G/asi/o delovnega kolektiva SUZTT/Skra — r o. januar ivoo Tudi kostanjeviška Industrijska elektronika se vse bolj uveljavlja na tujih tržiščih. (Foto LD) A/e samo o ZT slabostih Ničkolikokra t smo že pisali in opozarjali na napake in pomanjkljivosti v Iskrinem zuna-nje-trgovinskem poslovanju, govorili o pomanjkanju novih programov, o težavah pri zagotavljanju zanesljivosti in kakovosti — od kakovosti izdelkov do spoštovanja vsega tistega, kar smo se dogovorili s poslovnim partnerjem. Te slabosti so, res pa je tudi to, da smo kljub vsemu še vedno boljši kot naša jugoslovanska konkurenca. Prav tako smo prelili že veliko črnila, ko smo opozarjali na okolje, v katerem delujemo, in ga upravičeno kritizirali, da ne spodbuja izvoznikov, ker je velika večina Jugoslavije še vedno uvozno naravnana. Zakaj bi govorili samo o tem, ko pa se lahko Iskraši z veseljem in upravičeno pohvalimo, da smo v minulem letu po vrsti »sušnih« let izvozili na razviti zahod, torej na najzahtevnejše svetovno tržišče, več kot pa smo predvideli v načrtu. Tja smo izvozili za dobrih 129 milijonov dolarjev, kar je za 4% več kot pa smo načrtovali. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da smo se povsem približali planu izvoza na konvertibilna tržišča: v primerjavi z letom 1986 je bil ta izvozni rezultat večji skoraj za desetino. Nekoliko manj pa smo lahko zadovoljni z našimi lanskoletnimi tržnimi uspehi v deželah v razvoju in v Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč, pri čemer pa je res tudi to, da lahko na prste obeh rok naštejemo tiste poglavitne izpape. Ob vsem tem upravičenem zadovoljstvu večjih Iskrinih izvoznikov pa se vsiljuje vprašanje: ali smo se lani kaj naučili in ali nam bodo te izkušnje pomagale tudi letos? Ob neprestanem spreminjanju pogojev, je odgovor verjetno lahko samo negativen. Kljub temu pa verjamemo, da bomo že skoraj povsem usklajeni izvozni plan — za Delto še ni podatkov — v višini približno 300 milijonov dolarjev uresničili. Lado Drobež Iskra SOZD Kolegij glavnih direktorjev Iskrinih DO Obravnava letnega programa 88 Kolegij glavnih direktorjev Isk- na konvertibilno področje, kar je rinih delovnih organizacij je pod seveda najpomembnejši cilj, ki predsedstvom predsednika PO bo glede na razmere v jugoslovanskem gospodarstvu edini omogočal dinamično rast proizvodnje in ustrezno zaposlenost razpoložljivih zmogljivosti ter s tem dohodkovno optimalnejši rezultat poslovanja. Na drugem mestu je racionalno zaposlovanje, ki ga bomo podredili potrebam tehnološke modernizacije in prestrukturiranju proizvodnje tako, da se bo stopnja zaposlenosti znižala za 1,4%. Tretja naloga so naložbe, ki bodo predvidoma obsegale 127 milijard dinarjev in so rezultat usklajenega prizadevanja tehnološke modernizacije in prestrukturiranja Iskrine proizvodnje. Pri tem bomo v največji možni meri uveljavljali Iskrin sistem selekcije prioritetnih naložb. Četrta naloga je gospodarjenje s sredstvi, ki postajajo omejevalni faktor dinamičnega razvoja. Temu bomo v letošnjem letu posvetili še posebno pozornost in bomo optimizacijo gospodarjenja s sredstvi dosegli z operativnimi programi na ravni TOZD, DO in SOZD, z vzpostavitvijo kontrole in regulacije osnovnih procesov. Kot peta naloga je zahteva, da morajo novi izdelki zagotavljati Iskri ustrezne blagovne fonde, ki bodo sposobni trženja predvsem na zahtevnih konvertibilnih trgih. Temu cilju bomo podredili sistem inovacij, pri čemer pa ostaja kot pomemben kriterij rentabilnost novega izdelka oz. nove proizvodnje. In kot šesta, zadnja naloga se zastavlja celovita poslovna kakovost, ki mora kot naloga dolgoročnega značaja utrditi položaj Iskre z vidika solidnega poslovnega partnerja evropskega kvalitetnega nivoja. Ta pomembna naloga terja operacionalizacijo tako v TOZD, dO in SOZD, pri čemer nastaja odgovorna soodvisnost za blagovno znamko Iskra z vsemi materialnimi in moralnimi posledicami za slabo poslovno kakovost. Osnutek letnega programa SOZD Iskra za letošnje leto bo 22. 1. 1988 še enkrat s pripombami vred obravnaval kolegij za ekonomiko ter pripravil čistopis omenjenega programa, ki naj bi potem šel v štirinajstdnevno javno razpravo. Po načrtu naj bi do 9. februarja potekala javna obravnava tega dokumenta, nakar bi v drugi polovici februarja delavski svet SpZD Iskra dokončno sprejel osnutek letnega programa SOZD Iskra za leto 1988. D. Ž. Iskra @1 Iskra — SOZD elektrokovinske industrije n.sol.o. Izobraževalni center 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje strokovno usposabljanje po programu: Izvajanje sistema IS 9000 v času od 24. 2. do 26. 2. 1988 Strokovno usposabljanje je skladno s programom zagotavljanja kakovosti elektronskih elementov po sistemu IS 9000 v Iskri in programom uvajanja tega sistema. Izobraževanje je namenjeno glavnim kontrolorjem in vodjem preizkusnih laboratorijev v sistemu IS 9000, delavcem v razvoju, nabavi in prodaji. Sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov IS 9000 (skrajšano IS 9000), je sistem elektronskih elementov ocenjene kakovosti, temelji na osnovah, ki so v celoti prevzete iz ustreznih mednarodnih sistemov in pospešuje Iskrin izvoz elementov in sistemov višjega kakovostnega razreda. Glavni kontrolor s svojimi pooblaščenimi sodelavci in organizator in nosilec sistema IS 9000 v organizaciji združenega dela, ki proizvaja elektronske elemente in mora zato obvladati vse podrobnosti sistema IS 9000. To znanje pridobi na tem semiranju. Vsebina: 1. Osnove sistema IS 9000 — razvoj in vzpostavitev sistema — zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov po IS 9000 — zgradba zagotovitvenih standardov — organizacija in funkcioniranje sistema 2. Postopki za ocenjevanje kovosti — naloge proizvajalcev elementov — kvalifikacijska odobritev elementov — splošne zahteve za kontrolo — kontrola kakovostne ustreznosti — sistem spuščanja v prodajo — overjeni zapisi o preizkusih Vodja programa: Zoltan Zemljič, ing. Iskra IEZE, Ljubljana Čas in kraj: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli dne 24.2.1988 ob 9. v Škofji Loki, v Hotelu Transturist. Zaključek seminarja predvidevamo 26. 2.1988 ob 14. Prijave: Prijavnice pošljite najpozneje do 9. 2.1988 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/E-12. Podrobnejše informacije lahko dobite pri vodji programa Zoltanu Zemljiču, tel. št.: 061/576-231, ali v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, tel. št: 061 /222-212. SOZD Iskra Franca Sifkoviča na svoji seji 11. trn. obravnaval eno samo točko dnevnega reda in sicer osnutek letnega programa SOZD Iskra za leto 1988. Uvodničar na to temo Vito Osojnik je dejal, daje osnutek letnega programa SOZD Iskra za leto 1988 nastajal v dokaj zapletenih gospodarskih razmerah in so bili ses-tavljalcem programa le delno znani obrisi predvidene gospodarske politike države v letu 1988. (Tako, na primer, program še ni mogel upoštevati novih cen reprodukcijskega materiala in energetike ter hkratno zamrznitev cen ter devalvacijo). Zato so sestavljalci programa med koncipiranjem plana upoštevali predvsem dolgoročne trende Iskrinega razvoja in srednjeročni plan SOZD Iskra za obdobje 1986—1990. Zato predstavlja osnutek programa, temelječ na omenjenih izhodiščih, optimalno verjetno varianto razvoja v letošnjem letu, podkrepljeno z izvirnimi podatki delovnih organizacij. Podatki delovnih organizacij, ki so sestavni del letnega programa, niso dokončni in so praviloma ažurirani z datumom, ki ga nosi ta dokument. Številčni podatki plana so po večini prikazani v nominalnih vrednostih, pri čemer je na osnovi dogovora kolegija za ekonomiko upoštevana letna inflacija 1988 v v;šini 130%. To pa pomeni, da pričakujemo od gospodarske politike kot minimalni pogoj za uspešno realizacijo letnih planov, da se inflacija v letošnjem letu zaustavi vsaj na ravni iz lanskega leta. Odstopanja od ocenjene inflacije bomo upoštevali pri spremljanju letnega programa, še posebej pa pri uresničevanju programov skupnih dejavnosti. V nadaljevanju je bilo govora o ključnih nalogah razvoja SOZD Iskra v letošnjem letUoIzpolnje-vanje srednjeročnega plana 1986—1990 terja v letošnjem letu odločne akcije na posameznih vitalnih točkah Iskrinega poslovnega procesa. Glede na kontinuiteto iz lanskega leta, ko je opredelitev za nekatere udarne smeri razvoja kljub izredno neugodnim gospodarskim razmeram vendarle prinesla določene uspehe, predvideva osnutek programa za letošnje leto naslednjih šest osnovnih ciljev Iskrine poslovne politike: na prvem mestu je izvoz v predvideni višini 325 mio dolarjev, od česar 226,5 mio dolarjev Iskra Telematika Nova tehnološka baza za razvoj in produkcijo programske opreme Statistični pokazatelji in gospodarske analize jasno kažejo na dejstvo, da je naše (tako jugoslovansko, še posebej pa ožje slovensko) zaostajanje na tehnološkem področju vedno bolj alarmantno. Tehnologija kot sistematična aplikacija najnovejšega znanja v industrijsko okolje je prav gotovo nujno potrebna osnova, ki zagotavlja gospodarski obstanek. mov pa so: nadzori nad spremembami, izdelava programskih paketov, razne transformacije podatkov, izdelava PROM, sistemskih kaset, ipd. Poudariti je treba, da je ta podporni sistem rezultat lastnega znan- Mnogi znanstveni inštituti, raziskovalne organizacije in kvalitetni izumi so zgolj sami sebi namen, če nimamo ustreznih mehanizmov, oz. odgovorov, kako preprosto »vnovčiti« njihove rezultate. In prav tu ima sodobna tehnologija odločilno vlogo. Iskra Telematika je v svoji preteklosti dobivala tehnološke injekcije °d licenčnih partnerjev. Pri smeli odločitvi o lastnem razvoju sistema Sl 2000 pa te injekcije ni bilo. To velja tudi za področje programske opreme, ki po pravilu predstavlja glavnino problemov v tako kompleksnih produktih, kot so komuta-cijski sistemi. Že sama zgodovina Računalnik HP9000/320 v razvojnem okolju razvojnih okolij za programsko opremo Sl 2000 je dovolj zgovorna. V sedemdesetih letih je razvoj baziral na enostavnih razvojnih postajah Exorciser (Motorola). Sledil je Prehod na računalnik ITT, kasneje Pa na IBM. Noben od teh prehodov ni dal zadovoljivih rezultatov, zato Je bil potreben še zadnji prehod na okolje računalnikov UNIX. Za tako nelogično stanje sta bila po mojem IJinenju kriva predvsem dva vzroka: podcenjevanje same problematike na začetku razvoja in pa vsesplošna restriktivna politika na področju investiranja. Zato lahko trdimo: pravi čudež je, da je projekt Sl 2000 ob tako slabih pogojih dose-9el_to, kar danes je. Položaj se je začel izboljševati šele jeseni 1985, ko smo po srečnem naključju relativno hitro uspeli dobiti miniraču-nalnik Hevvlett-Packard HP9000/ 550 z operacijskim sistemom UNIX. Seveda pa računalniški sistem sam po sebi za tehnologijo programske opreme še nič ne pomeni, Ce ni na njem zgrajen sistem programskih- orodij, ki tvori metodološko celoto za njen razvoj. Vse skupaj, računalniško opremo in sistem orodij, na kratko imenujemo programsko okolje. Ker takih okolij ni mogoče kupiti na ključ, smo se sami lotili te zahtevne naloge. Po prvih ohrabrujočih rezultatih spomladi 1986 se je hkrati ponudila izjemna priložnost za investicijo v razvojno opremo, in sicer v okviru republiške akcije za podporo raz-vojno-raziskovalni dejavnosti. Skozi to akcijo smo uspeli nabaviti več manjših računalniških sistemov HP9000/550 in 320. Celotno opremo smo dobili šele septembra letos in zdaj že vsa deluje (glej shemo). Okolje programske opreme bazira na mreži manjših računalnikov HP9000/550 in HP9000/320 z operacijskim sistemom UNIX. Poleg teh pa so v mreži še osebni računalniki PC/AT za potrebe generi-ranja sistemskih kaset in pa razvojne postaje HP64000. Računalniki so povezani v lokalno mrežo (LAN) tip IEEE 802.3 oziroma Ethernet, po kateri se podatki prenašajo s hitrostjo TO Mb/s (10 milijonov bitov na sekundo). Uporabniki računalnikov v mreži lahko komunicirajo med seboj z uporabo različnih komunikacijskih storitev (ARPA storitve, Berkley storitve in N S storitve firme HP), kot so prenos datotek, virtualni terminal in elektronska pošta. Sama mreža pokriva skoraj polovico Te-lematike (ogrodni del mreže je dolg 500 metrov, trije stranski kraki pa okrog 200 metrov) in jo je možno še razširiti. Ker bazira na industrijskem standardu (IEEE 802.3), je možno nanjo priključiti tudi druge računalnike (npr. VAX). Mreža ima povezavo tudi navzven — preko lokalne X.25 mreže na JUPAK in preko RJE protokola na IBM. Kot je razvidno iz priložene sheme, je programsko okolje distribuirano na več računalnikov, ki imajo specifično vlogo. Glavni podsistemi okolja so: razvojno, produkcijsko, testno in dokumentacijsko okolje. Vsa »podokolja« imajo nam- Shema programskega okolja za Sl 2000 v Telematiki reč pomembno vlogo v življenjskem ciklu programske opreme. Trenutno je v mreži 50 aktivnih terminalov. Vendar pa, kot sem že omenil, sami računalniki še ne predstavljajo pravega programskega okolja. Uporabno moč mu daje sistem podpornih programov in metodoloških postopkov, ki v bistvu tvorijo pravila obnašanja pri razvoju in izdelavi programskih paketov. Za kako obsežen programski podporni sistem gre, najbolj ilustrirajo naslednji podatki: knjižnica podpornih programov, ki vsebuje vse njihove verzije, obsega 128 programov za HP računalnike in 30 programov za PC-je, število programskih vrstic (večinoma C jezik) je okrog 129000; programi so instalirani v povprečju na treh do štirih računalnikih. Glavne funkcije teh progra- Okolje za produkcijo programske opreme z računalnikom HP9000 ja, lastne angažiranosti in zagnanosti, skratka brez kakršnekoli tuje pomoči, konzultacij in ogledov tujih firm. To velja za vse dejavnosti, od zasnove, izbire opreme, instaliran-ja opreme, operativnega vodenja, izdelave orodij do prenosa metodologije v prakso. Sistem je razvila peščica ljudi (v povprečju 6 do 7), Kar pomeni, da so bili »stroški« minimalni. Trenutno »obračamo« v programskem okolju približno 3.900 programskih gradnikov z več kot 800.000 vrsticami programov v izvorni obliki za sistem Sl 2000. Podporni sistem je bil razvit predvsem za sistem Sl 2000, vendar je zasnovan univerzalno in zato uporaben tudi na drugih projektih. Dokaz za to je dejstvo, da so vanj uspešno vključeni tudi programerji tozda Terminali, delno pa še ATC. Z razvojem kvalitetnega programskega okolja se je Iskra Telematika usmerila v »tovarno programske opreme«, takšna naravnanost pa narekuje veliko prestrukturiranje proizvodnje komutacijskih sistemov. Ob zapisanem lahko ugotovimo, da se je tehnološka kultura za področje programske opreme skokovito dvignila. Vendar pa nas to ne sme uspavati. Zavedati se moramo, da bi današnje stanje potrebovali že pred petimi leti. Poleg tega pa gre razvoj tudi na tem področju nezadržno naprej in bi zato kakršnakoli samozadovoljna pasivnost pomenila ponovno nazadovanje. Miloš Stepan __________ Iskra Servis__1 Podelili nagrado in priznanje Iskre Servis Na zasedanju delavskega sveta so med drugim obravnavali osnutek gospodarskega načrta delovne organizacije v letu 1988, na slavnostnem delu pa so podelili nagrado in priznanja DO Iskra Servis, nagradili pa so tudi jubilante dela, med njimi šest tistih, ki so v Iskri že 35 let. Osrednja točka prvega dela seje delavskega sveta DO Iskra Servis je bila obravnava osnutka gospodarskega načrta za leto 1988. V njem so med drugim zapisali, da delovanja v bolj časovno odmaknjenem obdobju ta hip še ne morejo predvidevati in si bodo morali zato za operativno delovanje verjetno postaviti tudi polletne ali celo trimesečne plane kot sestavne dele letnega plana. Vsa pričakovanja so strnili v neljubo ugotovitev, da bo treba v letu 1988 več in bolj delati za enake ali celo slabše rezultate. Morali bodo postati še bolj učinkoviti ter izkoristiti vse svoje možnosti. To pa pomeni, kot so zapisali v osnutku, da se bodo morali na eni strani spopadati z omejitvenimi ukrepi in intervencijami države, po drugi strani pa odpraviti lastne pomanjkljivosti." Temeljne usmeritve Iskrinih serviserjev v tem letu so naslednje: ohraniti realen obseg storitev in prodaje, izboljšati kakovost storitev, iskati nove in dopolnilne programe, zmanjšati stroške poslovanja, zmanjšati zaloge in povečati njihovo obračanje, izvajati sprotno izterjavo dolgov pri kupcih, hitrejše obračanje sredstev, doslednješe izvajanje nabavnih in prodajnih pogojev, racionalno nabavo osnovnih sredstev, izboljšati izobrazbeno strukturo, opredeliti natančne cilje pri vseh nosilcih poslovanja, povečati odgovornost za delovno neučinkovitost, poiskati nov način stimuliranja, izboljšati celovito poslovno uspešnost. Svoj gospodarski načrt bodo serviserji sprejeli na seji delavskega sveta 29. januarja. Slavnostni del tokratnega zasedanja je odprl pevski zbor, v katerem nastopajo pevci iz Iskre Commerca in Iskre Servisa. Slavnostni govornik je bil direktor delovne organizacije Miro Stegnar, ki je nato skupaj s predsednikom delavskega sveta Marjanom Torkarjem podelil nagrado in priznanja delovne organizacije ter nagrade jubilantom dela. Nagrado Iskre Servis je prejel Štefan Petrič — Nagrajenec je v letu 1987 dopolnil 35 let dela v Iskri. V vsem tem Nagrado Iskre Servisa za leto 1987je prejel Stefan Petrič. t w f 'H* Petintrideset let dela v Iskri pove marsikaj. Z leve so naslednji jubilantje: Štefan Petrič, Mara Beltran, Velimir Bilbija in Ernest Koman. Tudi tri desetletja ni kratko obdobje. Ob odsotnosti dveh smo na slavju pred fotoaparat povabili štiri: Miloša Brataniča, Cvetko Jeras, Mira Stegnarja in Slavka Miliča. obdobju je opravljal dela in naloge kot: skladiščnik, šofer, nabavni referent, komercialni referent, vzdrževalec objektov in sedaj je na delih in nalogah vodja avtoparka DO. V vsem tem obdobju se je izkazal kot izredno prizadeven sodelavec z vzornimi tovariškimi odnosi. Po vojnem obdobju se je vključeval v prostovoljne delovne akcije. Za svoje delo je dobil tudi priznanje Red dela od predsednika SFRJ. Priznanja DO Iskra Servis so prejeli: Mara Beltran — V Iskri je zaposlena od 1. 