasli zvečer. (u) Inštrukcije prevzame učiteljica, letošnja absolventka. Dopisi oz. naslov v upravi »Slovenca« pod »Vestna« 13.241. (u) Krojači, šivilje, Za zamudnike je še čas za vpis v prikrojevalni tečaj do 20. t. m. Honorar znižan. Vpisujemo že tudi za večerni tečaj. -Istotam se izdelujejo kroji po meri. Krojno uči-lišče, Ljubljana, Šmartin-ska cesta 24. (u) Šoferska šola E. Čeh (bivža Carinetiikova šoferska Sola) Ljubljana, Dunajska c. 16 Šola zn poklicne šoferje In amaterje. Prospekti in pojasnilu zastonj in franko. Leto dni dela — vse življenje uspeh, to je princip Dopisne trgovske šole v Ljubljani, Pražakova 3, ki dopisnim potem nauči vsakogar vse trgovske in zadružne znanosti, vseh modernih jezikov itd. najhitreje, najbolje in najceneje. Pišite po informacije! (u) Klavir in teorijo poučuje po zmerni ccni učiteljica. Ljubljana VII, nasproti mitnice. Remic. u Pouk! Klavir, teorijo, harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo in inštrumentacijo poučuje privatno absolvent drž. konservatorija v Ljubljani in dunajske glasbene visoke šole. Učenci naj se priglasijo v Tavčarjevi ulici 2, soba 9. (u) Pouk v srbohrvaščini išče gospodična, ki bi zato poučevala francoščino ali italijanščino. Ponudbe pod 71/13.257 na upravo »Slovenca«. (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Vsaka beseda t Din Knjižico Ljubljanske kreditne banke prodam. Ponudbe pod > 80.000 Din« št. 13.173 na upravo »Slovenca«. (d) Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni preda! 307. — Išče potnika! (d) Za posojilo 10.000 Din, katero vrnem tekom 4 mesecev, dam stanovanje (sobo in kuhinjo) za eno leto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hvaležna« 13.254. d Brezobrestna posojila za odkup dolga, nakup in zidavo, podeljuje »Kreditna aadruga«, Ljubljana -poštni predal 307. Sprejme zastopnike. (d) Dame! Gospodje! >URAN< Celie, Dolenčeva ul. 6 (Palača Pokojninskega zavoda) IZDELUJE najelegantnejše obleke in plašče 10.000 Din proti 10% obrestim iščem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varno posojilo« 13.258. (d) Dijaki Vsaka beseda 1 Din Dijaka nižjcšolca poceni sprejmem. Dobra hrana in pomoč pri učenju. Miklošičeva cesta 16/IV. (D Mlajšo dijakinjo sprejme v vso oskrbo za 450 Din mesečno mirna družina. Naslov v upravi »Slovencac 13.288. (D) Dijak nižješolec se sprejme. — Streliška ul. 4, priti. (D) Dve ali štiri dijakinje iz boljše rodbine sprej mem na stanovanje z vso oskrbo v Šelenburgov ulici, I. nadstr., po zelo ugodni ceni. — Natančen naslov v upravi »Sloven- ca« št. 13.310. (D) I Stanovanja Vsnkn beseda 1 Din Dve stanovanji v novi vili v Zg. Šiški, se takoj oddasta. Po dve sobi, kabinet, kopalnica, kuhinja, vse parketirano po 750 Din. Istotam se oddasta dve kleti za skladišče. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.149. (č) Stanovanje tri sobe, pritikline in vrt za Bežigradom, oddam 1. novembrom t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.178. (č) Stanovanje dve parketirani sobi, kuhinja, pritikline, oddam mirni stranki. Rožna do lina c. 13 št. 5. (č Sobo in kuhinjo v pritličju oddam takoj 2 ali 3 osebam v Močni-kovi ulici 13, blizu Vod matskega trga. (čl Odda se v sredini mesta s 1. nov ti. štirisobno in trisobno komfortno stanovanje in trgovski lokal. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.289. ■ (č) Stanovanje trisobno in enosobno se odda blizu remize v Zg. Šiški. Poizve se pri >Na-Slogi«, Dunajska 17. č Gostilno in trgovino oddam v najem v lepem kraju Gorenjske. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Letovišče« 13.231. n Vogalni lokal Igriške in Gregorčičeve ulice oddam za 1. novem. Pojasnila istotam v briv-ikem ssVnu, (n| Lokal s stanovanjem ali brez, na zelo prometni točki v Ljubljani, pripraven za trgovino, mlekarno in trafiko, oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.226. (n) Stanovanje tri parketirane sobe, kopalnica, elektrika, vodovod oddam za 650 Din na Dolenjski cesti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.251. (č) Majhno stanovanje in prazno sobo oddam. • Slapničarjeva ulica 12 — Vodmat. (čl Dvosobno stanovanje se ceno odda v Složicah 132, pred »Urbančkom«. č Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, plinom, oddam za november — Bežigrad. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 13.26-1. (čl Stanovanje zastonj dobi upokojenec v gra ičitii. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.280. (č) Za pisarno se odda s 1. novembrom 1 opremljena in 1 prazna soba v prvem nadstropju v sredini mesta na naj bolj frekventirani cesti. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.063. (s) Sobo oddam enemu ali dvema dijakoma po nizki ceni Naslov v upravi »Slov.< pod št. 13.236. (s) Sobo s štedilnikom oddam na Kodeljevcm. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.191. (s) Lepo oprem, sobo z dvema posteljama od dam z zajutrekom ali brez po 310 Din za osebo. Sv. Petra cesta 44/1. (s) Majhno sobico prazno, išče v sredini mesta starejša gospa, event gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod št. 8000. (s Vsnkn beseda t Din Prostovoljna dražba V nedeljo 11. septembra t. I. ob 3 popoldne se bo prodalo Čolnarju Valentinu, posestniku z Jsžice št. 17, lastnega zemljišča okrog 3400 m2 stavbnega sveta z izklicno ceno po 25 Din za 1 m-'. Zbirališče pred pošto na Ježici. — Okrajno sodišče v Ljub liani, odd. VIII., 1. sept 1932. (o EES05SI Vsnka bfseda 1 Din Za več let v najem se odda gostilna in trgovina s stanovanjem na Gorenjskem, v prometnem kraju na deželi — eventuelno tudi naprodaj. Slika v podružnici »Slovcnca« Ljubljana. Ponud- I Vsaka beseda 1 Din V dobro oskrbo vzamem otroka. - Naslov upravi »Slovenca pod It. 13.169. . (r) V času draginje dobite cenene slike za legitimacije, potne liste, dopisnice — takoj. Sest. autofot za 15 Din. Deset fotocenikov za 2 Din znamk pri Fotomever — Maribor, Gosposka 39. (r) Posestva Vsnka bevda I Din Lepo parcelo za vilo na vogalu Škrabčeve in Kocenove ulice prodam po 100 Din za 1 m*. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.124. (p) Trgovina r. bonboni, čokolado in pecivom v sredini mesta, dobro upeljnna, obstoječa več let, z nizko najemnino, zaradi preselitve naprodaj. Ponudbe pod zn. »Rentabilna« 13.049 na upravo »Slovenca«. (p) Nova vila z vrtom v Zg. Šiški, dve dvosobni stanovanji, parketirano, predsoba, kabinet, kopalnica, vse podkleteno in balkoni, ugodno naprodaj za 280.000 Din Potreben kapital 90.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št 13.148._(p) Nepremičnine! V najem dam hišico za eno ali dve družini. Vselitev možna takoj. - Pod Rožnikom. — Naprodaj imam več vil in stanovanjskih hiš, ki se dobro obrestujejo. — Naprodaj ludi stavbne parcele v mestu in bližnji periferiji. Pojasnila: Sulnik Ivan — Krekov trg 10. (p) Hiša z vrtom enodružinska, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.221. (p) Stavbno parcelo 2200 m'-' v Tacnu ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« 13.233. (p) Novo vilo cnonadslropno, prodam za 200.000 Din nn periferiji mesta, Potreben kapital 50.000 Din. Naslov v upr. »Slovenca« 13.274. (p) Nova hfp.i 7. vrtom, hlevom, njivo, zemlje za 6 mernikov po-setve, naprodai sredi vasi Šenčur št. 29. V hiši je delavnica, sposobna za vsako obrt. Cena 55.000 Din. Poizve se pri 2ura Janez. (p) Izletniš. restavracija in mesarija — pri Celju, krasni lokali, senčnat vrt. Klavnica, lastna ledenica, priprave za zimski šport, oddaljen pet minut od kolodvora, naprodaj po ugodni ceni zaradi selitve. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod ^.»-laJigi^.1^:^7^^»K^aanajega«J3jP8. (P) Parcelo na Dolenjski cesti pro--dam. Naslov pove uprava Slovenca« 13.251. »p) Naprodaj zemljišče 2—2 in pol ha, pripravno za stavbišče v predmestju Brežice. Ravna in soln-čr.a lega, en kos. Cena po dogovoru. Naslov se izve v upravi »Slovenca-št. 13.158._(p) Mala hiša z vrtom (450 m'-') se poceni proda. Naslov pove uprava Slovenca« štev. 13.192._ (p) Vila v Ptuju novo zidana, podkletena, s tremi sobami, pritiklinami, vrtom in gospodarskim poslopjem naprodaj za 115.000 Din. Potreben kapital 60.000 Din, ostalo na 17 let. Vprašati: Alb. Seka, Nova cesta št. 5, Ptuj. _(p) Naprodaj nova hiša tik Kranja, 8 velikih sob, 2 predsobi, klet in pri-tikline. Vodovod in elektrika v hiši. Zelenjadni vrt. Poizve se: Primskovo št. 89, p. Kranj. (p) Enostanovaniska hiša z vsemi pritiklinami in nekaj zemljišča, v bližnji qkolici Ljubljane, ob glavni cesti, naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod St. 13.174._(p) Naprodaj novo enonadstropno poslopje s pekarno in zemljiščem v sredini trga na prometnem kraju. Električna razsvetljava. Ponudbe na naslov: Anton Satler, I. nadstropje, Velenje. (p) Petstanovanjska hiša visokopritlična, v bližini mesta, ob glavni cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca- št. 12.686. (p) Črešnjevo spalnico prodam po zelo ugodni ceni. Alojzij Udir, mizar, Preddvor._(š) Pohištvo! Veliko zalogo modernih spalnic iz trdega in mehkega lesa, kuh. oprave in raznega drugega pohištva dobite najceneje pri Matiji Andlovic, zaloga pohištva — Komenskega ulica 34. (š) II Radio ii Vsaka beseda 1 Dia Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din : naprej nudi »Muzika« — Ljubljana, Sv. Petra ce-tta 40._(g) Pozor, pev. društva, šole, cerkve! Tvrdka Ivan Kacin, Ljubljana, Tabor 6 (tvornica Domžale) — izdeluje harmonije od 2000 Din, prvovrstne moderne pianine od 10.000 Din. Orgle po 6000 Din od registra. Piščalke samo iz cina. Uglašuje, popravlja, prenavlja najceneje. Vsako popravilo in delo zajamčeno. Zahtevajte ilu-strovani cenik! (t) Glasbeni pouk prvovrsten, pri glasbenem pedagogu z drž, izpitom v Gradcu, Avstrija. Petje, dihalni in govorna tehnika, popolna operna, koncertna in oratorna izobrazba, poučuje operna in koncertna pevka Erna Marija Illing-Herwelly. -Klavir, petje in komorno glasbo poučuje koncertna pianistka Lotte Wlach-Kloss. — Oboo, violino, glasbeno zgodovino in teorijo — predpriprava za drž. izpit, poučuje dr. H. Wlach. konzer. profesor. Vsi v Grazu (Avstrija) — Bergmanngasse 8/III. (g) Vsakn beseda t Din Senzacija! Prispeli so radio-aparati najnovejših modelov. Gramofoni in plošče le najboljših znamk v največji izberi v specijalni trgovini »Tehnik«, Josip Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20 (palača Okrožnega urada). (j) 1 Automofor i Vsa ti o beseda t Din »Buick« avto petsedežna limuzina v najboljšem stanju ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slovenca« 13.118. (f) B. M. W. avto dvosedežno CabrioleU-limuzino, dobro ohranjeno, prodani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.119. (f) Mehaniki, pozor! Nudimo Vam na znižane cene rezervnih delov Renault avtomobilov še 15 odstotkov popusta. Prodaja le Zastopstvo Renault , Cesta na Rožnik it. 19. (f) Vsaka beseda 1 Din Stroj za polnjenje (špricanje) klobas kupim. Franc Černe, Moste, Zaloška cesta 142. (k) Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Bukova drva oglje, apno in krompir — kupujem na vagone. