PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v sc A.bb. postale I gruppo
S™ Cena 50 lir
Leto XXIII. Št. 7 (6591)
TRST, torek, 10. januarja 1967
<<KULTURNA REVOLUCIJ/1» PRIHAJA V KRITIČNO FAZO
Neredi in spopadi na Kitajskem v vedno ostrejšem boju za oblast
Spopadi v Kantonu, kjer prevladuje vpliv Maovega nasprotnika Tao Čuja Številni spopadi tudi v Šanghaju - Napad gardistov na policijsko postajo v Pekingu - Oster spor v centralnem komiteju in med voditelji «kuSturne revolucije» - Dezorgcmizaoija v železniškem prometu
PEKING, 9. — Pekinški radio je nocoj sporočil, da so v Šanghaju delavci in študentje šli na ulice, da demonstrirajo "Proti poskusom filokapitalistič nih reakcionarjev, ki bi hoteli sabotirati kulturno revolucijo«. Na drugi strani so «revolucio-ftami delavci največje kitajske ladjedelnice v Kiang Nanu ob-«>žUi nekatere funkcionarje v Šanghaju, da so uporabljali de-nar kakor kak šah, da prepričajo nekatere delavce, naj zapustijo svoja delovna mesta, nekatere železničarje pa, da saboti-rajo železniške proge. »Demonstranti, je dodal radio, so se obvezali, da se bodo postavili Proti novim napadom reakcionarjev, ki se pod vplivom kapitalistov trudijo, da bi sabotirali kulturno revolucijo. Poleg te-Sa so ((revolucionarni delavci«
Pozvali prebivalstvo Šanghaja, naj stre reakcionarno in buržoazno dejavnost.
Današnja poročila pekinšega radia sledijo poročilom o dejav-
nosti elementov, ki nasprotujejoMaocetungu in ki so izvršili sabotaže proti vodovodom, električnim napravam in prevoznim sredstvom.
Pekinški tisk je še posebno poudarjal pismo enajstih «množičnih revolucionarnih organizacij* iz Šanghaja, v katerem je rečeno, da so »velike skupine delavcev, ki so jih nahujskali reakcionarni elementi, Prekinile delo in zapustile tovarno*, t ismo obsoja dejstvo, da so dogodki. v Šanghaju škodovali proizvodnji; ter poziva delavce, naj se vr-nej° na delo in dodaja, da se jim ne bo nič zgodilo. Druge podatke o dogodkih v Šanghaju je poročal radio Fu Cou, ki je javil, da so nekateri partijski funkcionarji spodbujali »zapeljane delavce in nekatere nialopridneže, naj gredo v Peking, da ustvarijo ozračje terorja, in v ta namen so jim dali denarja oble-k® in vozovnice*.
Pekinški «Ljudski dnevnik* piše, da so »revolucionarni delavci v.šan-shaju skupno z drugimi enajstimi Skupinami delavcev in študentov za-Ptenili list «Wen Wei Pao» in so nato v listu objavili «poročilo šan-ghajskemu ljudstvu*. Iste skupine s° zaplenile glasilo centralnega komiteja v Šanghaju ter list «če-?iang». Japonski dopisnik, ki poroča o tem, pravi da je Šanghaj «po-novno postal strateško oporišče o-tre borbe za oblast med Maovimi kjdpmami in njegovimi nasprotni-
, Potniki, ki so danes prišli iz Kan-■”na v Hongkong, so sporočili, (la Je v mestu danes vse mirno, toda
soboto je bilo več spopadov. Za-. JUje se, da se rdeči gardisti borili,	vojaškim enotam v mestu
®angh°U-’ kilometrov južno od
ir}7 Poučenih krogih v Tokiu in v ^diigkongd sprejemajo s pridržkom niih ne S°vorice 0 nasilnih deja-ku’- i° katerih poročajo v raznih v inJ jlh mestih. V Hongkongu pra-de „ “a oimajo nobenih potrdil gle-govoric o neredih med rdečimi stutfiJ in delavci v bližnjem me-pre,-kotonu. Prav tako so verjetno k; „ana poročila, da so elementi, Svn?asProtujej° Maocetungu, mučili nasprotnike. Toda japonski sirarji v Pekingu se na splošno rjno?JaJ0. da so dogodki v zadnjih dv a v raznih kitajskih mestih ne-skB„ o.zel° resni. Dopisnik tokij-ga lista «Mainiki» potrjuje, da '"O..m
v Nankingu v veliki meri prevladuje vpliv člana propagandnega sektorja v centralnem komiteju KP Kitajske Tao Čuja. Ta razpolaga z močno organizacijo (z imenom «82. brigada rdečih gardistov nankinške univerze*) in verjetno se je prav ta «brigada» pridružila «delavskim gardistom*, ki nasprotujejo Maoce-tungovi politiki, in se je uprla »rdečim gardistom*. Potrditev, da so struje proti Maocetungu zelo močne, posredno potrjuje dejstvo, da so Maocetungovi pristaši že kritizirali 70 članov centralnega komiteja od skupnih 90. Z drugimi besedami bi Maocetung mogel računati (čeprav samo s številčne plati) na ozko manjšino centralnega komiteja. Nedvomno pa ima Maocetung še velik vpliv na množice, toda v vodilnih organizmih partije je razcepljenost zelo velika. Zaradi tega je prihodnost še vedno zelo negotova, ker ni moč še vedeti, kakšno dokončno stališče bo zavzela vojska, ki se_ do sedaj še ni v večji meri vključila v sedanjo borbo in jo ima trdno na vajetih minister za obrambo maršal Lin Piao. Prav tako je težko predvidevati, kakšne posledice bodo imeli zadnji dogodki na kitajsko zunanjo politiko.
Po poročilih iz Tokia je bilo v zadnjih dneh v Nankingu med borbo za nadzorstvo mesta, ki se vodi med pristaši Tao Čuja in rdečimi gardisti, ubitih 34 oseb, 900 pa ranjenih. Dalje se trdi, da so pristaši Tao Čuja, ki so prevzeli vodstvo mesta, aretirali 6000 oseb. Nekateri opazovalci pa pravijo, da so neredi in druge demonstracije v okviru kulturne revolucije mnogo številnejši v Pekingu kakor v Nankingu. Še hujši incidenti kakor v Nankingu so baje bili v zadnjih mesecih v Čungkingu, Čengtuju, Šanghaju, Ho-feju in Pekingu.
Kakor poročajo dopisniki iz Pekinga, so rdeči gardisti sklicali v Pekingu množično zborovanje, da »razkrinkajo* podpredsednika Po I Poja. Obtožujejo ga, da zagovarja linijo predsednika Liu Šao Čija in glavnega tajnika stranke Teng Hsiao Pinga ter da podpira «sovjetske revizioniste*. Trije sinovi Liu Šao Čija so renegirali očeta in zahtevali, naj se jim dovoli, da «razbijejo glavo temu psu*.
Poja, ki je predsednik gospodarske komisije in ravnatelj državnega sveta za industrijo in promet, ostro obtožujejo, da je uvedel »revizionistično linijo v industriji in prometu* ter da je «ustvaril zmedo v kitajskem železniškem prometu*.
Kakor poročajo japonski časnikarji iz Pekinga, so začeli rdeči gardisti napadati tudi Liu či Čiena, ki je namestnik načelnika pododbora za kulturno revolucijo. To bi utegnilo pomeniti razkol v tem pododboru. Lepaki po ulicah obtožujejo omenjenega, ki zavzema tudi visoko mesto v vojski, da je skušal paralizirati gibanje kulturne revolucije v vojski. Obtožujejo ga dalje, da je poslal skupine aktivistov v šole, ki so povezane z vojsko, da likvidirajo «množična gibanja*.
Drzni napadi vietnamskih borcev
SAJGON, 9. — Ob delti Mekonga, kjer so ameriške čete prvikrat začele skupno s sajgonskimi četami operacijo proti osvobodilni vojski, so enote osvobodilne vojske napadle preteklo noč deset postojank sajgonske vojske. Vojaški oddelki, ki so branili eno od teh postojank, so utrpeli velike izgube.
Danes se je nadaljevala letalska ofenziva bombnikov «B 52» na osvobojena področja v Južnem Vietnamu. Prav tako so ameriška letala nadaljevala bombardiranje Severne, ga Vietnama.
Enote osvobodilne vojske so davi uničile tudi en ameriški bager, ki že več mesecev širi kanal Nito na področju reke Mekong, kjer bodo zgradili stalno ameriško 'oporišče. Po velikosti je bil to četrti bager na svetu in stane približno tri milijone dolarjev. V zadnjih 48 urah se je povečalo število drznih napadov na ameriške postojanke ob delti Mekonga, kamor so ameriške čete prvikrat prispele v petek zjutraj. Protiletalsko topništvo osvobodilne vojske je danes sestrelilo ameriško letalo «C 47».
Osvobodilne čete so že tretjič v štirih dneh napadle z minometi ameriško oporišče v Pleiku, 380 ki-
lometrov severno od Sajgona. Obstreljevanje je trajalo nad dve uri. Enote osvobodilne vojske so danes napadle skupino štirih ladij, ki so plule po reki Sajgon in ubile poveljnika neke britanske petrolejske ladje.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v zvezi z intervjujem predsednika sevemovietnamske vlade «New York Timesu« izjavil, da intervju ne opravičuje mnenja, da je v stališču Hanoja nastala sprememba «v korist mirnega razvoje spopada».
Moskovske «Izvestija» kritizirajo ameriškega pisatelja Steinbecka zaradi njegovih dopisov iz Južnega Vietnama. List pravi, da je Stein-beck šel v Vietnam da «zastavi svoje pero in svoje dobro ime v službo umazane vojne«. Last omenja nekatere dele Steinbeckovih poročil, v katerih občuduje ameriške pilote ter prezira borce za svobodo in polemizira z drugimi ameriškimi časnikarji, ki so govorili o državljanski vojni. Last obsoja dejstvo, da se je Steinbeck dal slikati poleg oboroženih vojakov in je celo streljal s topom. List zaključuje s Steinbeckovim stavkom: ((Nikoli nisem imel simpatije do nedolžnih opazovalcev; če je potrebno, hočem biti kriv opazovalec.«
Steinbeck je postai kriv opazovalec, komentira sovjetski list, ker seje umazal v blatu krivične vojne, to je pridobitev za Pentagon in izguba za poštene Američane.«
LETOŠNJE PRISRČNO TRADICIONALNO SREČANJE V ČEDADU
Da bi se kmalu končal križev pot benečanskih emigrantov po vsem svetu
Izidor Predan: «Tudi nam naj dajo tiste pravice, ki jih uživajo naši slovenski bratje na Goriškem in Tržaškem» - Posl. L. Fortuna (PSU) je poudaril nujnost, da si ljudje služijo kruh doma in da razvijajo svojo kulturo v svojem domačem jeziku - Prof. P. Petričič (KPI) pa je zahteval konkretne ukrepe, da vasi Beneške Slovenije ne bi do kraja izkrvavele - Navdušenje na dopoldanskem koncertu Birtičevih «Beneških fantov» v čedadskem gledališču «A. Ristori»
Emigranti Beneške Slovenije v dvoranici prosvetnega društva «Ivan Trinko« v nedeljo popoldne poslušajo Birtičeve «Beneške fante«
llilllllliliilllliililllluiininiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,|inii|||||,||,tunifi,,,,,m,,ll|IMI)llllllllllmt|||ll||||f||||)|I|||)||I|M|1|||||||||||||f||||)|||||||m||||||||||||||f|I1I||||||t|
MED ZAČETKOM SODNEGA LETA V RIMU
Generalni javni tožilec je ugotovil
resno krizo sodstva v Italiji
Stavka železniškega osebja in prekinitev železniškega prometa ■ Odpovedana stavka pristaniških delavcev ■ Poslanska zbornica pričela delo, senat pa bo začel zasedati v sredo
(Nadaljevanje na 5. strani)
hain*!^e^* * * * v*eraJšnjim so začele pri-prisi„ lz Kitajske poročila, da je sprotniKe<Lrdečlnli sardist! in na-ter h Ma°cetunga do spopadov me.* ,so slednji zagospodarili v SL Nanking. Včeraj pa so bi-ne p!?®.«• neredih uradno potrje-(jjJvMniH radio je namreč spo-v s,’ T ,so «nekateri funkcionarji hekat^Kha'u z denarje"' prepričali lovila 0 delavce, naj zapustijo de-,, mesta, nekatere železničarje ee» d , »sabotirajo železniške proda 'pekinški tisk pa je poročal, so S »velike skupine delavcev, ki meivJi nahujskali reakcionarni ele-tovnli Prekinile delo in zapustile niš „ °*- Pismo «enajstih množič-* organizacij« iz Šanghaja pa polo ♦„aelavce> naj se vrnejo na de-Ženim Pravi. da «se jim ne bo nič jarmi,.?; Iz Tokia poročajo, da se nijl^nahi novinarji v Pekingu stri-drmi?’ da so dogodki v zadnjih hv n v raznih kitajskih mestih ne-Orisr*110 zel° resni. Potniki, ki so Dot«,.!.!2 Kantona v Hongkong, so bori; v*eraj, da se rdeči gardisti stunJ® proti vojaškim enotam v me.