10. 1948 na delih in nalogah: referent, prodajni referent, vodja odseka, vodja referata II, vodja referata I, finančni kontrolor, organizator operativnega poslovanja, izvedenec za servisno dejavnost in sedaj na delih organizator poslovanja. Mara Beltran se je ob skoraj 40 letni zaposlitvi v SOZD Iskra izkazala kot izredna delavka in je poleg navedenih del bila tudi zelo aktivna v samoupravnih organih in DPO. Z Priznanje Iskre Servisa so ob odsotnosti dveh prejeli Mara Beltran, Franjo Viliš in Ivan Bregar ukazom predsednika SFRJ je prejela medaljo dela in red dela s srebrnim vencem. Marija Novakovič — V Iskri je zaposlena °d 28. 4. 1948. V tem obdobju je opravljala naslednja dela in naloge administrativni manipulant, prodajni referent, korespondent, referent II, in sedaj na delih in nalogah vodenje obračunskega oddelka v ISO Beograd. Iz teh podatkov je razvidno, da je celotno delovno dobo opravila v Iskri. V svojem delu je bila večkrat pohvaljena in z ukazom predsednika SFRJ je prejela tudi medaljo dela. Franjo Viliš —V Iskri je zaposlen od 16.2. 1970 na delih in nalogah sprejemni manipu-fant, referent III, referent I, samostojni skladiščnik, samostojni referent, vodja sprejemnice, vodja prodaje storitev, vodja skladišča. Tov. Viliš je eden med prvimi, ki je v ISO Novi Sad združil delo. Skozi svoje dolgoletno delovanje se je izkazal kot izreden delavec in njegov tovariški odnos lahko služi kot primer ostalim. Šime Draškovič — V Iskri je zaposlen od T 10. 1964 na delih in nalogah kot servisni mehanik, servisni tehnik, vodja oddelka telefonije, organizator tehnoloških postopkov, vodja servisne delavnice in sedaj na delih in nalogah vodja panoge. Skozi svojo 23 letno delovno dobo v Iskri se je tov. Draškovič izredno izkazal pri upravljanju svojih del in nalog kar je vzorno vplivalo na kolege v kolektivu. Kljub njegovemu slabemu zdravstvenemu stanju svoje delovne obveze izvršuje preko svojih obveznosti. Ivan Bregar — V Iskri je od 1.1.1957 na delih in nalogah kot monter, servisni mehanik I. servisni tehnik, vodja oddelka II, organizator tehnoloških postopkov, vodja oddelka telefonije in sedaj na delih vodje produktne enote 3. šest, prav toliko pa je bilo v letu 1987 tudi jubilantov 30-letnega dela. To so Miro Stegnar, Mira Mihelič, Cvetka Jeras, Miloš Bratanič, Vladimir Tarandek in Slavko Milič. Jubilantov, ki so Iskri zvesti že dve desetletji,je bilo pet: Boris Posedi, Boris Nasič, Momcilo Basarič, Ratko Milosavljevič in Ferdo Bordon. Desetletnih jubilantov je bilo v vseh Iskrinih servisih skupno kar 39. Za naštevanje imen in priimkov vseh bi potrebovali skoraj vso stran našega tednika, zato pa bomo to z največjim veseljem storili čez deset, dvajset in petindvajset let... Izredno prijeten program, v katerem je poleg pevskega zbora Iskre Commerce in Iskre Servisa sodeloval še Janko Vrhovec, je po- ---------- . vezoval Matko Zdešar. te in Velimir Bilbija. Torej skupno jih je bilo LD Dvajsetletni jubilantje dela so priš/i na slavje vsi. To so Boris Posedi, Boris Nasič, Mo-mčilo Basarič, Ratko Milosavljevič in Ferdo Bordon. Na osnovi dolgoletnih delovnih izkušenj in strokovnih znanj je kot vodja panoge telefonije v CTSO Ljubljana, prispeval velik delež pri razvoju servisiranja in montaž ter revizij telefonskih naprav, tako na področju CTSO Ljubljana, kot tudi na drugih področjih v SFRJ. Pri tem je dal posebno pozornost na ekonomsko uspešno poslovanje panoge in si s svojim strokovnim znanjem pridobil ugled med sodelavci in koristniki naših uslug. Slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskrinih serviserjev se je nadaljevalo s podelitvijo nagrad jubilantom. Seveda so jih_naj-prej podelili tistim, ki so v Iskri že kar polčetr-to desetletje. To so letošnji nagrajenec delovne organizacije Stefan Petrič, dobitnici priznanja Mara Beltran in Marija No- Iskra Avtomatika Dr. juhi Bertoncelj res Vpeijafj CAAM sistem? (nekatera razmišljanja) Se orei. čreden se lotimo iskenia ontimalnih rainennrmo __ „ _ ______I—.1 Uai in tnrii kai 7more — direkten dostoo do tržnih informacij, stroškovnih ocen itn Se prej, preden se lotimo iskanja optimalnih poti za vpeljavo CAD (Computer Aided Design) in CAM (Computer Aided Manufacturing) sistema, se moramo zaustaviti ob nekaterih najbolj osnovnih dejstvih in sicer: prvič, izhajati moramo iz resnice, da proizvodna industrija praviloma prispeva celo do 75% k bruto nacionalnemu dohodku, tore j le-ta predstavlja najmočnejše ekonomsko in zato tudi družbeno gibalo vs;ake industrijsko razvite družbe; drugič, zaustaviti se moramo ob resnici, da je naša slovenska proizvodna baza tehnično — tehnološko izčrpana, skrajno materialno zastarela, saj v nekaterih primerih npr. stružnice, rezkalni in vrtalni stroji, torej obdelovalna sredstva in sistemi, že predstavljajo častitljivo muzejsko vrednost... in tretjič, proizvodni programi mnogih delovnih organizacij s področja kovmsko-predelovalne in elektro industrije temeljijo na izdelkih, ki so bili zasnovani že pred mnogimi leti, če že ne pred davnimi časi, seveda na način, ki je ustrezal tedanjemu splošnemu, tehničnemu in tudi družbenemu razvoju, pri.čemer pa velja poudariti, da sodoben pregled na programsko vsebino ne sme dopustiti, da se ohranja v repro-verigi niti en izdelek, ki bi bil starejši od petih, v nekaterih primerih celo od treh let.... In kje je jedro problema? V sodobnih proizvodnih sistemih in njihovih sestavinah vse bolj prihaja v ospredje takoimenovani man-machine sistem, torej neke vrste oblika dialoga med človekom in strojem, kar je uresničljivo le s pomočjo uporabe mikroelektronike in računalniške tehnike. Vendar tudi tovrstna dialoška kultura se lahko snuje in nadgrajuje samo iz splošne kulture človekovega delovanja. Zato je po mojem mnenju v tem trenutku še najbolj pomembno in v naši vsakdanji stvarnosti tudi najbolj problematično, kolikšna je stopnja razkroja najbolj osnovnih civilizacijskih vrednot, ki so osnova za medsebojno zaupanje in sodelovanje na vseh področjih človekovih aktivnosti, najbolj pa na področju visoke tehnologije. To je potrebno toliko bolj poudariti zato, ker vsak proizvodni sistem temelji na široki povezavi informacij, ki zajemajo, tako banke podatkov in raziskav in razvoja, nabavne službe, prozvodnega procesa, prodaje in trženja, seveda s pomočjo ustreznega komunikacijskega informacijskega sistema. Podobno kot obstoječi proizvodni sistemi, bodo tudi proizvodni sistemi bodočnosti izrazito temeljili na obsegu in kakovosti informacijskega toka, oz. na informatiki, ker implicitivno manifestira poleg strokovnosti tudi mo- ralne norme, tako vsakega posameznika, kot delovnega okolja. Preprosto povedano, če že sedaj, na tej relativno skromni razvojni stopnji reprodukcijske verige obstoječega industrijskega proizvodnega sistema ni ustrezne komunikacije (informacijske) kulture, celo na najvišji ravni, je ni mogoče pričakovati v neposrednem delovnem okolju, informacijski tok postane skromen in delo tudi zato neučinkovito. Znano pa je, da je kakovost dela odvisna od kakovosti informacijskega toka. Zal je potrebno še posebej poudariti, da je glavni krivec za razkroj osnovnih civlizacijskih vrednot tudi v industrijskih proizvodnih sistemih kadrovska politika, ki dopušča, da se na vodilnih delovnih mestih še vedno pojavljajo posamezniki, ki niso nikoli uspešno absolvirali, niti ustreznega znanja, niti splošne kulture, pač pa zgolj preživelo samodržno in narcisoidno tehniko. Menim, da se moramo ob razmišljanju o uvajanju CAD/CAM sistemov in s tem tudi CAD/CAM informacijske kulture, zaustaviti ob naštetih problemih, ki načenjajo vprašanje materialne, zlasti pa duhovne razvitosti, ker le tako je mogoče tudi oceniti stopnjo verjetnosti za uspešno vkljiiči-tev in uporabo CAD/CAM sistema. Ta sistem še vedno predstavlja najnižjo osnovo za CIM (Computer Integrated Manufacturing) sistem in s tem tudi najbolj skromno osnovo za uveljavljanje JIT (Just — In — Time) proizvodno organizacijskega koncepta, kot pogleda naprej. Kaj je potrebno najprej storiti? Najprej je potrebno izvesti inventurno stanje v celotnem repro-procesu! V ta namen je potrebno sistematično analizirati in oceniti vse potenciale obstoječega stanja vsakega proizvodnega subjekta repro-verige in sicer: raziskave in razvoj, nabavo, proizvodnjo in prodajo/marketing in sicer vsak subjekt posebej v smislu: informacij, osnovnih sredstev, kadrov in aktualnega znanja ter financiranja. Uporaba metrične metode omogoča dobro oceno nekega stanja, seveda predvsem na osnovi aktiviranja interdisciplinarnega delovnega teama. Cim več je udeležencev, manjši je subjektivni vpliv na celotno oceno. Potem je potrebno definitirati cilje! Definicija ciljev je osnovna naloga in dolžnost vsakega poslovnega ma-nagementa, čemur se ni mogoče izogniti, ne kratkoročno, ne dolgoročno. Poslovni management mora imeti jasno sliko kaj hoče in tudi kaj zmore Proizvodni sistem, seveda ob obstoječih materialnih, kadrovskih in finančnih možnostih. Osnovno izhodišče za definicijo ciljev v obstoječih proizvodnih programih vedno predstavljajo ti trije imperativi: skrajševanje vseh časov, zmanjševanje vseh stroškov in stalno povečevanje kakovosti. Brez dvoma predstavlja skrajševanje časa, zlasti na področju oblikovanja ponudb in tehnične — tehnološke dokumentacije za vsako proizvodno organizacijo izredno veliko, če že ne odločilno prednost. To pa danes omogoča samo še računalniška tehnika, zato je razumljivo, da danes že zahtevajo vsi večji zahodnoevropski industrijski proizvajalci od vseh svojih dobaviteljev sestavin samo še računalniško urejeno dokumentacijo, da dovolj ažurno in s tem tekmovalno ponudijo lastne možnosti. Stalno zmanjševanje stroškov in stalno povečevanje kakovosti pomeni za vsakega proizvajalca stalno nalogo, ki jo morajo urejati institucionalizi-fane službe. Kako definirati zahteve? Praksa priporoča take korake: 1. Na osnovi inventure stanja definirati slabosti, priporoča se rangirana oblika. 2. Kritično oceniti poslovno-kakovostno naravnanost reprodukcijske verige določenega programa, da se ugotovi kolikšna je afiniteta strokovnih kadrov do vpeljave nove tehnike in novega načina dela in seveda, tudi do dodatnega izobraževanja... 3. Kritično oceniti možnost uporabe ti. kreativnih metod pri strokovnem delu, npr. delphy metoda, brainstorming itn., 4. Kritično oceniti uporabnost posameznih računalniško podprtih novih tehničnih sredstev, glede na obstoječo opremo, kaj s tem pridobimo in kaj 'zgubimo, kar je zopet povezano z izobraževanjem. 5. Kritično oceniti uporabo novih organizacijskih oblik in novih informacijskih sistemov, itn. Kaj lahko naredimo s CAD? Samo nekaj najbolj pomembnih »uslug«; — vpeljava popolnejših informacij neposredno k delovni mizi — vpeljava povratnih informacij — vpeljava celotne standardizacijske dokumentacije — vpeljava ponovljivosti rešitev za nove variante, ali adaptiranje že obstoječih rešitev — izpis in risanje tehnične dokumentacije različne namembnosti za tehnično, tehnološko, montažno, ali servisno dokumentacijo — direkten dostop do tržnih informacij, — povezava z NC sredstvi... itn. Do sedaj opravljene analize predstavljajo šele začetek! Zakaj? Zaradi tega, ker je potrebno odgovoriti vsaj še na naslednja vprašanja: 1. koliko delovnih mest se še lahko predvideva v bodoče za vsako re-proverigo vsakega programa, ali izdelka, od raziskav, razvoja prek proiz-vodnje do trženja, npr. v prihodnjih petih letih? Ali bo količinska proizvodn-ja usklajena s prodajnimi možnostmi, ali bo vzdržala predvidena prodajna cena v takem časovnem obdobju in, ali bo še mogoče zadržati tako število delovnih mest v predvidenem časovnem obdobju? Kolikšna je verjetnost, da bodo obstoječi kadrovski potenciali (aktualno, prodajljivo znanje!?) na konkretnih delovnih mestih še ustrezali? 2. Kako smotrna je integracija različnih področij, naj si bo v horizontalnem, kot vertikalnem smislu? Npr. v kolikšnem obsegu je smiselno horizontalno povezati posamezna področja raziskovalno-razvojnega dela in, koliko je smiselno izvajati vertikalno integracijo na posameznih programih, torej od razvoja prek proizvodnje do prodaje? 3. Kakšno naj bo optimalno organizacijsko razmerje med centralizacij-skimi in decentralizacijskirni interesi nekega poslovno-proizvodnega sistema? 4. V kolikšni meri naj bo izražena in zato tudi investirana standardizacija obravnavanega proizvodnega sistema? 5. V koliki meri naj bo predvidena ustrezna fleksibilnost sistema, seveda v smislu hitrega reagiranja na tržne pa tudi na tehnične in tehnološke spremembe, itn. 6. Kakšna naj bo intenzivnost materialnega in kadrovskega investiranja? In ali je predvideni tempo res otpimalno usklajen s potrebnimi in tudi finančnimi možnostmi? 7. katera sistemska rešitev je vsaj srednjeročno optimalna, ki ne podcenjuje niti precenjuje splošnega tehničnega in tudi tehnološkega razvoja pa tudi ne razvoja delovnega okolja? Končno sporočilo Vsako rojevanje novega prinaša veliko neznanega in zato veliko tveganja. Pot do prvih uspehov je dolga in zahteva veliko znanja, vztrajnosti in vere v uspeh, to pa lahko zagotavljajo samo najboljšiVadri. Posebej pa velja poudariti, da na tem področju ni enotnih smernic, vsak projekt predstavlja specifičnosti, ki jih ni mogoče prenesti na druge projekte, pač pa se je potrebno opreti le na nekatere splošne ugotovitve. Konkurenčnost izdelkov in poslov^spešnost gospodarjenja Verjetno smo doslej ob izteku poslovnega leta le malokje pogledali, koliko so se, poleg nas, postarali tudi izdelki, ali storitve, ki jih proizvajamo in prodajamo na tržiščih. Sprejemamo bilance, dvigamo roke ob takšnem, ali drugačnem poslovnem uspehu. Le redkokje pa si ogledamo, koliko je posamezni izdelek pa naj si bo to element, naprava, ali sistem, prispeval k poslovnemu uspehu, kakršnega smo pač iztržili za svoje celotno delo in poslovanje organizacije med letom. Kaj je tisto, kar prinaša večjo poslovno uspešnost v primerjavi z domačo in mednarodno konkurenco? Kaj na drugi strani vodi k izgubljanju tržnih deležev, ali celo tržišč v celoti? Ozrimo se za tri, ali sedem let nazaj in poglejmo, kaj smo takrat proizvajali in primerjajmo s tistim, kar delamo danes. Koliko takratnih izdelkov imamo še vedno v proizvodnem programu. Kaj se je v tem času zgodilo na domačem in izvoznih tržiščih? Ka j je v tem času storila konkurenca, ali smo obdržali svoje tržne deleže in ciljne trge? Takšnih in podobnih vprašanj je veliko, prav gotovo pa nanje najboljše odgovore najdemo v sami praksi, Omogočimo, da nas takšna in podobna vprašanja vzpodbujajo k ustvarjalni poti naprej. Zavedati se moramo, da nas le 'bolj konkurenčni izdelki in storitve lahko popeljejo v boljši danes in jutri. Razlike med firm ami in državami so najbolj opazne, če primerjamo doseženo raven tehnologije, zna- nosti, kulture, znanja nasploh ter osebnega in družbenega standarda. Osnova za doseganje teh razlik je v večji konkurenčnosti izdelkov, ali storitev. Svetovno in evropsko gospodarstvo vodijo države in firme, ki so na tem področju največ storile. Koliko smo doslej storili pri nas? Kdo vodi in kdo sledi na domačem trgu? Kje smo na evropskem in svetovnem trgu? Koliko pomenimo, oz. bolje, kaj in koliko želimo in hočemo pomeniti v letu 1988, letu 1993, po letu 2000 na domačem in izvoznih tržiščih? Rezultati večje konkurečnosti se kažejo v tako, ali drugače izraženih poslovnih učinkih. Prav zagotovo pa je najbolj zanesljiv kazalec uspešnosti organizacij združenega dela in države vtem, ali je s svojimi izdelki uspela povečati, ali vsaj obdržati tržne deleže in tržišča. Kaj je tisto, kar ob predpostavki enake ravni tehnološke opremljenosti, industrijske kulture in poslovnosti razlikuje države in firme med seboj po poslovni uspešnosti, oz. uspešnosti nacionalnih gospodarstev? To vprašanje je namerno postavljeno kot izziv k razmišljanju vsakega bralca tega sestavka. Osebno menim in verjamem, da razlike izvirajo iz hitrosti, oz. dinamičnosti posameznih ljudi, firm in držav. Uspešnejše so tiste organizacije in države, ki se hitreje odzovejo na izzive trga, oz. konkurence, ali še bolje, če so sposobne same ustvarjati nove izzive in jih gospodarsko smotrno tudi reševati. Razlike med doseženo stopnjo akumulacije v vrednosti prodaje, ali akumulacije ha celotna vložena sredstva, izvirajo, ob predpostavki enake tehnološke opremljenosti, iz večje izkoriščenosti strojnih