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro Promet« št. 12.982. (k) Vsaka beseda 1 Din Novo spalnico hrastovo pleskano, proda za 1800 Din Miha Cigole, Zg. Gameljne 22. St. Vid nad Ljubljano. (s) Duhova drva in oglle kupuje stalno Uran Franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Vsakovrstno Stnpnie po najvišjih cenah ČERNE, fuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica 8L 3. Za takojšen nakup iščem dva polnojarmeni-ka, razpone 60 in 70 cm, v dobrem stanju, z vsem pripoborom, s potrebno transmisijo, kakor tudi dve kompletni cirkularki in šmirgel. Nadalje eno parno lokomobilo s 40 do 50 PS, bodisi dve, vsaka po 20 PS, lahko so stabilne ali pa na kolesih. Ponudbe z navedbo cene poslati na A. Pur, Donji Kraljevac, Medjimurje, k i...; • J^feš AKO VODITE REKLAMO v večjem obsegu, se bodete poslu-žili letakov, plakatov in prospektov. Po Vaših lastnih ali naročenih osnutkih Vam jih izdela v najmodernejši tiskarski tehniki, ki jamči za gotov uspeh, to je v eno- ali večbarvnem OFFSETTISKU ALI BAKROTISKU tp A*"-. : O"' ■. • , ■ O. JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA Bukova drva prvovrstna, suha in zdrava, kupim proti takojšnjemu plačilu. - Oziram se samo na ponudbe z najnižjo ceno. — Drvara C. Praznik, Zagreb, Draško-vičeva 52. (k) Moško kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.311. (k) ighosh Vsaka beseda I Din Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (I) Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kodeljevo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. 1 Vinogradniki, pozor! Prvovrstne reblialnike — (stroj za trganje pecljev) naročite pri Antonu Fi-šter, strojno ključavničarstvo v Metliki. (1) Šolske torbice aktovke, domač izdelek, dobite poceni pri J. Kar-lo, Maribor, Trg Svobode št. 6. Popravila točna in solidna. (1) NAZNANILO! ^ , , _________ „ —-— IGNAC JAN, MARIBOR urar in draguljar, Grajski trg 4, vljudno naznanjam, da sem z 8. septembrom preselil svojo urarsko delavnico in trgovino z urami, zlatnino in srebrnino na Glavni trg 23 (novo poslopje pri mostu poleg autobusne postaje). Z dobrim blagom, nizkimi cenami in solidno postrežbo so bom potrudil zadovoljiti cenjene odjemalce ter prosim za nadaljnjo naklonjenost. ČEVLJI IZ BAR-ZUNA,SATENA IN RIPSA. Z ali brez špange. Prvovrstna izdelava, elegantna in poceni I Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13. PERJE jtosje kg 15, 25, 35 Din gosje belo . . kg 55 „ ,'olpuh beli .kg 00 „ najlin. beli puh kg 220 „ Eksportna hiša Luna, Maribor, Aleksandroma 19. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Seno in slamo dobavlja po konkurenčnih cena h Gospodarska zveza v Ljubljani Kotle za žganjekuho izvrstnega izdelka, preše in mline za sadje, slamo-reznice. trijerje in vse poljedelske stroje kupile zelo ugodno pri tvrdki — Fr. Stupica, Ljubljana — Gosposvetska cesta 1. (1) Suho seno zdravo, prešano v balah, proda L. Noušak, Bos. Dubica. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Naprodaj traverze, zidna in strešna opeka, razna vrata in okna, lesene stopnice. -Vprašati: Ivan N. Adamič na Sv. Petra cesti 31. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82- Kemična čistil-ntca peria Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Plemenito grozdje breskve 3 Din, obrane slive 1.50 Din kg — od 10 kg naprej razpošilja: Postržin, Krško. Večje množine znatno ceneje! (I) Sodi dve leti stari, prvovrstni, 1 komadi po 700 litrov, 3 komadi po 100 litrov, poceni naprodaj. Marmor, Betnavska cesta 23. (I) Pletilni stroj 10/90, prav dober, poceni prodani. BIeiweisova 20/1, levo. (1) Čebelnjak z 10 panji Znideršič« se radi selitve ugodno proda. Naslov v upravi »Slo venca« Maribor. (1) Jagodne sadike velike vrste, presajene, močne, 100 komadov 80 Din, nepresajene 30 Din, prodaja vrtnarstvo Urba-nek, Maribor, Kralj Matjaževa ulica. (1) Gostilničarji! Prodam 35 hI vina. Dam ludi za vložno knjižico. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.177. (1) Prodam dobro ohranjeno črno moško suknjo za srednjo postavo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13.314. (1) Gozdne sadike 3-, 4- in 5 letne, smrekove, 2- in 3 letne ma-cesnove in 5 letne presajene gladki bor (Wey-muthskiefer) oddajam za jesensko in spomladansko saditev po nizki ceni iz drevesnice Bukova gora. Naslov: Andrej O ž-boli, oskrbnik, Koprivnik pri Kočevju. (!) Preko 50,000.000 frankov je zaslužil iznajd ;ga zamaška, kljub temu, da je na prvi pogled ta iznajdba le malenkost. Toda to malenkost je znal iznajditelj izkoristiti in je obogatel . . . In če Vam posel nc uspeva, jo morda temu kriva le malenkostna napaka pri Vaši reklami, ki je Vi sami ne opazite, oz. jo prezrete. Zato se obrnite za nasvet na tvrdko Reklam Rozman, reklamno podjetje Ljubljana, Gledališka ulica 8. Tel. 2970 ki bo na podlagi bogatih praktičnih izkustev povsem objektivno skušala najti ono malenkost ki je vzrok nepopolnemu uspehu Vaše reklame Vsaka beseda 1 Din Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Ključavničarstvo Priporočam se za vsa kiju-avničarska dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavren-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50. (t) Malinovec pristen, naraven s čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G.PICC0L1 Ljubljana. Dunajska c. 6 Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje lqnaci| Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Prepričajte se o kakovosti blaga! Prvovrstno sveže fiaj-iio maslo in prima polnomasten trapi stovski sir Vam nudi Mlekarska zadruga v Slovenigradcu r. z. z o. z. Modroce po 30 Din popravlja tapetnik Mohar, Ljubljana, Šiška, Lepodvorska št. 3. Na željo pride na dom. t Za zimo in bolezen zakuhavajte sadje v priznano najboljših »Wccko-vih« kozarcih. Ceniki zastonj. — Jos. Jagodič — Celje. (t) Kdor hoče imeti vodnjak z zdravo pitno vodo, naj piše vodnjakar-skemu mojstru Rudolfu Frantorju, Poženk 36, p. Cerklje. (t) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32. Nakup in prodaja vreč ter jute A. Dunajska 36 h C€lu!oidne sntnike za vrala dobavlja v vseh barvah in fazoitah Frani© Ernec steklarstvo Uubiiana Cankarjevo nabrežje 5 f Koruzo zo Krmo oddaja najceneje veletrgovina J itn in moke A. VOLK, LJUBLJANA BesliCTO cesta 24. Porcelan, steklo, okvirje dobite po zelo nizkih cenah pri — M. Rauch, Celje, Prešernova ulica 4. Gostilničarji poseben popust. (t) Šolske torbice 1. Kravos, Maribor Aleksandrovn cesta 13 mi Čisto posteljo z madracom poceni prodam. Polakova ulica 17, Sp. Šiška. (1) Gomolje hiacint, tulipanov, kroku-sov itd. nudi Sever & Komp., Ljubljana. (!) Otroški voziček (poniklan), na peresih — poceni prodam, Bohoričeva 16/1. (|) Prodam smuči kompletne, 210 cm dolge. Cena 300 Din. Naslov v upravi Slovenca štev. 13.312. (I| Pletilni stroj 10 36 prodam za tOOO D ; in naučim plesti. Fr. Du-šak. Šmartno pri l itiji, f!) IVAN NOVAK splošno strojno mizarstvo Vižmarje p. Št. Vid nad LJ. Naročit« se sprejemajo po lastnih in po podanih načrtih Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri reg. zadr. m i, f C€lf 81 rc& *adr-1 n v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov 7. vsem svojim premoženjem svetiljke — kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto — vse gospodinjske in gospodarske potrebščine — orodje za Vse gospodarske itt industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištva, pločevino, vso ž o! c z n i n o — nosilke, cement — kompletne kopalnice in straniščne naprave. — Železje in prvovrstne češke ploščice za zidane štedilnike — železne štedilnike od najpreprostejšega do najfinejšega dobite pri SPunoisha cesla 11 a*OJ £-;;odinje. Za Irg in vsakdanjo uporab . Vrsta 2947-00 ■Moške sandale z močnim usnjenim podplatom. Za ulico in vsako priliko. Otroške Din 29'-, ženske Din 39'-. Vrsta 3967-22 Udoben čevelj iz črnega boksa z vulkanizi-ranim gumijastim podplatom. Za praznik in nedeljo. Vrsta 0167-00 Čižme iz močnega mastnega usnja z gumijastim podplat m in peto. Za tlelo na polju in vsak štrapac. Pridite v naše prodajalne, naši sotrudniki Vss pričakujejo ter Vas bodo z veseljem postregli. ZA VSAK PAR JAMČIfflO! Vrsta 2145-01 Udobni in lahki čevlji /. gumijastim podplatom. Za ulico, šport, vrt in dom. Vrsta 2755-78 Udoben in lahek čeveljček iz platna raznih barv z gumijastim podplatom in peto. V toplih dnevih za vsakdanjo nošnjo. Vrsta 4438-00 Platneni polčevlji v sivi ali rujavi barvi z gumijastim podplatom Udobni in lahki, služijo tudi kot telovadni čevlji. Vrsta 1675-71 Okusni čeveljčki iz platna z gumijastim podplatom v mavričnih barvah! Za štrand in sprehod. Vrsta 3337-12 Praktični in udobni čevlji široke oblike s prožnim gumijastim podplatom. Za urad in sprehod. . z črnega bokaa z močnim usnje-o rr '..:: ..'