Cou južno od Šanghaja.
Tass Pa poroča, da so v je r z0 raztrosili letake, v katerih vam!? - °’ da ((zlonamerni elementi kov aj0 ,v. vlake brez voznih list-iih ’Pr*silijo potnike, da izstopijo, nni<PretePaj° ter se, oboroženi z j,, ’’ Postavljajo proti železnlčar-p' m skušajo vzpostaviti red«.
Poročilih iz Tokia pa je bilo k«h ankmgu v zadnjih dneh v bor-n med pristaši člana propagand-S sektorja za CK KP Kitajske tih«. ',a in rdečimi gardisti ubi-stasi iL oseb, 900 pa ranjenih. Pri-atvk Tao Cuja, ki so prevzeli vod-vo mesta, so aretirali 6.000 oseb.
Najbolj resna pa je vest, da so Maocetungovi pristaši že kritizirali 70 članov centralnega komiteja od skupnih 90, kar pomeni, da ima Mao za seboj le ozko manjšino. Danes pa bo v Pekingu množično zborovanje, na katerem prihajajo iz drugih krajev delavci in vojaki z rdečimi trakovi na rokavih, da bi protestirali proti podpredsedniku, ki zagovarja predsednika Liu Šao Cija in glavnega tajnika stranke ter ga obtožujejo da podpira «sovjetske revizioniste«. Kaj vsi ti dogodki pomenijo, seveda še ni mogoče točno reči, ker vse kaže, da je položaj na Kitajskem precej zapleten.
Enote osvobodilne vojske so v Južnem Vietnamu v zadnjih dneh zelo napadale. 2e trikrat so v štirih dneh napadle ameriško oporišče Pleiku, uničile neki ameriški bager na področju reke Mekong, napadle skupino štirih ladij, ki so plule v Sajgon, itd. Američani pa so začeli skupaj s sajgonskimi četami operacijo proti osvobodilni vojski, letalci so nadaljevali bombardiranje osvobojenega področja Južnega m bombardiranje Severnega Vietnama. — U Tant bo danes na tiskovni konferenci verjetno govoril o svojih prizadevanjih za mir v Vietnamu.
V Rimu so ob prisotnosti predsednika republike slovesno začeli sodno leto. Generalni javni tožilec Poggi je v svojem govoru ugotovil in argumentiral krizo sodstva v Italiji, zaradi česar prihaja do nezaupanja ljudi v sodstvo. Vzroke za krizo vidi predvsem v neprimerni ureditvi sodstva in pripomočkov; v manjši meri pa je govoril tudi e potrebi reforme zakonov.
predvsem odgovor podtajnika za notranje zadeve Gasparija o dogodkih v Lentini 13. decembra, ko so se spopadli stavkajoči kmetje in policaji, ki so metali solzilne bombe, uporabili hidrante in streljali. Podtajnik je skušal zmanjšati obseg dogodkov in predvsem policijsko reakcijo spraviti v okvir humanitarnih ukrepov, češ da
(Od našega dopisnika)
RIM, 9. — Pričela se je vsedržavna 24-urna stavka voznega osebja državnih železnic, zaradi česar je od 21. ure paraliziran celotni železniški promet, ki bo obnovljen šele jutri ob isti uri. Vsedržavna tajništva pristaniških delavcev so sklenila preklicati že napovedano stavko pristaniških delavcev, ki bi morala biti ta teden. Stavko so preklicali, ker je minister za trgovinsko mornarico Natali sklical za četrtek pogajanja.
Danes dopoldne so svečano odprli sodno leto na sedežu kasa-cijskega sodišča v Rimu. Navzoči so bili tudi predsednik republike Saragat, predsednik vlade Moro, številni ministri, predsednika senata in poslanske zbornice ter druge najvidnejše državne in politične osebnosti.
Po pozdravu predsednika kasaci-je Tavolara je imel začetni govor generalni javni tožilec Poggi, ki je ugotovili, da je sodstvo še vedno v krizi. Skoro v vseh stopnjah se je število nerešenih primerov povečalo. Pred sodišči je v razdobju od 30. junija 1965 do 30. junija 1966 30 odstotkov nerešenih primerov več kakor v prejšnjem razdobju.
Pred prizivnim sodiščem je bilo 30. junija 1965 nekaj manj kot 35 tisoč primerov, 30. junija lanskega leta pa 40 tisoč primerov. Tudi kazenski nerešeni primeri naraščajo z nekaterimi izjemami.
Glede kriminalitete pa pripravljeni prekrški zakona govore o izboljšanju, saj je skupno število prijavljenih prekrškov naraščalo v razdobjih 1961-62 in 1962-63, nato pa je postopoma upadalo.
Poggi ni podrobneje govoril o sporu med ustavnim in kasacijskim sodiščem, ko so ustavni sodniki odločili, da imajo njih sodbe retroaktivno veljavo in ko je še ni mogoče ugotoviti, kakšne bodo konkretne posledice na kazenske pravde v letošnjem letu.
Na osnovah teh podatkov — je ugotovil dr. Poggi — je prišlo do zelo težavnega položaja v sodstvu, tako da se ni mogoče čuditi, če je prišlo do splošnega nezaupanja v sodstvo in v ljudi, ki za sodstvo odgovarjajo. Zato je treba ugotoviti vzroke za tako stanje in zagotoviti ((državljanom pravico«, zagotoviti nagle in točne odgovore«. V tej zvezi je omenil poziv predsednika republike vrhovnemu sodnemu svetu, nato pa je izrazil željo, da se ustvarijo ustrezni sedeži in zagotove potrebna sredstva, da bo soastvo lahko naglo poslovalo in da bo že v prvi stopnji izveden nagel ter točen postopek, da se zmanjša število prizivov. V tej zvezi je ugotovil, da bodo samo na tej osnovi lahko učinkovite reforme postopka, civilnega in kazenskega zakonika, o katerih se že dalj časa govori.
Nato je Pogi govoril o reformi zakonika o kazenskem postopku in odobril večino novosti, ki jih predlog vsebuje. Kritiziral je samo sistem križanega zasliševanja obtožencev, prič in strokovnjakov pred sodiščem, češ da so ta sistem v celoti «kopirali» iz anglosaksonskega postopka, ki pa ni v skladu z italijansko sodno ureditvijo.
Po tej svečanosti- je predsednik republike še prisostvoval podelitvi zlatih odlikovanj kasacijskim sodnikom, ki zapuščajo delo in gredo v pokoj in odvetnikom, di delajo že šestdeset ali petdeset let.
Poslanska zbornica je popoldne pričela delo. Na dnevnem redu so bile interpelacije in med njimi
je policija streljala, da bi zaščiti- lanskem zasedanju odobrila vlada.
la ranjence in da je prefekt aktivno posredoval, da se reši sindikalni spor. Komunistična podpisnika vprašanja Raja in Di Lorenzo pa sta zanikala, da bi množica na kakršen koli način pripravljala napad na ranjence. Poslanska zbornica bo jutri nadaljevala delo.
Senat se bo sestal v sredo, 18. Januarja. Dopoldne bodo na dnevnem redu vprašanja, popoldne pa razprava o zakonskem predlogu o ureditvi zaščitnih znakov za dragocene kovine.
Minister za sodstvo Reale je predložil v poslanski zbornici zakonski predlog o družinskem pravu in o dedovanju, katerega je na zadnjem
......................... mn, n„„„	........
ZAČETEK ITAL..JUGOSL. RAZGOVOROV V BEOGRADU
Za nov trg. sporazum Teze za 6. sejo CK ZKJ
i lirično ozračje« in kompromitira si.
BEOGRAD, 9. - V Beogradu so
se danes pričeli razgovori med vladnima delegacijama Jugoslavije in Italije o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo vodi tajnik v zveznem tajništvu za zunanjo trgovino Boris šnuderl, italijansko pa opolnomo-čeni minister v zunanjem ministrstvu Carlo De Franchis. Vodji obeh delegacij sta se danes na prvem sestanku pogovarjala o dosedanji blagovni izmenjavi in opozorila na ugodne možnosti in zainteresiranosti gospodarskih organizacij, da se blagovna izmenjava poveča. Poleg razgovorov o sklenitvi novega trgovinskega sporazuma bosta delegaciji proučili tudi nekatera druga vprašanja s področja trgovinske izmenjave med obema državama.
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije bo na jutrišnji, 6. seji razpravljal med drugim o -političnem položaju v Jugoslaviji po 4. in 5. seji na podlagi tez, ki jih je pripravila posebna komisija in
v katerih se analizirajo najvažnejši dogodki in tendence -po brionskem sestanku. V tezah se politično stanje v Jugoslaviji v celoti ocenjuje pozitivno med drugim zato, ker je po odločnem političnem obračunu z birokratičnimi in konservativnimi silami prišlo do prodora najnaprednejših samoupravnih sil in tendenc.
Istočasno pa se opozarja na določene iluzije, češ da so bili z Zvezi komunistov odstranjeni vsi pojavi neenotnosti. Ugotavlja se, da so v nekaterih organizacijah zveze tendence, da se deluje na star način, da so primeri vmešavanja organizacije v pristojnost samoupravnih organov in primeri zahtev, da se vprašanja rešujejo na centralističen način. Očitno je, se poudarja v tezah, da se birokratične sile prilagajajo novemu položaju, da se grupirajo na podlagi sorodnosti idejnopolitičnih pogledov in mišljenj in da gredo zavestno ali nezavestno za tem, da se ustvari «napeto po-
Avtorji tez posebno opozarjajo na to, da razredni sovražnik izkorišča objektivne težave in slabosti in da se skušajo reakcionarne sile v inozemstvu povezati z razrednim sovražnikom doma. Proti sovražnemu delovanju se je treba boriti z »preudarjenimi političnimi akcijami«, in če je potrebno, tudi z upravnimi ukrepi onemogočiti vpliv sovražnika. V tezah se reorganizacija zveze obravnava kot prvorazredno druž-beno-politično in Idejno vprašanje in priporoča se komisiji za reorganizacijo, da v svojih tezah jasno določi ključna vprašanja, da bi se vsi pozitivni napori usmerili v enotno smer.
Poseben poudarek je v tezah posvečen gospodarski reformi in proučevanju položaja v gospodarstvu, kjer se pojavljata dve tendenci: ena, po kateri se že v naprej proglaša za napačno vse, kar otežkoča oziroma slabi položaj delovnih organizacij, in druga, ki se Izraža v naporih, da se delovne organizacije čim bolj praktično usposobijo za uspešno gospodarjenje. V tezah se zahteva odločno zoperstavljanje vsem poskusom popuščanja in vračanja na odnose, ki so vladali v delitvi dohodkov pred reformo.
Avtorji tez se zavzemajo za nadaljnjo obdelavo političnega sistema, za nadaljno demokratizacijo, v kateri bodo neizbežno prišle do izraza razne tendence. Zato mora biti sistem tako organiziran, da se bo jasno videlo, kaj je napredno in kaj ogroža napredek.
V zadnjem poglavju tez se posebno opozarja na važnost pravilnega formiranja javnega mnenja in na škodljivost, ko se ob pomanjkanju dejstev v kritikah uporablja povišan ton oziroma nedostojna sredstva. Tisku se očitajo določene tendence po 4. plenumu, da se spremeni v vrhovnega razsodnika. V zvezi s tem se v tezah vztraja na politični odgovornosti, angažiranosti in idejni usmerjenosti uredništev.