zmogljivosti, naprav, prostorov in hitrosti obračanja zalog surovin, polizdelkov, končnih izdelkov ter hitrosti pri pridobivanju Plačil za prodane izdelke in storit- Kje se lahko poiščemo na teh področjih v primerjavi z mednarodno konkurenco, s katero se srečujemo na sejmih, razstavah, v trgovinah, na mednarodnih licitacijah? Kot osnova za primerjavo nam verjetno lahko služijo dosežena splošna raven znanja in raven vzpodbud za njegov napredek, tehnološka opremljenost dela ter dosežena raven osebnega in družbenega standarda. Rezultat uspešnosti gospodarstev posameznih držav in firm se v končni obliki pojavlja kot premoženje in znanje gospodarskih organizacij in državljanov. Osebni dohodki delavcev v posameznih državah se medsebojno razlikujejo v grobem približno za toliko, za kolikorkrat na leto gospodarstvo posamezne države večkrat obrne obratna sredstva kot druga država, če predpostavljamo da so zmogljivosti osnovnih sredstev povsod enako izkoriščene. Za primerjavo naj navedem, dana področju industrije v Jugoslaviji obrnemo vložena sredstva na leto približno dvakrat, v Zahodni Nemčiji približno desetkrat. Kaj pa je tisto, kar omogoča, da se obratna sredstva in tudi stroji in naprave obračajo hitreje in bolj optimalno, tako v firmi, kot v državi? To je dosežena raven strokovnega znanja in delovnih izkušenj ter stimuliranje dobrega dela z ustrezni- mi osebnimi dohodki ter dosežena raven kolegialnosti v odnosih med delavci, oz. med ljudmi nasploh. Večje premoženje zahteva boljše in večje znanje delavcev, tako v organizacijah združenega dela, kot na ravneh družbenopolitičnih skupnosti, da bodo premoženje, oz. lastnino sposobni ekonomično obračati in obnavljati. Zahteva pa tudi večjo kolegialnost in zaupanje med ljudmi, da se bo delovni proces nemoteno, trajno in dolgoročno razvijal. Mislim, da vse to lahko uveljavimo tudi v naši obliki lastnine, to je družbeni lastnini proizvajalnih sredstev. Pri tem pa bi se morali vsi delovni ljudje in občani ter organi oblasti vesti prav tako gospodarno, kot se doma v družinah. Prodira spoznanje, da je življenjska raven vseh delovnih ljudi in občanov še kako povezana s smotrnim gospo- darjenjem s sredstvi, katera uporabljamo pri svojem delu. Tako za napredek firme, kot za osebne dohodke in napredek države bomo ustvarili več, če bomo sproti obnavljali proizvodni program. Izdelki in storitve bodo prinašali boljši kruh, če bomo vanje pravočasno vlagali znanje in sredstva. Zavedati se moramo, da le rentabilna proizvodnja in prodaja uspešnih izdelkov in storitev prispeva k novoustvarjeni vrednosti organizacij združenega dela in gospodarstva države v celoti, s tem pa nudi osnovo za posodobitev tehnologije, razvoj znanja, višji osebni in družbeni standard ter s tem večje zadovoljstvo vseh delavcev, oz. občanov. Ob novem letu želim vsem sodelavcem v delovni organizaciji in izven nje, obilo ustvarjalnih uspehov. Andrej Korenčan, dipl. oec. 6. stran Pogovor z Milanom Mekindo -------------Iskra Mikroelektronik Kdor nima lastne mikroel(°nike je obsojen na neuspeh J Nekako tiho, skoraj namerno, je šla mimo nas deseta obletnica, odkar smo v Iskri ustanovili delovno organizacijo Mikroelektroniko. Ob tej priložnosti smo se obširneje pogovarjali z glavnim direktorjem te delovne organizacije Milanom Mekindo tako o dosedanjem delovanju in snovanju te DO kot tudi o njenih perspektivah in vlogi tako v sami Iskri kot v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Na prvo vprašanje, ki se je nanašalo na zgodovino nastanka in delovanja te delovne organizacije, je naš sogovornik odgovoril: »V Iskri smo že dovolj zgodaj spoznali pomen polprevodniške in pozneje mikroelektronske tehnologije za. učinkovitejši razvoj elektronike. Že v leto 1965 segajo začetki razvojnega dela na področju polprevodniške tehnologije. Prvi rezultati na področju razvoja tehnologije mikroelektronike so bili takrat primerljivi z rezultati, doseženimi v razvitih deželah. Ti prvi spodbudni razvojni rezultati in spoznanje, da postaja mikroelektronika odločujoča tehnološka infrastruktura za nadaljnji razvoj elektronike, so leta 1976 v Iskri vzpodbudili odločitev o gradnji lastne tovarne mikroelektronike. Lastna mikroelektronika naj bi omogočila predvsem hitrejši razvoj elektronike v sistemskih DO Iskre in njihov učinkovitejši in konkurenčnejši nastop na zahtevnih svetovnih trgih ter zmanjšala zaostajanje v razvoju elektronike za razvitimi deželami. Ta koncept uvajanja mikroelektronike v Iskro je tudi opredelil izbrano tehnologijo in planirane zmogljivosti. Odločitev za unipolarno tehnologijo in proizvodnjo, mikroe-lektronskih vezij po naročilu je bila pravilna in ustrezna strategiji uvajanja mikroelektronike v Iskri. Zaradi nezadostnega poznavanja tržišča in dejanskih potreb v Iskri pa je bila opredelitev potrebnih proizvodnih zmogljivosti izredno vprašljiva. Odločitev, da se z investicijo ME I in ME II planirajo zmogljivosti, ki predstavljajo v tehnologiji mikroelektronike osnovni, najmanjši možni proizvodni modul, je bila takrat najbolj smiselna, čeprav so bile prognoze o bodoči uporabi mikroelektronike v Iskri precej večje. Ocenjujemo, da je bila odločitev SOZD Iskra, da gradi lastno mikroelektroniko, pravilna in pravočasna. Pravilno je bila tudi izbrana tehnologija. Sedanje stanje razvoja tehnologije mikroelektronike v svetu in trendi nadaljnjega razvoja potrjujejo, da je bila izbrana tehnologija razvoja in proizvodnje monolitnih vezij po naročilu v unipolarni MOS tehnologiji pravilna. Sedanji, bistveno manjši obseg uporabe mikroelektronike od planiranega obsega v pripravi projekta v Iskri tudi potrjuje, da je bila odločitev o izgradnji minimalnega možnega modula tudi pravilna.« In kako so potekale investicije v delovno organizacijo Mikroelektronika? "Investiciji (ME I in ME II) v tovarno mikroelektronike sta bili realizirani v letih 1979—1982 nedosledno. Del opreme sploh ni bil instaliran (oprema za izdelavo mask), del opreme je bil instaliran v premajhnem obsegu in predstavlja ozka grla (testna oprema), del opreme je umkalen (implanter, testna oprema) in vsak izpad predstavlja popo-len izpad proizvodnje. Ekološko tovarna ni bila urejena (manjkalo je skladišče kemikalij in plinov), tovarna je grajena zelo nefunkcionalno in ne omogoča optimalnega vodenja proizvodnje. V tovarno je bila prepozno istalirana oprema za * načrtovanje vezij, ki je najpomembnejša za osvajanje tehnologije mik-rovezij po naročilu. Zaradi nedoslednega investiranja ME I in ME II, je od planirane zmogljivosti proizvodnje 25.000 procesiranih rezin in 3 milijone montiranih vezij letno dejanska zmogljivost proizvodnje 10.000 procesiranih dobrih vezij in 1,2 milijona montiranih, povprečno zahtevnih vezij letno. Omejitev proizvodnih zmogljivosti predstavlja predvsem ozko grlo v testnem centru. Zelo pomembna nepravilnost pri izgradnji in opremljanju tovarne je bila v tem, da je bila oprema za načrtovanje instalirana šele 1985. Osvojena tehnologija načrtovanja je za tovarno mikroelektronskih vezij po naročilu najpomembnejša. Prepozna usposobitev tovarne za načrtovanje je eden izmed pomembnih vzrokov za premajhen obseg izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti. Z investicijo ME I in ME II instalirane proizvodne zmogljivosti predstavljajo v primerjavi s srednje velikimi tovarnami mikroelektronike v svetu pravzaprav obseg veličine razvojnega laboratorija s prototipno maloserijsko proizvodnjo. Svetovne tovarne mikroelektronike imajo 20 do 30 krat večje proizvodne zmogljivosti, ker ie tak obseg proizvodnih zmogljivosti omogoča ekonomično poslovanje ob pogoju, da so zmogljivosti zasedene vsaj 85%, oprema pa se mora amortizirati vsaj v treh letih. Proizvodne zmogljivosti v DO Mikroelektronika apriori ne omogočajo ekonomičnega poslovanja na lastnem pragu po svetovnih cenah svojih proizvodov. Ekonomičnost poslovanja take tovarne z minimalnimi proizvodnimi zmogljivostmi v obsegu prototipne maloserijske proizvodnje je možno doseči le prek povečane ekonomičnosti sistemov, ki uporabljajo proizvode mikroelektronike, ki imajo vgrajenega veliko znanja. Tega dejstva niso upoštevali ob ustanovitvi DO Mikroelektronike, saj je bila le-ta postavljena v položaj proizvodne DO, ki naj bi na svojem pragu zagotavljala ekonomičnost poslovanja. Dosedanje težave pri poslovanju DO potrjujejo, da to ni možno. Nepoznavanje tega problema pri izgradnji tovarne in ustanovitvi DO predstavlja največjo napako pri sami izgradnji tovarne in predmet stalnih nesporazumov. Neustrezno spoznanje tega problema in še vedno nerešen problem statusa DO predstavlja največji neuspeh projekta Mikroelektronika v Iskri.« Kaj je torej treba vedeti za boljše razumevanje te problematike? »Za boljše razumevanje problematike razvoja in osvajanja tehnologije mikroelektronike je potrebno vedeti, oz. opozoriti na naslednje pomembne specifičnosti te tehnologije: — tudi za minimalno prototipno proizvodnjo je potrebno instalirati vso opremo, ki je izredno zahtevna in draga; — kljub nezasedenim zmogljivostim mora biti vsa oprema v polnem obratovanju 24 ur na dan, 365 dni v letu. To povzroča izredno visoke obratovalne stroške in stroške vzdrževanja: — oprema je zelo zahtevna in terja zelo strokovno usposobljene ljudi za vodenje in izvajanje proizvodnje in vzdrževanja; — uporabljene kemikalije in plini predstavljajo veliko ekološko nevarnost in nevarnost pri delu in so zato potrebni zelo strogi varnostni ukrepi z zelo visokimi stroški; — proizvodnjo je potrebno vzdrževati na neki minimalni ravni, da se osvojene tehnologije vzdržujejo na osvojeni ravni. Pri pomanjkanju redne proizvodnje je potrebno umetno lansirati proizvodnjo za vzdrževanje osvojenih tehnologij. To predstavlja pri pomanjkanju redne proizvodnje dodatni strošek proizvodnje; — proizvodni stroški na enoto proizvodnje hitro padajo z boljšo zasedenostjo zmogljivosti; — zaradi izredno hitrega razvoja tehnologije mikrovezij oprema za njihovo proizvodnjo izredno hitro zastari. V treh letih oprema zastari za eno tehnološko generacijo. V Mikroelektroniki že pet let ni bila realizirana nova investicija v proiz- vodno opremo. Oprema je že 80% odpisana in zastarela za dve tehnološki generaciji.« Gre torej za to, da bi čim prej in čim bolje usposobili tovarno za nemoteno obratovanje in ji tako omogočili možnost sprejemanja izziva prav na takšnem eminentnem področju v svetu kot je to danes prav mikroelektronika. »Tovarna Mikroelektronika zaradi nedoslednega investiranja v okviru investicij ME I in ME II, neinvesti-ranja v zadnjih petih letih in nedo-volj razvitega okolja uporabe mikroelektronike, ni mogla uresničiti ciljev, zastavljenih ob začetkih njene gradnje. Dokončna usposobitev tovarne za normalno delo in poslovanje je temeljni pogoj za pripravo in izvajanje novih vlaganj v osvajanje novih, zahtevnejših tehnologij mikrovezij. Za dokončno usposobitev tovarne je treba izvesti predvsem naslednje ukrepe: — dokompletirati potrebno opremo za redno kvalitetno nemoteno proizvodnjo do, z investicijo ME I in ME II planiranih zmogljivosti (25.000 procesiranih rezin letno in 3 milijone montiranih vezij); — opremiti tovarno z učinkovitimi orodji za načrtovanje in prenos v proizvodnjo vezij po naročilu; — opremiti uporabnike (sistemske DO) z učinkovitim orodjem za načrtovanje vezij po naročilu; — načrtno šolanje strokovnjakov elektroničarjev, uporabnikov za načrtovanje vezij po naročilu; — šolanje bodočih strokovnjakov na šolskih ustanovah in opremiti te ustanove z načrtovalsko opremo; in vključevanje mikroelektronike pri opredelitvah strateških projektov uporabnikov in razvoj novih tehnologij za taka vezja, ki so strateškega pomena za te projekte.« Po vsem povedanem se ozriva še malce na trenutno tehnološko usposobljenost vaše delovne organizacije. »Instalirana in aktivirana oprema, osvojeno znanje in razpoložljivi kadri omogočajo DO Mikroelektronika samostojno načrtovanje, procesiranje, montažo in testiranje unipolarnih digitalnih in analogno digitalnih vezij po naročilu obširne integracije (LSI) v geometriji 4—5 mikrometrov. Proizvodne zmogljivosti so trenutno 1.2 milijona montiranih vezij in 10.000 procesiranih rezin letno, načrtovalske kapacitete pa 10 novih vezij letno. Razvojno smo osvojili tudi načrtovanje in procesiranje digitalnih vezij v geometriji 3 mikrometre. Na osnovi licenčne pogodbe AMI smo v letih 1983—1985 osvojili pet različnih tehnoloških procesov, pozneje pa na temelju lastnega znanja še šest tehnoloških procesov. Osvojeni tehnološki procesi omogočajo procesiranje digitalnih in digitalno analognih vezij visoke integracije. Tudi proces gostote 3 mikrometrov smo osvojili na podlagi lastnega znanja. Načrtovalski center, ki je bil organiziran šele leta 1985, je opreml-len z učinkovito aparaturo in programsko opremo, ki omogoča učinkovito delo pri razvoju novih tehnoloških procesov in načrtovanju novih vezij po naročilu. Do sedaj smo prenesli v proizvodnjo 31 različnih vezij po naročilu. Večino teh vezij je načrtal LMFL (Laboratorij za mikroelektroniko pri Fakulteti za elektroniko) za potrebe DO Iskre. Šest različnih vezij pa smo prenesli v proizvodnjo za potrebe tujega partnerja (ITT, AMI), ki je ocenil našo proizvodnjo procesa kot zelo uspešno. Leta 1986 smo Prenesli v proizvodnjo prva vezja, načrtana v našem načrtovalskem centru. V letu 1986 in 1987 smo uspešno izvozili naša vezja na zahtevna zahodna tržišča (Italija, Avstrija, ZRN, USA). DO Mikroelektronika je torej uspešno osvojila tehnologijo načrtovanja in proizvodnje unipolarnih vezij obsežne integracije (LSI) v geometriji 5 mikrometra. Osvojena tehnologija, znanje in sposobni kadri nam zagotavljajo, da lahko izpolnimo vačmo zahtev uporabnikov v Iskri in širše v SRS in SFRJ Po načrtovaniu in broizvodnii integriranih vezij po naročilu in, da la hko nadaljujemo z razvojem in osvajanjem novih tehnologij. Lani smo proizvedli 1.Š milijona vezij (80% manj zahtevnih), vsa na osnovi lastnih procesiranih rezin. S tem smo maksimalno izkoristili instalirane proizvodne zmogljivosti (ozko grlo je predvsem testni center). Kar 75% izdelanih vezij smo izvozili na zahtevna tržišča Italije, Avstrije, ZRN, ZDA, Mehike, kjer dosegamo svetovne cene. Uspešen izvoz na zahtevno svetovno tržišče potrjuje, da smo uspešno osvojili tehnologijo proizvodnje mikroelektronskih vezij. V letu 1987 smo načrtali še 10 novih vezij po naročilu in jih prenesli v proizvodnjo. Prav tako smo tudi osvojili tehnologijo načrtovanja in proizvodnje unipolarnih digitalnih in analogno-digitalnih vezij po naročilu gostote VLSI, 3 mikrometre na osnovi lastnega znanja, brez tuje licence. Za redno proizvodnjo vezij gostote 3 mikrometre potrebujemo le ustrezno proizvodno opremo. Uspešno poteka razvojna naloga razvoja in osvajanja tehnologije načrtovanja in procesiranja moč-nosti MOS vezij. Lani smo izdelali tudi prvi lastni močnostmi MOS tranzistor, letos pa bomo prvo lastno močnostno logično vezje po naročilu (Smart povver). Naši strokovnjaki so aktivno sodelovali že v treh načrtovalskih šolah, ki jih je za uporabnike DO SOZD Iskra v sodelovanju z LMFE organiziral Šolski center ŠOZD Iskra. Organizirali smo tudi več seminarjev s področja tehnologije načrtovanja mikroelektronskih vezij po naročilu. Naš načrtovalski center je usposobljen za načrtovanje mikroelektronskih vezij po naročilu (ASIC) V tehnologiji EPDL, logične mreže, standardne celice in popolna naročniška vezja.« Vse te in podobne težave, ki vas nenehno spremljajo, so seveda globoko zakoreninjene tudi v našem širšem družbenem okolju, ki še zdaleč ni niti pripravljeno niti usposobljeno sprejeti in uporabljati tehnologijo, ki jo proizvajate. Kako je torej z našim okoljem? »Razvoj in osvajanje tehnologije mikroelektronike mora potekati skladno z usposabljanjem okolja za uporabo mikroelektronike. Sistemske DO Iskre so v letih 1980—1986 bistveno premalo vlagale v razvoj elektronike. Posledica je, da so njihove potrebe po mikroelektroniki bistveno manjše kot so jo predvidevale pri opredelitvi ob odločitvi, da si Iskra ustvari proizvodnjo svoje mikroelektronike. Poleg zaostanka v razvoju, niso sistemske DO Iskre tudi dovoli vlagale v šolanje kadrov in pridobivanje znanja za uporabo integriranih vezij po naročilu. Zaradi pomanjkanja znanja so še premalo prisotne potrebe in prednosti, ki jih nudi lastna mikroelektronika. K nerazvitosti okolja za uporabo mikroelektronike prispevajo tudi ne- rABELA1: Tržne analize potreb.količine vezij po uporabnikih 'v—rzr- uma ,y8, 199U 1991 1992 upokabnik\^ Z količina Z količina X količin« Z količina Z v ooo v ooo v ooo v ooo Avtoelektrika 100 8 1 .000 40 1 .800 50 2. OoO 50 2.000 50 Telematika Z60 20 300 12 400 i i >00 12.> 500 |12.5 Kibernetika 150 11 300 12 30O 8.4 300 7.5 300 — | 7.3 Avtomatika 60 5 100 4 100 2.8 100 2.5 100 ! 