.m Za štrapac in vsakdanjo nošnjo. Vrsta 3925-03 Vrsta 2927-15 Moški polčevlji iz rujavega in črnega govejega boksa z usnjenim podplatom. Najprimernejši za vsakdnevno nošnjo v lepem vremenu. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Cet izdajatelj: Ivan Itakovuc. Uvsdnik: Franc Krcinžar Dnevna kronika Dijašlvo na naših šolah Ljub janska univerza Ljubljana, 10. sept. Ko objavljamo številke o srednje- in meščansko-Solsklh dijakih, ho jvnost zanimalo tudi število akademikov na ljubljanskem vseučilišču. l'o seznamu, ki je sedaj izšel, posnemamo, da je bilo v letnem semestru 19:12 vpisanih na ljubljanski univerzi 1717 akademikov. Mod lomi 1728 rednih in 19 izrednih. Ženskih slušaleljic pa je bilo 258 rednih in 5 izrednih. X Najmočnejša je še vedno tehniška fakulteta, ki je itoln 530 rednih slušateljev in 3 izredne, med temi 13 rednih slušateljic. Takoj za njo pa pride filozofska fakulteta. Rednih slušateljev je '.'lo 497, izrednih pa 9. Ženskih slušateljic je bilo ia'2, med temi. rednih in 5 izrednih. .hiridična fakulteta, ki je bila včasih nn drugem mestu, je kljub naraščanju števila slušateljev potisnjena na tretje me-lo. Šleln je 159 rednih slušateljev in 2 izredna. Med temi je bilo 38 rednih slušateljic. Teološka fakulteta je šlela 148 rednih slušateljev in 5 izrednih. Medicinska fakulteta je štela 88 tednih slušateljev, med temi 15 rednih slušateljic. Srednje in rnešč. šole Ljubljana, 10. septembra. Številke o ljubljanskem šolstvu smo objavili te v prejšnjih številkah. Pa ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji je bil velik naval v srednje in meščanske šole. V Ljubljani so štiri državne srednje šole, ena mestna in ena zasebna. V te šole se je skupno vpisalo 4245 dijakov in dijakinj (2523 dijakov, 1722 dijakinj). V klasično gimnazijo v Št. Vidu se je vpisalo 330 dijakov. Od teh v 1. razred 90. V gimnazijo v Novem mestu se je vpisalo 386 dijakov in dijakinj (261 dijakov in 125 dijakinj, v I. razred 67 dijakov in 29 dijakinj). Na klasično gimnazijo v Mariboru se je vpisalo 727 dijakov in dijakinj. V realno gimnazijo v Mariboru je bil zelo velik naval. Vpisalo se je 1247 dijakov in dijakinj. Od teh v I. razred 286 dijakov in dijakinj. V gimnazijo v Murski Soboti, ki ima le štiri razrede, se je vpisalo 243 dijakov in dijakinj, od teh v 1. razred 91. V gimnazijo v Celju se je vpisalo 757 dijakov in di-j;.kinj, od teh v I. razred 182. V gimnazijo v Kranju se je vpisalo 536 dijakov, v I. razred 86 dijakov In 73 dijakinj. Podatki iz Ptuja in Kočevja še manjkajo. Če prišlejemo tem srednješolcem še 322 srednješolcev tehnične srednje šoie in 147 dijakov trgovske akademije v Ljubljani, dobimo 8940 srednješolcev. Na državno učiteljsko šolo v Ljubljani se je vpisalo, kakor smo že poročali, 405 dijakov, na učiteljsko šolo v Mariboru pa 430; skupno 835 uči-teljiščnikov. Vseh dijakov, ki v Sloveniji obiskujejo torej srednje šole in učiteljišča, razen gimnazij v Ptuju in Kočevju, je letos torej 9775. K temu številu bo treba prišteti še nekaj zamudnikov. V Slovenijirje 35 meščanskih šol. Od teh 6 v "LftjTfljani in sfcer 4 državne in dve zasebni. V ({Ljubljani je 1512 dijakov meščanskih šol. Na meščansko šolo na Viču se je vpisalo 192 dijakov in sicer 96 fantov in 96 deklic. Meščanska šola v Zgornji Šiški ima 146 dijakov, v Št. Vidu 138. V Skofji Loki, kjer se je meščanska šola šele začela, se je v I. razred vpisalo 40 dijakov, na meščansko šolo, deško in dekliško, na Jesenicah se je vpisalo 291 dijakov in dijakinj, na meščansko šolo v Tržiču 133 dijakov, na deško meščansko šolo v Celju 232 dijakov, na dekliško v Celju 221 dijakinj, na meščansko šolo v Mariboru, desni breg, 537 '"iakov in dijakinj, na meščansko šolo Maribor, levi breg, 254 dijakov in dijakinj, na meščansko šolo v Slovenjgradeu 93 dijakov in dijakinj, v Šoštanju 93, v Ljutomeru 150, v Senovem 60, v Ormožu 76, v Krškem 159, v Brežicah 144, v Trbovljah 237, v Novem mestu 145, v Ribnici 137, v Kočevju, kjer je zasebna meščanska šola »Marijin dom«', se je vpisalo 127 dijakinj, na Rakeku 97, v Vojniku 107, v Šmihelu 110, v zasebno meščansko šolo v Mekinjah 76 dijakinj, v zasebno meščansko šolo v Celju 159 dijakinj, v meščansko šolo v Mežici 96 dijakinj in v meščansko šolo v Dolnji Lendavi 109 dijakov in dijakinj. Skupno je na vseh slovenskih meščanskih šolah 5352 dijakov in dijakinj. Srednja tehnična šola Ljubljana, 10. sept. Med najpomembnejše in najvažnejše šole, kar jih ima naše mesto, spada nedvomno Tehnična srednja šola, ki ima sloves po vsej državi, prav tako ludi povsod cenijo njene absolvente. Umevno je, da je bil letos na lo šolo velik naval dijakov, ki bi se radi vpisali. V arhitektonsko gradbeni odsek je bilo sprejetih letos skupno 115 dijakov in sicer v L razred 40, v II. 34, v 111. 34 in IV. 7. V strojni odsek je bilo sprejetih 108 dijakov in sicer v I. razred 33, v II. razred 20. v III. razred 29, v IV. razred 2(i. V elektrotehnični odsek je bilo sprejetih 99 dijakov in sicer v I. razred 26, v II. razred 28, v III. razred 28 in v IV. razred 17. Skupno ima tehnična srednja šola sama letos 332 dijakov. Delovodska gradbena šola in v prvem letniku 22. v drugem pa 10 gojencev; skupno 32. Strojna delovodska šola ima v prvem letniku 23 gojencev, v drugem pa 20; skupno 43. Elektrotehniška delovodska šola ima v prvem letniku 10, v drugem pa 7 gojencev; skupno 17. Mizarska delovodska šola ima samo en letnik, v katerega se je vpisalo 20 gojencev. Moške obrtne šole imajo: kiparska in rezbar-ska šola v prvem letniku 2, v drugem 6, v tretjem 3, skupno 11. Keramična šola ima v prvem letniku 6, v drugem 3, v tretjem 2 gojenca; skupno 11. Graverska in zlatarska šola ima v prvem letniku 3, v drugem 4, v tretjem 8; skupno 15. Bano-vinska strokovna šola za glasbila ima 7 gojencev. Ženska obrtna šola ima: v oddelku za šivanje in krojenje perila, v prvem letniku 24, v drugem letniku 27, skupno 41. Oddelek za šivanje in krojenje oblek ima v prvem letniku 24 v drugem letniku '22. v tretjem 23; skupno 69. Oddelek za umetna dela ima v drugem letniku 9, v tretjem pa 5 gojenk; skupno 14 gojenk. Vsa tehnična srednja šola ima torej: v odsekih, ki imajo značaj srednje šole 322 gojencev, na de-lovodskih šolah 112, na moških obrtnih šolah 44 in na ženskih obrtnih šolah 124, skupno 602 gojenca oziroma gojenk V prvem letniku odsekov je bil nepričakovano velik navai in je moralo bi'i mnogo dijakov zavrnjeni'*. Arhitek onsko gradb-uii odsek je zavrnil It dijakov, strojni odsek 6 dijakov in elektrotehniški odsek 7 dijakov Sprejeto je bilo maksimalno dopustno števil" -lijakev. Nasprotno pa je bilo zelo malo prijav na ženski obrtni »oli in s-1 se ti. ] r. v pr : letnik oddelka za umetna i"ln prijavile samo 3 gojenke in se zato prvi letnik ni otvoril. Trgovska akademija. Trgovska akademija ima predpisano maksimalno dopustno število dijakov. V I. razred je j bilo sprejetih letos 44 dijakov, skoraj prav toliko : pa jih je bilo odklonjenih. V II. razred se je vpisalo 35 dijakov, v ili. 39 in v IV. 29; skupno je bilo torej sprejetih 147 dijakov. Prvi ponarejevalci bankovcev obsojeni Ljubljana, 10. septembra. Pred malim kazenskim senatom so se včeraj dopoldne vršile še nekatere zanimive razprave. Na obtožni klopi so sedeli trije mladi čevljarski pomočniki, ki so bili obtoženi ponarejanja 100 dinarskih bankovcev, odnosno razširjanja teh Talzifika-tov. Na prav preprost način so napravili falzifika-le. Dva r 'vliarja sla vzela navaden kopirni papir in več barvnih svinčnikov in začeli so na pisarniški papir risati metulja. Čevljar Ivan je bil glavni organizator, pomagal mu je pri risanju Ljubljančan Lojze in naposled je razpečal na Jesenicah Dolfe dva laka bankovca. Toda kmalu je padel v roke pravice. Razprava je bila tajna. Obsojeni so bili: Ivan na 1 leto robije, Lojze na pet in Dolfe na dva meseca .strogega zapora, prvi v izgubo častnih državljanskih pravic za tri in tovariša za dve leti. Kazenski senat je smatral ponarejanje bankovcev za 50 letnica vzornih zakoncev Sv. Lenart v Slov. gor., 8. septembra. Preteklo nedeljo smo prisos vovali prjsrčni slovesnosti: zakonca Alojzij in barija Oman. 011 78 lel slar, ona 73. iz Zgornjih Žerjave, sla obhajala zlalo poroko. Pred službo božj i stil častila slav-ljenca čilo in ponosno ter v spremstvu dveh sinov, treh hčera in številnih vnukov in vnukinj korakala v natrpano polno cerkev, kjer jc domači g. župnik, duh. svetnik Franc Sinko, izvršil lep obred zlate poroke, obnavljajoč svetost zakonske zveze. l'o prisrčni slitvnosti so se s slavljeticema zbrali na posojilu iškem vrtu številni sorodniki in znanci, klor je g. .svetnik Sinko v nepozabno lepih besedah slavil oba sivolasa slavi,jenca za vzor vsem mlajšim. Bog živi vzorna z.nkonc.i-inbilnntn še do biserne poroke! Tudi najodpornejše in najtrše dlake •de hM/uy omjzhoci^cr tn ptcdL^o* y Ck sjM pod pc uporabi t,' . v ^m^m palmira-mitoi p a I mira mulo ta khLtje da. mdiJw kAjzmjahto- peruy, h^ thacLo kilmo omehča Lca. dolge? mehhjy obdAii.Sa pena, qotooo hOaAjupolti Se LaAtsioitc isi o6dexxi^oci duh pi užitek 75 t&t tszJ-uAesij UxjLtjO cbo&uy kjalctebo-. „Slovenec" ob 60 letnici letošnjo jesen praznuje »Slovenec« šestdeset-letnico svojega obstoja. Ob zaključku letošnjega letnika namerava uprava »Slovenca« razdeliti svojim zvestim naročnikom več lepih denarnih nagrad. Opozarjamo vse one naše prijatelje, ki 30 samo naročniki nedeljskega »Slovenca« in one, kateri list kupujejo v kolportaži ali kakorkoli či-tajo, da tudi oni lahko prejmejo eno od lepih nagrad, ako sc vsaj s 1. oktobrom naroče na dnevnega »Slovenca«. Natančnejša navodila boste lahko čitali v »Slovencu«, kateri izide v nedeljo, 18. septembra. Koledar Nedelja, U. septembra: (17. pobinkoštna nedelja). Prot in Iliacint, mučenca; Emilijan, škof. Ponedeljek, 12. septembra: Ime Marija. Mace-donij, škof. Osebne resli = Iz ljubljanskega preiskovalnega zapora so prišli v petek zvečer: Vinko Kos, posestnikov sin z Voklega; Janko Krč, posestnikov sin iz Preddvora pri Kranju; Franc Mubi, posestnikov sin tudi iz Preddvora. = Ing. arch. Miroslavu Kosu je minister za zgradbe izdal pooblastilo izvrševati javno prakso iz arhitektonske stroke za vso državo. najtežji zločin proti narodnemu gospodarstvu. Pred senat je prišel tudi tip mladega pustolovca in klateža, Ljubljančan Vinko Jerala. po poklicu čevljarski pomočnik, brez stalnega bivališča, ki se je od pomladi naprej klatil po raznih krajih Gorenjske. Beračil je in če mu je bila dana prilika, je vlamljal in kradel. V Tučni je Vinko 5. avgusta ukradel posestniku Janezu Sušniku razno obleko in druge vrednosti v skupnem znesku 1800 Din. naslednji dan pa posestniku Janezu Kališniku v Veliki Lašni prav tako obleko in zlatnino v vrednosti 1320 Din. Obsojen je bil na 20 mesecev robije, po prestani kazni pa bo moral iti v prisilno delavnico za nedoločen čas. Preiskava proti glavni ponarejevalski družbi, ki ji načeluje znani Ivan Selan iz Suhadol, se nadaljuje in bo razprava najbrž razpisana v začetka decembra. — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Jose!« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stari borci legajo v grob Slovenjgradec. V Podgrncu. župnija Svečina v Slov. goricah, je zatisnil svoje trudne oči star slovenski mecen in narodnjak 91 letni Jurij Ferk, oče tukajšnjih dveh poštnih zvaničnikov-pismonošev gg. Miroslava in Franca. Pokojni Ferk je bil strogo verskega prepričanja in praktičen katoličan, daleč naokrog znan lovec. Bil je tudi eden izmed narodnih borcev za slovensko stvar proli nemškutarstvu ob r, tS: severni meji. Pogrebcem so prišli nasproti do pol poti do vaške kapele pevci iz Svečine. ki so zapeli pokojniku žalostinko, in domači župnik, ki jc vodil pogreb Na grobu so se zopet poslovili od njega pevci se z eno žalostinko, g. župnik pa je po pogrebnih molitvah imel kratek nagovor. Pokojnik zapušča Iri sinove, eden je posestnik nn domu. dva sta v Slovenjgradeu. in eno hčer, ki je soproga preglednika fin. kontrole v Št. Lenartu v Slov. goricah, :er enega brata, ki je prav tako zaveden narodni birec v st. 11 j ti v Slov. goricah. Naj mirno pjčive v slovenski zemlji! IzbirEen jeziček liže sladoled »Petriček«, SfafoiuA? tcMzk (JhJiov&. ■IcntmadknilMUO- vrJtaUtuvia fouitfr/ru*,, tlu ocUtna/atjo MO ■nte.itsfuAu? timio U: Vat, rmfvtajuijer uvUU, mSadod/rvi in: . "tett Ostale vesli — Med umetninami in mimo lepote. K milom včerajšnjem članku pod tem naslov<1111 pripominjamo — zaradi točnega razumevanja — da jo grajani iu po mnenju člankarja neestetski akt, ki ga je žirija nagradila s prvim priznanjem. delo Franceta Kralja, med tem ko je Ione Kralj razstavil samo portrete, ki pn no žalijo okusu. — »Pismo o slovenski književnosti«, ki ga priobčujemo v današnji številki, je treba čilati Prešernov napis takole: »Kar je beži al beg ni Bog? Ki vodi vekomaj v ne-bo kar je, kar blo je in kar bo.« Ne moreš v šolo? Vzgoji se sam! Nauči se sani vsoti m Ivan. ki .iili potrebuješ zn svoj uspeli v življenju! Krepkn volja! V lotil dui znaš vse trgovske nrcel 1 ete, kukor tinti za družne in katerikoli svetovni jezik. — Piši na I-Ioplsno šolo v (Jut) Ju ul. Prnžakovn S, alt p> se oglasi sam. Informacije/.a-iloiij. Iradnc ure 8—12. 2-6, nedelja 111-11: — Vse žene in dekleta, ki prihajajo v Ljubljano, pa nimajo prenočišča, naj se obračajo na po-slujočo gospodično Kolodvorskega misijona na glavnem kolodvoru, ki ima na roki odznak v belo rumeni barvi. Vodstvo Kolodvorskega misijona v Ljubljani prosi vse one številne stranke, ki se obračajo na Kolodvorski misijon po razne informacije, da prilože pismu znamko za odgovor. Vodstvo Kolodvorskega misijona opozarja, da bo v nedeljo 2. in v nedeljo 9. oklobra popoldne ob pol 4 v Radio Ljubljana predavanje o Kolodvorskem misijonu. Morebiti bo ustreženo s tem predavanjem vsem, ki so se v zadnjih mesecih obračali na Kolodvorski misijon z raznimi vprašanji glede delovanja Kolodvorskega misijona in njegovi organizaciji. Prav gotovo pa bo lo predavanje pojasnilo delovanje Kolodvorijtega misijona v prid in varstvo potujočih žen in deklet in njim samim pojasnilo mnoge nevarnosti, ki se jim izpostavljajo, zlasti dekleta, ki brez zadostnega poznanja mesla prihajajo tja iskal službe, pa se v neštevilnih slučajih razočarane obračajo na Kolodvorski misijon za pomoč. Sploh pa bo to predavanje važna informacija vsej naši javnosti. — Vodstvo Kolodvorskega misijona. — Slomšek naš duhovni vrtnar. Spisal Rtbin Boje. Založila Leonova družba v Ljubljani. Pravkar je izšlo lo najnovejše znaslveno delo o Slomšku našem največjem vzgojitelju preteklega stolelja. Oblika knjižice (obsegajoče 64 strani) je lična, z rdečim tiskom in sfičico Slomška nn ovojni strani. Pisatelj je knjižici napisal primerno začetno besedo ter jo opremil s preglednim kazalom in vzpodbud- nimi Slomškovimi reki. Knjiga je ponatis iz »Slovenskega učitelju s par dostavki in popravki. Služila bo dobro ne le kot vir za Slomškove proslave, pred katerimi stojimo, ampak bo hkrati obdržala stalno vrednost, ker je v njej pisec dobro označil Slomška kot pedagoga poslužujoč se pri tem vseh dosedanjih virov —, ter še hkrati podal njegovo stilno-osebnostno označitev, kar do sedaj še ni nihče poskušal pri nas na znanstven način. Prnv lako pa bo knjiga služila znanstvenemu obdelovanju celotne Slomškove dobe v okviru zgodovine našega slovstva. Zato knjigo, ki slane le 12 Din in se dobi v komisijski razprodaji Nove Založbe ter v vseh večjih knjigarnah, toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za našega pedagoga Slomška in njegovo osebnost! — Razpisana je služba tajnika pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani. Za to mesto se bodo upoštevali prosilci, ki so dovršili vsaj nižjo srednjo ali njej enako šolo. Prošnje, opremljene z vsemi prilogami po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti do 20. septembra pri okr. cestnem odboru v I^ub-ljani, Krekov trg št. 10-1. Kupi meni, ljubi striček, samo sladoled »Petriček«! Za en dinar ali dva liževa ga obadva. — Za poškodbami umrl. V »Slovencu« smo nedavno poročali o težki nesreči, ki se je 20. avgusla zgodila v Belih vodah. Pri Grebenšku so takrat žgali apno. Okrog jame se je sukal tudi 6 letni Anton Terže in opazoval delo. Ker je staj preblizu, je naenkrat zgubil ravnovesje in padel v jamo vrelega apna. Dečko je dobil nevarne opekline po telesu; v slovenjgraški bolnišnici, kamor so ga morali odpeljati, se je njegovo stanje ra-pidno slabšalo in v sredo 7. t. m. zvečer je nesrečni otrok podlegel bolečinam. L111/, peči kopirane n nc dosežene! — Umna reja kuncev. Spisala dr. Andrej Jenko in Alfonz Inkret. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 16 Din. Kunčjereja je postala v teh časih zelo važna gospodarska panoga zlasti še za revnejše sloje. Ako imaš količkaj prostora bodisi na dvorišču ali kje drugje, si lahko sam postaviš skromen hlevček odnosno kletko za skromno žival domačega zajca. Žival ti ne dela veliko sitnosti in preglavic. Zadovoljna je 7. odpadki jedil, ki sicer pridejo na smetišče, poleti je pa zadovoljna s krmo, ki jo dobiš za prav nizko ceno, ali jo sam nabereš v gozdu na sprehodu. Reja domačih zajcev je zelo hvaležna in se obilo izplača. Meso domačega zajca je zelo okusna, lahka ter zdrava jed, ki za telelino kar nič ne zaostaja. Pričujoča brošura vsebuje vse, kar mora vedeti vsak, kdor se bavi s kunčerejo. Knjižica je bogata z ilustracijami, z vzorci hlevčkov, raznih vrst in pasem domačega zajca. Nudi veliko koristnih nasvetov, razpravlja o negi, zdravju in bolezni, ter koristi te ljubke domače živali. Vsem rejcem kuncev knjižico toplo priporočamo. — Usmiljena srca prosi 27 letna priprosla gospodična, že -l lela popolnoma slepa, sicer pa zdrava in krepka, brez vseh sredstev in brez lastnega doma, kakršnekoli podpore, da bi se mog*'.a vsaj skromno preživeti. Zelo bi je bilo ustreženo, ko bi ji kdo podaril stare citre. Darove sprejema začasno uprava Slovenca«. Imenovana revica se nahaja sedaj v zdravniški oskrbi v ljubljanski bolnišnici. Nujfinei&e G las hiHte - ure dnhiio se pri F. Čuden Ljubljana, Prešernova 1 — Važno za tiste, ki iščejo zaposlitve! Opozarjamo na oglas tvrdke .1. Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica 2, v današnji številki pod rubriko Službe dobe«. — Novost pri ženski obutvi! Po svojih priljubljenih »Maja opankah znana pančevška tovarna daje sedaj v promet nove damske čevlje iz bntžuna, satenu in ripsa, elegnlno in fino izdelane. Naše dame bodo sigurno sprejele tudi le »Maja proizvode 7. isto simpatijo kot »Majat opanke. Pri kupovanju pazite nn znamko -Maja«. — Opozarjamo na oglas trgovine gorenjskega siikna. pletenin in kocev v Ljubljani. Sv. IVtra 3S. — Svojim blagnpokojniin hodete postavili nagrobni spomenik zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-snliHnpjSi ivrdl/! kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. Telefon 27-87. — Otvoritev nove restavracije (sobe za tujce) pod Šmarno goro danes popoldne. Za obisk se priporoča Matevž Perovšek. , — Za jesenska oblačila naJbolfS« in najcenejie blago v specialni trgovini Novak na Kongresnem trgu. — Redno vpisovanje ▼ dopisno trgovsko iolo v Ljubljani bo od t. do 10. septembra 1932 vsak delavnik od 9—12 in od 15—18, v nedeljo »n praznik pa od 10—12 dopoldne pri ravnateljstvu DTŠ v Pražakovi ulici 8/1. (vogal Miklošičeva cesta 30). Kdor se vpiše v DTŠ lahko študira vse predmete, ki se učijo na dri. trg. šoli, doma. Šola poučuje poleg rednih predmetov tudi vse moderne jezike. Natančna brezplačna pojasnila daje vodstvo šole osebno ali pa potoni tiskanega prospekta, ki ga lahko vsakdo sprejme. Iz prospekta je razviden ves ustroj in vsi pogoji. Šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah sličnih šol v Za-padni Evropi. Pri pouku sodelujejo najboljši strokovnjaki trgovskih jezikovnih in drugih ved, ki jamčijo za najboljši uspeh. Kdor se ne more vpi-aati osebno, naj takoj piše po prospekt in prijavnico. Redni