B. B.
Tudi emigranti iz Beneške Slovenije so se pred nekaj tedni vrnili domov, sicer ne vsi, da v domačem kraju in pri svojih preživijo božične in novoletne počitnice, obiščejo znance in se nekoliko spočijejo. Kmalu se bodo vrnili v Švico, Francijo, Belgijo itd. na svoja delovna mesta, da si tam zaslužijo kruh, ki ga doma ne morejo. Emigra-
Minister je pojasnil, da predlog ne vsebuje vprašanj posvojitve, o čemer so že prej razpravljali v okviru nekega drugega predloga v komisiji za sodstvo.
Kriza na Siciliji še vedno traja in danes so se prvikrat sestali deželni tajniki strank levega centra za prvo proučitev sestave vlade levega centra. Zvečer pa je bila skupščina izvršnega odbora združene socialistične stranke, na kateri sta tajnika poročala o pogojih za sestavo vlade. V sredo se bo sestal deželni izvršni odbor KD.
Poslanec Riccardo Lombardi je naslovil na ministra za finance vprašanje o spremembah davka na delnice, ker 23. februarja zapade, veljavnost določil o enkratnem takojšnjem plačilu davka, ki je bilo uvedeno iz izrednih razlogov slabe konjunkture. Lombardi pravi, da teh okoliščin ni več in da bi morali zato ponovno uveljaviti zakon št. 1745 iz leta 1962.
Sodne oblasti so zahtevale od poslanske zbornice spise v zvezi z nakazovanjem nekaterih sredstev, ki bi morala iti v korist izključno obrobnega osebja, tudi osrednjim u-radnikom in pri čemer so ustavili postopek proti takratnemu ministru Trabucchiju v znanem primeru, ko je parlament nastopil kot sodni organ. Sedaj hočejo nadaljevati preiskavo proti bivšemu generalnemu ravnatelju za carine Calderoniju in nekaterim drugim funkcionarjem. Spor je nastal, ko so ugotovili, da nekateri funkcionarji prejemajo posebne doklade za težavno delo, katere je generalni ravnatelj ustavil, nakar je sledil sindikalni spor, in minister je dodatke na lastno odgovornost ponovno uvedel in jih je celo razširil za nekatere funkcionarje osrednjih uradov.
Po uradnih podatkih statističnega urada je dosegel indeks življenjskih stroškov novembra lani 114.1 točke in je bil za 0.4 odstotka višji kot v istem razdobju prejšnjega leta, povprečni indeks življenjskih stroškov prvih enajstih mesecev lanskega leta pa je narastel za 1.6 odstotka.
Kosigin v Vladivostoku
MOSKVA, 9. — Ves centralni komite KP SZ je te dni odsoten iz Moskve. Njegovi člani potujejo po Sovjetski zvezi, da pojasnjujejo pomen resolucije plenuma CK KP, ki je zasedal decembra. Brežnjev je v Ždanovu, Kosigin v Vladivostoku, Kirilenko v Volgogradu, Mazurov v Voronežu, Podgorni v Kazanu, Še-ljepin v Permu, Suslov v Leningradu, Voronov v Pskovu.
V glavnem pojasnjujejo tisti del resolucije, ki se tiče zunanje politike Sovjetske zveze in mednarodnega komunističnega gibanja. Znano je, da resolucija dolgo govori o Kitajski in poudarja potrebo razkrin kanja protimarksistične dejavnosti sedanjih kitajskih voditeljev ter se zavzema za mednarodno konferenco komunističnih in delavskih strank.
cija je rakova rana Beneške Slovenije, kakor tudi drugih bližnjih, pasivnih gorskih krajev naše dežele. Vasi se praznijo in rod izumira.
Ko se emigranti za nekaj tednov vmejo v svoje rojstne kraje, čutijo toplino domačega okolja in to jim nekoliko pomaga da laže premagujejo v tujini domotožje. Zaradi tega je že pred leti prosvetno društvo «Ivan Trinko« v Čedadu, ki vzdržuje vezi tudi z beneškimi Slovenci v emigraciji, dalo pobudo za srečanja emigrantov, ko se za kratko dobo vmejo domov v zimskem času.
Tako je bilo v nedeljo v Čedadu že tradicionalno srečanje emigrantov iz Beneške Slovenije, na katerem ie izvajal kulturni program ansambel Antona Birtiča ((Beneški fantje«. Poleg lepega števila emigrantov in njihovih svojcev iz raznih vasi Beneške Slovenije so se srečanja udeležili socialistični poslanec in deželni tajnik odv. Loris Fortuna, deželni socialistični svetovalec in predsednik deželne komisije za kmetijstvo dr. Giobatta Angeli, član vodstva videmske federacije KPI prof. Pavel Petričič, zastopniki Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, podpredsednik SKGZ in tajnik društva Izidor Predan, Mario Kant, predsednik prosvetnega društva «Ivan Trinko«, ki organizira ta srečanja itd., pozdravno brzojavko pa je poslala Slovenska skupnost iz Trsta.
Ob 10. uri se je v dvorani gledališča «Adelaide Ristori« začel koncert ansambla ((Beneški fantje«, ki je izvajal beneške narodne pesmi in furlanske «villotte», ki je napolnilo dvorano, bilo je tudi nekaj meščanov iz Čedada, je večkrat tudi med samim izvajanjem nagradilo člane ansambla z burnim ploskanjem. Ansambel, ki ga je pred 15 leti ustanovil in ga vodil beneški rojak Anton Birtič, po rodu iz Me-čane, je dobro znan po vsej Beneški Sloveniji in je na nedeljskem srečanju navdušil beneške emigrante. Marsikateri je ob tej priliki kupil ploščo z beneškimi narodnimi ter Birtičevo zbirko «Oj, boiime«. Cisti dobiček koncerta je bil namenjen za poplavljence iz videmske pokrajine.
Po koncertu in opoldanskem od moru je bilo srečanje emigrantov v prostorih prosvetnega društva «Ivan Trinko«, kjer so bili pozdravni govori, recitacije, petje, glasba in zabava. Bilo je sicer tesno, toda domače, prijetno vzdušje, za kar gre zasluga vodstvu prosvetnega društva, Birtiču in njegovim fantom, ki so bili neutrudni, saj so ponovili dopoldanski koncert in še dodali druge pesmi po želji emigrantov.
Filibert Benedetič je recitiral nekaj svojih pesmi in benečansko narodno »Oj božime«, ki so jo prisotni ginjeni poslušali, nato pa zapeli skupno z Birtičem in člani njegovega ansambla.
IZIDOR PREDAN
(Nadaljevanje na 3. strani)
ur-—:
■
& ' .:
• |
DR. GIOBATTA ANGELI
POSL. DR. LORIS FORTUNA
Diplomatski incident v zvezi z umorom Riderja
MADRID, 9 — španska -policija je včeraj aretirala alžirskega di-plo mata, dodeljenega alžirskemu kan zulatu v Madridu, in sicer v okviru preiskave zaradi umora Mohameda Kiderja. Zasliševali so ga 12 ur in ga nato izpusrili.
Aretirali so ga tri ure potem, ko je alžirski poslanik na tiskovni kon ferenci pozval špansko vlado, na, javno razreši alžirsko poslaništvo vsakega suma udeležbe pri umori Kiderja. Poslaništvo je pod nadzor stvom policije.
Na tiskovni konferenci Je posla nik izjavil, da bi morali do kraja raziskati umor, in je izrekel pri pravljenost dovoliti, da policija obi šče poslaništvo, da se odstrani vsa) sum. Pozneje, ko je policija areti rala omenjenega alžirskega diplomata je poslanik izjavil, da so tem kršili diplomatske običaje, kar bi lahko imelo hude posledice. Pogovarjal se je zatem s španskim zunanjim ministrom in protestiral Popoldne pa je alžirski poslanik izročil zunanjemu ministru ostro protestno noto, v kateri zahteva opravičilo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 0.7, najnižja —2.1, ob 19. uri —1.5; zračni t-lak 1011.9 narašča, vlaga 50 odst., veter 20 km severovzhodnik, sunki 35 km na uro, ne. bo 8 desetink pooblačeno, morje razburkano.
Tržaški dnevni
Danes, TOREK, 10. Januarja
Gregor
Sonce vzide ob 7.45 m zatone ob 16.40. Dolžina dnčva 8.55, Luna vzide ob 7.57 in zatone ob 16.04
Jutri, SHEDA, 11. januarja
Pavlin
POROČILO POOBLAŠČENEGA UPRAVITELJA flUTOVIE VENETE
la dograditev avto ceste v Benetke je potrebnih še 21 milijard lir
Za promet je doslej odprtih 42,3 km, zgradili pa so skupno še skoraj novih 30 km ceste
Na običajnem ponedeljkovem se-s tanku demokrist Janških prvakov na gradu Sv. Justa je pooblaščeni upravitelj podjetja Autovie Venete Giuseppe Tonutti poročal o vprašanju izgradnje avto ceste Trst-Vi-dem-Benetke. Najprej Je obrazložil sestavo in namen omenjene družbe, ki je bila ustanovljena na pobudo krajevnih ustanov v preteklem juniju. Nato Je pripomnil, da bo nova avtomobilska cesta kmalu prispela do Tilmenta. Za nadaljnjo izgradnjo so že oddali na dražbi dela, in tudi začeli z deli, za dolžino 39 km. V tem mesecu bodo oddali dela za gradnjo mostov čez Piave, Livenzo in Mal-gher. Nato bodo morali oddati na dražbi dela za dolžino 12,5 km ter še za 12,5, km, tako da bo cesta speljana do Mester.
Položaj je zdaj naslednji; avto cesta odprta za promet 42,3 km, kar pomeni 27,98 odst., dober del ceste so že zgradili v dolžini 29,8 km (19,47 odst.), oddana dela in v prvi fazi izgradnje 39 km (25,48 odst.), v kratkem na dražbi dela za 27,5 km (18,18 odst.). Zdaj je treba še končati načrte za Mestre in odsek Moščenice-Sesljan v dolžini 12 km (8,24 odst.). Tonutti je pripomnil, da je še vedno precej težav zlasti glede finansiranja, saj je treba še 21 milijard lir, da pridemo do 41,5 milijarde, kolikor bo skupno stala nova avto cesta. Za dober del kritja, je pripomnil Tonutti, je precej upanja v nadaljnjo kreditiranje banke Credito delle opere pubbliche, za nadaljnji prispevek bodo zaprosili zakladno ministrstvo in deželo, razen tega pa proučujejo možnost izdajanja obveznic. Bazen teh težav finančnega značaja so še druge težave tehničnega značaja, kakor na primer izpeljava avtomobilske ceste skozi Mestre, saj bo 40-metrski pas ceste šel prav skozi mesto in čez železnico, mimo področij, ki so pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo itd. Družba tudi proučuje vprašanja odcepov. Poleg odcepa Villesse-Gorica proučujejo tudi odcep Pordenone - Portogruaro, v bližnji prihodnosti pa se bodo morali lotili tudi proučitve povezave z bližnjimi letališči z obalnim področjem.
Ob koncu svojega poročila je Tonutti še navedel statistične podatke o prometu po novi avto cesti Trst-Videm v petih mesecih, t. j. do 31. decembra. V petih mesecih so našteli skupno 64.896 vozil, in sicer 73,88 odst. za celotni odsek. Tovorni promet je znašal 18 odst., dnevno povprečje vozil na avto cesti je bilo 3.927 s povprečno vožnjo 35,48 km. V petih mesecih je bilo samo deset prometnih nesreč, in od teh samo ena z enim ranjencem. Nesreče Je pripisati v glavnem nepazljivosti in zaspasnosti šoferjev.
Tonuttija je predstavil pokrajinski tajnik KD dr. Botteri, ki Je poudaril, da je zgraditev avto ceste prvenstvenega pomena za Trst in deželo ter da je potrebna dograditev avto ceste do avstrijske meje.
tinija, ob 17.30 pa se je srečal z la poenotenja prejemkov, skrčenja
inž. Tonuttijem in inž. Visintinom, upravnim delegatom, oziroma ravnateljem družbe »Autovie Venete*.