2.5 Delta 20 1.5 50 2 100 28 100 2.5 100 2.5 ISEZ.CEO ostali v S04D Iskra 20 1.5 50 2 100 2.8 200 5 200 5 izven SOZD iskra 80 6 100 4 200 s. 200 5 200 5 Izvoz ' 600 Ul 600 24 600 ,6.7 600 15 600 15 skupaj 1290 iou 2500 100 r 3600 ; 4000 100 40U0 100 SKUPAJ SOZD ISKRA 610 47 j 1800 72 2800 77.8 3200 80 3200 80 ustanovah. Diplomirani strokovnjaki s področja elektronike med šolanjem ne pridobijo dovolj znanja, potrebnega za intenzivnejšo uporabo mikroelektronike. Zaradi premalo razvitega okolja uporabe tehnologije mikroelektronike, ni razvita in osvojena tehnologija v DO Mikroelektronika dovolj izkoriščena. Naša osvojena tehnologija je že zastarela in izrabljena. Smo v položaju, da moramo vlagati v novo tehnologijo, da bi vsaj delno sledili neverjetno hitremu razvoju te tehnologije v svetu, že osvojena tehnologija pa še ni bila dovolj izkoriščena. Nerazvitost našega okolja uporabe mikroelektronike potrjuje tudi podatek, da je uporaba integriranih vezij glede na število prebivalcev v Jugoslaviji nekajkrat manjša kot v razvitih državah Evrope in nekaj desetkrat manjše kot v ZDA in na Japonskem. V našem okolju uporabljajo v glavnem le zelo enostavna standardna integrirana vezja. V glavnem posnemajo znane standardne rešitve proizvajalcev standardnih integriranih vezij. Posledica tega je, da je vse manj lastnega znanja elektronike in, da se naši razvijalci elektronike spreminjajo v sestavljalce znanih rešitev ter je zato lastnega ustvarjalnega znanja vse manj. Osvojena lastna tehnologija načrtovanja in proizvodnje mikroelektronskih vezij po naročilu pa omogoča inovativen razvoj elektronike. Seveda pa je za to potrebno znanje elektronike in znanje uporabe mikroelektronike. Tega znanja pa je v našem okolju bistveno premalo. Brez usposobljenih uporabnikov se tehnologija mikroelektronike ne more uspešno razvijati. Neusposobljeni uporabniki pravzaprav te tehnologije ne potrebujejo. Ta tehnologija je učinkovito orodje le za inovativne, usposobljene uporabnike. Za neinovativ-ne, neusposobljene uporabnike brez ambicij in potreb, da bi se vključili enakopravno v informacijsko družbo, predstavlja tehnologijo mikroelektronike nepotrebno dodatno skrb in odvečen strošek. V našem okolju je zelo zaskrbljujoče prisotna miselnost, daje možno slediti izredno hitremu razvoju tehnologije informatike z uporabo standardnih mikroelektronskih komponent, dosegljivih na prostem trgu, ali pa z uporabo uslug izdelave specialnih mikroelektronskih vezij v tujini. Razvoj tehnologije mikroelektronike v svetu pa očitno kaže, da bo dostop do izdelkov mikroelektronskih komponent čedalje težji. Očiten je trend preusmeritve od standardnih vezij k specialnim vezjem po naročilu. Standardnih vezij bo na prostem trgu vse manj. Vsi večji proizvajalci elektronike imajo svoje lastne tovarne mikroelektronike, v katerih načrtujejo in proizvajajo specialna vezja le za svoje potrebe in jih ne nudijo na prostem trgu, oz. jih ponudijo na prostem trgu šele takrat, ko imajo sami že sodobnejša vezja in tudi ne zagotavljajo dolgoročne dobave takih vezij.« Seveda pa se mikroelektronika v svetu razvija neverjetno hitro in tako seveda omogoča razvoj in uporabo najmodernejših in najsodobnejših tehnologij ne samo v novih izdelkih, temveč plemeniti in zboljšuje tudi danes že klasične proizvode sodobne elektroindustrije. Kako gledate na ta problem, ki lahko usodno vpliva na naš na-daljni razvoj, ki ne bo iz nas naredil samo »znanstvene province«, temveč tudi porinil naš tehnološki razvoj za polna desetletja nazaj. »V zadnjem času je vse bolj navzoče zapiranje dostopa do mikroelektronskih vezij, izdelanih v zahtevnejših tehnologijah. Razvite države vse bolj omejujejo dostop do uporabe tehnologije mikroelektronike. Očitno je, da je možen samostojen neodvisen razvoj lastne elektronike in vključitev v informacijsko družbo le z lastno mikroelektroniko. Glede na predvidene bodoče trende razvoja tehnologije mikroelektronike v svetu, je usmeritev na uporabo standardnih mikroelektronskih vezij in izkoriščanje uslug za izdelavo vezij po naročilu pri tujih proizvajalcih dokončno obsojeno na neuspeh. Kdor ne bo imel lastne mikroelektronike, nima nobenih možnosti na svetovnem trgu informacijske tehnologije. Tisti, ki ne bo imel lastne mikroelektronike, bo podvržen tehnološki perverziji, v okviru katere bo svoje sistemsko znanje poceni prodajal nosilcem tehnologije mikroelektronike, od njih pa drago, pod posebnimi pogoji, taisto znanje drago kupoval v obliki mikroelektronskih vezij in tako postal povsem odvisen od njih. Velika ovira pri uporabi tehnologije mikroelektronskih vezij po naročilu so velikokrat nesprejemljivo dolgi časi od ideje do realizacije. Naše izkušnje kažejo, da porabimo 40% časa s specifikacijo novega vezja, 20% za načrtovanje in proizvodnjo vzorcev in 40% za preizkus in potrditev vzorcev ter odločitev za uporabo. Torej večino časa za aktivnost, odvisne od uporabnikov. Zato je zelo pomembno za učinkovitejšo uporabo mikroelektronike usposobiti uporabnike in tako skra-jašti čase, prenose od ideje do realizacije in tako povečati zaupanje v uporabo mikroelektronike. Raven osvojene tehnologije v naši DO predstavlja glede na raven osvojene tehnologije v svetu, zaostajanje za dva tehnološka koraka (6—8 let). V Jugoslaviji pa smo mi za en tehnološki korak (3—4 leta) pred drugimi našimi proizvajalci. Glede na razvitost okolja uporabe lahko naša osvojena tehnologija zadovoljuje več kot 90% potreb po tej tehnologiji v Jugoslaviji po zahtevnosti in proizvodnih zmogljivostih. (Nadaljevanje na 10. strani) 8. stran Iskra Mikroelektronika j Dskra Avtoelektrika (Nadaljevanje z 9. strani) Vodilne tovarne v svetu imajo osvojeno tehnologijo v proizvodnem obsegu v geometriji 1 mikrometra. Velik del proizvodnje pa še izvajajo v tehnologiji 5 in 3 mikrometrov. Posledica nerazvitosti našega okolja uporabe je tudi neizkorišče-nost proizvodnih zmogljivosti v naši tovarni. Lani smo zaradi tega prodali na tujih, zahtevnih trgih kar 75% naših proizvodov. Posledica pa so težave pri poslovanju DO. V primeru, če bi lahko vso lanskoletno proizvodnjo prodali na domačem trgu po cenah, ki jih priznava domači trg, bi lahko poslovali brez motenj. Rešitev uspešnega poslovanja naše DO bo potrebno zato usmeriti k intenzivnejši uporabi mikroelektronike v našem domačem prostoru«. Kljub vsemu povedanemu pa bi bilo le dobro vedeti, kdo vse so uporabniki vaših storitev, tako v Iskri sami, kot tudi v Sloveniji in Jugoslaviji? »Do sedaj so bili naši najpomembnejši uporabniki delavci organizacije SOZD Iskra. V večjem, ali manjšem obsegu že uporabljajo v svojih izdelkih mikroelektronska vezja po naročilu, ki jih izdelujemo v Mikroelektroniki, naslednje Iskrine DO: Telematika, Kibernetika, Avtomatika, Avtoelektrika, CEO in ISEZ. V fazi načrtovanja so mikroelektronska vezja za naše naslednje DO: Delta, Kondenzatorji, ISEZ, Telematika, Avtomatika in Avtoelektrika. Za načrtovanje prvih vezij se dogovarjamo z našimi DO: Roto-matika in Elektromotorji. Z DO Vi-deomatiko smo dogovorjeni za dobave kompleta vezij za TV tujega proizvajalca prek naše tovarne. DO Telematika, Delta in Merilni elektroniki pa dobavljamo standardna integrirana vezja. Najpomembenjši uporabniki zunaj SOZD Iskra pa so: Rade Končar (smo že načrtali in prenesli v proizvodnjo dvoje vezij po naročilu, načrtujemo nova vezja: dve letno), Energoinvest (že načrtali eno vezje v tehnologiji EDPL, pripravljamo pa načrtovanje novega vezja v tehnologiji logičnih mrež), UNIŠ— Rodič (smo že načrtali in prenesli v proizvodnjo dve vezji po naročilu) in Rudi Čajavec (prenesli v proizvodnjo komplet sedmih digital-no-analognih vezij za namensko proizvodnjo).« In še zadnje vprašanje. Kaj predvideva te in v katero smer bo šla vaša proizvodnja mikroelektronike v tem in prihodnjih letih? »Za potrebe delovnih organizacij SOZD Iskra predvidevamo v bodoče intenzivnejšo uporabo mikroelektronike. Predvsem pričakujemo, da se bo več DO odločilo za uporabo mikroelektronike. Predvidevamo zlasti intenzivnejšo uporabo vezij po naročilu, izdelanih v tehnologiji logičnih mrež. S temi vezji bodo uporabniki hitro in učinkovito optimizirali elektroniko v svojih sistemih (manjši prostor, manjša poraba, večja zanesljivost, manj dela pri montaži in zaščita lastnih rešitev pred posnemanjem. Proiz- vodne količine teh vezij pa so zelo majhne, na drugi strani pa je vrednost vezij zaradi veliko vgrajenega znanja zelo velika. Taka vezja bodo uporabljale predvsem DO Delta, ISEZ, Rotomatika, Kibernetika, Avtomatika, Telematika, Kondenzatorji in Merilna elektronika. V prihodnje načrtujemo tudi večjo uporabo specialnih, povsem naročniških vezij v večjih količinah predvsem na področju široke potrošnje (Avtoelektrika za avtomobilsko elektroniko, Videomatika za program TV, Elektromotorji za program krmiljenja koračnih motorjev), teleinformatike (Telematika za te-lekomuniakcijske terminale in v telefonskih centralah, ISEZ za prenosne sisteme), merilne tehnike (Kibernetika za elektronski univerzalni števec, Avtomatika za merilna letna in časovna vezja), časovnih sistemov (Kibernetika za nadzorni sistem z brezkontaktnimi karticami — seznam). Z osvojitvijo tehnologije inteligentnih močnostnih vezij in inteligentnih senzorjev v naši DO pa se bo področje uporabe mikroelektronike še močno razširilo. To tehnologijo bodo uporabljale vse Iskrine proizvodne organizacije v svojih programih. S skrajnim angažiranjem sodelovanja z uporabniki in osvojeno tehnologijo ob vsaj malo hitrejših inovacijskih procesih pri uporabnikih, bodo naše razvojne, načrtovalske in proizvodne zmogljivosti zasedene šole do leta 1989. V letošnjem letu pričakujemo prve rezultate razširitve uporabe bolj po asorti-manu kot po količinah (več uporabnikov z majhnimi količinami). Proste zmogljivosti bomo morali agresivno ponuditi drugim uporabnikom doma in predvsem v tujini. Možnosti prodaje v tujini so. Da bi povečali prihodkovno učinkovitost izvoza v tujino, bomo prek kooperacij uvozili in na domačem trgu po ustreznih cenah prodajali standardna vezja, ki so zanimiva za domača tržišča in tako tudi razširili asorti-man naše ponudbe in izboljšali lastno poslovanje. Tržna analiza za obdobje 1988 — 1992 kaže velik porast uporabe mikroelektronike, predvsem pri uporabnikih iz SOZD Iskra, (glej tabeli I in II). Analiza tudi potrjuje, da Iskra dejansko potrebuje svojo tovarno mikroelektronike, za delavce DO Mikroelektronika pa veliko odgovornost, da zadovolji te potrebe uporabnikov. Potrebno je vzdrževati obstoječo osvojeno tehnologijo in razvijati in osvajati novo tehnologijo ter ustrezno potrebam povečati proizvodne zmogljivosti ter se usposobiti za nemoteno kvalitetno proizvodnjo v zahtevanem obsegu. Da bi lahko uresničili naštete obveznosti je nujno, da se uredi status naše DO, da se konstituira kot DO skupnega pomena v SOZD Iskra in seje s predlaganim SAS zagotovi normalno poslovanje. V nasprotnem ne bomo mogli zadostiti potrebam uporabnikov, ker poslovanje DO Mikroelektronika ne bo več možno,« je zaključil naš razgovor Milan Mekinda. D. Ž Izdelek prihodnosti Leto, ki se je pravkar izteklo, je bilo za eno najmlajših in najmanjših temeljnih organizacij novogoriške Iskre Avtoelektrike, za tovarno specialnih električnih rotacijskih strojev, gotovo leto uspehov. To trditev povzemamo iz vrste povsem novih izdelkov, ki so jih osvojili in izdelali njihovi strokovnjaki in, ki pomenijo nadaljnjo uspešno rast in svetlo perspektivo tega mladega in ambicioznega 110 članskega kolektiva. Seznanimo se najprej s kratko zgodovino te TOZD. Njeni zametki segajo osem let nazaj, ko je bila imenovana posebna strokovna skupina, sestavljena iz strokovnih delavcev Avtoelektrike z nalogo, da izdela analizo možnosti osvajanja električnih komponent za potrebe naše armade. Konec osemdesetega leta so izdelali investicijski elaborat na osnovi katerega so pričeli pripravljati vse potrebno za gradnjo novih proizvodnih in drugih prostorov. Gradbena in inštalacijska dela so končali v dveh letih, po namestitvi nove, sodobne opreme, kjer prednjačijo NC stroji, prava udarna moč tehnologije pa so pričeli s poskusno proizvodnjo. Leta 1983 so se delavci odločili na referendumu, da se organizirajo kot samostojna temeljna organizacija. Ta odločitev je bila povsem pravilna, kar so predvsem pokazali doseženi rezultati v dosedanjem samostojnem delovanju. Tudi nadaljnji načrti in razvojne usmeritve TOZD ERS, kot ga na kratko imenujejo v Avtoelektriki, so v polnem razmahu. V ospredju je osvojitev novih variant brezkon-taktnih alternatorjev, za potrebe JNA pripravljajo nove družine vodotesnih alternatorjev, itd. Kot smo v uvodu že omenili pa je gotovo eden izmed največjih uspehov povsem nov izdelek, imenovan tandem generator. Ta izdelek je namenjen jugoslovanskemu železniškemu gospodarstvu, ki gaje moralo doslej kupovati izključno na tujih trgih, vgrajuje pa se na potniške vagone in sicer eden, ali dva — vse je odvisno od energetske bilance vagona. Skupaj z akumulatorjem predstavlja samostojen vir električne energije na vagonu. Gotovo vas zanima dragi bralci, kako je potekalo zahtevno delo od imenovanja projektnega teama s strani pomočnika glavnega direktorja za tehnične zadeve Aleša Nemca, do zadnjih dni lanskega leta, ko so predali izdelek na preizkus železniškemu gospodarstvu Ljubljana. Projek‘ni team je imel nalogo izdelati preliminarno študijo o možnostih razvoja in osvajanja ter proizvodnje generatorjev za tirna vozila. Team so sestavljali: Aleksander Marušič, Branko Forna- zarič, Rinaldo Perfeta, Ervin Stanič, Alojz Medvešček, Jože Furlan, Lucijan Medeot, Drago Štefa-nič, Darjo Stepančič in Ivan Rotar. Študijo so izdelali v marcu 1985 in na osnovi pozitivnih rezultatov so v juniju istega leta prijavili pri Ljubljanski banki razvojno-raziskovalno nalogo z naslovom: Razvoj alternatorjev večjih moči za potrebe Jugoslovanskih železnic. V drugi polovici leta 1985 so skupaj s predstavniki uporabnikov teh agregatov postavili izhodišča za razvoj in začeli z razvojem. Vse leto 1986 so usklajevali dokumentcijo, naročali orodja, dobavljali kooperantske dele in surovine, začeli pa so tudi z izdelavo šestih prototipov. Hkrati je bil imenovan še en strokovni team, v katerega so bili poleg strokovnjakov iz Avtoelektrike vključeni tudi strokovni delavci železniških gospodarstev in Goše predvsem z nalogo, da pripravijo plan izvajanja homologacije tandem generatorja in, da dokončno uskladijo tehnične zahteve. Sredi lanskega leta so izdelali poskusno serijo, odpravili so pomanjkljivosti in začetniške napake ter začeli s preizkušnjami. Bili so zadovoljni, saj se je »oglasil« tandem generator tako kot so načrtovali, iz »sebe« je iztisnil potrebne moči in energijo kar je bilo najlepše znamenje, da je izdelek tehnično tako dovršen, da ga lahko predajo na preizkuse še bodočemu uporabniku — železniškemu gospodarstvu. Tako planirajo letos izvedbo homologacije, kar je pa še kako pomembno, delno bodo že pokrivali potrebe domačega tržišča z rezervnimi deli (tudi te so morali doslej na železnici uvažati) in prve vgradnje. Kaj naj dodamo za zaključek k tej novi delovni zmagi tega ambicioznega kolektiva. Nič drugega kot to, da jim želimo uspešno in srečno pot z novim izdelkom — tandem generatorjem, predvsem pa to, da ta uspešno zaključena naloga še enkrat potrjuje pravilnost projektnega pristopa pri osvajanju tako zahtevnih izdelkov ter voljo in strokovno usposobljenost delavcev Iskre Avtoelektrike. Marko Rakušček Iskra Telematika V Jugoslaviji atestirana prva javna digitalna telefonska centrala, plod lastnega razvoja Za Tovarno ZTS in celotno Iskro Telematiko je 4. december 1987 izredno pomemben datum; tega dne je namreč Odbor skupščine Združenja jugoslovanskih PTT organizacij za telekomunikacije sprejel sklep, da se za centralo tipa SI-2000/224 izda atest za uporabo v jugoslovanskem ptt omrežju. SI-2000/224 je prva javna digitalna telefonska centrala, plod lastnega znanja, v Jugoslaviji. O delovnem uspehu je spregovoril Franc Povšič, vodja projekta: »Razvoja Sl 2000 za področje javne telefonije smo se v TOZD ZTS lotili v začetku leta 1986. Specificirali smo centralo SI-2000/224, s katero naj bi pokrivali približno 50% trga javne telefonije. Glede na kompleksne in zahtevne aktivnosti, ki so bile potrebne pri razvoju obsežnega sistema, smo atest pridobili v relativno kratkem času. Jasno je, da so zato bila potrebna dodatna angažiranja in kvaliteten pristop celotne ekipe — od razvojnih, proizvodnih, kontrolnih, operativnih do vodstvenih delavcev. Po končani razvojni fazi smo posvetili veliko pozornosti integracijskemu in sistemskemu preizkusu, to je sintezi celotnega sistema. Zato lahko že v zgodnjih fazah odkrijemo večino napak, tako na posameznih gradnikih, kot tudi v sistemu in s tem povečamo obvladljivost, zanesljivost in kakovost. Ker želimo, da bi vključevanje tehnološko novejših central potekalo brez motenj, smo celoten sistem predhodno verificirali. Izvedli smo zelo obsežen sistemski preizkus in vrsto simulacij, da bi določili kvaliteto proizvodljivih SI-2000/224 in s tem njihovo dokončno potrditev. Pozitivno mnenje si je atestna komisija ustvarila na osnovi 6-mesečnega opazovanja delovanja central, instaliranih v Vitanovcu (vozliščna centrala, ki je prek analognih in digitalnih prenosnikov povezana z javno centralo M10C v Kraljevo in končno centralo tipa SI-2000/224 v Vitkovcu). Trenutno je v jugoslovansko ptt omrežje vključenih dvanajst central tipa SI-2000/224, katerih delovanje izpolnjuje vsa pričakovanja. Zato lahko z optimizmom nadaljujemo delo pri več kot stotih že prodanih centralah, ki bodo vključevane v promet leta 1988, kakor tudi pri nadaljnjih novostih v sistemu. V letu 1987 smo SI-2000/224 uvajali tudi v turško javno omrežje, kjer od avgusta obratuje prva centrala, v karatkem pa bomo začeli vključevati še druge.