pouk se prične 15. septembra. Kdor zadosti ostalim zakonitim določilom (da ima nižjo srednjo šolo itd.) lahko potem polaga priv. izpit na drž. trgovskih šolah in pridobi pravice rednih absolventov te šole. — Preskrbite sel Zavarujte sebe in svoje domače pri Karitas«, ki ni samopomoč, temveč oddelek velike in edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Špekulacija z bolnimi osebami je izključenal Zahtevajte prospekte. Vzajemna zavarovalnica, oddelek »Kari-tas«, Ljubljana. — Mohorjeve knjige s koledarjem 1933 si lahko ogledate na velesejmu paviljon »J«. Tam se sprejemajo tudi novi člani. Vse knjige dobivajo člani po nižjih cenah istotam. — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Vital Voduiek: NedeUshe misti Evangelij sedemnajste pobinkoštne nedelje: Matej 22, :l-f—4s Jezusov nastop je bil Inku boiji, du bi bilo res čudno, če bi se kdaj v svojih odgovorih pribliiul farizejskemu načinu. Hipoma pa sem nekoč zagledal v duhu vse drugače: Jezus ves velik, mogočen in ljubeč sredi firi-huljenili, zvitih farizejev. Hočejo ga ui h, preskusili. A njegn se ne morejo dotaknili. Njegovo božanstvo nr zatemni pred njimi. Jezus noče udariti, nore vreči sanjke nazaj. Let vesel je, da jim more nekaj povedati prao od srca. Tisto, Icnr je višek v vseii knjigah Stare zaveze. Judje so morda ir pozabili, posebno farizeji. Jezus poudarja in dopolnjuje. Stara zaveza. Shira zaveza, saj vendar hraniš biser v svojih knjigah, besede o ljubezni! Ljubi Gospoda, svojega Bogu! Kolikor moreš. Se bol], kol li samo volja premeri. Z vsakim utripom, z vsakim gibom, z vsako mislijo, z vsem srcem. prav iz dna. Človeku ne sme nič več ostali: ne roke, ne oči, ne ustnice, ne srce, ne dnin, ne delo, ne imetje, vse mora bili izročeno božji ljubezni. Ne more biti drugače. On je Gospod. On je Bog sveta. Bog ljudi. Zato mora biti sploh vse v ljubezen ujeto, hklenjeno. Vsak človek. Drug k drugemu. Ni več drugih zapovedi, ni drugih besedi, eatno še Bog in ljubezen, Bog in ljubezen,- Zdi se mi, da se je nešteto obrazov okrog Jezusa sklonilo v spoštovanju At prvi ljubezni. Tudi rueni je bila la misel kaor rešitev: z besedami o ljubezni Jezus gotovo ni hotel zavračati, ni hotel lovili, ni hotel udariti. Potem je tako lahko razumeti tudi drugi del. Ni v zanjko. Jezus hoče le premagali judovsko, posel no farizejsko mišljenje, ki je tako strašno zemeljsko. Ki mimo zemlje in svoje domovine in svoje izvoljenosti niti, v nebo več ne vidi. Oni nikjer ne zaslutijo božjega, zalo tudi malo verujejo. Mulo vklanjajo kolena. Se misel o božjem Sinu se jim je čisto spočila: samo besede o kraljevem potomstvu, o judovskem kralju, o velikem voditelju zatiranega naroda ... Sama zemlja, same človeške predstave. Jezus pa stoji še vedno velik in ljubeč med njimi. Dopolnjuje, dokazuje. David se je zamaknil v daljno prihodnost. Vidri je Kristusa, božjega Sina. Vi ga pričakujete kol odrešenikn. .Ve slutile, da vam je čisto blizu. Vedno napačno razumete: iščete človeka, Boga ne najdete. Tudi David je vedel za obljubo. Iz njegovega rodu bo izšrl! A kaj rod. njegov grešni rod. Kristus je v božjem sijaju. David sc globoko sklanja pred njim: Moj Gospod! V hipu ga oslepi še večji sijaj: sam Bog se sklanja iz večnosti in vabi Sina. Pošilja ga v trpljenje, dviga v zmago. I'rs svet mu daje v breme, ves svet mu daje k nogam. Kaj besede o potomstvu, o kraljeviču, o človeškem odrešenikn. ko je tako velik Gospod, Sin človekov .. Gotovo so se mnogi farizeji sklonili še globlje. Morda so začutili, da je med njimi Gosrod. Čisto tiho je postalo. Kakor da bi bilo zavečera, v mraku. Nihče ga ni več spraševal. * Teiki so včasih evangeliji Mi nismo bili zraven. zalo nam je /uja marsikukn beseda in slika. Ne vem, če je prav, n zdi se mi, da včasih tudi po majhni krivdi evangelistov: tudi oni so razumeli in napisali marstkako Jezusovo besedo preiloveško. Maribor Stara slovenska korenina Šoštanj Obrtna zadruga oblačilnih strok je imela na pi,i-nik izredni občni zbor. Glavna točka dnevnega reda je bilo sprejetje novih pravil In preimenovanje zadruge v »Združenje oblačilnih strok«. Zborovalci. 70 po številu, so se tudi razgovarjali o obupnem obrtniškem položaju, ki ae s pritiskom industrije stalno slabša. Mrtvaški zvon. Umrli so: Jožefa Stopar, Viktor Hauke, Ivanka Ledinek, Jakob Golob, Pavla Albreht, Alojzij Trobej, Marija Kašeniua. Naj počivajo v mirul V Slivnici pri Mariboru je 28. avgusta slavil svoj 90. rojstni dan g. Miha Kristan, bivši dolgoletni cerkovnik v Slivnici. — Slavljenec se je rodil 28. avgusta 1843 v Creti, v letu 1868-9 je služboval najprej v Sp. Polskavi, nad 25 let pa v Slivnici, kjer je bil- primoran pred dvema letoma radi starosti opustiti to službo. Ostala leta pa je jubilant dosti prepotoval, videl je Ljubljano, Gradec, Keko. Trsi itd., znal vam je iz svojega življenja toliko zanimivega povedati v tako šaljivi obliki, da so ga povsod radi poslušali. Naš slavljenec pa je ludi dobro znan daleč naokrog kot bivši slikar-samouk in knjigovez. Kdo naj prešteje, koliko sob iu kuhinj je prebelil in poslikal, koliko tisoč knjig je lično in lepo povezal! Ko pa so začeli pozno v jeseni pihati mrzli vetrovi, pa je hitel od hiše do hiše, da je vrezal vse manjkajočo šipe: vsepovsod in vedno je bil dobrodošel delavec! Od njegovih otrok žive še štirje in sicer: sin Anton ter hčeri Marija in Matilda, ki bivajo že dolga leta v Avstriji, hči Ivanka pa nad vse skrbno streže očetu. V Avstriji bivajoči otroci so leta 1928 — .ob očetovi 85 letnici — s skupnimi močmi postavili lepo hišico, kamor prihajajo vsako leto po enkrat, da prebijejo dopust pri svojem očetu in na rodnih tleh. G. Kristan Miha jo naročnik Slov. gospodarja, odkar list izhaja, poleg tega pa še drugih nabožnih listov. K njegovemu 90. rojstnemu dnevu mu tudi naš lisi lahko izrazi iskrene Čestitke! Ali vidite, kako mu je šlo na smeh, ko smo ga vzeli na muho ob tej slavnostni priliki! — n. Moževo ž'vlfen*e na vesti Družinska tragedija na Gačuiku pojasnjena. Maribor, 10. sept. Gačnik nad Pesnico, kraj žalostnega spomina še od svoječasnih zločinov Štefana Faleža, je pred dnevi doživel zopet slučaj, ki je globoko odjeknil v celi okolici. Posestnika Ivana Ploča, moža v naj-le|)ši dobi 44 let, so prepeljali od njegovega doma v mariborsko bolnišnico s smrtnimi ranami na glavi. Ležal je v bolnišnici nekaj dni v globoki nezavesti, potem pa ga je rešila trpljenja smrt, ne da bi mu bila dana beseda, s katero bi pojasnil zago-netko svoje smrti. Preiskava je ugotovila na glavi hude poškodbe, zadane od oslrorobega predmeta, verjetno opeke. Cela okolica je govorila, da je padel Ploč kot žrlev družinskega prepira. Ko so orožniki sprva zasliševali Antonijo, ženo pokojnega, je tajila, toda končno je klonila ter podala na zapisnik orožnikom priznanje, da si olajša težko vest. 1'ločeva sta po izjavi žene živela v prepiru. Mož je bil nasilen ter je ženo pretepal. Živela je težko življenje, 6 otrok od 4 do 16 let je pri hiši, sedmega pričakuje vsak čas. V takem stanju jo je moževo ravnanje še bolj ogorčilo in razburjalo. Usodnega dne v preteklem tednu je prišel Ivan Ploč domov vinjen in zopet navalil na ženo ter jo tepel. V skrajni razburjenosti je v begu pred možem zagrabila na tleli ležečo zidno opeko ter zagnala težek kos možu naravnost v glavo. Opotekel se je, pri tem pa je priletel že drugi kos, ki ga je zadel na isto mesto ter mu natrl lobanjo. Mož se je sesedel nezavesten; sedaj se je žena zavedla svojega dejanja. Z otroci je skušala nesrečneža spraviti k zavesti, pa je bilo zaman. Sosedje so nato pozvali rešilno postajo v Mariboru, ki je prepeljala nezavestnega Ploča v bolnišnico. Tu je podlegel poškodbam, ženi pa je ostala težka vest, da je zakrivila v razburjenosti smrt svojega lastnega moža. — Po priznanju so pustili orožniki Antonijo Plo-čevo doma. Kdo bi drugače skrbel za nedolžno deco, ki je oslala brez očeta in bi jim kruta ječa ugrabila še mater. Možje in bnf'e mariborski Danes okoli pol 15 pride v Maribor štaleta slovenskih fantov, ki gre skozi Slovenijo na Slomškov grob. Po prihodu štafete bo slavnostna izročitev spominskega pisma, nato govor škofa dr. Tomažičn. Možje in fantje mariborski! Udeležite sc te pomenljive prireditve slovenske fantovske mladine! □ Slomškova proslava v Mariboru. Dne 24. septembra zvečer se vrši v Narodnem gledališču; proslava 70 letnice smrli Antona Martina Slomška. Spored slavnosti objavimo tekom tedna. □ Kolporterji za razprodajo našega lista v Mariboru se iščejo. Prijaviti se je v upravi na Koroški cesti št. 1; zaslužek imajo lahko tudi mladeniči, stari vsaj 16 let. □ Sadje, grozdje in perutnina. Z obiljem tega je bil natrpan včerajšnji trg. Temu je tudi cena padla, dočim je povrtnina nategnila v ceni radi suše, ki je stisnila letos vrtove mariborske okolice, □ Tri zanimive teniške tekme. Na belem polju bodo danes zanimive tekme: dvomateh Ilirija : ISSK Maribor, Ilirija : Rapid in SK Celje : 1SSK Maribor. Za prijatelje tenisa dovolj senzacij. (_J Najemniki se organiziraj«*. Ustanovni občni zbor Društva naejmnikov stanovanj in poslovnih lokalov se vrši v petek, dne 16. septembra ob pol 20 v veliki kazinski dvorani. □ Planinske maše. Aljažev klub v Mariboru naznanja, da je svojo letno sezono planinskih maš na Uršlji gori in pri Sv .Areliu končal. Cas in kraj planinskih maš v zimski sezoni bo sproti objavljen v listih. □ Avstrijski plavači nastopijo! SSK Maratonu se je posrečilo dobiti plavače kluba GAK iz Gradca, da nastopijo pri povratku iz Ljubljane danes popoldne na Mariborskem otoku. Gradčani so odigrali sinoči vvatorpolo tekmo z ljubljansko Ilirijo. V Mariboru so znanci že od pomladnega nastopa, vendar je takrat radi slabega vremena iinela le maloštevilna publika' priliko videti njihovo znanje. Imajo v svoji ekipi par izvrstnih plavačev, ki zastopajo Avstrijo v njeni reprezentanci. Ker danes ni drugih športnih prireditev, bo nastop plavačev GAK v plavanju in walerpolu mariborskim