Preklicana stavka pristaniških delavcev
Vsedržavna tajništva vseh treh sindikalnih organizacij pristaniških delavcev (CGIL, CISL in UIL) so preklicala enodnevno stavko teh delavcev, ki bi morala biti ta teden po vsej državi in tudi v Trstu. Sindikati so sprejeli ta sklep, ker Je minister trgovinske mornarice Natal! sklical za četrtek ob 18. uri sestanek z njimi.
• * •
Včeraj popoldne so se nadaljevala pogajanja med sindikalnimi predstavniki osebja Javnih skladišč ter med predstavniki njihovega ravnateljstva. Pogajanja so se tika-
— X—v , oni
delovnega umika in revizije raznih normativnih točk pogodbe. 2e prej so rešili vprašanje prilagoditve plač uslužbencev Javnih skladišč novi pogodbi kovinarskih delavcev, ki je povezana s pogodbo teh uslužbencev.
Stavka železničarjev
Snoči ob 21. uri se je tudi v Trstu pričela stavka železničarjev, ki bo trajala do 21. ure drevi. Od 21. ure dalje ni odpeljal iz Trsta noben vlak. Danes bodo vozili samo nekateri izredni vlaki z vojaškim osebjem, tako da bo poskrbljeno za mednarodni železniški promet. 2e sinoči je odpotoval namesto večernih vlakov iz Rima in Milana iz Benetk v Trst avtobus. Prav tako je železniško ravnateljstvo poskrbelo za nekaj avtobusov, Id naj bi nadomestili redne in delavske vlake.
RAZVOJ MEDNARODNEGA TURIZMA NA TRŽAŠKEM
V razdobju štirih let se turistov iz SFRJ povečalo za
je število devetkrat
V letu 1966 je prišlo na naše področje 4 milijone jugoslovanskih turistov od skupnih 9 milijonov inozemskih
Mednarodni turizem na Tržaškem ki jih je zbrala obmejna policija,
se v zadnjem času veča z neobičajno naglico in v lanskem letu Je ta razvoj dosegel še posebno obeležje, tako da je število turistov v mednarodnem prometu narastlo na več kakor dvakratno višino v primerjavi z -letom 1965. Na mejnih prehodih našega področja, ki so odprti za mednarodni turizem s potnimi listi, so v zadnjih štirih letih obmejni organi našteli naslednje število prehodov:
Leto Italijani Tujci Skupaj
1963	1.315.811	2.322.789	3.638.600
1964	2.041.369	2.570.763	4.612.132
1966	4.121.56	3.206.360	7.327.916
1966	9.453.134	8.965.674	18.418.808
Odkod so prihajali turisti, ki so lansko leto prekoračili mejne prehode na našem področju, namenje ni v sosednjo Jugoslavijo ali ki so se iz nje vračali, ali pa potovali skozi našo deželo «v tranzitu« namenjeni v druge evropske dežele? Na podlagi statističnih podatkov,
llllllllllllll|llllllllllllllllllllllllll||||l|||||llllllUIIIIIIIIIJIII||t|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||r|n|||||||||,|||||||||,|,|||„|||,|||,||||,|||n|||t||||t|t|||||f|t||t||I||||||||||)t
SPOROČILO DR. CAIDASSIJA NA SESTANKU TRGOVINSKIH ZBORNIC V DEŽELI
Pred sestankom deželne delegacije z nemškim ministrom za gospodarstvo
Poročilo prof. Bazo ja o pripravljanju študije o možno, stih nadaljnje industrializacije deželnih področij
Kakor smo v našem listu že poročali, so se pretekli četrtek v Gorici sestali predstavniki deželnega združenja trgovinskih zbornic, da bi pod predsedstvom dr. Di Mania-ga razpravljali o nekaterih skupnih problemih. V začetku je predsednik Di Maniago pozdravil novega predsednika goriške trgovinske zbornice dr. Bressana, ki se je to pot prvič udeležil dela deželnega združenja zbornic. Zatem je prof. Bazo s tržaške univerze podal daljše poročilo o študiji, ki jo pravkar pripravlja po nalogu deželnega združenja trgovinskih zbornic, in ki ima kot glavni predmet proučevanje možnosti za nadaljnjo industrializacijo posameznih področij v okviru Furlanije — Julijske krajine. Poročevalec ;e povedal, da proučevanje uspešno napreduje, čeprav nekoliko počasneje, kakor so prvotno predvidevali, in sicer se to dogaja zaradi počasnosti, s katero po-same’"’ anketirana Industrijska podjetja vračajo študijskemu centru svoj čas razposlane formularje. Na koncu je prof. Bazo poročal še o rimskem sestanku med predstavniki vsedržavnega združenja trgovinskih zbornic v zvezi z izdajanjem vrste monografij o gospodarskem ustroju posameznih dežel v državi. (Pred kratkim smo v P.d. poročali o pravkar izšli monografiji o gospodarskem ustroju dežele Furla-
TEŽKI POROD OBČINSKEGA IN POKRAJINSKEGA ODBORA
* Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 11.30 sprejel ravnatelja tržaške filialke Fiat cav. Mar-
Drevi politični razgovori med strankami leve sredine
Slovenska skupnost se ne bo udeležila razgovorov, dokler se ne razčisti vprašanje zahtev slovenske manjšine - Odbor KD-PSU ali samo KD ob podpori drugih strank od zunaj?
Danes se na sedežu Krščanske nacionalne probleme, gre namreč
...	i *	t j -1*    I.  11 UaJa nnAinliori ni iruO
demokracije zopet sestanejo pred stavniki strank leve sredine, ki bodo nadaljevali pogajanja za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora. Na podlagi sklepa sveta Slovenske skupnosti se njegovi predstavniki ne bodo udeležili današnjih razgovorov. Svet je namreč poslal te dni vodstvom sredinsko-levih strank pismo, v katerem jim med drugim sporoča tudi ta sklep, to je, da se ne bodo udeležili novih pogajanj, če se prej ne razčistijo vprašanja, ki so prejudicialnega značaja in se tičejo določenih važnih zahtev v korist slovenski manjšini. Že iz tega se vidi, da je po; loža j precej zamotan. Po drugi strani so namreč republikanci tudi včeraj potrdili, da ne bodo menjali svojega načelnega stališča in da ostajajo nasprotni vstopu Slovenca v občinski odbor. Upoštevati je namreč treba, da so prejeli republikanci glede svojega nasprotujočega stališča do Slovencev ob zadnjih volitvah nekaj sto glasov več kot na predzadnjih. In glasovi so seveda za nekatere stranke zelo važni, čeprav je seveda treba upoštevati tudi načela, ki so v posebnih razmerah tu pri nas v Trstu pogostoma le predsodki in usedline preteklosti. Seveda to ne drži za vse, saj so na primer tudi_ med republikanskimi mladinci takšni, ki gledajo na vprašanje pravic Slovencev drugače kot staro pokole-nje.
Spričo zapletenega položaja niso seveda možne nobene napovedi ali vsaj ugibanja o rezultatih današnjega sestanka treh strank leve sredine, to je KD, PSU in PRI. Že v preteklih dneh pa so se culi namigi, po katerih naj bi prišlo do sestave odborov KD-PSU ob zunanji podpori Slovenske skupnosti *n republikancev, oziroma do izključno enobarvnih odborov Krščanske demokracije. Za sedaj namreč ni videti drugačnega izhoda iz te za gr i, ki traja že poldrugi mesec po volitvah, medtem ko vidimo, da so v Gorici takšne nacionalistične popadke že preboleli.
Seveda pa ne gre pri tem, kot
nlje — Julijske krajine, ki Jo Je pripravil prof. Bazo.)
Dr. Di Magnago je nato poročal o nedavnem obisku bavarskega ministra za gospodarstvo in promet, Otta Schelda, ki je imel zanimivo predavanje v prostorih tržaške trgovinske zbornice, ter o italijansko-ameriški okrogli mizi, ki bo v Trstu v dneh 17 in 18. t.m. Trgovinska zbornica bo ob tej priložnosti dala na razpolago zbranim strokovnjakom svoje prostore, sam, dr. Di Magnago pa bo poročal o trgovinski men'avi med našo deželo in ZDA.
Na sestanku so zbrani strokovnjaki načeli razpravo o napovedanem sodelovanju med Furlanijo — Julijsko krajino in Zahodno Nemčijo, v skladu z željami, ki jih je v tej zvezi pred kratkim izreklo Beneško združenje trgovinskih zbornic. Dr. Caldass; je napovedal, da se bo gospodarsko odposlanstvo iz Furlanije Julijske krajine v kratkem sestalo z zahodnoriemšklm ministrom za gospodarstvo ter je povabil gorlško in videmsko zbornico, naj bi ob tej priložnosti orisali tudi svoja gle-di-.a glede poslovnega sodelovanja z 7»hodnonemšktmi gospodarskimi krogi.
Glavni tajnik tržaške zbornice dr. Steinbach je nate omenil, da se pripravlja vrsta sestankov med deželnim odborništvom za industrijo in trgovino, ter predstavniki gospodarskih organizacij iz Trsta. Vidma Pordenona in Tolmeča, predstavnikom državnega podjetja SNAM ing. Perrijem ter deželnim odbornikom dr. Dal Cerom, v zvezi z napovedano raztegnitvijo padskega plinovoda na področje naše dežele.
Dr. Caldassl je orisal zadnji razvoj dogodkov v zvezi z ustanovitvijo, v našem mestu, znanega centra | za skladiščenje in preprodajanje južnega sadja in zelenjave, medtem ko Je dr. Steinbach orisal potek prizadevanj tukajšnjih poslovnih krogov v zvezi z napovedano u-stanovitvijo Centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini. Tej zamisli sta nedavno tega dali načelni pristanek ministrstvo za zunanjo trgovino in ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt.
Tržaški center za gospodarski razvoj pripravlja v sodelovanju s trgovinsko zbornico poseben pravilnik za Izvrševanje statuta te organizacije ter skrbi za Izdelavo obširnega načrta za financiranje centra, ki bo nedvomno lahko mnogo doprinesel k razvoju gospodarskih dejavnosti v okviru dežele Furlanije Julijske krajine.
Na koncu so prisotni predstavniki naj višjih gospodarskih organizacij iz naše dežele imenovali novega predsednika goriške zbornice dr. Bressana za začasnega predstavnika deželne unije trgovinskih zbornic pri vsedržavni zvezi teh organizacij.
Danes zadnji dan za plačilo davka za motorna vozila
Danes zvečer zapade rok za plačilo davka za vožnjo na motorna vozila za tekoče leto. Do včeraj zvečer je od 53.000 zavezancev, ko likor jih je na Tržaškem, poravnalo svojo obveznost 35.706 lastnikov motornih vozil. V treh uradih Tržaškega avtomobilskega kluba, ki pobirajo cirkulacijski davek, se je včeraj ves dan vila dolga vrsta plačnikov, tako da se je število avtomobilistov, ki so uredili to vprašanje, povečalo do večera-za-nekaj tisoč. Cs upoštevamo, da je v prejšnjem tednu plačevalo davek povprečno po nekhj nad 3000 avtomobilistov na dan, ostane zdaj nekritih še najmanj kakih 18 tisoč tržaških avtomobilistov. Uradi Tržaškega avtomobilskega kluba poslujejo kakor znano vsak dan od 8.30 do 12. ure ter od 16. do 18. ure. na veiesejemskem prostoru.
lahko rečemo, da prihajajo ti turisti z vsega sveta; tudi iz Nove Zelandije in Iz Avstralije, če naj začnemo naštevati pri Jugoslovanih, ki so tudi v lanskem letu dali največ prometa, in se držimo tega vrstnega reda, dobimo za lansko leto naslednjo sliko:
Jugoslavija prehodov 4.001.497 Zah. Nemčija	1.091.488
Avstrija	920.629
Francija	772.932
Anglija	500.576
Švica	270.291
Nizozemska	248.262
švedska	208.627
Belgija	183.906
Danska	146.640
Itd.
Iz izvenevropskih dežel Je prišlo lansko leto k nam največ turistov iz Združenih ameriških držav (134 -tisoč 332), številni pa so bili tudi tudi Kanadčani (46.526), Avstralci (43.518), Novozelandci (15.674), Argentinci 6839), Južnoafričani (4831), Brazilci (4186), itd.