« Kazimir Mohar Iskra Elementi, Kostanjeviška Iskra sodeluje z Mmolto Industrijska elektronika je začela pred novim letom tesneje sodelovati z znano japonsko tovarno fotokopirnih strojev Minolto. Sprva bodo te stroje v Kostanjevici sestavljali, nadejajo pa se, da bodo ze v kratkem začeli vanje vgrajevati tudi nekaj svojih izdelkov, kot npr. tiskana vezja. Uspešno sodelovanje s Ferromotom, generalnim zastopnikom Minolte v Jugoslaviji, je odprlo kostanjeviški Iskri tudi vrata na področje fotokopirnih strojev. Pogovori so se začeli že pred kakšnim letom dni, Industrijska elektronika je nato v lanskem tretjem četrtletju uvozila za potrebe servisiranja večje količine rezervnih delov, prvi fotokopirni stroji v delih pa so prišli nekaj pred novim letom. Gre za izredno kakovostne naprave, in sicer za štiri tipe, od manjšega EP 270 do največjega EP 650 Z. Seveda lahko stroje kupijo Iskrine temeljne oz. delovne organizacije. Naročila sprejemajo ali v kostanjeviški Iskri ali pa pri Ferromotu. Fotokopirne stroje je mogoče kupiti za dinarje, pri Ferromotu, ki je še naprej zastopnik Minolte, pa tudi za devize. Industrijska elektronika je v tej kooperaciji z Minolto poskrbela tudi za servisiranje, po-trošni material in podobno. Dr Iskra Kibernetika Prodor sodobnih tehnologij Predstavljamo enoto elektrod* sestavov V Iskri Kibernetiki je bilo leta 1986 dogovorjeno, da se bo združila proizvodnja tiskanih vezij iz Tovarne števcev, Tovarne stikal in Inženiringa. Tako naj bi z enotno proizvodnjo dosegli gospodarnejše delo in bolj kakovostne izdelke. prenašajo tudi proizvodnjo za individualni program. Za Tovarno stikal izdelujejo vezja za pri-bliževalna stikala in IRK. Pozneje bo prenešena še proizvodnja sestavov za TOZD Inženiring. Tudi DO Električno orodje načrtuje uvajanje elektronike v svoje izdelke. »Sodelovanje EES z omenjenimi TOZD ter DO ERO je uspešno, proizvodnja poteka le z manjšimi motnjami. Upamo, da bomo opravičili zaupanje vodstva delovne organizacije, da bomo boljši, hitri in še cenejši,« pričakuje vodja EES, mag. Globočnik. »Pomembna pridobitev v EES je tudi novo repalno skladišče, ki bo podprto z računalniškim sistemom TRIGLAV. V skladišče bomo prenesli vse elektronske komponente Nova enota za izdelavo elektronskih sestavov je organizirana v TOZD Razvojno-tehnolo-ški center, ki ima v Kibernetiki največ izkušenj na področju razvoja novih tehnologij in uvajanja poskusnih in prototipnih serij izdelkov. Enota elektronskih sestavov (EES) ima lastne oddelke: gospodarsko pripravo proizvodnje, proizvodnjo in kontrolo kakovosti. Za ekonomske zadeve pa skrbi ekonomski oddelek v RTC. Enoto elektronskih sestavov vodi mag. Peter Globočnik, ki je skrbel tudi za organizacijske in kadrovske priprave. »Proizvodnja tiskanih vezij od julija 1987 poteka v preurejenih prostorih (II. nadstropje objekta 46). Premagati je bilo treba številne težave. V DO smo se sicer dogovorili, da bomo združili sredstva in kadre, vendar so temeljne organizacije obdržale najboljše delavce. Sami smo morali iskati ustrezne delavce. Nekaj smo jih začasno dobili izTe-lematike — in te letos nameravamo redno zaposliti. Opremo smo dobili iz Tovarne števcev, spajkalni avtomat nam je posodila Tovarna instrumentov, da smo lahko zagotovili nemoten potek proizvodnje,« je pojasnil mag. Globočnik. V nekaterih delih Kibernetike se še kaže določeno nerazumevanje in premajhna pripravljenost za uvajanje skupne proizvodnje elektronskih sestavov, kar pa ni prav. Čimprej bi morali tako proizvodnjo združiti v EES. Proizvodnja uspešno teče Izdelava vezij za redni program Tovarne števcev skoraj v celoti poteka v EES, postopno Mag. Peter Globočnik m I l \ Avtomatsko spajkanje Vstavljanje komponent na tiskana vezja iz Števcev, Stikal in Inženiringa. Lani smo izdelali potrebne programe. Letos poteka proizvodnja elektronskih sestavov povsem samostojno.« Sodobna tehnologija V Enoti elektronskih sestavov uvajajo tudi novo vrsto proizvodnje, tehnologijo GOB, po kateri delajo kartice za nadzorni sistem SEZAM, ki ga sestavljajo v Tovarni mehanizmov v Lipnici. Sistem SEZAM je tudi pri vhodu v EES in v oddelek tehnologije GOB tako, da nepoklicani ne morejo v te delovne prostore. SEZAM uporabljajo tudi za evidentiranje delovnega časa in obračun osebnih dohodkov delavcev v EES. V EES bodo izdelovali tudi elektronska vezja v tehnologiji SMD za nove izdelke iz razvojnega načrta Kibernetike. Med prvimi takimi novostmi bo diskovna enota. Značilnosti novih tehnologij Mag. Globočnika smo prosili še za pojasnila o novih tehnologijah: »V EES izdelujemo kartice za SEZAM, kjer smo uvedli obe tehnologiji (SMD in GOB). Elektronske komponente SMD pritrjujemo na tiskana vezja s prevodnimi lepili, ostale komponente pa povežemo s tankimi vezmi (bondi). Imamo sodobno uvoženo opremo, delo pa je izredno zahtevno in naporno, saj poteka pod mikroskopom. Način dela in zahteva po čistoči sta še strožja kot v drugih delih enote. Vsi delavci imajo zaščitne obleke in obuvala, v delovnih prostorih je prepovedano jesti in kaditi. Za te namene smo uredili poseben prostor, kjer si lahko tudi kaj skuhajo. Proizvodnja kartic za SEZAM teče nemoteno. Taka vezja bodo potrebna tudi za druge izdelke in ne le za diskovne enote. Za tehnologijo SMD imamo vso potrebno laboratorijsko opremo. Omenim naj tudi novo pozicio-nirno mizo za nanašanje komponent, ki jo krmili računalnik. Dobili bomo še nekaj takih miz in sodoben avtomat za nanašanje komponent. Za razvojni oddelek Tovarne števcev bomo izdelali prve prototipe za elektronski program. Pričakujemo tudi njihova naročila za redno proizvodnjo.« Sposobnih sodelavcev se vedno manjka , "Največ zaposlenih smo dobili iz Števcev , Stikal,« pravi mag. Globočnik. »Nekaj de-®vcev nam je posodila Iskra Telematika. 'jub tem ne zmoremo vsega dela, zato so Potrebne nadure. Dobiti bomo morali nove ^delavce, zlasti še, če bomo proizvajali tudi -j. • vezja za Inženiring in Električna orodja. n° ne bo lahko, saj je zaposlovanje omeje- Sedaj dela v EES 50 do 54 delavcev. To so slavci v proizvodnji in v oddelkih, ki smo |in Predstavili.« ~~ Kakšne delavce potrebujete? »Za serijski proizvodni program lahko aPoslimo priučene delavce z večletno prak-Ni nujno, da so poznavalci elektronike, shtevamo pa znanje iz priprave kompo-ePt in poznavanje elektronskih sestavin. V bfa!!*1 oddelkih želimo vsaj srednjo izo-azbo, zaželena je elektronska smer. Sicer pa 'sčemo predvsem delavce z višjo šolo. ^čunalniško ^miljenje proizvodnje t ' Vodenje tako zahtevne proizvodnje zah-sodobnejše metode dela. Kako boste to Zmogli? »Poakrbeli bomo tudi za računalniško miljenje naše proizvodnje z računalni-v .lrn sistemom TRIGLAV, ki ga bomo dobili stošnjem letu. Programsko opremo že ,j'Povijamo. Sistem bo omogočal interak-turi ° del° na šestih terminalih, povezan bo u?1 z enakim sistemom, ki ga bodo kupili v Pzeniringu zah Unaln'®ko vodenje naše proizvodnje ntevajo že značilnosti dela in material-I 9a Poslovanja. Uporabljamo veliko števi-dr\h0rnP°nent> ki imajo različno življenjsko D . °- Klasično skladišče za nas ne bi bilo nalrv6-™0, V re9alnem skladišču, ki bo raču-ra ni®k° vodeno, bo material pregledno (I yrsčen, tudi po datumih. Klasično vo-ra-nle teh zalog bi bilo prezamudno, zato bo te Unalniško vodenje pomembna pridobi-izri tehnologijo, kosovnični proces ter za elavo delovnih dokumentov. Računalnik ir——> i Priprava komponent bodo koristno uporabili tudi v naši gospodarski pripravi in v kontroli kakovosti. Sistem, ki smo ga naročili pri Iskri Delti, je kompatibilen z osrednjim računalnikom IBM v računskem centru Kibernetike, ki pa Enoto elektronskih sestavov sestavljajo: nabava komponent (GPP), vhodna kontrola, skladiščenje, proizvodnja (priprava komponent na osnovi predhodnih naročil, predraz-delnilnica, vstavljanje na plošče TIV, avtomatsko spajkanje, pranje in re-paratura (popravila), funkcijska kontrola vezij. še ne deluje. Tako si bomo kasneje lahko pomagali z izmenjavo informacij s centralnim računalnikom. S tem naj bi pripomogli k boljšemu poslovanju v celotnem sistemu Kibernetike.« Zahteve po vrhunski kakovosti vhodnih komponent »Že pri prenosu komponent iz skladišč Števcev, Inženiringa in Stikal je vhodna kontrola ugotovila številne pomanjkljivosti,« nam je povedal mag. Peter Globočnik. »V preteklosti je bilo veliko zgrešenega, posledice so hude. Samo pri materialu iz Inženiringa smo morali zavrniti kar 88% komponent. V decembru so bile odkrite še druge nepravilnosti in bo ugotovljena škoda še večja. Zelo me skrbi kakovost komponent. Z dobavitelji navezujemo stike in pospešeno izdelujemo prevzemne predpise, ki jih za marsikatero komponento nismo imeli. Zato je prišlo do omenjenih napak. Delavci v oddelku za kontrolo kakovosti v EES si zelo prizadevajo, da bi delo na tem področju izboljšali. Verjetno nam bo slaba kakovost komponent tudi v prihodnje delala velike preglavice. Če komponente niso dobre, ne moremo razmišljati o vrhunski funkcionalnosti kakovosti tiskanih vezij. Nered pri repromaterialu je tudi posledica slabega dela razvojnih oddelkov, ki so uporabljali razne komponente — niso pa poskrbeli za ustrezne prevzemne predpise. Zato vhodna kontrola ni mogla preverjati nabavljenih elektronskih komponent. V določenih krogih so se že sprijaznili z novimi zahtevami, tako kot imajo zadeve bolje urejene v drugih delovnih organizacijah, npr. v Tele-matiki. Pri nas smo ta vprašanja nekoliko zanemarili. Če bomo probleme reševali sproti, jih bo manj. Predvsem pa bo manj reklamacij zaradi neustrezne kakovosti vhodnih komponent.« Alojz Boc Foto: I. Okršlar Funkcijsko testiranje tiskanih vezij v končni kontroli Dodelava oziroma reparatura vezij 12. stran Povzemamo_____________________________„ Dr. Peter Kraljič je v izredno zgoščeni obliki podal ključna dejstva za uspešnejše poslovanje v našem okolju. Njegovo izvajanje velja tudi za Iskro in še posebej za Iskro Telematiko. Predlagam, da članek skrbno preberete; večino smernic, ki jih podaja, smo v zadnjih nekaj letih v naši delovni organizaciji vztrajno ignorirali. V sedanjem obdobju reorganizacije in sanacije si ne moremo privoščiti, da jih ne bi upoštevali, čeprav bo to od nas zahtevalo večje napore, več znanja in predvsem drugačen način razmišljanja in obnašanja. Georg vvirth Bo Slovenija postala evropski Singapur? Dr. Peter Kraljič, direktor McKinseya iz ZR Nemčije, trdi, da ima naša republika lepo priložnost za razvoj predvsem zaradi znanja, nizkih stroškov in lege na pragu stare celine. Je izkušnje uspešnih podjetij iz tujine mogoče prenesti v jugoslovansko okolje? Kako voditi moderna podjetja, da bodo čimbolj fleksibilno delovala v svetovnem gospodarstvu, ki ga spreminjajo nove tehnologije, novi konkurenti in trgi ter nove organizacijske oblike? Kje so prednosti naših podjetij pred tistimi iz tujine? Receptov seveda ni, so pa zgovorni primeri uspešnih tujih podjetij, ki so učinkovita tudi v negostoljubnih okoljih. »Slovenska podjetja imajo pred drugimi nekaj prednosti, na primer cenejšo delovno silo kot na zahodu, kar pomeni nižje stroške; ta konkurenčna prednost omogoča investicije v nove izdelke in preboj na nove trge. Dobičke je mogoče usmeriti v izdelke, ki so danes še na razvojnih deskah,« trdi dr. Peter Kraljič, direktor McKinseya iz ZR Nemčije. Dr. Peter Kraljič, slovenski rojak, je o dejavnikih uspešnega podjetništva govoril vodilnim delavcem v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri GZS na Brdu pri Kranju. McKinsey je ena izmed največjih svetovalnih organizacij na svetu s šestdesetletno tradicijo. Izkušnje vodilnih svetovnih podjetij kažejo, da je prilagodljivo decentralizirano podjetje, ki ga vodstvo vodi čimbolj neposredno. Naloga vodstva niso samo širitev na nove trge, varnost investicij, naložbe v kadre, pač pa tudi skrb za nizke stroške in ohranjanje prednosti pred konkurenco. »Uspešno vodstvo tudi ve, kdaj mora umakniti določen tržno nezanimiv izdelek iz proizvodnje, vedeti pa je treba, da slovenska podjetja ne morejo obvladovati vseh tržnih segmentov na svetovnem trgu, zato si je treba izbrati nekatere trge in nekatere izdelke, ki jih razvijajo. Če podjetje prepozno opazi, da izdelek ni uspešen, ali pa, če posluje v okolju, kjer potrošniki pokupijo vse, izgubi samokritičnost. V svetu že dolgo izračunavajo minimalne stroške (Gore Cost Concept) za izdelavo nekega izdelka. Stroški namreč dolgoročo ovirajo razvoj, zato se nikomur ne bi smelo zdeti nenormalno, če kupi vtu-jini izdelek, ali surovino, ki je doma dražja,« pravi Kraljič. Uspešno vodstvo tudi poskrbi za dober prehod med vodenjem in izvajanjem, med strategijo in vsakodnevnimi nalogami. Medtem ko pri nas še vedno rajši poslujemo z zalogami, za vsak primer, je v tujini uveljavljeno načelo just in time. Polizdelke sproti vozijo v tovarno. Sicer pa je nekatere elemente v podjetju mogoče zelo hitro spremeniti, na primer organizacijsko strukturo, zamenjati ljudi; dlje traja izdelava strategije, še več je treba za usklajen razvoj podjetja, s katerim bodo ljudje živeli. Najpomembnejša je naložba v ljudi, ki morajo delati v ustvarjalnem, odprtem okolju. »Ljudje morajo čutiti, da se direktor zanje ne zanima samo z glavo, ampak tudi s srcem,« razlaga Kraljič, ki je prepričan, da morajo biti v vodstvu podjetja samo najbolj sposobni, ker bodo le-ti lahko vzgojili dobre kadre. Vsak, ki dela, dela tudi napake; iz njih se je treba učiti. Je sploh mogoče uspešno gospodariti? Značilnost uspešnih podjetij je, da se razvijajo, rastejo, čeprav ne prehitro, ker so za vse strukturne spremembe potrebne določene prilagoditve. Dobra podjetja rastejo navznoter, sistematično vzgajajo vrhunske managerje (Kraljič: »Nevarni so ljudje, ki se nočejo razvijati, hočejo pa položaj!«) tako, da staro vodstvo vedno neboleče lahko nadomesti novo. Vodilni ljudje morajo pravilno razumeti funkcije podjetja (ne pa, da izgubljajo čas z reševanjem malenkosti, ki jih ne znajo rešiti podrejeni); izjemno pomemben je razvoj kot vir novih izdelkov, vse večja je vloga informacije in usposobljenih ljudi. Vodilni delavec mora slediti razvoju v svetu, razumeti gonilne sile v svoji industriji, kako skrajšati razvojne cikle nekega izdelka, kako v tradicionalne industrije vsaditi nove proizvodnje; slediti mora konkurenci, ki išče prihodnosti v združevanju. Kaj mora spremeniti slovenska i industrija? Večina podjetij nima sredstev za naložbe v razvoju (vsaj 5 do 10 odstotkov denarja bi morali takoj usmeriti v raziskave), če razpolagamo s staro tehnologijo in omejenimi sredstvi, ni smiselno usmerjati se v surovinsko intenzivne izdelke, pač pa v pamet, v moderne tehnološke postopke, v kadre, v izobraževanje vodstva. Nenehno se je treba spreminjati; dr. Kraljič celo trdi, da je uspeh že prva stopnica neuspeha, saj na vrhuncu človek začne delati napake. Organizacijski okvir naših podjetij je modem, nismo pa ga dodobra izkoristili. Približno 80% dejavnikov uspešnosti je veljavnih kjerkoli v svetu, trdi Kraljič, splošne resnice je treba prilagoditi svojemu okolju. V podjetju mora vladati ugodna motivacija, predpogoj zanjo je odgovornost. Dobro vodstvo je vzor zaposlenim: za vsakega vodilnega je znano, kaj dela, kaj zna, točno se ve, kdo je odgovoren za neko nalogo, nikomur pa ljudje ne zaupajo, če ni strokovnjak, če ne skrbi za ljudi, če ne tvega, ne sodeluje z drugimi in ne zaupa sebi. Dr. Kraljič je prepričan, da Slovenija lahko postane evropski Singapur: zaradi ogromnih možnosti v talentiranih ljudeh, zaradi znanja, prednosti zaradi nizkih stroškov in lege na pragu stare celine. Receptov pa seveda ni... Zaščita telekomunikacijskih naprav pred atmosferskimi praznitvami Ob sejmu elektronike v Ljubljani in po njem se je odvijalo nekaj seminarjev o prenapetostni zaščiti v telefoniji in drugi elektroniki, ki so hoteli dati odgovore, kako se zavarujemo proti streli in drugim induciranim motnjam. Sponzor vseh je bila Iskra Elementi Keramika, ki je v okviru SOZD Iskra nosilec reševanja tozadevnih problemov. Prenapetosti so zlo sodobne elektronike. Poznane mere prenapetost-ne zaščite so postale nezadovoljive. Občutljivi podsestavi v javnih telefonskih govorilnicah, telefonskih hišnih centralah, na terminalih, modemih in mnogokje drugje, so sestavljeni iz elektronskih sklopov z vgrajenimi tranzistorji in občutljivimi integriranimi vezji. Atmosferske praznitve s tokovi 2.000 do 50.000 Amperov, a v alpskih predelih tudi do 200 KA, ogrožajo varnost osebja, uničujejo, ah povzročajo okvare na napravah in kablih in povzročajo motnje na telekomunikacijskih zvezah. Po veljavnih tehničnih predpisih zaščita na glavnih razdelilnikih avto- matskih telefonskih central ni potrebna. Pri nas zato pri projektiranju central uporabljamo predpise tujih firm, ki so posredovale licence. Čeprav so pri projektiranju, izvajanju in prevzemanju bili izpolnjeni vsi pogoji, so zaradi atmosferskih prazni-tev zgorele v samem mestu Ljubljani ATC v Smeltu (po Ericsonu iz Švedske), v pošti