prija- teljem športa gotovo dobrodošel. Tembolj, ker za tekme ni nobene vstopnine, razen na tribuno. □ Sodni izvrševalec — nevaren poklic. Mariborsko okrožno sodišče je dobilo prijavo, ki dokazuje, s kakšnimi neprijetnimi dogodivščinami je zvezan poklic sodnega eksekutorja. V Ciglencah pri Ptuju bi moral eksekutor rubiti sadnega trgovca na tožbo njegovega tovariša iz Maribora. Izvršilni organ je zatekel žrtev rubežui ravno pri prevzemanju jabolk pri nekem posestniku. Kot bi dregnil v sršene, je završalo, ko je zahteval eske-kutor vpogled v žepe in listnico. Ker ni šlo z lepa, je prišlo do ruvanja, tekom katerega je segel trgovec v žep ter vrgel listnico kmetu, od katerega je pravkar sadje prevzemal. Pa je bil eksekutor spret-nojši od kmetn, kar v zraku mu je pred nosom vjel denarnico ter jo pobasal v žep. Takrat pa je planila trojica, trgovec, njegov poinagač in kmet, od katerega sta sadje prevzemala in ki se je bal, da ne bo dobil za jabolka plačila, če bo pobral denar eksekutor, na sodnega organa; podrli so ga nn tla ter mu odvzeli denar s silo. Raztrgali so mu pri tem ravsu obleko, ga povaljali in opraskali. Spričo takih nevarnosti je eksekutor jadrno pobegnil, prijavil pa je zadevo sodišču in sedaj bodo imeli besedo paragrafi, ki v takih primerih ne poznajo šale. — □ !) mest in 254 prošenj, Znak našega hudega časa je izkušnja, ki jo je napravila mariborska policija. Razpisali so 9 mest policijskih stražnikov, dospelo pa je do sedaj nič manj kot 254 prošenj; poleg tega pa prihajajo prosilci tudi osebno neprestano na komisarijat, da se jih je oglasilo skoraj toliko, kot pismenih prosilcev. Med njimi, ki se potegujejo za mesto mariborskega stražnika, so ljudje najrazličnejše starosti in poklicev. □ Ovire obrtnemu šolstvu v Mariboru. Letos pomladi je mestna občina skupno z gospodarskimi krogi Maribora pokrenila akcijo za osnovanje obrtnega šolstva v Mariboru. Ker za enkrat ni na razpolago prostorov, da bi so ustauovilu moška obrtna šola, je občina zaprosilu ministrstvo prosvele za osnovanje ženske obrtne šole. Prostore za šolo bi dala občina na razpolago v Vesni, kjer se nahaja sedaj nižja ženska obrtna šola. Ravno tako bi obči. na prispevala brezplačno kurjavo in razsvetljavo, dočim bi država nastavila osobje. Kakor smo do- znali, je prosvetno ministrstvo zavrnilo predlog občine z motivacijo, da ni sredstev za nastavitev učnih moči., Pač pa bi dovolilo tako šolo, če bi občina prevzela vse vzdrževanje. — Spričo nezdravega navala ženskega naraščaja na mariborske srednje šole bi bila višja ženska obrtna šola v Mariboru velikega pomena, ker bi prevzela večji del deklet ter bi jih usposobila za praktično življenje čisto drugače, kakor druge srednje šole. Radi tega bi kazalo, da bi občina sama poskušala osnovati zavod, ker bi se dali morda stroški v pretežnem delu kriti s šolnino. □ Poceni meso. V ponedeljek, dne 12. septembra se bo prodajalo od 7 naprej na stojnici za oporečeno ineso v mestni klavnici 400 kg govejega mesa po 3 in 4 Din in sicer na osebo 2 kg. □ Žalni večer mariborskih Primorcev. Ob obletnici mučeništva mladih življenj na Bazovici je priredilo društvo primorskih beguncev v Mariboru žalni teden. V prostorih v Grajski ulici je bila prirejena posebna razstava, ki je ponazorjevala vso tužno zgodovino mučeništva našega naroda v Pri-morju. V petek se je vršila v stolnici zadušnica za pokojnimi bazoviškimi in istrskimi žrtvami, katere se je udeležilo izredno število občinstva. Ob 20 pa se je vršil v Narodnem domu žalni večer. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna, poleg polnošteviino zbranega mariborskega primorskega življa je bilo zelo mnogo tudi ostalega narod no-čutečega občinstva, predvsem mladine. Večer so izredno učinkovito izpolnile deklamacije, katere je izrekla z občutkom, ki je zagrabil vso množico do mozga, pritnadona naše drame gdč. Kraljeva in pa govor apostola tužne Istre, šentviškega župnika Sokliča, ki je s sugestivno silo razplamtel srca poslušalcev. S pesmimi Vigred in Oj Doberdob je zaključilo pevsko drušlvo »Jadran lepo uspelo prireditev. □ Tega še ni bilo: klopotcc na mariborskem trgu. Kaj lacega Mariborci še nismo videli — gospodinje in številni obiskovalci včerajšnjega trga so kar strmeli: sredi novega trga med košarami in vozovi grozdja Je stal pravi klopotec ter pel v jutranjem vetru svojo pesem o dozorevajočem blagoslovu naših goric. Na to svojevrstno zamisel klo-potca na trgu je prišel znani naš vinogradnik in vinski strokovnjak Robert Košar, ki je včeraj že osmič pripeljal na mariborski trg visoko naložen tovorni avto sladkega grozdja r/, svetobotfenških sončnih nohoči.i. Q V P.ergov dvor na Galvnem trgu št. 23 se je preselil znani mariborski draguljar, platar in urar Ignacij Jan. Več glej v današnjem oglasnem delu lista. □ Pri Majdičii, glavni kolodvor, Mariborski olok, vedno sveže pivo, izborita vina, povsod priznana odlična postrežba! t Dr. Fran Toplak, specialist za ženske bolezni in porodništvo, Glavni trg 18, zopet redno ordinira od 9—11 in od pol 14 do pol 16. Slovenske gorice Sv. Anton. Dne 31. avgusta nas jc obiskal rojak naše župnije g. duhovni svetnik in župnik |o-kob Oašparič Iz Trbovelj. V spomin svoje 60 letnice je opravil v naši cerkvi sv. mašo. K njegovi 00 letnici mu tudi mi Antonijevčani kličemo: Bog z njim še mnogo let! — Hudo se je ponesrečil v Andrencih dne 7 I. m. posestnik Josip Pravdič. Vozil je drva; blizu doma se je voz prevrnil nanj ter mu stri nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. „Karitas" je varna Poloni raznih samopomoči je vzbudil prv ljudeh, ki ne ločijo samopomoči od pravega zavarovanja, nezaupanje tlo zavarovanja sploh. Krivda je v tem, ker naše ljudstvo ni poučeno o pomenu pravega, solidnega zavarovanja, še se dobijo nu deželi I j udje, ki so prepričani, da je KARITAS« tudi samopomoč. Mnogo jih je še, ki ne vedo, da jc KARITAS« oddelek velike in edine slovenske zavarovalnice, Vzajemne zavarovalnice. »KARITAS« je nastala kot protiutež sistemu samo|>omoči. Svoj začetek ima »KARITAS« v Nemčiji, kjer je po vojni propadlo nad 9000 samopomoči, ki jih je delno prevzela KARITAS. Kmalu se pojavi »KAIUI AS« tudi v drugih državah. Danes šteje to zavarovanje že milijone članov. »KARITAS« postaja nekaj splošnega, nekaj ljudskega. Za ljudstvo je to zavarovanje velikega socialnega in vzgojnega po-lnena. Namenjeno je to zavarovanje zlasti manj premožnim slojem. Ugotoviti pa moramo, da se tega zavarovanja radi poslužujejo tudi premožnejši ljudje, ki ,se ne zavarujejo toliko iz socialne potrebe, kolikor zato, da moralno podprejo to veliko socialno ustanovo. Mod svojimi | zavarovanci ima »KARITAS« mnogo osebnosti, > ki so s svojim pristopom dokazale, du smatrajo KARITAS« vredno popolnega zaupanja. Vsi, ki ste radi propasti raznih samopomoči i/gubili zaupanje tudi v pravo zavarovanje, in še posebno listi, ki ste pri ukinjenih samopo-mocili kaj izgubili, vedite, da je »KARITAS« oddelek velike, "52 let stare zavarovalnice, ki goji le pravo in popolnoma varno zavarovanje. Celjski akrobati v Slovenjgradcu Slovenjgradec, 9. septembra. Prvi celjski akrobati, ki so letos nastopali po raznih krajih Slovenije, so zadnje dni gostovali tudi v Slovenjgradeu. Kakor povsod drugod, so tudi 'u-kaj zapustili najboljše vtise ter želi za svoje nevarne produkcije polno polivale in priznanja. Svoj nastop so imeli napovedan že za nedeljo 4 sep-tembra dvakrat, enkrat dopoldne in zvečer. Prvo predstavo »o takrat izvajali, drugo pa so morali radi slabega vremena opustiti. Radi tega so svoj nastop preložili na praznik 8. septeinbia. Žico so napeli od Druškovičeve na Vibornyjevo hišo na sredi Kraljeviča Andreja ceste. Nastopali so: vodja akrobatov Vinko Bučar, Adolf Krajnc, gdčna Kristina Mlinarič, Rudolf Ručar n irugi. Vsi ii akrobati, ki so vsi obrtniški nameščenci ter je njihov pravi poklic le obrtna stroka — gdčna Mlinarič je šivilja, doma iz Družmirja pri Šoštanju — akrobatika je le njihov šport, so v nekaterih točkah prekosili tudi najboljše poklicne tujenarodne akrobate. Prav posebno občudovanje so želi naši mladi akrobati pri sprotno izvedenem prevozu s kolesom po žici, hoji v košarah, hoji v vreči, lezenju skozi obroč, pri čemer je Krajnc zlezel skozi obroč od kolesH, postavljen na žico, dalje narodna skupina in prenos fantičn na drugo stran. Za to točko jo bilo razglašeno, da se naj javi tisti, katori hoče, da ga na ramah preneso na drugo stran. Oglasil ee je mlad osemletni fantek Stanko Viborny, ki ga .je akrobat srečno prenesel na drugo stran. Nadaljnje prav zanimive in drzne točko so bile ogpjemet,in rimske zvezde, pri katerih je pogumni in vztrajni akrobat stal na sredi žice brez mreže delj časa ve» v ognju, na hrbtu pa je imel pritrjeno pločevinasto ploščo, iz katere so visoko v zrak bombardirale rimske zvezde. Pri ognjemetu pa je bilo na čelado na glavi pritrjeno kolo, i t katerega je med naglim vrtenjem bruhni iz štirih strani gost ogenj. Gledalci uo se drznim fantom oddolžili z obilnim ploskanjem in odobravanjem. Celje & Število učencev na drž. real. gimnaziji v Celju. Včeraj se je zaključilo vpisovanje in so sedaj znane točne številke. Vpisalo se je v I. razred 180, v II. 170, v III. 127, v IV. 110, v V. 49, v VI. 41, v VII. 29, v VIII. razred pa 55 učencev in učenk. Skupaj torej 761. V prvem razredu je napram lan* skeinu šolskemu letu padlo število vpisanih učencev in učenk za 31, kar bo brez dvoma pripisovati uvedbi šolnine. Celotno število učencev in učenk je pa kljub temu letos za 16 večje od lani. Zanimiv je vzrok majhnemu številu dijaštva v V. VI. in VII. razredu: so to dijaki, rojeni v letih svetovne vojne 1915 do 1918. er Nogometna tekma. Danes popoldan ob pol 5 bo pri »Skalni kleti« prija! :]j.;kn nogometna tekina med SK Olimp, Gaberje in SK.Sloga, S:v-nica. . & Športno društvo »Borut* v Oofovljah je priredilo v četrtek, dne 8. t. m. precej dobro obiskan pevski koncert pod vodstvom gospoda Gor-šeka, sina gotoveljskega organista in občinskega tajnika. Tudi moralni uspeli je bil zadovoljiv in moremo gospodu pevovodji samo čestitati. er Popravni izpiti in vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo v Celju. Popravni izpiti za šolsko leto 1931/32 na trgovski nadaljevalni šoli v Celju, se bodo vršili za vse razrede: a) pismeni v torek 20. septembra t. I. ter b) ustmeui v sredo, dne 21. septembra 1. 