Med evropskimi turisti so se lansko leto občutno pomnožili potniki iz vzhodnih dežel: tako so na mejnih prehodih v teku leta našteli 10.112 Bolgarov, 7741 Madžarov, 3051 Poljakov, 2519 Čehov, 952 Romunov, itd. Najmanj prometa so dali Rusi, katerih je bilo v vsem letu le 189.
V	primerjavi z letom 1965, se Je število Avstrijcev lani potrojilo, in skoraj v enakem razmerju je narastlo število zahodnih Nemcev, število Angležev je narastlo na več kakor dvakratno višino; v podobnem razmerju je narastlo tudi število Francozov in turistov iz nekaterih drugih držav; še posebno občutno pa je narastlo število Jugoslovanov, ki so dali, kakor smo poprej zabeležili, sami čez 4.000.000 prehodov, če se za trenutek ustavimo ob podatkih, ki se nanašajo na jugoslovanski turizem na našem področju, lahko sestavimo za zadnja leta naslednjo razpredelnico:
število (uristov iz Jugoslavije
Leta	1963	478.334
Leta	1964	692.949
Leta	1965	1.074.621
Leta	1966	4.001.497
V	kratkem razdobju štirih let je število jugoslovanskih turistov po vsem tem narastlo skoraj na desetkratno višino. Lansko leto je njihovo število preseglo 4 milijone, tako da je skoraj polovica vsega prometa, ki so ga dali tujci, odpadlo na Jugoslovane. Pomen jugoslovanskega turizma za naše področje je iz leta v leto toliko večji, ker se 'ob njem rrižvlia tudi čedal.fe" živahnejše trgovinsko poslovanje. Naval jugoslovanskih kupcev-turistov oo zadnjem državnem prazniku v sosedni republiki Je to še posebej potrdil.
jati ukrep o vzpostavitvi direktne smeri s pravico prednosti na njej od Trga Liberta - Korzo Cavour -Nabrežja - Sprehajališče S. Andreja - Ul. Čampi Elisi - Ul. S. Marco -UL Broletto . Ul. D’Alviano - Ul. Doda do Trga z državno cesto št 202.
Vozači, ki uporabljajo to cestno smer, bodo zato morali po 15. t.m. postopno kot bo uvajana upoštevati, da imajo vozila na njej absolutno prednost.
Dobitnik 150 milijonov še vedno skrivnosten
Novopečeni tržaški multlmllijonar se je — kot vse kaže — vdrl v zemljo. Prav nobenih zanesljivih sledov ni za njim, pa čeprav sl časnikarji na vse kriplje prizadevajo, da bi ga iztaknili.
Poizvedovanje in stikanje je privedlo le do precej zanesljive ugotovitve, da je srečna loterijska srečka BE 29920 bila prodana v rojanski fllialki Tržaške hranilnice št. 9 v Ul. Montorslno (in ne pri Sv. Soboti, kot se je sprva govorilo). Toda ime srečnega kupca In dobitnika 150 milijonov lir je ostalo skrivnostno tudi po tej ugotovitvi, kar pač pomeni, da se je srečnik pravočasno in dobro zavaroval in da hoče, vsaj za sedaj, sam s seboj in morda še s svojimi najbližjimi, deliti svojo srečo.
* Tržaška komunistična mladina priredi v četrtek, 12. t.m. ob 20 uri v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 predavanje z diskusijo o temi »Reforma zakonodaje o družini — razporoka». U-vodno poročilo bo podala članica tajništva FIGC in odgovorna za področje komunističnih deklet, Li-cia Perelli.
Danes, 10. t.m. ob 20.30 bo v
Slovenskem klubu
v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa predaval
prof. BORIS PAHOR o temi
«Srečko Kosovel in Trst»
Vabljeni člani in prijatelji!
Milijon in 300.000 lir škode je utrpel 31-letni Mario Ceschia iz Ul. Margherita 21, ker so mu neznanci ukradli avto fiat TS 88534.
OO POSTAJE DO CESTE 202
Prednostna smer vzdolž nabrežij
Županstvo sporoča, da bodo z dnem 15 t. m. začeli postopno uva-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ii 11111111111111111111111111111111111111111111111111 ii mignil hiiiiiiiiiiiii
Obdaritev slepih otrok
Štiričlanska družina se je zastrupila s hrano
Sinoči ob 17.40 so prepeljali na 2 zdravniški oddelek splošne bolnišnice štiri člane družine Zacchl-gna, ki stanujejo v naselju S. Na-zarlo blizu Proseka. Pri vseh Je šlo za hudo vnetje na želodcu ln črevesu zaradi zastrupitve s hrano.
V bolnišnico so prepeljali: 44-let-no Mario Grassi por. Zacchlgna, njeriega 45-letn6gš moža Pellegrina Zacchlgno, 21-letno hčerko Luclano in 18-letnega sina Gina. Mati in hčerka bosta ozdravili v 6 dneh, oče In sin pa v 10 dneh.
Prizadeti menijo, da so se za-
n IH
Predavanje o Hamburgu v Nemškem kul. inštitutu
Prihodnji petek (13. januarja) s pričetkom ob 19. uri bo v prostorih Nemškega inštituta za kulturo v Trstu prof. Livio Olivieri, ravnatelj Italijanskega inštituta za kulturo iz Hamburga, predaval v italijanščini o temi «Hamburg, vrata Zahodne Nemčije v svet*.
Prof. Olivieri bo obširno govoril o položaju, ki ga zavzema Hamburg glede na deset dežel Zvezne nemške republike. Razvoj Hamburga je tesno povezan z nastankom in razvojem njegovega pristanišča, in to zlasti po Napoleonovem padcu in po velikem požaru, ki je upepelil mesto v letu 1842. Predavatelj bo dalje prikazal Hamburg tudi z_ vidika njegove slikovitosti najvažnejše stavbe v mestu, njegove baročne in gotske cerkve, banke, borzo itd. Pretežni del predavanja bo posvečen pristanišču, njegovemu razvoju v teku časa, njegovim operativnim obalam, skladiščem, prometnim zvezam, uvozu in izvozu ter tranzitu blaga, hamburškim ladjedelnicam in petrolejskim čistilnicam. Med predavanjem bo dr. Olivieri posvetil nekaj časa tudi drugim aspektom socialnega, kulturnega in političnega življenja severne ga velemesta.
Dr. Olivieri je od leta 1960 ravnatelj Italijanskega inštituta za kulturo v Hamburgu ,ter hkrati pouči je italijansko slovstvo na tamkajšnji univerzi.
Njegovemu predavanju bodo prisostvovali tudi generalni vladni komisar dr. Cappellini, zahodnonem-ški konzul Szafai ter številne druge osebnosti. Italija vzdržuje v Zahodni Nemčiji štiri kulturne inštitute, in sicer v Hamburgu, Koelnu, Muenchnu in Stuttgartu. Ti inštituti tesno sodelujejo pri razširjanju italijanske kulture s številnimi »ita-lijansko-nemškimi združenji*, ki nosijo ime «Dante Gesellschaften* in ki delujejo skoraj v vseh nemških mestih z več kot 100.000 prebivalci.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi k predstavam LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bodo v Mali dvorani Kulturnega doma v nedeljo, 15. t. m. popoldne.
Predsta.a ob 15.30 Jan Grobowskl
Volk in kozlički
Prevod: Janko Kos; režija: Jože Pengov; Osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec, glasba: Helen - Wilson -Želigowska - Franzi Ogrizek, plesi lutk: Jaka Hafner. Vstopnina: 300 lir.
Predstava ob 17.30 Maria Clara Machado-Michel Simon
Mali strah Bavbav
Prevod ln priredba teksta za lutke: Janko Kos; režija: Jože Pengov; osnutki za lutke in kostume: Slavko Hočevar; izvedba kostumov: Majda Pod-vršič in Magda Zajc; scena: Albin Roveli; glasba: Borut Lesjak: tehnično vodstvo: Ciril Jagodic.
Vstopnina: 300 lir.
Za obe predstavi predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom.
Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke na to izredno gostovanje.
Nazionale 14.30, 21.45 <11 dottor Zlva-go» Metrocolor Iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-lec Gulnne-s, Omar Sharif.
.tfartldlavoloiTVItt&r
Excelslor 16:00
rio Gassman, Glaudlne Auger. Fenlce 15,30 «11 buono, 11 brutto, 11 cattlvo« Technlcolor. Clint East. vvood. Prepovedano mladini pod 14
_________ ________ _________________ letom.
strupih s hrano, ki so jo zaužili pri l Eden 16.00 *Poliziotto 202» Technico-obedu. Jedli pa so «tortelline» za- lor- Diana Dors.
kuhane v juhi, meso, Jajca in slaščice. Po nekaj urah je vsem postalo slabo.
tudi za to, ali bodo socialisti bivše PSI sploh zastopani v občinskem odboru, kajti izvoljena sta bila Hreščak in Pittoni, ki je deželni svetovalec ter ne bi mogel biti hkrati občinski upravljavec, to je odbornik. Kot je znano, pa se nikakor noče odreči svojemu mestu deželnega svetovalca.
Zaradi težav s političnimi vprašanji so odložili na jutri tudi razgovore o upravnem programu tržaške občine, ki bi morali biti danes. O tem programu bi moral poročati strankam kandidat za župana inž.
Spaccini. Seveda pa je najprej treba razčistiti politično plat celotnega vprašanja.
i....................i...iilllllllllnmniillllliimilllllllllllllllllllllllllllllllllllll..
PO PRVIH ODGOVORIH Nfl ANKETO ACEGAT
Še vedno se 60 odst. meščanov poslužuje samo javnih prevozov
Samo 15. odst. oseb se vozi izključno z lastnimi sredstvi, manj kot 10 odst. oseb pa se sploh ne vozi
Na pokritem trgu Je bila v nedeljo sedaj že tradicionalna obdaritev slepih otrok zavoda «Ritfcme-yer», ki so jo tudi letos pripravili operaterji, prodajalci, težaki in drugo osebje na pokritem trgu ln ki Je po zaslugi darežljivih tržaških meščanov Izzvenela v lepo ln pomembno solidarnostno akcijo. Zbirna akcija na samem trgu je dala 610.000 lir, za nakup Igrač, oblačil ln sladkarij, ki so bile poklonjene
slepim otrokom, pa je bilo še posebej zbranih 320.000 lir. Predsednik organizacijskega odbora Riccar-do Vecchtet je v svojem nagovoru poudaril pomen te pobude, organizatorjem ln darovalcem pa se je zahvalil ravnatelj zavoda «Rittmeyer» prof. Ettore Lovisetto. Obdaritve slepih otrok se je udeležil v Imenu občinske uprave tudi župan dr. Franzih Podobna prireditev je bila tudi na trgu na debelo na nabrežju Ottaviano Augusto.
Dva huda padca zaradi poledice
Zaradi poledice se je precej hudo ponesrečil 53-letni železničar Nie-do Caldo z Opčin, Piazzale Carso. Železničar je bil v trenutku nesreče na svojem službenem mestu. Ko je stopil iz svojega urada na openski železniški postaji, je spodrsnil na ledu ter nerodno padel. Pri padcu si je zlomil desno nogo.
Podobna nesreča se je pripetila tudi 84-letnemu upokojencu Giovan-niju Stocchiju iz Ul. Ponticelli v Miljah. Ko je že priletni moški šel po cesti mimo Delavskih zadrug v Čamporah, je spodrsnil na ledu ter padel na tla. Pri padcu si je verjetno zlomil desno stegnenico ter so ga prepeljali v splošno bolnišnico.
Verdi
Pr! blagajni gledališča se nadalju. je prodaja vstopnic za koncert, ki bo jutri ob 21. uri. Posebna zanimivost koncerta je, da je posvečen samo pihalom in zboru.
Koncert bo vodil dirigen Daniele Pariš, sodeloval bo pianist Sergio Ga faro. Program bo obsegal: A. Gabrieli — «Aria della battaglia« v trans kriipciji G .F. Ghedinlja; Schuetz — Psalm 136 «Denket dem Herren« za mešani zbor, trombe, timpane in or. gle (novo v Verdiju); Bach — Chor-Varlationen «Vom Himmel hoch» v transkripciji Strawinskega za mešani zbor in orkester; Strawinsky — jim. fonija za pihala (novo v Verdiju) ,n Koncert za klavir in pihala.
Orkester gledališča Verdi. ZVro i vodja Aldo Danieli.