Moste (po BTM) in v Kopru (zaščita po Siemensu). Po dopolnilni zaščiti se take okvare niso ponovile. V Kopru je prišlo do eksplozije Siemensovega varistorja in požara v centrali, ker je bil napačno izbran v epoksi plastični zaščiti in plini, ki so se razvili pri visokih tokovih ob preboju, niso imeli izhoda. Na kraškem področju je težko zagotoviti zahtevano prehodno upornost pod 5 Ohmi. V pomoč je izredno hitra dioda, ki pa ne prenese večjih moči. Praksa je izsilila rešitve, ki so se pokazale kot odlična zaščita pred udarci strele pa tudi pred nezaželenimi induciranimi napetostmi. S kombinacijo zaščitnih podsklopov s postopnim vgrajevanjem varistorjev, plin- skih odvodnikov, dušilk, iskrišča in dvosmernih hitrih diod, je PTT Ljubljana uspela v popolnosti rešiti problem odvajanja visokih napetosti in tokov od naprav. Glavni zaščitni element je tu varistor, ki ga proizvaja Iskra Elementi, TO Keramika, v d urez zaščiti. Pri tvorjenju plinov le-te površina prepušča in se nato varistorji sami regenerirajo. Varistor je nelinearni element, pri katerem pride z večanjem napetosti proti kolenu do izredno hitrega znižanja upornosti in je tako idealen element za zaščito elektronskih podsklopov. Zelo visoke tokove, tudi do nekaj tisoč amperov, zveze proti zemlji v času 25 miliardink sekunde. Prenese več takih sunkov. Plinski odvodnik je 20 krat počasnejši in zato za bližnje udarce strele to varovanje ne zadostuje. Zaradi stalnih okvar in relativno visokih stroškov je PTT Ljubljana uvedla dopolnilno zaščito z napetostno tokovnimi varovalnimi slogi za kompleksno zavarovanje enega telefonskega voda (parica 1x2). S takimi kombinacijami zaščite v zadnjih štirih letih ni niti enkrat prišlo do poškodb te- lekomunikacijskih naprav (hišne centrale, telefonske sekretarske garniture, javne govorilnice, dvojčki na zračnih vodih, zaščita informacijskih terminalov). Pri naključnih prednapetostnih primerih so od udarcev strele bile poškodovane le zaščitne enote, ali posamezni elementi v njih. Proizvajalci telefonskih central izvajajo le minimalno prenapetostno zaščito po kriterijih za evropske razmere v sami centrali, kar pa za naše pogoje, s številnimi atmosferskimi praznitvami in raznoliko komunikacijsko mrežo ni dovolj. Iskra Keramika se vključuje v posamezne projekte zaščite. Poleg samega zaščitnega elementa je sposobna podati odgovore na posebne zahteve in izdelati zaščite za delno in popolno zavarovanje pred strelo in drugimi prenapetostnimi nadlogami. Problematika zaščite sodobne elektronike pred strelo in induciranimi prenapetostmi ni prisotna le na področju telekomunikacij, ampak povsod, kjer so sodobne in občutljive elektronske naprave izpostavljene prenapetostim. Vladimir Murko XIII. srečanje šahistov JLA in Iskre V počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade sta Šahovski društvi Iskra Ljubljana in Sloga Ljubljana priredili tradicionalni šahovski dvoboj med pripadniki JLA Ljubljanskega armadnega področja in šahisti Iskre, oz. civilisti mesta Ljubljane. Ta, že XIII. šahovski dvoboj so odigrali v petek 11. decembra 1987 ob 17. v dvorani doma JLA v Ljubljani na Trgu OF 13. Tokrat se gaje udeležilo 100 šahistov, 50 iz vrst JLA in 50 civilistov. V imenu Šahovskega društva Iskra je navzoče šahiste pozdravil predsednik Aleskander Čerče, v imenu JLA pa major Jože Konda. V spomin na to srečanje sta si izmenjala tudi lepi spominski knjigi in si čestitala za dan JLA. Dvoboj sta vodila Stane Glasser v imenu JLA in Pavle Jereb v imenu Iskre. Pred pričetkom tekmovanja sta organizatorja izžrebala po pet spominskih daril, tako za šahiste JLA in tudi Iskre. Vsi prisotni so prejeli tudi značke doma JLA in se lahko brezplačno okrepčali s skodelico kave in kozarcem osvežilne pijače. Rahla premoč šahistov JLA je dvoboj naredila izredno zanimiv tako, da se je v dveh urah, kolikor je dvoboj trajal, nagibala tehtnica zmage enkrat na eno, drugič na drugo stran. Odločitev je padla šele v zadnjih minutah Igre tako, daje bil končni rezultat 27:23 v korist igralcev JLA, ki so tokrat že drugič- zapored osvojili prehodni pokal, ki bo eno leto, t.j. do prihodnjega srečanja, krasil športno vitrino doma JLA. Izlet invalidov Rezultati dvoboja so bili naslednji: Deska T 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. Ekipa JLA Ekipa Iskre Rezultat Aljoša Grosar Vojko Srebrnič 0,5 : 0,5 Sami Ademi Tomaž Navinšek 1 :0 Boris Budimir Vladimir Lagudin 0,5 : 0,5 Ljubiša Miličevič Peter Lagudin 0:1 Goran Topič Vojko Kuk 1 :0 Mirko Šribar Igor Jelen 0:1 Stanko Nikolič Jože Miklavec 0 :1 Predrag Ninovič Drago Čopoič 1 :0 Miroslav Francoski Artur Jack 1 :0 Bratislav Veljkovič Andrej Erman 1 :0 Mirko Troha Rudi Kladnik 0:1 Dušan Kutin Marjan Butala 1 : 0 Dragomir Ilič Milan Bjelič 1 :0 Darko Vidakovič Živorad Andrejič 1 : 0 Zoran Nanasijevič Boris Troha 0,5 :0,5 Alojz Cetl Jože Špende 0,5 : 0,5 Šefčev Iberdamaj Bogdan Brezigar 1 :0 Ljuban Šaša Milovan Rulič 0:1 Milan Šutanovac Iztok Sračič 1 :0 Mladen Boškovič Vasilije Pisič 0,5:0,5 Darko Rak Alenka Čebela 0:1 Rade Micič Kostja Konvalinka 0:1 Boris Ilc Dušan Čebular 0,5 :0,5 Marjan Albaneže Marjan Štempihar 0,5:0,5 Zoran Krstič Dane Černe 0:1 Rudi Blas Lado Hren 0:1 Milan Perič Alojz Gorjup 1 :0 Savo Sretenovič Juriča Zadravec 1 :0 Branko Čopič Drago Pergar 0:1 Stevo Reljič Anton Jerina 0,5:0,5 Petar Badnjar Leopold Kočevar 0:1 Djordje Lazarevič Marjan Černe 1 :0 Dušan Vukelič Zdravko Petrič 0:1 Svetislav Stoičič Miroslav Milič 0,5:0,5 Željko Gudelj Lasto Popovič 1 :0 Predrag Mimovič Stane Soačn 1 :0 Miodrag Musič Olga Polak 1 :0 Rajko Perkovič Olga Štempihar 1 :0 Rade Mandič Andrej Vošpernik 1 :0 Zoran Vučkovič Boris Savkovič 0:1 Dušan Gubernič Milorad Tomič 0:1 Milinko Živojinovič Borivoj Dudek 1 :0 Mile Mirovič Rafael Svetic 1 : 0 Šečiri Hiseni Mirko Čakarič 0:1 Ibiš Neziraj Milorad Kneževič 0 : 1 Golub Kostič Milan Černe 0 :1 Hija Popovski Ivan Rikato 0,5 :0,5 Stašo Gudulič Janko Hribernik 1 :0 Stašo Sidorovski Vinko Filipčič 1 :0 Novo Petrušič Lado Anžur 0:1 Končni rezultat: 27 : 23 Pavel Jereb Ob koncu lanskega leta se nas je skupina devetih upokojencev in še aktivnih članov-invalidov iz TOZD Mehanizmi priključila k izletu, katerega organizator je bil ERO-KIBERNETIKA. Ob 7. smo »štartali« izpred ( Creine proti Kočevju, s sprotnim postankom v Ribnici. Tu smo si ogledali posebnosti župnijske cerkve Sv. Štefana z izjemno lepima zvonikoma (glej sliko), ki je zamisel in mojstrovina J. Plečnika v dokončni izvedbi njegove učenke (zaradi smrti J. Plečnika). Grad z urejenim parkom daje svojevrsten pečat mestu. Po nekaj kilometrih smo se že ustavili v »medvedji deželici« — Kočevju. Ogledali smo si katedralo ob Rinži in pa zanimiv versko-kulturni spomenik — cerkev na Trati, katere zunanjščino so pred nedavnim z veliko vztrajnostjo obnovili in ji daje dostojen videz. Za vsa pojasnila nam je bil velikodušno na voljo tamkajšnji dekan Božidar Metelko. Posebnost mesta Kočevje: Mesto Kočevje je 1971.1. slavilo petstoletnico pridobljenih mestnih pravic. Leto nastanka prve naselbine in točnega kraja prvotnega naselja Kočevja ni utrjeno, iz zgodovinskega arhiva pa je znano, da je bilo to že pred šest sto leti. Pridobitev mestnih pravic je razvidna iz zgodovinskega arhiva, ugotovljeno pa je, da so bile podeljene z ukazom cesarja Friderika III, ki je Kočevje povzdignil v mesto in mu dal mestno pravo leta 1471. Mesto je dobilo sodnika in mestni svet ter štiri letne in dva cerkvena sejma. Dobilo je tudi svoj mestni grb in pečat. Mestna Larva je belomodra. Leta 1471 je dobilo mesto v najem tudi deželno sodišče. L. 1654 je dobil Tur-jačan Janez Vajkard (živel od 1615-—1677) od cesarja Leopolda pravico kovati svoj lastni denar — »tolarje«, ki so bili v rabi do 1806.1. Kneza Karla Jožefa Turjaškega je cesar Leopold leta 1791 z diplomo povzdignil v vojvodo in kočevsko gospostvo v vojvodino. Iz novejše zgodovine je najpomembnejše, da je v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1943.1. sredi vojne vihre zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki so bili izvoljeni na javnih zborovanjih s tajnim glasovanjem iz vseh osvobojenih ih neosvobojenih krajev Slovenije in zamejstva. Piše se tudi burna povojna zgodovina Kočevske. Prek Stare Cerkve — Suhe krajine smo nadaljevali pot v dolino Krke na kopanje v Dolenjske Toplice. Skupno kosilo nas je čakalo na Stari gori, t.j. cca. 20 minut vožnje z avtobusom v Smeri Trebnje—Mokronog, na dokaj lepi in razgledni točki. In tako so nam te zlate urice veselja in prijetnega kramljanja ob lepem vremenu kar prehitro minile in smo že pred 20. srečni in zadovoljni prispeli nazaj v Kranj. Nekaj sedežev v avtobusu je bilo namreč praznih, zato se mi zdi umestno pripomniti, daje vsakomur, ki se iz kakršnih koli razlogov tega izleta ni udeležil, lahko samo krepko žal. Pri DU Kropa tudi sam vodim animacije in večkrat tudi organiziram izlete, zato dobro vem koliko priprav in dela je potrebno, da se to realizira. Nič koliko prikritih skrbi vodič (mislim vodiča v pravem pomenu besede) obdrži za sebe! Izkoriščam še priložnost, da dam javno priznanje in pohvalo vodiču Šenku. Le redko kdo se tako potrudi, kot se je za ta izlet potrudil prav on, daje izlet potekal tako brezhibno in vzradoščeno. Vsega tega kar nam je do potankosti ljubeznivo pojasnjeval in razlagal ni najti niti v leksikonih, niti v nalašč zato pripravljenih vodičih, ki so neobhodno pomagalo vodičem, on je talent za vodiča, ki presega celo najboljše poklicne vodiče. V imenu udeležencev iz TOZD Mehanizmi še enkrat hvala, tako organizatorju, kot vodiču Šenku. Upam in želim, da bi se na podobnih izletih še srečali. IVAN MIHELIČ Podlistek Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Naš sogovornik Vladimir Logar Nova tovarna — temelj indijske elektronske industrije Sodeč po odrezkih in indijskega časopisja so vsi v angleščini natisnjeni časniki (drugih v indijskih jezikih urdu, marathi in guja-rati žal ne razumemo) pohvalno pisali o sodelovanju družbe z našim združenim podjetjem in nasploh odobravali tudi nadaljnji razvoj. Naše bralce bi verjetno zanimali nekoliko obširnejši podatki o novi tovarni, njeni okolici in zlasti ljudeh, ki so zaposleni v njej? Družba ASIAN ELECTRONICS Ud ali okrajšano AEL je zgradila poslopje za novo tovarno v 45 km oddaljenem industrijskem središču v Thani. Tod je koncentriranih še kakih deset, vendar manjših tovarn. Tovarna je locirana ob vznožju več sto metrov visokega hriba. Okolica ni zanimiva in izgleda celo močvirnata. Ljudje v okolici žive v dokaj primitivnih kočah spletenih iz bambusa. Do tovarne vodi asfaltirana cesta. Vsi delavci se vozijo z avtobusi iz Bombaya, ker v okolici sploh ni hiš. V tovarni delajo delavci in delavke v dveh izmenah. Moški nosijo že evropska oblačila, medtem ko imajo ženske še vse tradicionalna bela oblačila. Žal se z delavci zaradi jezika nisem mogel pogovarjati, pač pa me je takoj. obkrožila grupa indijskih mladeničev, ki so bili na praksi v naših tovarnah. Nagovorili so me v slovenščini in mi izročili mnogo pozdravov za prijatelje, s katerimi so se tako dobro razumeli pri nas in ki so jim omogočili kar se da prijetno bivanje med nami. Kakšno mnenje imajo Indijci o nas Jugoslovanih in nasploh o Evropejcih in kaj si obetajo od nadaljnjega sodelovanja z našim podjetjem? Za Jugoslavijo vedo, da je v Evropi in kar prihaja iz Evrope, menijo, daje vse dobro. Nekatera jugoslovanska podjetja, ki so delala v Indiji, sojih precej razočarala, zato so bili — lahko rečem — presenečeni nad tako dobrimi rezultati poskusne proizvodnje elementov. Dobili so vtis, da smo velikansko svetovno podjetje, na katerega se lahko zanesejo. To nas še posebej zavezuje, da bomo naše obveznosti še naprej in v dogovorjenih rokih izpolnjevali. Vsi vodilni indiiski državniki so izrazili iskreno željo še po nadaljnjem sodelovanju z nami in nado, da še veliko pričakujejo od nas za hiter razvoj njihove elektron- ske industrije. Seveda jih ne smemo v tem razočarati. OTVORITVENA SVEČANOST Z MEDNARODNIM POUDARKOM Pismo, ki gaje poslal generalni direktor indijske tovarne g. Bhat našemu vodstvu podjetja, naj se generalni direktor udeleži slovesne otvoritve v Indiji, nadalje posebno pismo predsedniku SFRJ maršalu Titu o zaključnih delih pri izgradnji nove tovarne ter naposled sama prisotnost najvišjega državnega predstavnika republike Indije dr. S. Radak-rišnana daje slutiti izredno pomembnost nove tovarne. Kdo je bil navzoč pri otvoritvi in kako je potekala otvoritev tovarne? Poleg predsednika indijske re- GOVOR VLADIMIRJA LOGARJA OB OTVORITVI TOVARNE V čast mi je govoriti tu pred vami in Vam prinesti pozdrave 14.000 dela vcev Združenega podjetja Iskra v Jugosla viji ob priliki otvoritve nove tovarne elektronskih elementov. Postavitev te tovarne je velik uspeh ne samo za združenje Asian Electronics Limited, ampak predstavlja tudi važen mejnik na poti napredka elektronske industrije v Indiji, pri čemer bo razvoj elektronike v Indiji zelo pomemben faktor na daijnjem napredku Vaše dežele. Jugoslovanska elektronska industrija je v zadnjih 20 letih dosegla ogromen razvoj in predstavlja danes zelo velik in pomemben delež v jugoslovanski ekonomiki. Ugodna politična klima, ki že leta veje med Indijo in Jugoslavijo se odraža že od početka v ekonomskem in tehnološkem sodelovanju. Primer dobrega in prijateljskega sodelovanja med Iskro in Asian Electronica Limited je očiten. Ta zveza predstavlja več kot komercialne stike — temelji na sodelovanju in proizvodnji terrezui-tira v pomoči in izmenjavi tehničnih izkušenj. Tako sodelovanje ima trajne vezi in je v interesu obeh partnerjev. Izjavljam, da bo Združeno podjetje Iskra, v okviru lastnih zmožnosti, vedno z zadovoljstvom nudilo sodelovanje in tehnično pomoč v zaželenem obsegu. Globoko sem prepričan, da ta tovarna predstavlja simbol nadaljnjega razvoja elektronske industrije v Indiji. V imenu tovarne Iskra iskreno čestitam vodilnemu in tehničnemu osebju Asian Electronics Limited, ki so v tako kratkem času osvojili uporabo moderne tehnike in tehnologije v proizvodnem procesu svoje tovarne. Ta njihova izkušenost je ena izmed glavnih zagotovil za nadaljnji razvoj. Prepričan sem, da bodo zmožni doseči še večje cilje in izpolnili vse ambicije v svojem prihodnjem razvoju. publike so bili na slovesni otvoritvi navzoči še: poglavar verske skupnosti njegova svetost H. H. dr. Syedna Mohammed Burha-nuddin Sheb, dr. P. V. Cherian, j guverner države Maharashtra, Shri V. P. Naik predsednik vlade države Maharashtra, dr. Uvalič i jugoslovanski ambasador v Indiji, Bulat jugoslovanski konzul v Bombayu in številni poslaniki predvsem arabsko govorečih držav. Že začetek slovesnosti je bil ; zelo zanimiv. Najprej je bila nekaka skupna molitev, ki jo je pričel poglavar verske skupnosti dr. Syedna, nato so se zvrstili na govorniškem odru direktor Bhat, predsednik vlade Naik, ambasador dr. Uvalič, nato nek član indijskega parlamenta, kot predzadnji sem govoril jaz in kot zadnji predsednik republike dr. Rada-krišnan. Predsednik republike je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče pri otvoritvi nove tovarne in jo označil kot primer dobrega sodelovanja med Jugoslavijo in \ Indijo. Navzoči so si nato ogledali celotno proizvodnjo v tovarni in še posebej izdelke — sestavne dele ter tudi sortiment elektronskih merilnih instrumentov, ki jih bo predvidoma tovarna izdelovala na podlagi naše licence z našimi stroji in pri nas priučenimi strokovnjaki. Obisk v Indiji ste verjetno izkoristili tudi za razgovore o nadalj- . njem sodelovanju! z omenjeno družbo in prispevali zainteresiranim naše izkušnje pri razvoju elektronike, ali ne? Za naslednji inženiring elektronskih merilnin instrumentov se bomo dokončno pomenili čez kakih mesec dni v Ljubljani, ko bo prišla k nam delegacija družbe. Na zaključnem večeru sem odprl probleme glede televizije in radia. Poudaril sem veliko odvisnost teh panog od proizvodnje sestavnih delov in opozoril na bližnji silen razmah televizije. Mesta kot Bombay s 4 milijoni prebivalcev, Kalkuta, Delhi itd. bodo ogromen potencialni potrošnik elektronskih elementov in pametno je, da se nova tovarna pripravi na bližnjo in neizogibno ekspanzijo. Z izgradnjo nove tovarne sem opozoril predstavnike družbe o nujnosti organizacije razvoja v tovarni in oskrbi tovarne z reprodukcijskim materialom ter ne navsezadnje študiju kadrov. Leti bodo sposobni tovarno tehnološko in z novimi konstrukcijami razvijati po sodobnih načelih ekonomske rentabilnosti in hitre amortizacije. Ob koncu se je generalni direktor tovarne g. Bhat zahvalil za moj obisk in želel, da bi še vnaprej ostajalo tako plodno sodelovanje med družbo ASIAN ELECTRO- , NICS in našo Iskro. 