1., vsakokrat ob 16, začenši po razporedu, ki bo na uradni deski, K tem izpitom, kakor tudi k eventuelnim drugim izpitom, ki se bodo vršili v istem času, se bo javiti učencem in učenkam pri vodstvu šole t5„ 16. ali 17. septembra od 18 do 19 in prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Sprejemni izpiti za prvi razred odpa-| dejo po 88 253. in 298. zakona o obrtili. Vpiso-i vanje za šolsko leto 1932/33 bo 26. in 27. septem-| bra t. I. vsakikrat od 18 do 20. K vpisovanju je i prinesti zadnje šolsko izpričevalo. Vpisnina znaša i 25 Din. V to šolo se morajo vpisati in jo obisko- ■ vati vsi trgovski vajenci v mestu Celju in nasled-; njih krajih njegove okolice: Babno, Breg, Gaberje, Lava, Levcc, Lisce, Medlog, Ostrožijo, Polule, Sp. Hudinja Sp. l.ožnica, Trnovlje, Zagrad Zavodnai, Zg. Hudinja, Bukovžlak, Cret, Dobrova, Štor-, Teharje, Redni pouk bo pričel za prvi razred v ponedeljek, dne 3. oktobra t. I., za drugi in tretji razred pa v torek dne 4. oktobra, obakrat ob 16. 0 Neobvezni predmeti na trgovski nadaljevalni šoli v Celju. Na trgovski nadaljevalni šoli se bodo ■ poučevali sledeči neobvezni predmeti: srbsko-hr-1 vatski jezik, stenografija, strojepis. Pouk v teh predmetih bo po 2 uri na teden vsako sredo od ; IS (6)) popoldne naprej ter v nedeljo dopoldne, i Obiskovati morejo ta pouk poleg učencev in učenk trgovske šole nadaljevalne šole, tudi drugi pripadniki trgovskega stanu, če dokažejo potrebno pred-izobrazbo in se zavežejo, ravnati se >o šolskem redu trgovske nadaljevalne šole. Ti obiski ;alci plačajo vpisnino Din 25 in morejo dobiti, čc končajo ! nouk z uspehom potrdilo o obisku, na katerem I bodo navedeni z uspehom obiskovani predmeti ter stopnje pouka. Šolnina za te predmete znaša z?, vse obiskovalce 90 Din za vsak predmet v polletju (pri strojepisju za vporabo stroja še Din 10 na mesec) in je plačljiva polletno v naprej. 25 tet Ljudske posojilnice Celju v Celje, 9. sept. O priliki, ko proslavlja ljudska posojilnica srebrni jubilej, vladajo v gospodarstvu težki časi. Zato je bila tudi proslava tega jubileja, kar mogoče skromna in sedanjim razmeram primerna. Na Marijin praznik dne 8. septembra t. 1. ie bral pri sv. Jožetu ob 9 načelnik g. prof Cestnik, ki načeljuje posojilnici od njenega začetka, zahvalno sv. mašo za dosežene uspehe ter se spominjal tudi vseli, ki eo v teku 25 let delovali kot člani načelstva ali nadzorstva, pa jih danes ni več med živimi. Prosil je tudi nadaljnega božjega blagoslova. Pri sveti masi je pel kvartet pod vodstvom g. Mihelčiča. Nato se je vršila ob 10 v posojilnični posvetovalnici slovesna seja, kateri so prisostvovali načelstvo, nadzorstvo in uradništvo. Načelnik g. prof. Cestnik je orisal v kratkih besedah vzroke, zakaj je bila posojilnica ustanovljena, podal njeno kratko zgodovino, se zahvalil članom načelstva in nadzorstva ter uradništvu za požrtvovalno delo ter se spominjal tudi vseh tistih, ki so veliko storili za posojilnico, pa se nahajajo že v večnosti. V imenu načelstva in nadzorstva se je zahvalil načelniku g. Jagodič, v imenu uradništva pa g. ravnatelj Jerič. Želimo Ljudski posojilnici v Celju, da bi prebredla srečno sedanjo težko gospodarsko krizo in da bi še nadalje podpirala kulturne in dobrodelne institucije. Iz zagorskega revirja Zagorje, 9. sept. Resne poškodbe jc dobil 8-lctni Tonček, akor klovn brez humorja. In soli in vina in burk se ljudem pač hoče tudi sredi najbridkejše realnosti — kdo bi se razburjal nad lem! Konjscc Vuliko zanimanje, zlasti v krogih duhovšči-. ne, je vladalo te rini za zanimivo sodno razpravo, ki se je vršila pri tukajšnjem okrajnem šoti T-ču proti g. arhiriiakonu Francu Tovorniku. Matilda Kmetec je svoj čas po svojem zastopniku dr. Ervinu Mejaku vložila tožbo proti g. arhiriiakonu zaradi razžaljenja časti, ker jo je kot dušni pastir pokaral. Pri razpravi, ki se je vršila pred celjskim sodiščem, je bil g. arhidiakon Tovornik obsojen zaradi prestopka zoper čast pogojno za 1 leto na denarno kazen 000 Din in na plačilo stroškov. Toda njegov zastopnik dr. Franjo Ma-carol je proti razsodbi napravil priziv na apela-cijsko sodišče v Ljubljani, kateremu je bilo tudi ugodeno. Apelacijsko sodišče se je namreč postavilo na stališče, da ima dušni pastir pravico iu dolžnost skrbeti za javno moralo in tudi pokarati, pri čemer sme rabiti tudi ostrejše izraze, če ima, za to dovolj podlage. Zato se je vršila sedaj nova razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Matildo Kmetec je zopet zastopal dr. Mejak, g. arhiriiakona Tovornika pa dr. Macarol. Sodišče je izreklo oprostilno razsodbo, ker so bili podani dovolj jasni dokazi, da je g. arhidiakon kot dušni pastir storil samo svojo dolžnost. Ta razsodba bo zanimala zlasti dušne pastirje. Radovedni smo, ali borio tudi sedaj o tej oprostilni razsodbi poročali »Jutro- in Večernik-: tako obširno kakor svoj čas o obsodbi. V odgovor na dopis »Jutra« z dne 9. septembra 1932 iz Konjic o pobalinstvu in zlikovstvu sporočam, da boriem proti dopisniku oziroma uredniku nastopil sodnijsko pot. Slavko Uršič, trgovski pomočnik v trgovini Antona Valenčaka. Trbovlje Lorna Doone Knntaii iz Exmoora 2*- Predavanje ženskega društva se vrši danes popoldne ob tretji uri v Društvenem domu. Obletnico otvoritve planinskega donta na Mrzlici bo proslavila podružnica SPD prihodnjo nedeljo, 18. t. m. Na Mrzlici se bo darovala ob tej priliki sv. maša, ker je pričakovati, da se bo zbralo pri prireditvi veliko planincev od blizu in daleč. K pojasnilu okr. načelstva v Laškem ugotavljamo, ria bo na v.se strani zadeva razčiščena, da občinski kmetijski odbor v Trbovljah ni imel nikoli prilike razpravljati o delitvi podpor za kmetijstvo. I>a je g. lioš pristal na tislo dodelitev denarja v Laško, bo že res, a vsi kmetje so na županstvu ugovarjali proti temu in še bodo. Radio Programi Kadio-Liublfana i Nedelja, 11. septembra: 0.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.00 Prenos shoda JRKD iz Uniona — 12.00 Čas, poročila, plošče — 15.15 Izbirna tekma harmonikarjev (velesejem) — 16.00 Slovenski vokalni kvintet — 16.45 Zabavni kotiček (M. Kragelj) — 17.00 Prenos ba-lalajk z velesejma — 20.00 Celo-solo, izvaja Bogi Leskovic — 20.45 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila, nadaljevanje salonskega kvinteta. Ponedeljek, 12. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 10.00 Salonski kvintet — 19.00 Politične in gospodar. razmere na Poljskem (E. Boje) — 19.30 Kulturni izvor gospodarstva (dr. St. Gogala) — 20.00 Prenos koncerta balalajk z velesejma — 21.00 Slovenske narodne, izvaja salonski kvintet. _ 22.00 Čas, poročila — 22.15 Prenos koncerta iz kavarne »Zvezda«. Torek, 13. septembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajz) — 18.30 Plošče — 19.00 Poljska in njeni šlagerji, predava GeThart Krause, mednarodni referent za umetnost iz Dan-cinga — 19.30 Glavni pojmi o spektralni analizi (A. Peterlin) — 20.00 Esperantska ura (Ljubljansko barje: Korene Niko) — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas. poročila, plošče. Dragi programi » Nedelja, 11. septembra: Zagreb: 20.30 Pestra glasba. — Milano: 20.30 Varietejski večer. — Stuttgart: 21.10 »Richard \X'agner«, koncert — 22.50 Koncert simfoničnega orkestra, — Berlin: 20.00 Koncert: 1. J. Strauss: Radetzky, koračnica; 2. Dunajski venček pesmi; 3. Vojaško življenje — 20.30 Koncert — 22.00 Plesna glasba. — Belgrad: 20.03 Venček domačih kompozicij — 21.35 Violinski koncert — 22.45 Plesna glasba. — Rim: 20.45 »Fanfan la Tulip«, opereta. — Bcromiinster 20.00 Zabavni večer —- 21.45 Plesna glasba. — Langenberg: 20.00 »Leteči Holandec«, opera v 3. dej. — 23.00 Koncert. — Praga: 22.25 Pl ošče. — Dunaj: 20.00 »Dunajska kri«, opereta v 3. dejanjih, J. Strauss — 22.30 Plesna glasba. — Budapest: 20.20 Operetni prenos, operetne arije — 22.40 Ciganska glasba. Ponedeljek, 12. septembra: Zagreb: 20.30 Operni fragmenti — 22.40 Plošče. — Milano: 21.00 Večerni koncert. — Stuttgart: 19.45 Zabavna glasba — 22.40 Šah — 23.05 Koncert. — Berlin: 20.00 »Cavaleria rusticana«, opera v I. dej., P. Mascagni — 22.30 Poročila, nato koncert — 24.00 »Srečni jezdeci«, igra. — Belgradt 20.00 Benetke v glasbi — 21.00 Vokalni koncert — 21.30 Plošče. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Be-romiinster: 20.00 Mladinski koncert — 21.45 Slavne koračnice in valčki. — Langenberg: 20.00 Koncert — 21.00 Westfalske pesmi — 22.20 Nemški plesi — 22.45 Koncert. — Praga: 21.00 Violončelo — 21.30 Koralni koncert — 22.20 Plošče. — Dunaj: 19.15 Zabavna glasba — 21.05 Hans Hermann Nis-senov večer — 22.00 Plesna glasb.a — Budapest: 20.15 Operna glasba — 22.00 Plesna glasba — 23.00 Ciganska glasba. Torek, 13. septembra: Zagreb: 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Operetni prenos. — Stuttgart: 22.45 Koncert plesnega orkestra. —■ Berlin: 20.00 Zabavni večer; odlomek iz operete »Pri treh mladenkah«; poje Ri-chard Tauber. — Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Bermoiiinster: 20.00 Franc Schubertove kompozicije. — Langenber: 20.30 Iz mladih dni — 22.00 Poročila. — Praga: 20.05 Violinski koncert — 21.50 Radio orkester — 22.20 Plošče. _ Dunaj: 21.20 Predvajanje glasovnih posnetkov na papirju — 22.10 J. Siraussov večer. — Budapest: 20.00 Ogrske pesmi in arije — 23.00 Plesna glasba -plošče. Naznanilol Cenjenemu občinstvu vlludno naznanjam. da sem trgovmo zooet otvoril l3to bogato založil z najnovejšim modnim in manufakturmm blagom, perilom in konfekcijo. Zagotavljam svoje cenj. stranke v vsakem oziru najboljše postrežbe in prosim za obilen obisk in za-upanie. Priporočam se in ostajam z vsem spoštovanjem I. N. Šoštariž, ml. Mar bor, Aleksandrova c. 13 klinična in trgovska visoka šola arizu Ecole superieure technique et Com-mcrciale de Pariš (oblastveno dovoljena in registrirana). Inženirski študij v vseh tehničnih strokah in trgovski vedi. Diplomski izpit v nemščini in francoščini. Pripravljalni oddelek za neabiturijente. Dopisni oddelek v francoščini in nemščini. Programi 1,1 dobe zas'oni pri Secretariat Gene- e 1ESTOP Serv. D 11, Rue Perronet, Pariš 7e. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si razstavljene predmete na Velesejmu v paviljonu „E" zunaj IVAN ZAJC ZIRI - Dravska banovina ročna izdelovalnica vseh vrst čevljev In škornjev. Kdor hoče Imeti škornje, gojzerlce, smučarje Itd. izdelane po merah, naj s© Izvoli obrniti do na velesejmu navzočega zastopnika. Poseben oddelek za izdelavo oficirskih škornjev. J* v A v*v ss» DRA2BENI OKLIC! Dne 7. oktobra 1932 ob 8 se bo prodalo na javni dražbi posestvo vlo/. št. 257 k. o. Cesta pri Okrajnem sodišču v Velikih Laščah. (Zapuščina Adamičeva v Ponikvah št. 32.) I lisa, mlin, žaga, gospv-uarsko poslopje, 6 travniških parcel, 4 njive, o pašnikov in 1 gozd. Cenjeno 174.602 Din. Pojasnila daje upravnik Edvard Sktilj v Ponikvah 30, p. Videm Dobrcpolje in pa Posojilnica v Dobre-poljah. Dražbeni pogoji so pri Okrajnem sodišču v Velikih Laščah. * , - • i. • ) f Elegantne albume za fotoamaterje in spominske knjige v lažnih vezavah in velikostih izdeluje in razpošilja po nizkih cenah na debelo in drobno kn|lgoveznlcu A. |ancf:!č. Predno naroČite, si oglejte vzorce tudi pri uas I Naročila se sprejemajo: A. JANEŽIČ Ljubljana, Florifanska ulica 14 ZAHVALA . Ko nama je umrla dobra in nepozabna sestra, gospodična MARIJA ŠERC upokojena mestna učiteljica sva bili deležni toliko dokazov iskrenega sočutja in vsestranske pozornosti, da nama pri najboljši volji nikakor ni mogoče, se vsakomur posebej zahvaliti. Zaradi tega se najsrčneje zahvaljujeva ua tem mestu vsem, ki so nama ustno alt pismeno izrekli sožalje, vsem, ki so poklonili krasne vence in lepe šopke ali se kako drugače oddolžili pokojničinemu spominu, nadalje p. n. rajničinim tovarišem in tovarišicam in njenim učenkam, p. n. članicam Marijanske kongregacije za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani kakor tudi vobče vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in od daleč, ki so spremili blago rajnico na njeni poslednji poti. Posebej pa se usojava izreči najtoplejšo zahvalo velečastitim gospodom duhovnikom, med njimi spoštovanemu gospodu kanoniku drju. Mihaelu Opeki, za udeležbo pri pogrebu; velečastitim gospodom: vizitatorju lazaristu p. Leopoldu Šmidu za vse požrtvovalne usluge, ki jih je izvolil storiti med boleznijo in ob smrti drage pokojnice, lazaristu p. Antonu Berlecu in profesorju drju. Josipu Demšarju, za tolažilne obiske med boleznijo in večkratno podelitev svetotajstev; p. n. sedanjim učiteljicam šentjakobske mestne osnovne šole, na kateri je rajnica pred svojo upokojitvijo dolgo vrsto let službovala, za izredno krasni cvetični venec; rajničini sošolki, vedno zvesti prijateljici in tovarišici, gospodični Josipini Wessnerjevi, za redne obiske med dolgo boleznijo, in pokojničini vzorni učenki, gospodični učiteljici Mariji Jegličevi, za darovano lepo cvetje in za ves njen trud, ki ga je imela, da je poskrbela s pomočjo ljubkih mladenk za čim dostojnejši pogreb najine ljubljenke. Naj bo dobrotljivi gospod Bog Vam vsem, ki ste izkazali čast ia spoštovanje najini srčnoljubljeni sestri ter naju tolažili in bodrili ob bridkih urah, obiln plačnik! V Ljubljani., dne 10. septembra 1932. V hiši je sedel Tom v kotu pri ognjišču in nas zabaval na vse mogoče načine. Ves čas je kadil nekake prst dolge smotke, ki jih je prižigal z gorečimi trskami. Poprosil sem ga za eno. toda rekel je: Ne. dečko, to ni zale. Tedaj mu ,ie iui-stavila listnice Anka. mu položila roke na kolena in ga prosila: Morda je pa za deklice, stric Tom. ■ Njej je seveda takoj ustregel. Anka je zaprla oči in potegnila dim vise. Toda že ob prvem vdihu ,io je zgrabil tako hud kašelj, dn sva jo morala- z Liziko tepsti po hrbtu in se Je skoraj jo-kala. Nato nam je pričel pripovedovati povesti, toda nič ni hote! povedati o sebi, kar se nam je zelo č uri no zrielo. (iltis mu je žuborel in se spreminjal. kakor ria bi dvajset ljudi hkratu govorilo, pa vsak na svojem mestu in na svoj način. Anka in Lizika sta res tekali okoli in gltriali, nli ni kdo za stensko uro iu stiskalnico. Pri lem je slednji trenutek tako spreminja! obraz in sc tako spakoval, da se je morala celo mati smejati in se ji je ori smejanja pretrgal novi pas, mi otroci smo se valjali po Meh in Betty se je dušila od •meha ob perllniku. Tom — ljudski junak. četudi je bil Toni Faggtis tako pametni, plemeni! in sloveč, vendar le ne vem, ali naj bi bili mi RiddovI ponosni na lakega uda svoje rodbine ali naj b! sc ga sramovali. To je bilo pač odvisno od družbe, v kateri smo bili. Svojim vrstnikom sem kajpada s ponosom govoril o njem, toda kadar je prišel k nam kdo od gosposke ali pa kak bogat Irgovec iz Porlocka, skratka kaka boljša oseba, ki Se je upravičeno bala, kaj izgu- | biti, smo previdno molčali, ria je ta sloviti izobčenec naš sorodnik. Ml smo ga bolj pomilovali, kakor pa obsojali, kajti pola življenja so tako neenaka, a razen t;>ga «4iio dobro poznali njegovo preteklost. Nc kan i m sicer opravičevati njegovih resničnih nepoštenost', ki so mu bile nedvomno v sramoto 'n nam sorodnikom nikakor ne v časi. Povedali hočem samo. kako je mož .zabredel s prave poli, kaj je hudetr počenjal in kako je postajal vse večji rokovni.-č. Po poklicu je bil kovač v Northmoltonu v |>c-vonshiru, pustem kraju nn koncu Exmoovn. Znal je brali in pisati in je !>,ie! l-di pr.-crj premoženja. Starši so mu 7.;. ; umrli ' > mu zapusITi dobršen kos sveta, v;\ ! n kakih slo .': ulov, in služnostno pravico pi.še zn dvesto nvw ter kakih trideset glav gov j« živine. ?.c v zs.ro i nji min 'osli se je pridno lotil dela in daleč iviokoli ni zn:?! nihče tnko dobro podkovali konja, knkor on. lako ria je bil marsikateremu j.-c.dk.ovaču lini v peli. Ker ntu jc obrt dobro uspevala, sc jc sklenil pomnili. Izbral si je hčerko nekega usuj;u,sko:ri mojstra v njegovem rojstnem kraju, z imenom Belsj I'ni/ more. Njen oče je privolil v /.nk -n iu Toni ,j.' ' poklical krojača v.se i/. Iv : Ta, da hi mu Lil n ■ j pravil kar najc-l. u.-i 11-; - ■ poročno obliko. Tudi llol-syna bala je bila že p>-ipruvlji na. Zdajci je pn prejel iznenada, kakor ria bi ud .i rila siril.: jasnega, sodno povabilo; To je bil pričetek nj' gove pravde >. Robcih1 i Bampfjldom, plemičem i/, bližnjega s( sodstva, |. i bi ga bil rad spravil ob služnost paše, mu i d-ganjal govedo s pašnika in matniral Iravo. in pravdanje je ubogega loma docela uničilo, k" i Sir Robert je bil bogat in je podkupil več pr i-. Kovaču Toniti so prodali hišo in posestvo in g> pregnali celo i/, njegove kovučnice. Čakal gi je ceio sodnijski zapor. Toda preden so ga prijeli, | .ie osedlal konja in odjezdil z doma, podoben bolj blazniku kakor kovaču. Zatekel se je v hišo svoje zaročenke, toda tam so mu, namesto ria bi ga bili potobžili, zaprli pred nosom vrata, kajti novica o izgubi njegove pravde je dospela rio njih prej Ic.kor on sam. Mojster Paramore je bil namreč silno preudaren človek in cclo mestni svetnik, pa ni hotel dati svoje hčere beraču. Baje je tudi zahtevni, nn.j bi mu Tom povrnil stroške za pripravljanje poroke To je bil pretežak udarec za Toma. V upravičeni jezi je rekel sam pri sebi: »Ker me je sv?t okrndel in oropa! kakor volk, poslanem po-silunal Iudi sam volk in si poiščem jilena.« Sprva je bilo videli, dn mu bo usoda mila. Ob neki pripki je zahteval ori potnika na glavni cesti bogato odkupnino. Ori tedaj je zaslovelo njegavo rokovnjaško ime daleč naokoli. Noč in dan je opravljal svoje nepošteno delo, za katero je imel vedno pripravljene Iri konje. Ko si jc na ta način pridobil precejšnje premoženje, je dva konja prodni in ž "ve I poslej mirneje. Zdaj je četlo sloril svojemu bližnjemu tudi kaj dobrega. Rad je ob-čevil z gospodo in pogoslo jc dal poklicrli un m:zo najboljše jedače in pijače. Krčmarji ob gl.-vni i. sli so se prepirali, pri katerem sc bo Ui-lavil. kajli bil jc točen plačnik in nikakršen slisknvl. Kadar sc je ruzvedelo, ria sedi Tom v gostilni, so moški ori vseh strani liiieli k njemu in pili »a njegovo zdravje; ženski svel ga je občudoval. a otroci so morali na križiščih pazili, da no hi prišel blizu kak človek ori gosposke. Takoj ob pečetku svojega rokovn.iiišlva se je -ročni na s,-imnltii cesti z Robertom Bnntpfyldoni. ki je v spremstvu enega edinega hlapca jezdil iz Dnrumn. '''aggus mu ,ie nastavil pištolo in zahteval denar. Baronov spremljevalec se je bojazljivo umaknil, a gospodar je trepetajoč potegnil izjiod suknjiča svojo denarnico, si snel zlati prstan ln vzel iz žepa svojo drago uro. Tom je vse skupaj sprejel, toda takoj je stvari baronu vrnil z besedami: »Roparja oropati ni moja navada.: Nato se je okrenil proti nezvestemu baronovemu spremljevalcu in mu vzel ves denar za kazeif, ker je lako strahopetno zapustil svojega gospodarja. Naglasiti moram, ria Tom ni bil nikoli ohriol-žen prelitja človeške krvi. kajli že sam njegov pogled, škrlanje petelina njegove pištole in njegov velik sloves. je zadostoval, da je vsakdo ustregel njegovi zahtevi. Tudi ni nikdar oropal kakega siromaka in je bil vsekdar kavalirskega vedenja rio žensk. Medtem ko je Doone ves svet zaničeval in sovražil zaradi njihovega sramotnega življenja, so vsi pošteni ljudje Toma, ki jih ni nikoli oplenil. ljubili. Marsikateri bolnik in siromak ga je na tihem blagoslavljal, četudi mu je pomagal s tujini denarjem, a krčmarji, konjski hlapci in natakarji so ga naravnost spoštovali. Tako sem precej nu dolgo in nemara kdaj pn kdaj dolgočasno ojiisal značaj svojega nečaka,