Grattacielo 16.00 »The Eddie Chap-man story» Cristopher Plummen, Romy Schneider.
Rltz (Ulica San Francesco 10)
15.30 «KharU>um» Technlcolor, — Charlton Heston. Laurence Olivler, Richard Johnson.
Alabarda 16.30 «La tomba di Ligela« Colorscope. Vincent Priče. Prepo. vedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «La notte del destderio« Ingrid Thulin, Claudine Auger. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 »Perdono« Caterina Ca-selil, Fabrlzlo .Moroni.
Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16 uri «1 Bucanieri« Technicolpr. ■Vul Brynner, Charlton Heston.
Aurora 16,00 «La battaglia del giganti«.
Capitol 16.00 «Come Imparai ad ama-re le donne« Technlcolor, Kober' Hoffman, Michele Mercler Freon vedano mladini pod 14 letom
impero 16.30 « 20.000 leghe sotto I miri«.
Moderno 16.30 «Le piacevoli notti« Technlcolor. Vittorio Gassman, Gina Lollobriglda.
Vittorio Veneto 16.00 «Sherlok Holmes — Notti dl terrore« Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16,00 «Sono un agente FBI« Technlcolor. James Stevvart.
Astoria uu Borutu, niobus st n 16.00 .Gll argonauti« Todd Arni. strong, Nancy Kovak, nicolor. Lee J Cobb
Astra Počitek. Jutri «11 gluramento di Zorro«.
Abbazia 16.00 «La clttš senza 1 e.^ge« Technlcolor. Dana An-drevvs.
Slovenske filme GORENJSKA OHCET
in druge
predvaja v četrtek, 12. t. m oh 20. uri na Proseku v Prosvetnem domu;
v petek, 13. t. m. ob 20.30 p.d. Ivan Cankar v svojih prostorih;
v soboto, 14. t. m. ob 20.30 p.d. Valentan Vodnik v Dolini; v četrtek, 19. t. m. ob 20.30 p. d. Slavko Škamperle Prosimo druga prosvetna društva na Tržaškem, da sporočijo dan za predvajanje filma pri njih, da jih bomo lahko čimprej poslali goriškim društvom.
Slovenska prosvetna zveza
Ljudska prosveta
1 Prosvetno društvo »Prešeren« obve-šča pevke ln pevce, da bo prva redna vaja v letošnjem letu danes 10, jt.m. ob 20.30.
Včeraj-danes
Izleti
SPDT, ob otvor tvl smučarskega tečaja za začetnike organizira 15. t.m. smučarski Izlet v Črni vrh. Vpisovanje za izlet in na tečaj v Tržaški knjigarni.
ROJSTVA. SMRTI IN POROK#
8. in 9. januarja 1967 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 26 oseb.
UMRLI SO: 90-letna Anna Mari* Crisostolo vd. Cressi, 69-letna Mari* Novak, 61-letnl Pletro Piretti, 84-let-na Attllia Citter vd. Rutter, 68-letnl Giuseppe Bubnlch, 60-letnl ValeriO Busdon, 75-letna Anna Maria Opassii 86-letna Cristofora Branoolin vd.Val-Ion, 60-letna Angela Poropat vd. Po* ropat, 86-letna Maria Carmela Alba-nese, 73-letna Anna Delise vd. Valenti, 68-letni Gioovannl Štrukelj, 59-let-ni Domenico Rosolen, 66-letna Mari* Pacor vd. Russian, 58.1etni Erhardt Poženel, 55-letna Maria Carli por Carli, 51-letni Galliano Job, 51-leifll Gualtiero Cozziarn, 81-letna Teres* Hermann vd Lozar, 70-letni Anto; mo Guglia, 62-letna Erminia Zuliam 76-letni Luigi Rudes, 65-letnl FebcS Cich, 77-letna Arminla Skociai vd. Rimaboschi, 96-letni Mario LuzzgltO Miše, Brunilde Varin, stara 3 mesec«.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Alla Basilica. Ul, S, Ciuha 1; BJ-solini, Ul. P. Revoitella 41- INAM. Al Cedro, Trg Obe.rdan 2; Manzon« Ul. Settefontane 2
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d'oro. Trg Goldoni 8’ Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marcn'v( Ul, Ginnastica 44. M aru, Drevored Miramare 117 (Barkovlje),
SLUŽBA OBČINSKE«. A /.Mit A V NIKA Za poklic v praznični!1 dueli v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefO' nirati na št. 911-235.
Darovi in prispevki
Vesela družba, ki Je praznoval* dvojno odbolkarsko zmago Bora da' ruje 5000 lir za Športno združenj* Bor.
Na Acegat prihajajo prvi odgovo. ri na anketo o vprašanjih mestne prevozne službe. Kot znano je anketa osnovana na vprašalnih dopisnicah, ki jih osebje Acegata razdeljuje vsem družinam v tržaški občini po okrog 2000 na dan. Doslej je anketa zajela področja Sv. Sobote, Carbole, Pončane, Sv. Jakoba, terezijanskega predela in tista mestna področja, ki težijo na Drevored XX. septembra ter na ulici Ginnastica in Farneto.
Iz prvih odgovorov je razvidno, da Je še vedno zelo visoko število tistih, ki se poslužujejo izključno Javnih prevoznih sredstev (60 odst.) in da je doslej nizko število tistih, ki uporabljajo izključno osebne avtomobile (15 odst ). Prav tako je relativno malo takih, ki se poslužujejo tako kolektivnih kot zasebnih prevoznih sredstev (okrog 15
Več kot tretjina tistih, ki so doslej poslali Acegatu svoje odgovore, oz. ki so vrnili izpolnjeno anketno dopisnico, so svoje odgovore dopolnili z raznimi pripombami, ki se nanašajo na kroženje zasebnih in javnih prevoznih sredstev, na intenzivnost in rednost prevozne službe Acegat, na sedanje tarife za prevoze itd.
Razne pripombe in opazke se nanašajo tudi na smeri Acegatovlh prog in na posamezna postajališča. Mnogi meščani so izrazili svoje mnenje glede vrste prevoznih sredstev in se izrekli za en ali Irug tip vozil v prometu (filovije, avtobuse, tramvaje). Zopet druge opazke se nanašajo na sistem avtomatične blagajne za izdajanje vozovnic in sploh na upravljanje podjetja v celoti. Na sploh je mavrica pripomb zelo pestra: za nekatere je anketa preveč omejena, za dru
odst.), manj kot 10 odst. pa Je v
sorazmerju takih, ki so izjavili, da 1 ge premalo koristna, za nekatere se ne poslužujejo nobenega prevoz- pa občinska prevozna služba «kar »mo že veičkrat poudarili, samo za 1 nega sredstva.	i v redu deluje«.
EMP0RI0

ISTRIAN0


TRST
LARGU IIAKRIERA VECCHIA 2 — TEL. 41-444 UL. S. CATERINA DA SIENA H — TEL. 37-386
R I M
CORSO VITT. EMANUELE H — TEL. 672-773
VIDEM
UL. POSCOLLK 12 A — TEL. 55-686
RAZPRODAJNO BLAGO IZ TOVARN
9. januarja se je začela velika razprodaja ob koncu sezone
VSE PO ZELO ZNIŽANIH CENAH!
Volneno in svileno blago
Bombaževina
Zamet
Tekstil za opremo stanovanja Konfekcija za ženske
Sporočamo prijateljem draga žena in mati
in znancem, da je umrla naša
NADA HROVATIN roj. RENKO
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 11. t m ob 14.15 iz splošne bolnišnice v Ul. Pletli.
Žalujoči mož Lojze, sinovi Janko, Miran in Danilo, sestra Mira, brat Jakob in drugo sorodstvo "-st, 10. januarja 1967
Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mama In nona
za vedno
JOLANDA CARLI KRAU
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 14.30 lz hiše žalosti v Trebčah št. 67.
Žalujoči mož Danilo, hčerki Sonja in Olga z možema, vnuk Dejan in drugi sorodniki
Trebče, 10. januarja 1987
PO SNEŽNIH PADAVINAH V PREJŠNJEM TEDNU
Statistična predvidevanja kažejo da bomo imeli precej mrzel januar
Promet v mestu in v okolici je sedaj že skoraj povsem normalen
dni h i10 u Pe*'e*t- ki s0 za nekaj lagal deželni odbor. Spremembe se okoli™ ,obarvale zgornjo kraško tičejo 34 členov od skupnih 105. Ti Cimmi’ ■ z atsi* na odseku med Up- členi se nanašajo na izvolitev pred-sarno ;ln ,,es^onl'. Pa tudi mesto sednika, podpredsednikov in tajni-171017’ mi secai Potisnil precej hud kov sveta; sestavo predsedstvenega urah' jen)Peiai.ura je v nočnih urada, dejavnost stalnih komisij, OKrou nn.i01™ iCez dan pa se su^e sklicanje deželnega sveta, spremi-lici m e' tako v mestu, v oko- njevalne predloge k zakonskim o-Včerai „je jar... Precej pod ničlo, snutkom, vprašanja, interpelacije in ha nHmJ' tl1jutranjih urah je resolucije ter na naloge in dolžno-v terrn,m fV Boljuncu ziv0 srebro: ati osebju ki je dodeljeno deželne-„‘p“:mdru Pacuo na -6 stopinj, mu svetu. esKu pa se nižje.
no	bu v prvih dneh
^ j apad,u snega precej oviran, zla
ser'«"® - drZavnl	st 202- teče
f '7 ze skoraj porsem normalno, ri vav morajo težki tovornjaki in vidnotlG V0Zl1 ae vedno zelo pre-
nrihn*S?rl?L. vrume se nam obeta v vorn'dn ^ dneh? Odgovoriti na to
ka deželnega sveta, ki jih je pred- tržaške sekcije računskega dvora v
Trstu, ki dela za deželo. O tem vprašanju so spregovorili odbornik Tripani, poročevalec Varisco ter demokristjani Cocianni, Coloni in Del Gobbo, socialist De Sandre in liberalec Morpurgo. Komisija je soglasno sklenila, da odloži razpravo o zakonskem osnutku. Prva komisija se bo zopet sestala v petek. Razpravljala bo o zakonskem predlogu komunistov in PSIUP, po katerem naj se Delavske zadruge demokratizirajo in vzpostavi v njih prvotni pravni položaj.
Seja prve deželne komiiije
Včeraj je bila seja prve deželne komisije za zadeve predsedstva, fi-
vn„ . ..------------------- „«	u.,113"™	in	Proračun, ki je pod pred-
yprasanje je zelo tvegano	ker	so! sedstvom	svetovalca Cociantnja po-
nas opeharili razni vremeno- novno razpravljala o zakonskem o-
“5	S S « “nl3?ag%s
januarja ter da se bo šeie potem I elitnega odseka Goriške hranilnice, gazilo. Resnica	je bila,	vsaj	od I Vlada	je	namreč zakonski osnutek,
začetka, povsem	drugačna,	saj	so1 ki Sa	je	deželni sv.-t že prvič odo-
,?nprav sredi tega polmesečja spro-1 bril. zavrnila z nekaterimi pripom-*tue elementarne sile, ki so povzro- ’ barm. Za zakonski osnutek so v ko-sin sjabo vreme, sneg in neurja * fisiji glasovali »Koraj po vsej EvroDi.	I stnv, ki so se v
vsi razen komuni-vzdržali.
na vremenoslovskem inšti-
Kolje je torej, da smo pri napo- Predsednik Cocianni je orisal K^uovanju vremena zelo previdni,1 vladne protipredloge ter rekel, da ni'. ?° Previdni na primer strokov-, ne smeio obveljati, ker ima dežela .jam, ki se ukvarjajo s temi vpra- popolno pristojnost za kreditne za uj J!- Vprašali smo prot. Pobija, deve, saj ji jo je predpisal posebni
1 dela na ----------1—1—	statut. V razpravo so posegli Ba-
cicchi in Pellegrini (KPI), socialist De Sandre, misovec Gefter-Won-drich in liberalec Morpurgo.
Spregovoril je tudi odbornik za finance Tripani, ki je poudaril, da je treba vladne protipredloge zavrniti, ker je dežela popolnoma pristojna za vprašanje kredita. V kratkem bodo izšli namreč tudi izvršilni predpisi za to panogo in bi bilo zgrešeno, da bi jih vnaprej prejudicirali s sprejetjem vladnih ugovorov.