1_Zanimivosti Mount Everest ali K-2 Katera gora je najvišja na, zemlji? To je 8.848 metrski Mount Ev erest, ali 238 m nižji K-2. To bodo ugotovili ameriški znanstveniki pomladi leta 1988 ob 35-letnici prvega ;zavzetja Mount Everesta. Letošnjega marca so namreč na novo premerili K-2 s Pomočjo satelita in ugotovili, da je Kašmirska gora za 248 m viiš ja, kot je veljalo do sedaj. Za najvišjo g oro sveta pa je veljal K-2 samo nekii j tednov. Potem so Everest spet prennerili, seveda s pomočjo satelita in rezultat je bil, da je gora za 24 m višja od prvotne meritve. Da bi odpravili miorebitne napake pri merjenju, bo nova odprava s sinovoma prvopristopnikov 31 -letnim Petrom Hi!laryjem in :24-letnim Norbum Tensingom postavila na vrhu 170 g težko prizmo, s katero bodo dokazali pravo višino, oz. kje se zemlja konča in začne neko. Za zagotovilo pa bo potrebna iše vedno Prav takšna prizma na K-2:. Konjunktura s svetniki Italijansko gospodarstvo se nahaja v nenehni krizi, vendar ne na vseh Področjih. Industrija devocionalij (križi, kipi svetnikov, podobice, ročni venci 'td.) uspeva kot le kaj. To se dogaja samo v Italiji, ker mnogi Italijani ver-lamejo v čudeže. Vsako leto gre najmanj 15 milijo-nov Italijanov na božjo pot. Promet v leh krajih doseže letno 20 (D milijard lir. Podelitev odpustkov izkoriščajo hote-1'rji n trgovci z religioznimi predmeti. V Italiji je samo 1.212 botžjih poti. na katerih častijo Devico Marijo. V Pa-tiovi žg stoletja prodajajo Koščke kute sv. Antona. Če bi čudeža o zložili vse prodane dele skupaj, bi kuta pokrila celo provinco. Pri tem pa je sv. Ja-nuarius izgubil vso veljavo v Neaplju, ker leta 1973 ni preprečil epidemije kolere. Prašiči na vrvici V Evropi velja svinjsko meso za poslastico, medtem ko imajo v Ameriki drug način prehrane. Predvsem uživajo več govejega mesa. Zadnja leta pa postajajo prašiči priljubljene domače živali, podobno kot psi in mačke. Vedno več ame-ričanov goji mlade prašiče na svojem vrtu. Čisto mlade prašičke vodijo na vrvici. Prašiči neverjetno hitro dojamejo ljubezen gospodarjev in jo tudi vračajo. Že v treh dneh se navadijo na čistočo in zjutraj veselo pozdravijo gospodarja. So pametnejši od psov in mačk ter znajo narediti vse, kar gospodar zahteva od njih. Na vprašanja odgovarjajo po svoje. Napadajo pa jih podobne bolezni kot ljudi: želodčne težave, rak in zamaščenost. Svinjski insulin je rešil življenje že marsikateremu diabetiku, pri opeklinah pa tudi uporabljajo svinjsko kožo za transplantacije. Tudi srčne zaklopke lahko presadijo s svinje na človeka. Prašiči tudi ne smrdijo, ker imajo malo žlez za potenje. Zato se v vročem podnebju tako radi valjajo v blatu, oz. vodi. Američani jih spustijo v bazene in se z njimi igrajo v vodi. Prašiči doživijo 15 let. Slutijo, da se jim bliža konec življenja, vendar znajo tudi dostojanstveno umreti. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj V spomin Giinterju Breitungu Pred novim letom smo izvedeli, da je po dolgi in neozdravljivi bolezni preminil naš dolgoletni poslovni partner iz Nemške demokratične republike in velikipn/ateli Iskre, tovariš Gun-ter Breitung Rodil se je pred 49. leti v kmečki družim. Po poklicu diplomirani inženir elektrotehnike. /e praktično vse svoje živl-/en/e posvetil razvoju, proizvodnji in vodenju nam znam tovarni relejev VEB RELAISTECHNIK iz Grossbreitenbach, DDR. Pred skoraj dvemi desetletji je Iskra Avtomatika — TOZD TELA m RGI po predvsem njegovi zaslugi navezala tesne poslovne stike, ki so z leti prerasli v uspešno ekonomsko in tehnično sodelovanje. Nepozabno je bilo vsako srečanje s priznanim strokovnjakom na področju relejev, njegovim posluhom za občasne težave in njegovim razumeva-njam za reševanje problemov. Ko smo se v maju 1987. srečali ob 30-letnici sodelovanja med kombinati DDR in Iskre v Berlinu, kjer je prejel zasluženo priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje, nismo slutili, da smo si zadnjič segli v roke. S tovarišem Breitungom je RGI izgubila priznanega strokovnjaka, vodilnega delavca m nesebičnega borca za socializem, Iskra pa prijetnega, poštenega poslovnega partnerja, kije dvignil naše obojestransko sodelovanje na zavidljivo raven. Omeniti velja se to, oa je bit velik športnik, saj je naša nogometna moštva pozna' skoraj do naj nižji h klubov, kar še dopolnjuje dejstvo, da je rad prihajal k nam in nas poznal. Vsem, ki smo poznali Gunter-ja bo ostal v nepozabnem spominu, kot prijeten m pošten poslovni partner, športnik m prijatelj. predvsem pa človek v pravem pomenu besede. Radi se ga bomo spominjali. ISKRA-A VTOMATIKA TOZD TELA Iskrine zimske športne igre bodo na Rogli Po izločilnih 'tekmovanjih v delovnih organizacijah bodo Iskrine zimske športne igre v soboto, Priprave na 26. Iskrine zimske športne igre so stekle že lansko jesen, po zadnji seji športne komisije, ki deluje v okviru Iskrinega sindikata, pa že lahko zapišemo nekaj več podrobnosti o bližnjih igrah. Seveda bomo oelotni razpis 'ger objavili že v prihodnji številki našega tednik, a. Po lanskih izredno uspešnih zimskih športnih igrah na Kobli je bila komisija sprva mnenja, da ne bi kazalo s. premmjati baja iger. Odločila se je celo že za rezervacijo, poz;neje pa se je izkazalo, da bo prav v soboto 27. februarja na Kobli več zimskih >»... iad«, povir hu vsega pa so nastopili še proti lemi s tehnično izvedbo iger. 27. februarja na Rogli. Nastala je dilema, kam zdaj7 Tudi zato. ker Iskraši nismo več zadovoljni z vsakim terenom, z vsakim izvajalcem. K sreči se je ponudila možnost, da bi bile igre na Rogli, po pogovorih s oredstavniki RTC Unior in SK Branik pa se je odločitev o tem, da bodo Iskrine igre na prelepih smučarskih in smučarsko-teka-ških terenih nad Zrečami, še bolj utrdila. In zdaj je dokončna. Vidimo se torej v soboto, 27. februarja na Rogli. Tekmovanje v veleslalomu bo na smučišču Ostruščica, začelo pa se bo ob 10-ih. Seveda bomo o podrobnostih pisali v razpisu iger, med njimi tudi o tem, kje bodo smučarski teki, ki se bodo zače- li ob 13-ih. Kot vidite bodo torej 26. Iskrine zimske športne igre trajale samo en dan. Tej odločitvi sta botrovala predvsem dva vzroka — denar in pa želja, da bi lahko oboji, smučarji in smučarji tekači tekmovali na enem kraju in isti dan m se tudi skupaj poveselili Nekaj sprememb bo tudi v številu tekmovalnih razredov med moškimi v veleslalomu, pn smučarskem teku pa bo ostalo le pri priporočilu organizatorjev, da naj tekmovalci tečejo v klasičnem. diagonalnem koraku. Novost bo tudi v točkovanju. Gre za tako imenovano interpolacijo, ko bo zmagovalec v svojem razredu dobil 100 točk. zadnji pa eno. vmesna mesta pa se bodo točkovala glede na število tekmovalcev. Seveda še naprej ostajajo pribitki za nepopolne ekipe. V zvezi s tem naj še zapišemo, da se lam kar precej prijavljenih smučarjev m udeležilo tekmovanja. Prav zato je bil eden izmed sklepov komisije tudi ta, da bodo morale delovne organizacije, seveda ob upoštevanju določenega opravičenega osipa, plačati stroške tekmovanja tudi za tiste. ki se bodo prijavili, na Roglo pa ne bodo prišli. Samo še dva podatka: Rogla je od Ljubljane oddaljena nekaj več kot 100 kilometrov, razglasitev rezultatov m podelitev medalj pa bo v lepem novem hotelu Dobrava v Zrečah. LD l POTOPIS ' Piše: Dare Bencik _ z-’ * ^ N SvX v ru ‘ NA KITAJSKO IN J 13. APRIL (ponedeljek) Proti jutru, ko smo se prebujali, nas je spet očaral pogled skozi okno na urejeno naravo. Obdelana je vsaka ped zemlje, s smislom za razporeditev hiš, polj, dreves. Vsi ljudje nekaj delajo, mnogi na poljih, čeprav je zemlja skromna, skoraj kot puščava (podobno kot v Mehiki — Siera Madre). Po zajtrku sem se pogovarjal s Kitajci in se pozanimal koliko stane kolo, saj sem videl ogromno kole-sariev. Cena je okoli 500 juanov. Še naprej sem opazoval pokrajino in ljudi. Ponekod sem že opazil bolj zelena polja, ponekod že tople grede. Podnebje je vedno toplejše. Bližali smo se cilju — Pekingu. Prej smo se za nekaj minut še ustavili ob ostankih Kitajskega zidu. Seveda smo vsi hiteli fotografirati. Tam je bil tudi spomenik prvemu inženirju Kitajskih železnic (to mi je povedal Kitajec, ki se je vračal s poslovnega potovanja po Evropi). Bolj smo se bližali Pekingu, bolj smo bili vznemirjeni. Spravili smo skupaj svojo prtljago. Nekateri niso vedeli kam bi, ko bomo izstopili. Ko smo prispeli v Peking, smo se poslavljali med seboj, se fotografirali, potem pa smo se razpršili po mestu na lov za poceni prenočiščem. Z Bojanom sva iskala avtobus št. 106, ko pa sva na poti srečala Finca in Finko, smo se skupaj odpravili v biro, v katerem so izdajali sobe v poceni hotelih QIAO YUAN. Tja sva bila midva že prej namenjena, saj sem dobil te podatke že ^ Jugoslaviji. Tu pa smo se spet srečali skoraj vsi, ki smo bili na vlaku. Ko smo uredili formalnosti (1 nočnina je 36 juanov za dve osebi), smo se oprhali po 10 dneh. Šla sva v trgovino in menjat turistične juane v navadne (1 : 1,5). Prvi večer smo se zaradi utrujenosti odrekli žuru. Še to: avtobusni prevoz po mestu je tudi dogodivščina zase. Ljudi kar mrgoli. Ce prideš na enega od prvih treh avtobusov, si že uspešen. Ko pa vstopiš, se moraš znižati na 1,75 m (tolikšna je višina). Za evropske popotnike niso nič kaj praktični. 14. APRIL (torek) Zjutraj sva obilno pozajtrkovala. Ko sva se odločila, da bova šla v mesto s kolesi, ki bi jih najela, jih ni bilo več, zato sva šla z avtobusom. Najprej se slikava za vizo (1 dolar — poceni). Na poti do tja sva šla skozi majhne ulice preprostih ljudi, ki so pridno delali (prali, delali ročne izdelke) prodajali zelenjavo, meso...) Pot sva nadaljevala mimo mavzoleja MAC CE TUNGA, mimo palač, hotela PEKING, do mesta v centru, kjer sva rezervirala sobe za naju (hotel QIAO YUAN). Tam sva kupila rezervacije za vlak iz Pekinga do Moskve (20. maj). Potem pa nama je neizkušenost delala nekaj težav. V biro kjer podaljšujejo vize, sva se hotela peljati z rikšo. Možakar, ki je vozil, nama je spustil ceno z 10 yuanov na 5. Vendar naju je možakar odpeljal čisto na drug konec mesta. Ko sva vprašala vojaka, če je prav, je odkimal in rekel, da je to čisto drug konec mesta. Mož z rikšo naju je spet peljal drugam, pa spet narobe. Znorela sva, ko je možakar hotel, da mu spet plačava. Nisva in sva šla do biroja peš. V pisarni, kjer podaljušujejo vize. sva pustila potna lista, prosila sva podaljšanje še za en mesec. Zvedela sva, kje je jugoslovanska ambasada in tudi to, da iz Japonske na Kitajsko tudi potrebuješ vizo. Iz centra sva šla na avtobus (imela sva srečo, da sva prišla na drugega, čeprav je bilo zelo tesno — kot ribe v konzervi). Večerjala sva v restavraciji, potem pa šla na jog-ging. Tam (ob teku) naju je ogovoril en Kitajec in kmalu smo se sprija-teljili. Povabila sva ga v hotel. Govoril je solidno angleščino. Pogovarjali smo se dobro uro o različnih stvareh. Zvečer sva pisala kartice in šla spat ob 12.30. 15. APRIL (sreda) Zjutraj sva hotela vstati dovolj zgodaj, da bi si šla sposodit kolo pa nama spet ni uspelo. Vsi so bili že oddani. Zopet piševa kartice in še enkrat zaspiva. Zbudila naju je sobarica, ki pa ji ni uspelo pospraviti sobe. Ob pol dveh sva telefonirala na jugoslovansko ambasado in najavila obisk pri ambasadorju Zvonetu Draganu. Naročili so naju v petek, ko bova imela opravke tudi na ruski ambasadi. Popoldne sva obiskala centralni muzej v centru Pekinga. To je muzej z MAOCETUNGOVO podobo. V njem so znamenite stvari s področja arhitekture, raznih templjev, svetišč; okraski, posode (materialna kultura), drevja, vodnjakov, kipov... Da absorbiraš in ti nekaj ostane v spominu, je en dan premalo, zato sva si samo okvirno ogledala vse zanimivosti. Na poti domov sva srečala Nemko iz naše skupne poti z vlakom in smo skupaj odšli na večerjo v naš hotel. Debato smo nadaljevali v sobi (našiij. 16. AP RIL (četrtek) Po dalj: iem spanju, zajtrku in pisanju kart ic (koles spet nisva dobila) sva se odločila, da se bova preselila v cenejše sobe (večpostelj-ne). Preselila sva se v 4 posteljno sobo, v kat eri je že bil Japonec, ki je učitelj (+ šštudira). Pogovarjala sva se z njim o najinem načrtu in ga vprašala z a poceni varianto za Japonsko. N ajbolj ugodno je bilo z vlakom do Hong Konga in od tam z letalom do Tokia in nazaj po isti poti. Z avtobu som sva šla v mesto po slike za viz :e. Nato sva si ogledala »Prepoved,ano mesto«. To mesto je na hribu , kamor sva šla peš. Z vrha pa je lep razgled na celotni Peking. V tem parku (v prepovedanem mesti j) sva posnela nekaj fotografij. Bojan je f ;upil zavitek palčk — 20 za samo 1,61 juana. Potem sva odšla v nakupa valno četrt z veliko trgovinami, but iki, kjer sva uživala v tako raznovrstni ponudbi. Takoj sem si tudi i zbral nekaj stvari, ki bi jih kupil prei d odhodom domov. Nazaj svet odšla z avtobusom in v prav takšni gneči, da smo se borih 5 km vozili p< dno uro. Po večerji sva šla kar reze rvirat in plačat kolesi, da je bilo pr evažanje za naslednji dan zagotov Ijeno. Potem sva šla s »cimrom« Japoncem na pivo. Pogovarjali smo se o vsem mi žgočem. Povedal sem mu, da sem: se povezal z budisti, ki participirajo INAM-MYO-HO-REN-GE-KYO in r azložil nama je, kako je s tem na Kitajskem in Japonskem. Soka-cit/, predel, kjer sva živela pri prijatelju Hiroyakija. Hiše so majhne in večinoma še lesene, zato se zelo bojijo požarov. Zaradi svoje višine sem imel večkrat probleme z nizkimi podboji na vratih, saj so mere narejene za višino Japoncev, ki so približno velikosti Hirojakija Prestol v mavzole ao-Ce-Tunga Iskra Elektromotorji Šport in rekreacija v lanskem letu Športna rekreacija ima v času, v katerem živimo vedno večji pomen. Neusmiljen tempo življenja, pri katerem je dragocena vsaka minuta, zahteva od nas velike fizične in psihiične napore. Zato se v naši tovarni trudimo, da bi k sodelovanju k rekrea ciji pritegnili čimveč zaposlenih. Kajti prav to je eden izmed načinov pridobivanjci novih moči za premagovanje ovir, tako na delovnem mestu, kot v vsakodnevn em življenju. Ker se vzporedno z iztekanjem leta zaključuje tudi športnorekreacijjska sezona, poglejmo, kakšne možnosti za rekreiranje smo imeli in s kakšnim us pehom smo tekmovali v letu 1987. Med večjimi športnimi manifestacijami so bile v februarju na Kobli in v Bohinjski Bistrici organizirane športne igre SOZD ISKRA. Na tem tekmovanju smo zasedli ekipno 5. mesto, med posamezniki pa so imeli največ uspeha: v veleslalomu Krista Gartner 6., Minka Mohorič 7., Izidor Pintar 2., Vito Logar 2., Ivan Mohorič 3., Marjan Tolar 3. in Tone Gartner 3. mesto. V tekih Ivanka Eržen 5., Minka Mohorič 6., Anica Mulej 4., Tone Gartner 10., Brane Čenčič 8. in Miha Jelenc 2. mesto. Naslednja večja prireditev je bilo občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu in smučarskih tekih. V veleslalomu smo ekipno osvojili 1. mesto, posamezno pa Minka Mohorič 1., Vito Logar 1., Janez Frelih 4., Ivan Mohorič 4. in Tone Gartner 2. mesto. V tekih smo ekipno dosegli 4. mesto, posamezno pa Minka Mohorič 5., Tone Gartner 5., Miha Jelenc 5. in Tone Lotrič 3. mesto. Konec junija so bile v Semiču letne športne igre SOZD ISKRA. Doseženi so bili nekoliko slabši rezultati, saj smo letos po izstopu iz branže nastopili kot samostojna DO, kar je vplivalo na kvaliteto Odbojka Ob prazniku dneva republi ke so v Žireh spet organizirali odbojkarski turnir za ženske. Povablje nih je bilo šest ekip, med njimi tudi naša. Ker sem iz Iskre uspela dobit i samo tri članice, smo se povezale še z drugimi dekleti iz Železnikov', ki hodijo na rekreacijo v telovadnico tako, da nas je šlo vsaj šest. Iz Škofje Loke sta šli ekipa Lubnika in Občine, v Žireh so sestavili dv 'e ekipi, prišle pa so tudi odbojkarice Cicibana iz Nove Gorice. Kot se m pričakovala, so bile Primorke najboljše, vendar se jim je prva ekipa Žirov v finalu dobro upirala. Po izidu dveh setov 1:1 sov tretjem seti j Žirovke še vodile, vendar sojih v finišu Novogoričanke za las premagale. V treh tekmah nam je uspelo prelagati le drugo ekipo Zirov, medtem, ko smo srečanje z Lubnikom in Cicibanom izgubile. Tako smo na turnirju osvojile četrto mesto. V Osnovni šoli Železniki pa je Jaka Šuštar organiziral tudi turnir v odbojki za ženske, katerega s<; je udeležilo pet ekip iz Železnikov. Ra-Zen učiteljic so v drugih ekipah igrale v glavnem nekdanje rokome-'ošice. Iz svojih izkušenj vem, da tisti, ki se neha aktivno ukvarjati s športom, ne more kar naenkra t pustiti športa. Mislim pa in vidim, da bi oa rekreacijo radi hodili tudi ti sti, ki se niso nikdar aktivno ukvarjali s športom. Ljudje so se včasih tu di pri delu več gibali, zato jim rekreacija n' bila tako nujna, kot je danes, ko jih vedno več pri delu sedi, ali stoji. Kdor pa še doma nima nekaj vrta, ali kakšnega drugega opravila, pri ^terem naj bi se razvedril, si naravnost želi kakršnegakoli gibanja. Ali 9re na igrišče igrat nogomet, ali košarko, tenis, plavati v bazen, na sprehod, na tek, gre v hribe, pczimi smuča* Nekateri pa bi se tem radi Pddružili, a so presramežljivi, kot da to ni nobeno delo. Mislim, da Zrnerno gibanje na prostem, ali v telovadnici nikomur ne more škodo-Vati, to je naložba za zdravje in dobro počutje. Če bi bila organizirana, vadba po skupinah npr. za koš arko, za odbojko, aerobne vaje, za no-9°met itd., bi bilo zanimanje vočje. Veliko žensk se je že zvrstilo na r®kreaciji pa jih večina neha, ke* jim igre z žogo. :e ležijo, mi pa v glav-rtem igramo odbojko in košarko. Nekatere, predvsem starejše, se želijo predvsem razgibati z vajami. Tato pa bi bilo potrebno več organiziranih skupin, katere bi vodil pokllicni organizator rekreacije, seveda pa bi bila potrebna tudi športna dvcrana, saj se v sedanji telovadnici dobi Proste ure samo v poznih večernih urah