Satelitska TV in mi
Molk o satelitski (kabclski) TV je nekatere občane. Nič ne bo pti nas, (kabeiska) TV gre svojo pot. Nekateri
Gradnja te nove TV je odvisna od vTSte situacij. Imajo )o tam, kjer so zato prirodni pogoji: visoki bloki, zgrajcna infrastrukura. Marsikjc so kletni prostori mcd seboj povezani. To pomeni, da ni treba nič prckopa-vati. To spet pomeni: ni potrebno gradbeno dovoljenje. To pa spet po-meni, da je možen takojšcn poscg in nikakršnih dovoljenj. Določijo torej položaj antenc, položijo kablc in vsc drugo. Tako je stvar hitro gotova. In ker gre za visoko koncentracijo prebi-valstva (visoki bloki), gre malo kabla zaradi majhnih razdalj med potrošni-ki. Zato je vse skupaj poceni. Velika večina prebivalstva pa nima lake mož-nosti. Kdo pa je še prcd, denimo, petimi, morda desetimi leti vedel pri nas za to TV? Zato se infrastruktura ni temu prilagodila. Zato moramo, če želimo to TV imeti, zanjo posebej zgraditi infrastrukturo. Sedaj grajcna je seveda dražja. Kako jo bomo plače-vaii? Trudimo se, da bi zgradili to infrastmkturo na področju Moste-Po-lje. Mišljeno je od Most do Zaloga. Vzemite v roke načn Ljubljane, zapi-čite šestilo v stavbo pošte Polje in vzemite razdaljo 6km. Tu naredite krog in dobite površino, ki jo bo ante-na pokrila. To je cela vzhodna Ljub-ljana. Zajeta so tako stara kot nova naselja. Problem pa predstavlja orga-nizacija tega predela, ravno zaradi ra-zlik med ljudmi. Ponekod bo ceneje, drugod dražjc. Tisti ccnejši (Fužine) se ne žclijo družiti z dražjimi. Upaj-mo, da bo drugače, ko bo cela stvar
trajal nekaj časa. To je vznemirilo so nekateri mislili. Toda satelitska jo že imajo, poceni.
stekla. Slišatl je namreč, da na Fuži-nah ni dovolj zanimanja. Res ali ne, ko stvar steče, sc ji (takšne so izkušnje drugod) priključijo še vsi drugi. Mo-rebiti bo tudj tukaj tako. Doslej sta prišla v »konkurenco« dva proizvajal-ca. Pišem v narekovajih, ker sta samo dvL. Upajmo, da bo to dovolj. To sta firma Pope iz Nizozemske in naš El-rad (Gorenje).Po zagotovilih ni kakih poscbnih razlik v kvaliteti med njmi-
mi: kvalitetna sta oba. Treba pa je povedati, da se Nizozemci obnašajo kapitalistično. Oni nudijo 20-letno ga-rancijo. Če bi se odločili za to pot, bi imeli mir za eno generacijo. Cena je odvisna cxi potrošnje: več bodo proda-li, ceneje bo. Ponudba je tudi drugač-na: čc boste kupili dovolj veliko naše-ga blaga (če nam boste dali dovolj veliko zaslužiti pri vas), vam prepusti-mo tchnoIogijo.To boste (kot bolj raz-viti) prodajali na jug. Tako boste po-krili lahko celo Jugoslavijo. Dela torej
dovolj. Firma Pope ima torej interes (normalno!) prodati čim več. Več kot kupuno, ceneje je. Vsi siroški so di-
narski. Torej naj bi se pokrile večje površine v Sloveniji s Popejem (kdor jo bo sprejel), Elrad pa (odvisno od želje potrošnikov) bo morda prevzel naš jug. Vsekakor pa bo (seveda) po-trebno priti do gradbenega dovolje-nja. Za to pa je potreben poseben postopek, ki spet ni kar tako. Priti jc treba do konkretnih zahtev celega projekta: koliko potrebujemo tega in onega. Tega pa je precej. Za to pa je potreben čas. Vendar mislim, da bo-mo prišli do tega podatka do novem-bra-decembra. Naročilo bo (seveda) veliko. Zato se mora proizvajalcc pri-praviti, ne glede na to, kateri bo iz-
bran. Plačilo naj bi bilo »kombinira-no«: nekaj bi plačala prisotna indu-strija, nekaj obrtniki in potlej tudi potrošniki. Morda tako (na grobo in na pamet - za razumevanje): celoten projekt: 50 MM (milijard). Lokalna industiija 20 MM, obrt 20 MM, osta-lih 10 MM bi se razdelilo na 15-20.000 gospodinjstev (približno toliko jih je). Vsi bi plačali enako (kot ptt) in morebiti na obroke. Tako bi dosegli kar največji obseg potrošni-kov. Toda nc glede na povedano bo vseeno imela veliko besedo gospa eko-nomija. Kaj bo še ekonomsko ini kaj
ne. Ce bodo razdalje med objekti veli-ke (kako veliki bodo objekti) bodo stroški stvar presoje. Toda že v ob-dobju čakanja se je v tehnologiji mar-sikaj sprcmemlo. Antena se je že zmanjšala. In treba jc računau, da se bo sčasoma stvar tudi pocenila. Posta-la bo masovna. To je pogoj za znižanje ccne. Vmes pa še faktor, ki je trenut-no še neznan, pa lahko nevaren: poli-lika. Ker namreč vsepovsod odločajo politiki, se je bati, da bodo to skušali tudi tukaj. Ce bi se npr. ljudje odloiili za Pope (to je stvar svobodne odloči-tve ljudi-plačnikov), ki pa je tuja fir-ma, bi politiki ukrepali drugače. Vse bomo narcdili sami, saj imamo tehno-logijo. In bi preprosto ignorirali (ne prvič) Ijudsko željo. In bi tako dirigi-rali Elrad. Nič nimam proti Elradu, vsekakor pa imam kot potrošnik svoje ekonoroske imerese. Trenutno je sta-nje tako v garanciji obeh partnerjev, ki sta v konkurenci: 1:20. Težko je reči vnaprej, kako bo, ko bomo gradili mrežo. Sedanje stanje pa govori v ko-rist Pope. Pa tudi o jugofaklorju (naši malomarnosti) ne bi govoril. Ta fak-tor (jugo) je čutiti praklično povsod. In te potrošniki sežemo globoko v žep, nikakor ni vseeno, koliko časa bomo imeli potem mir. Mir, ali stalna prekopavanja. Sevcda zaradi tega ali onega razloga, ki pa me kot potrošni-ka prav malo briga: plačal sem in sedaj hočem mir (in kvalitetno glcda-nje TV programov). To pa je pro-blem, ki zadene praktično celotno po-pulacijo naSega področja. Konec kon-cev smo (in bomo) vsi gledalci TV programov, ali bomo izbrali domače-ga ali tujega proizvajalca, pa )e naša skupna stvar. Stvar sicer še ni tako aktualna, toda prihodnjo pomlad (ta-ko naj bi bilo) naj bi se začelo. In takrat bo cela zadeva postala rcsna. In vroča tema bo tu.
DIMITRIJ STIASNY Ljubljana-Polje p. p. 3