Zatem je komisija razpravljala o drugem zakonskem osnutku, ki ga je tudi zavrnila vlada, to je o posebni deželni dokladi uslužbencem
J.Ut" v Trstu, kaj meni o vremenu ieoiiTinjih dneh. Prof. Polii nam ščati ko °dgovoril, da se noče spu-lahiA v Predvidevanja, a da nam o posreduje nekatere znanstve-ne podatke.
ki °ived po skoraj stoletni statisti-’ D* moral nastopiti najbolj mrzel rali t januarja. Do tedaj bi motom tep:lPeratura padati in se po-Ta vzteajno dvigati, kak* p°datek nam seveda ne pove, bo , vreme. Utegnemo pa predvidevati, da ne bodo .»cvetele pe upoštevamo nekatere mesec ^'"'kdke, ki zadevajo pretekli
^ decembru
-----je povprečna tem-
tem8 ira znaaala 7,2 stopinje, med-tura [? znaša normalna tempera-Up 3	' stopinje (za normalno tem-
n„ aturo je v tem primeru mišljeni p?Vprečna temperatura v mese-ta decembru v zadnjih 30 letih; faz V nastednjih odstavkih se iz-mo, *n?rmalen» vedno nanaša na vpreeje v zadnjih 30 letih). aJvjšja temperatura v decembru .j znašala 2. decembra 15,2 stopi-J® (normalna 13,7). Najnižjo tem-cemv 0 pa so zabeležili 23. de-
ma7nara’ i". Slcer. M stopinie (nf>r'
Part=71,4 stoplnJe)-zna8«i v preteklem mesecu so
Čežia ■	■mrn (normalne 94 mm).
)o i® Je bilo torej razmeroma ma-12 f6prav je bilo vsega skupaj kar le ,eZfvnih dni (včasih pa je padla * * desetinka mm dežja), šala Vinr9cna hitrost vetra je zna-vez; 10,3 km (normalna 17,7). Naj-(i0 ji3 Povprečna hitrost je znašala aegpl7na uro, en sunek pa je do-fndecembra 129 km na uro. ravni i' v!aga je bila pod normalno 64 nul? ,r je znašala povprečno nost n' (normalna 70 odst.). Oblač-od n pa s,e je zelo malo razlikovala 6,4 rmaln?ga stanja ter je znašala
p0°blačitevČfi\eigaM neba- (normal"a
smn 7, ev M). Na našem ozemlju	^ ,u
sončni preteklem mesecu imeli 68 posredno tudi upravnega odbora nenih ur (normalno 76).	trziske civilne bolnišnice. V
decemindat*{i narr‘ povedo, da je bil fklinK er razmeroma topel, suh troven p9°blačitvam) ter malo ve-Povedal- r pa vremenoslovci vedo računo *’ jna P0d'agi verjetnostnih dolnčir' °a. se vremenska stanja v lahkn nenj času utegnejo izravnati, boli vključimo, da bo januar da hn »?!• da bo več padavin in tudi burja krepkeje zapihala.
* Danes popoldne bo na sedežu na Trgu Oberdan seja deželnega odbora.
V	četrtek otvoritev novega sodnega leta
Prihodnji četrtek bo v veliki dvorani tržaškega prizivnega sodišča slovesna otvoritev novega sodnega leta. Svečanosti se bodo udeležili najvišji predstavniki sodnih, političnih, upravnih in vojaških oblasti.
V	seznam procesov, ki jih bodo obravnavali v tem letu, so uvrstili tudi primer poročnika italijanske vojske Rodolfa Guiscarda Remon-dinija, ki je 20. januarja lani streljal na svojo bivšo zaročenko 19-letno Mariello Del Toso ter na njenega spremljevalca Manlia An-driana, 22-letnega častnika vojnega letalstva. Oba sta se morala dalj časa zdraviti v bolnišnici.
Proces proti poročniku Remondi-niju se je začel pred vojaškim sodiščem v Padovi v drugi polovici preteklega meseca ter se bo zaključil v prihodnjih dneh. Vendar pa obravnava, ki je v teku, zadeva le prekrške vojaškega značaja, ki jih je častnik zagrešil. Zaradi obtožbe poskusa umora Del Tosove in njenega spremljevalca pa se bo moral zagovarjati pred tržaškim civilnim porotnim sodiščem.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN

V svojem desničarskem lističu je žalit tržiškega župana
Lastnik, znani Antonio Guerin, obsojen na 8 mesecev zapora, na 80.000 lir globe in na poravnavo stroškov zastopnika zasebne stranke
DtUifts
telnefl
seja a sveta
voh-t^ w prvič po božičnih in no deželni p°čitnicah ponovno sestane 0 soraJveh k' ho razpravljal tudi membah notranjega pravilni-
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Bal-larini, zapisnikarica Sferco) se je moral zagovarjati včeraj 39-letni Antonio Guerin iz Ul. Buonarroti v Tržiču, ker je v svojem ekstremističnem desničarskem listu «La sen-tinella dltalia* obrekoval tržiškega župana Nazaria Romanija.
Guerin je že znan javnosti zaradi podobnih »poklicnih* dogodivščin. Spor s trziškim županom je le člen v vrsti teh pripetljajev.
V	bistvu je šlo za izmišljene obtožbe glede poštenosti tožitelja in posredno tudi upravnega odb tržiške civilne bolnišnice. V februarju lani si je Romani zlomil po naključju nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so opravili razne rentgenske preglede ter so ga zdravili, kot je pač zahtevalo njegovo zdravstveno stanje.
Po odpustu iz bolnišnice se je Romani seveda vrnil na delo. Ker pa je bil zavarovan, je vprašanje poravnave stroškov zdravljenja prepustil svoji zavarovalnici. Splošno pa je znano, da so zavarovalnice precej počasne p i zadostitvi svojim obveznostim ter je zato preteklo precej časa preden je prišlo do poravnave.
V	razdobju med odpustom iz boi nišnice in poravnavo pa je Guerin zvedel za zadevo. Zlonamerno mor da, ali pa nepremišljeno, mu je nekdo dejal, da je upravni svet
..im*, mo*ki*
pret|vaja danes, 10 t. m ob 19.3.1 barvni briljantni film:
UZ10NI ITAMORE ALLA SVEDESE
(Lekcije iz ljunezni po švedsko)
Igra.|o: bob HOPE, TUESDAY WELD, FRANKIE AVALON in DINA MERRILL
K IM Ut S k Pit VtČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO |967
© prihrani .3..100 lir © poiluri družini irpo darilo © prejme i' dur še lepo slovensko knjigo
Telefonirajle na 4; 37-338 ali pa izročile vaš naslov raznašaleu
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. trančiška 20
tržiške bolnišnice sklenil, da se zbriše Romanijev dolg, ki je znašal vsega skupaj nekaj čez 480.000 lir. Guerin je izkoristil vest ter je napisal ognjevit članek v svojem listu «Sentinella dltalia*, v katerem je dolžil upravni svet bolnišnice, da je hlapčevsko sklenil, da se Romaniju, kot političnemu voditelju, odpiše vsakršen dolg za radi zdravljenja bolnišnici. V članku se je seveda na dolgo in široko govorilo o državljanih prve in druge vrste, o režimu, ki je na oblasti itd. članek je bil objavljen v štev. 64 omenjenega lista v oktobru lani.
Župan Romani je menil, da je bilo pisanje «Sentinelle d'Italia» žaljivo zanj ter je zato tožil odgovor nega urednika.
Včeraj se je vršila obravnava, kateri je prisostvoval obtoženec. Ta je izjavil, da s svojim člankom ni hotel obrekovati Romanija, temveč le kritizirati določene metode javnih uprav, se pravi, da je bila njegova kritika naptrjena predvsem proti upravi civilne bolnišnice. Obtoženec je še pojasnil, da je potem vp-ašal upravo bolnišnice za pojasnila in ko mu jih je ta posredovala, jih je objavil v naslednji številki časopisa.
Ta zagovor pa ni pomagal obtožencu, ker je prizadeta stranka, se pravi župan Romani, takoj nato potrdila svojo zahtevo, da se kazensko postopa proti obrekovalcu. Odločilno pa je bilo za potek procesa dejstvo, da je tožitelj izročil sodišču izvirna potrdila, ki pričajo, da je on sam poravnal vse stroški za rentgenske preglede ter sploh za oskrbovanje v bolnišnici.
Nato je spregovoril zastopnik tožitelja, ki je zahteval, naj sodniki spoznajo Guerina za krivega ter naj ga obsodijo na poravnavo moralne škode v višin' 1.000 lir ter na poravnavo stroškov legalnega zastopnika. Zastopnik zasebne stranke je menil, da j: bilo pisanje «Sentinelle d’Italia» žaljivo za Romanija tako v št. 64, kakor tudi v naslednji številki.
Javni tožilec je zahteval v bistvu za obtoženca izredno milo kazen: 80.000 lir globe. Kazenski sodniki pa so bili neizmerno bolj strogi: Guerina so spoznali za krivega ter so ga obsodili na 8 mesecev zapora ter na 80.130 lir globe. Poleg tega bo moral Guerin plačati 82.900 I lir za stroške zastopnika zasebne i stranke.
VAŽEN NAČRT GORIŠKE OBČINE
Gradnja novega pokritega trga bo stala okrog 250 milijonov
V njem bo dovolj prostora vsaj za 110 prodajalcev • Povečanje bi modernizacija ribarnice
V NEDELJO V ČEDADU
Med raznimi načrti, odnosno programi, kd so ostali v goriški občini neizpolnjeni in bi jih bilo treba po možnosti izvesti v letošnjem letu, Je tudi gradnja novega pokritega trga, ki naj bi nadomestil sedanjega, kateri je bil urejen prva leta po prvi svetovni vojni ter že dalj časa ne ustreza sedanjim razmeram in potrebam. Zadevni načrt je občinski odbor odobril že preteklega oktobra in predvideva okrog 250 milijonov lir stroškov.
Po odobrenem načrtu bo novo tržišče, ki bo stalo na istem mestu kot sedanje, na vogalu Korza Verdi in Ul. Boccaccio, ne samo pokrito, ampak tudi popolnoma zapr-
klebne prostore, kjer bodo skladišča za embalažo in za blago. Prodajnih prostorov bo najmanj 110: od tega jih bo okrog 50 za branjevke, drugih 50 za kmete, ki bodo sami prodajali svoje pridelke ter kakih 10 za cvetličarje. Poleg tržišča bo urejenih tudi kakih 20 prostorov za trgovine.
V prvem nadstropju nameravajo urediti ribarnico in kakih 20 prodajnih prostorov za razno blago. Ribarnico bodo oskrbeli z modernimi hladilnimi napravami, uredili bodo primerne pisarniške prostore ter poseben laboratorij, poleg stanovanja za čuvaja. V pokritem trgu bodo uredili tudi naprave za kon-
to ter bo grajeno v dve nadstropji. | dicioniran zrak.
Imelo pa bo poleg tega še velike Sredstva za to delo računajo do-
llflllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirlUIIIIIIIIIMMIMMIIIItlllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KMETIJSKE VESTI
Poučna predavanja tudi v Steverjanu in na Vrhu
Nitrat po ozimini za zavarovanje proti mrazu
Na pobudo državnega zavoda za kmetijsko izobrazbo bodo v drugi polovici meseca Januarja organizirali tudi na Goriškem praktične tečaje za živinorejo in kmetijsko mehaniko. Tak tečaj, ki bo trajal teden dni, bodo imeli tudi v Steverjanu in Dolenjah. Udeležili se ga bodo lahko domači kmetovalci v starosti od 12 do 45 let. Tečaji bodo v prostorih krajevnih ljudskih šol ter bodo na njih predavali kmetijski strokovnjaki.
V kratkem bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pripravilo poučne tečaje iz kmetijstva tudi po drugih krajih in med drugim na Vrhu ter v Martinščini. Tudi tu bodo priznani strokovnjaki predavali o najbolj aktualnih kmetijskih problemih.
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo priporoča kmetovalcem naj bi čimprej potrosili po pšeničnih posevkih nitrat, da bodo na ta način preprečili škodo, ki bi jih lahko povzročil mraz in zmrzlina na posevkih.