in še to samo po dve do tri ure zaeno organizacijo (NIKO, ISKRO in ALPLES). Mislim, da si pri tolikšnem odvajanju dohodka iz dolin e eno takšno dvorano tudi zaslužimo. (Da ne govorim o drugih, še bolj potrebnih objektih, kot so šola in vrtec). Seveda pa o tem lahko samo s sanjam, ker je še vedno večina tistih, ki Se jim to zdi nepotrebno ter zapravljanje časa in denarja. Verjetno bo koralo preteči še veliko vode p o dolini, da se bo mišljenje te večine spremenilo. ~ M. M. nekaterih ekip. Ekipno smo osvojili 10. mesto, med ekipami pa so bili boljši: balinanje 5., rokomet 4., nogomet 4., in ženske v namiznem tenisu 2. mesto. V oktobru in novembru smo se udeležili občinskih delavskih športnih iger. Ženske so ekipno osvojile 3. mesto. Med posameznimi disciplinami so bile v odbojki prve, v kolesarjenju in plavanju tretje, v streljanju in namiznem tenisu pa pete. Moški so bili ekipno peti, posamezno pa kegljači prvi, v odbojki tretji in v plavanju četrti. Nastopali smo tudi v občinskih rekreacijskih ligah in sicer: ženske v odbojki — 2. mesto, moški v odbojki — 4. mesto, v kegljanju — 3. mesto in v namiznem tenisu — 1. ekipa v A ligi 3. mesto, 2. ekipa v A ligi 6. mesto in 1. ekipa v B ligi 2. mesto. Vzporedno s temi tekmovanji smo izvedli osem tekmovanj na ravni DO in sicer v plavanju, smučarskih tekih, veleslalomu, izbirnem tekmovanju v veleslalomu za udeležbo na Iskriadi, kegljanju, kolesarjenju, tenisu in streljanju z zračno puško. Na koncu naj pudarim, da pomen teh tekmovanj ni v rezultatih, ki gredo v pozabo, pač pa v psihofizični kondiciji in zdravju, ki si ga pridobivamo z rekreacijsko vadbo. Zato upam, da bo prihodnje leto v naše vrste pristopilo še več zaposlenih. Brane Čenčič Upokojenci Q:-M' Ob odhodu v pokoj želimo Francu Tolarju, Lovru Berniku, Marti Demšar in Minki Šmid mnogo sreče, zadovoljstva in zdravja. Hkrati pa si želimo vnovičnega snidenja z njimi ob srečanju upokojencev. L Ob koncu atletske sezone Srečanje z najboljšim slovenskim atletom Mirko Vindiš — gost Idrijčanov Idrija — Ob zaključku sezone je Atletski klub Spodnja Idrija pripravil srečanje z najboljšim slovenskim atletom — maratoncem Mirkom Vindišem, članom AK Ptuj. Vindiš je prišel v Idrijo v spremstvu sekretarja ZTKO Ptuj Ivana Klariča, sicer Mirkovega sodelavca, saj Mirko opravlja na ZTKO dela vzdrževalca objektov. Po sprejemu na idrijski ZTKO sta gosta najprej obiskala delovno organizacijo Iskro Rotomatiko v Spodnji Idriji, kije pokrovitelj AK Sp. Idrija. Ob sproščenem razgovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij tovarne je bila glavna tema Mirkov zadnji letošnji nastop na slovitem newyo-rškem maratonu, kjer je z 8. mestom dosegel najboljšo jugoslovansko uvrstitev doslej. Ob tem uspehu naj omenimo še Vindiše-vo 10. mesto na svetovnem pokalu v Seulu, 5. mesto na Univer-ziadi v Zagrebu in 14. mesto na svetovnem prvenstvu v Rimu. Vindiša je zanimalo, kako v Iskri Rotomatiki skrbijo za šport in rekreacijsko dejavnost svojih delavcev. Le-ta ni majhna, saj v okviru Komisije za šport in rekreacijo pri 00 sindikata deluje kar 13 sekcij, najaktivnejše pa so smučarska, strelska in nogometna. Veliko skrb pa Iskra Rotoma-tika posveča tudi razvoju vrhunskega športa in množične rekreacije v občini, saj je lani podpisala štiriletno listino o sodelovanju s štirimi idrijskimi športnimi kolektivi (KD Sloga 1902, KK Iskra Idrija, AK Sp. Idrija in TK Idrija), ki brez njene pomoči ne bi zmogli realizirati svojih programov. Po razgovoru in kratkem ogledu Iskrine proizvodnje je imel Mirko Vindiš razgovor z učenci Osnovne šole Vojkove brigade v Sp. Idriji, ki so do zadnjega kotička napolnili njihovo največjo učilnico. Mlade športne navdušence je najbolj zanimala Mirkova pripoved o svojih prvih športnih stopinjah, ko gaje na-atletsko stezo pripeljal starejši brat ter o letošnjih nastopih v Seulu, Zagrebu, Rimu in New Vorku. Tako jim je razkril, da ga je medalja na letošnji uni-verziadi stala dehidracije, saj je izgubljeno vodo pričel nadomeščati s pitjem šele po tretjini proge, to pa se mu je ob koncu maščevalo. Nepozabno doživet- zočaranju v karieri se je Mirko spomnil lanskega državnega prvenstva v maratonu v Zagrebu, kjer je vodil do 35 km, potem pa zaradi krvavih žuljev, ki so bili posledica novih copat, odstopil. Ob koncu razgovora so si mladi atleti ogledali še Mirkova letošnja priznanja, med katerimi sta največjega občudovanja deležni plaketa iz Seula in newyo-rška medalja. Po obveznih 15 kilometrih iztekanja (Vindiš je s seboj prinesel opremo, opravil svoj redni trening je zanj je bil nastop na newyo-rškem maratonu, kjer je nastopilo kar 22.000 maratoncev z vsega sveta, konkurenca pa je bila močnejša kot na svetovnem pokalu in svetovnem prvenstvu. Tu je bil Mirko še 10 km pred ciljem na 32. mestu, potem pa po zares silovitem finišu končal na 8. mestu. Ob vprašanju o največjem ra- Armando Cvek, najperspektivnejši član najmlajših idrijskih atletov, se zahvaljuje Mirku za obisk in s tem dokazal svoj profesionalni odnos do športa), je sledil še popoldanski razgovor na OS Jožeta Mihevca v Idriji. Tukaj so bili med mladimi poslušalci tudi starejši, predvsem rekreativni tekači, ki jih je zanimala Vindiševa skrb za pravilno obutev in prehrano. Po že omenjeni peripetiji Z žulji Mirko skrbno zbira copate za treninge in nastope, Neizbežno podpisovanje za zbiralce avtogramov nabavlja pa jih v Italiji in Avstriji, saj pri nas ni dovolj kvalitetne ustrezne obutve. Pri prehrani nima posebnih zadržkov in recepta, poseben poudarek pa seveda dajei hrani z mnogo vitamini in ogljikovimi hidrati. Ob željah za prihodnjo sezono je Miirko omenil svoj nastop na olimpijskih igrah v Seulu, kjer glede na letošnje uspehe in poznavanje proge pričakuje uvrstitev okrog 10. mesta. Mirku Vindišu so se za njegov obiiiik s skromnimi darili zahvalili pre dstavnik ŠŠD Lipa na OŠ Vojkove brigade Sp. Idrija, ŠŠD Stanko Bloudek na OŠ Jožeta Mihevca Idrija, AK Sp: Idrija, Iskre Rotomatike Sp. Idrija in ZTKO Idrija. Mlaj končamo prispevek z mislijo viseh, ki so prisostvovali srečanju z Mirkom: kljub uspehom in slavi, ki spremlja vsakega vrhunske; ga športnika je Mirko ostal skromen, preprost fant, ki pa si je zaotavil ambiciozne načrte. Z njegovo železno voljo in zagna-noštjojih bo zagotovo tudi uresničil. Brane Ternovšek Učilnica OŠ Vojkove brigade je bila skoraj pretesna za vse mlade Člani šolskega športnega društvai so pripravili stenčas ob Vin- športne navdušence diševih uspehih Piše: Janez Pavčič Maže za hojo in tek na smučeh delimo v dve i Psnovni skupini: voski in parafini za čim boljše Ksenje smuči in voski ter klistri, za dobro Pojemanje. Ne glede na to, kakšne smuči imamo, tekmo-Valne, rekreativne, ali sprehajalne, jih moramo Pripraviti tako, da nam čim bolje drsijo. Zato jih aa sprednjem in zadnjem delu namažemo z ze-I 'a trdim voskom, ali pa zalikamo s parafinom. : p°d stopalom pa pustimo približno 60 do 80 cm Za poznejši nanos maže za prijemanje, v kolikor srr'uči nimajo profilirane ali Waxless drsne obloge. Za drsalno tehniko teka namažemo ce-, lotno drsno oblogo s parafinom, ga zalikamo in : z drsalom odstranimo odvišno mažo. j Trde maže, ali voske, mažemo v svežem soegu, pršiču in srežu. Mažemo jih v tankih P asteh in vsako plast posebej zgladimo s pluto, i ali stiroporom. Najpogosteje mažemo zeleni, ^oder, vijoličasti pa tudi poseben vosek za nov Sr|eg, kadar je, temperatura med 0 in minus 3 stopinje. . Klistre mažemo v mokrem, gnilem, pomrzn-toriem in povsem zmrznjenem snegu. Mažemo Jr toplem prostoru, v eni plasti in razmazujemo z dlanjo roke, pri tem pa moramo paziti, da konici, repe smuči dobro upremo v kakšen trd predmet. Ko smo klister enakomerno razmazali, potegnemo nekolikokrat z dlanjo od spredaj nazaj, da mažo zgladimo, nato pa postavimo smuči v hlad za najmanj 15 minut, da maža zmrzne. Seveda tako namazanih smuči ne smemo položiti na sneg, ali ob zid, ker se klistri sprijemajo, prav tako pa tudi ne smemo na smučeh, namazanih s temi skoraj tekočimi mažami dlje stati na mestu, temveč moramo hoditi, ali teči, na mestu pa moramo izmenično podrsavati z eno in drugo smučko. Od klistrov največ mažemo rdečega, vijoličastega, modrega, ali skare kot mu pravimo, dobro pa je, da imamo tudi poseben klister za gnil, umazan sneg. Tudi parafinov imamo več vrst, več barv, od svetlozelenega za mrzel, ali leden sneg, prek zelenega, modrega, vijoličastega, rdečega, rumenega do belega za povsem moker spomladanski sneg. Naj opozorimo, da se maže različnih izdelovalcev kot RODE, SWIX, REX, TOKO pa tudi naših domačih lahko med seboj mešajo, dopolnjujejo, saj so vse narejene iz sintetičnih snovi in po precej enakem kopitu. Na vseh lončkih in tubah, ki so sicer pobarvani enako kot maža v njih so precej podrobna' navodila za kakšen sneg uporabimo to mažo, vendar to prepogostokrat spregledamo. Navodila so v vseh svetovnih jezikih in seveda v jeziku države, kjer so maže izdelane. Maže odstranjujemo s smučmi s posebnim raztopilom in krpo, s plinskim, ali bencinskim gorilnikom, pri čemer moramo paziti, da s premočnim plamenom ne zažgemo, ali poškodujemo drsne obloge. Tudi pri tem načinu uporabljamo gladko krpo, ki na drsni oblogi ne sme puščati dlak. Izjemno lahko mažo odstranimo tudi s čistim bencinom, vendar moramo potem drsno oblogo dobro izbrisati s suho krpo, da ne ostane mastna. Seveda nam v skrajnem primeru prav pride tudi toplota peči, štedilnika, kuhalnika, nikoli pa ne smemo mažo odstranjevati z nožem, ali drugim ostrim predmetom, ker največkrat poškodujemo drsno oblogo. Zelo pomembno je, ko gremo na vadbo, kako do vadbenega poligona, do smučine nosimo smuči in palice. če smuči niso mazane, ker imajo ustrezajoče vložke pod stopali, če so namazane s trdimi voski, ali parafini, potem smuči lahko primemo za sprednji konec tako, da so drsne obloge navznotraj in jih položimo na ramo s krivinami naprej. V drugi roki nosimo palice s krplicami in jeklenimi vložki zadaj. Če pa imamo na smučeh klistrove maže, ki se prijemajo in zamažejo obleko, primemo najprej v roki vodoravno palici, nato pa s vrsti rok vodoravno položene smuči in sicer za vezi, s krivinami naprej. Pri nošnji moramo seveda paziti, da ne zamažemo sebe, ali drugih. Dejali smo že, da, ko položimo tako s klistri namazane smuči na sneg in stopimo nanje, ne smemo dolgo stati na mestu, ker se maža in sneg sprijemljeta in dobimo tako imenovano coklo, ki je najhujše zlo smučarjev tekačev. Seveda je zelo priporočljivo, da na vadbo, ali daljši sprehod v torbico, ali mali nahrbtnik poleg druge potrebne opreme vstavimo tudi nekaj maž, posebno če se dnevne temperature močno spreminjajo. j^J8. januar 1987 j h* 21. stran Kotiček za Iskrašč ZA SPRETNE Iščete prostor, da bi bil vsak predmet v stanovanju na svojem mestu? To je problem, s katerim se srečujejo skoraj vse gospodinje. Kolikor manjši je stanovanjski prostor, toliko pozorneje in bolje ga moramo izkoristiti. Izraba notranje strani omarnih vrat, zaboji na kolescih, ki jih je mogoče potisniti pod pohištvo, predali, ki jih razporedimo po policah... To so samo nekatere izmed možnosti za urejeno razmeščanje in spravljanje raznih stvari v gospodinjstvu. Med našimi predlogi boste nemara tudi vi našli rešitev, ki jo boste lahko koristno uporabili. Za knjige nikoli ni dovolj prostora. Dajemo vam idejo, kako na minimalnem prostoru ustvariti domovanje za veliko knjig — knjižnico z dvojnimi policami. Pred »glavno« polico drsita na tračnicah dva ožja elementa, tudi namenjena spravilu knjig. Naša knjižnica je široka 89 cm, visoka 180 cm, globoka pa je skupaj 44 cm. Za predsobo lahko izdelate pet takšnih elementov v obliki kock. Uporabite navadno iverko in jo bodisi pobarvate, ali obložite s tapeto. Dimenzije kock: višina 62, 54, 46, 38 in 30 cm in globina 40, 37, 32, 28 in 24 cm. Tudi košare, spletene iz šibja, lahko odlično uporabite za spravljanje puloverjev, odej in drugih stvari. Po velikosti košar, ki ste jih nabavili, izdelajte takšno enostavno polico. Omarico z zdravili s ključavnico postavite v večjo omaro. Vrata kuhinjskih omaric ponavadi ostajajo neizrabljena. Zakaj ne bi nanje pritrdili nosilca za pokrove, tako bodo vselej lepo zloženi in pri roki. Izmerite prosti prostor pod posteljo in po teh merah iz oplemenitene iverke izdelajte predale ter nanje pritrdite kolesca. To je odlična možnost za spravljanje posteljnine. p ‘. ■' Poglejte, kako je tudi vrata mogoče izrabiti za spravljanje čevljev. Zbrala V. Ž. DOBRO JE VEDETI Zavarovanje stopnišča Priljubljen kraj za otroško igranje je stopnišče. Še posebno če so palice na stopniščni ograji dovolj narazen, da lahko zlezeš skozi, bo to za otroke pravi raj. Toda to je lahko zelo nevarno. Enostavna rešitev je v tem, da med palicami potegnemo kos dolge tkanine in 9a pritrdimo na spodnjem in zgornjem stebru stopnišča. Varno okno Okna je seveda treba odpirati, da bi Prezračili prostore. Vendar je to izredno nevarno, če imate v stanovanju otroke, zlasti v višjem nadstropju. Svetujemo vam, da si omislite takšno varnostno zaponko. Če hočete, da bi bilo okno odprto, naravnajte z dolžino vrvične pentlje. Uporabna mlečna embalaža iz ene embalaže alpskega mleka, ali dveh lahko napravite dve posodi za sadike. Embalažo morate prerezati, kot prikazuje risba. Zemljo dajte v posodi in ju postavite na kakšno ustrezno mesto, ali v večjo škatlo. Držaji slik iz penj Uokvirjanje grafik je za domačega mojstra pravi podvig. Grafike morajo biti uokvirjene med stekloma pa se zastavlja vprašanje, kako stekla spojiti in jih obesiti na steno. Če boste močnejše penje upognili po priloženi risbi in jih spojili z najlonskim sukancem, boste odlično povezali stekla, namenjena za uokvirjanje grafik. »Saj ste me vi klicali, mene, glavnega kuharja, ali ne?« ij Poceni karnisa Poglejmo, kako si lahko naredite enostavno in poceni karniso za manjše okno v stanovanju. Vzemite metlin držaj in ga odrežite na potrebno dolžino. Na zaveso našijte plastične, ali kovinske obročke s potrebnim premerom, skoznje potisnite palico in vse skupaj spravite skozi kavlja, ki ste ju pritrdili na okenski okvir. Otroška shramba Prvo polico nad tli namenite za otroške igrače. Tako bodo otroku vse stvari za zabavo vselej pri roki, hkrati pa ne bo segal po drugih stvareh. Da pa bi bil ta prostor videti urejen, namestite pred polico zaveso — otrok jo bo zlahka odrinil in ši vzel igrače. Zbrala V. Ž. v času gimsM Mskih počitnic Tudi letos: V drugem tednu šolskih počitnic, to je od 25. do 29. januarja 1988 bomo organizirali smučanje za šoloobvezne otroke od 7. leta dalje in sicer v Kranjski gori. Želeno je, da otrok obvlada osnovno znanje smučanja! Tečaj (učenja) smučanja za popolne začetnike letos ne bomo organizirali! Avtobus bo otroke vozil vsak dan iz Ljubljane v Kranjsko goro in nazaj. Ob 7. bo avtobus odpeljal izpred poslovalnice Kompas na Miklošičevi cesti (hotel Kompas) in se ob 7.15 ustavil pred stavbo Tehnounion na koncu Devove ulice (to je nasproti objekta »D« Iskra-Avtomatike). Vračal se bo po naslednji poti: najprej po Celovški cesti, kjer se bo ustavil na avtobusnem postajališču pred občino Šiška, nato bo nadaljeval pot do Miklošičeve ceste, kjer se bo ustavil pred poslopjem hotela Kompas in sicer predvidoma med 17. in 18. Otroci bodo smučali pod strokovnim nadzorstvom smučarskih vaditeljev. Cena: za 5 dni je: — za otroke do 10. leta: 77.000.— din — za otroke, starešje od 10 let: 97.000.— din Vključuje pa prevoz, enoločnico, smučarsko vozovnico, varstvo (smučarske vaditelje) Prijave sprejema služba za družbeni standard, Stegne 15 b (objekt D), soba 109, vse do polne zasedenosti, a najkasneje do 15. januarja 1988. Ob.prijavi boste vplačali akontacijo v višini: (za otroke do 10 let: 40.000,— din) (za otroke nad 10 let: 50.000,— din) Prijave brez hkratnega vplačila akontacije ne bomo sprejemali!), Drugi obrok v višini: (za otroke do 10 let: 37.000,— din) (za otroke nad 10 let: 47.000,— din) pa boste vplačali najpozneje do 10. februarja 1988 (po tem datumu bomo prisiljeni za vsak zamujeni dan zaračunati zakonske zamudne obresti; — kajti tudi gostinci in prevoznik nam postavlja isti pogoj pri plačevanju obveznosti za storitve za smučarski tečaj — zato prosimo za doslednost pri plačevanju !!!) Iskra-Avtomatika, DSSZ, P KZ Smučarski pozdrav! Služba za družbeni standard Janez Slovenec — Potemkin MURN POLJSKI NARAVO- SLOVEC (NIKOLAJ) POVELIČA- NJE SPOŠTO- VANJE /ODNIK PAKISTANU PRESTOLN SEV BABI- RANOCEL- NIK mm JED IZ RIBJIH POLETNO OBUVALO POLDNE ČETVORKI DARILO T PLINSKA ZMES ATMOSFE- RE VSEBINA VULKAN. IZBRUHA RINA MUSLIMAN. SODNIK ARABSKO RIŽEVO ŽGANJE EVROPSKI VELETOK HUMOR PISATELJ (GEORGE) DIFEREN- NEKDANJI PRAVNIK PORTIR EGIPT. BOGINJA SESTRA IN ŽENA OZIRISA USTALJEN OBIČAJ KAPLJA MASTNA SRAGA TOVARNA V BITOLI IVAN KRILOV Brez besed Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredni! odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik DU=' Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljublj9^ Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica; Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice. Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je gla5' oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.