Po društvih mladih kmetovalcev, ki nosijo naziv 3P so imeli v zadnjih tednih zborovanja, na katerih so izvolili nove predsednike. Tako zborovanje so imeli tudi v Steverjanu, kjer so obravnavali delovanje in program društva za leto 1967 s posebnim ozirom na praktične preizkušnje, ki naj bi Jih tudi letos izvedli na polju. Ob tej priliki so izvolili za predsednika krajevnega društva 3P Maria Klanjščka.
Kar se tiče poučnih kmetijskih predavanj, so take pobude v resnici potrebne in koristne. Vendar pa bi bil že skrajni čas, da bi se prireditelji potrudili ter preskrbeli za slovenske kraje predavatelje, ki bi lahko predavali v Jeziku poslušalcev. Na ta način bi mnogo bolje dojeli predavano snov, kar je prav-zaprav glavni cilj takih predavanj.
mestnih avtobusih, dočim gre v korist podjetja 10 od sto inkasa, kar da mesečno okrog milijon lir za Ribija. KPI je mnenja, da ni dovoljen razlog za podaljšanje koncesije možnost, da bi dosegli deželni prispevek za nakup novih avtobusov, kot so izjavili predstavniki levega centra.
Vesli iz Tržiča
Sindikalne vesti
Pokrajinski sindikat za krajevne uslužbence pri CISL je te dni poslal občinski upravi v Gorici pismo, v katerem je ponovno navedel zahteve občinskih uradnikov in delavcev ter mestnih stražnikov.
Med drugim zahtevajo odpravnino za občinske uslužbence ki niso stalno nameščeni, dopolnilo pri o-bleki lepilcev za plakate, enoten umik za mestne stražnike, ki naj se skrajša od 7 na 6 ur itd.
Državna zveza civilnih invalidov je pred kratkim odprla v Ronkah svoj sedež za tržiški okraj, ki nudi kategoriji pomoč v raznih oblikah. Med drugim sd uredili tudi zdravniški ambulatorij. Obenem so začeli z akcijo za večjo pomoč civilnim invalidom, ki so v naši deželi precej številni saj jih je najmanj 50 tisoč. Med drugim so za Tri kralje razdelili med invalide in njihove družine 307 darilnih zavojev.
Konzorcij industrijske cone je začel s pripravljalnimi deli za trasi-ranje novih cest na industrijskem področju pri Lisertu in Schiavetti-Brancolo. Pri tem pa so ugotovili, da ponoči neznanci odstranjujejo količke, ki so jih po dnevi zabili delavci. Ni še točno ugotovljeno, ali gre za protestno dejanje, ali za vandalsko početje. Vsekakor vodstvo konzorcija opozarja, da bo proti povzročiteljem postopalo po zakonu.
Deček iz Ronk Ranieri Fedel, star 30 mesecev iz Ul. D’Annunzio 43 se je poškodoval, ko je padel na cesti. V tržiški bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi rane na bradi. Okreval bo v 7 dneh.
Pri petrolejski pečki se je opekel
Ob 16.45 so včeraj popoldne pripeljali z avtom Zelenega križa v go-riško civilno bolnišnico 12-letnega Tullija Kavčiča iz Gorice, Ul. Lun-ghisonzo 101. Zdravniki so mu ugotovili opekline druge in šeste stopnje po obrazu in rokah ter ga pridržali za 6 dni na zdravljenju. Mati Je povedala, da se Je deček opekel pri prižiganju petrolejske pečke, ker je plamen buhnil iz nje.
Avtomobilist podrl žensko v UL Pascoli
Predvčerajšnjim zvečer je 27-let-ni dr. Nazario Marsich iz Ul. Cu-mano 16, ki je upravljal avto znamke fiat 500 TS 40808, po nesreči podrl na tla v Ul. Pascoli, na vogalu z Ul. Parini, 68-letno Mario Momesso vd. Cittadini.
Bilo je okoli 20.30, ko je Momes-sova prečkala Ul. Pascoli, ne da bi opazila, da ji prihaja nasproti Marsichev avto. Vozač je sicer skušal zavreti vozilo, toda poskus se mu ni posrečil. Takoj po trčenju so žensko prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili možen zlom na desni nogi in razne podplutbe. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 2 mesecih.
KPI nasprotuje podaljšanju koncesije mestnih avtobusov Ribi
Mestni odbor KPI v Gorici je na svoji zadnji seji med drugim proučil tudi delo na zadnjih sejah občinskega sveta, zlasti kar se tiče proste cone, občinske trošarine in mestne avtobusne službe.
Kar se mestnih avtobusov tiče so proti ponovnemu podaljšanju koncesije podjetju RIBI za nadalj nih 6 mesecev. Tako podaljšanje je v Izključno korist podjetja RIBI ki Ima z občino dogovor, da ta krije eventualni primanjkljaj pri
miiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiic;::iitiiiiiiiiiiHifiaiiii
IZŽREBANI LISTKI
občinske umetnostne galerije
7. t. m. so v prisotnosti predstavnika finance izžrebali listke za loterijo božične razstave v občinski galeriji na Trgu Unitš. Izžrebani so bili listki: 1. nagrada št. 11273 (oljnata slika slikarja Ottavia Bombe-na), II. nagrada št. 11216 (oljnata slika slikarke Lie Levi); III. nagrada št. 10688 (delo slikarke Elettre Motallino) Dobitniki lahko prevzamejo slike v sobi št. 124 občinske palače. Nagrade, ki ne bodo prevzete, bodo šle v korist občinske podporne ustanove. Slikarji, ki so razstavljali na božični razstavi, lahko dobijo svoje slike nazaj v skladišču v Ul. Malcanton št. 3 proti predložitvi potrdila
Neznanci so pred tremi dnevi u-kradli ve-po 50 cm3 42 letnemu O-scaru Periniju iz Ul. Bonomo 9. Prizadeti je parkiral motor v Ul. Giulia, na vogalu z Ul. Bonomo. Škoda znaša okoli 70.000 lir.
biti od deželne uprave iz sklada za izvedbo nujnih javnih del, na osnovi deželnega zakona od 22. avgusta lani. Kot rečeno sedanji trg nikakor ne odgovarja potrebam. Trgovine okrog lrga so popolnoma ločene od njega ter nimajo dohod samo s ceste ter ni M najnujnejših skladiščnih prostorov v ozadju. Sedanja streha samo zasilno pokriva del tržišča, ki Je izpostavljeno vsem vremenskim neprilikam, z'asti pa mrazu, ki je prav v teh dneh najbolj občuten. Zato v času najhujšega mraza branjevke sploh ne pridejo na svoje delovno mesto, čeprav Imajo od tega občutno gospodarsko škodo. Blago v prodaji pa ni izpostavljeno samo mrazu, ampak tudi dežju ter poleti vročini, kar kvarno vpliva na njegovo kakovost. Isto velja seveda tudi za deset prodajalcev cvetja, ki se vrstijo ob strani in so delno kriti s streho ter mesnica za konjsko meso. Zelo po manjkljlvi so tudi sanitarni prostori.
Kar se ribarnice tiče Ima neprimerne hladilne naprave, ki so poleg drugega tudi nezadostne in v primeru da ostane več blaga neprodanega, ga nimajo kam spraviti ter se pokvari.
Ti in razni drugi razlogi narekujejo občinski upravi potrebo, da čim prej napravi vse potrebne ko rake, da bi se letos lahko zgradili novo tržišče. Kot znano so uredili sedanje tržišče potem, ko so ukinili samostojno občino v Standrežu ter so štandrež priključili Gorici. Takrat so dobili s Standrežem nekaj materiala in denarja, s katerim so lahko realizirali te naprave, ki so koristno služili goriškim občanom celih 40 let.
Ko je popravljal okno se je ponesrečil
Včeraj dopoldne okrog 11. ure je 45-letnl Mario Conigi iz Gorice, Ul. Manzoni 21, delal na Trgu Sv. Antona za podjetje Bertoli iz Ul. Ra-stello, pri katerem je zaposlen. Ko je popravljal neko okno pa je padel in si pri tem nalomil nosno kost. V civilni bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim voeom Zelenega križa, so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Srečanje emigrantov iz Beneške Slovenije
Emigranti iz Beneške Slovenije med nedeljskim zborovanjem v kinu Ristori v Čedadu
(Nadaljevanje s 1. strani)
Svoje rojake je pjozdravil tajnik prosvetnega društva «Ivan Trinkon in podpredsednik SKGZ Izidor Predan, ki je med drugim dejal:
«Na tem prazniku je prisotnih v duhu, s srcem in z mislijo na tisoče naših emigrantov, ki so po svetu, a niso mogli iz raznih razlogov priti domov, da bi preživeli praznike med svojimi dragimi. Tudi tem naj gre naš iskren p>ozdrav ln najboljša voščila.... Ko praznujemo naš tradicionalni dan emigranta, se spominjamo vseh tistih, ki so padli na delu in izgubili svoje življenje, ko so si služili kruh daleč od naših dolin. Teh, na žalost je mnogo.« Z enominutnim molkom so prisotni počastili spomin vseh beneških e-migrantov, ki so umrli v tujini. Nato je Izidor Predan še dejal, da je prosvetno društvo «Ivan Trinko« ponosno, da organizira taka srečanja ter poudaril: «Naše srečanje hoče biti tudi protest proti tistim odgovornim ljudem, ki bi sicer lahko, a niso nič napravili, da bi naši možje in ženske dobili delo in zaslužek na domačih tleh. Beneški Slovenci bi bili srečni, če bi mogli zaslužiti doma polovico od tega, kar zaslužijo po svetu, a niti to jim ni dano. Vsi združeni dvignimo svoj glas in zahtevajmo, da nam dajo tiste pravice, ki so zapisane v ustavi italijanska republike, to je pravico do dela doma. Končno želimo, da nam dajo tudi tiste pravice, ki so jih dali našim slovenskim bratom v Trstu in Gorici.«
Predan Je dodal, da se mnogi emigranti obračajo na prosvetno društvo za nasvete, prošnje in pomoč v raznih zadevah, ter izrazil željo, naj bi se ta povezanost in sodelovanje še bolj razvilo in razširilo. V društvu se vsak beneški emigrant.
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiniiiiiiiiniii
PISMO TRŽISKEMU ŽUPANU
Predlog za medobčinski konzorcij za avtobusno službo
0 zadevi naj bi razpravljali na prvi seji občinskega sveta v Tržiču
Skupina levičarskih svetovalcev občinskega sveta v Tržiču je poslala tamkajšnjemu županu Romaniju pismo, v katerem obravnava problem mestne avtobusne službe.
Uvodoma omenja pismo kritike, ki so jih sprožili nekateri krogi ob Izvedbi poobčinjenja te službe s po. sebnim ozirom na kritike pokrajinskega nadzornega odbora in priporoča, naj bi občinski svet take kritike odločno zavrnil.
Da bi dosegli učinkovito ln socialno koristno prevozno službo, bi Jo morali po mnenju podpisnikov raztegniti tudi na področje tržiškega okraja. Zato so potrebni naslednji ukrepi: 1. začetek pogajanj s priza-
luiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiminiiiii
PRI miŠKEH POKOPALIŠČI/
Šofer iz Doberdoba je zavozil s ceste
Sopotnik Ferietič se bo zdravil 10 dni
Predsinočnjim okrog 20. ure se je peljal po Tržaški cesti v bližini mestnega pokopališča v Gorici s svojim avtom fiat 500 21-letni Boris Peric iz Doberdoba. Z njim je bil v vozilu tudi sovaščan Silvan Ferietič, ki stanuje v Doberdobu, Tržaška cesta 19. Iz neznanih vzrokov Je šofer izgubil kontrolo nad vozilom ter zavozil s ceste. Pri tem Peric ni dobil nobenih telesnih poškodb. Pač pa Je bil ranjen njegov sopotnik Ferietič, ki so ga pozneje odpeljali v bolnišnico v Tržiču. Tam so mu ugotovili rano na nosu z verjetnim zlomom nosne kosti ter pretres možganov. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Karabinjerji iz Gorice, ki so prišli na kraj nesreče, so ugotovili precejšnjo škodo na prednjem delu avtomobila.
Sodni zapisnikarji ki gredo v pokoj
Osebje goriškega okrajnega ln o-krožnega sodišča ln drugi sodni predstavniki so priredili pred dnevi prisrčno slavje v slovo trem sodnim zapisnikarjem, ki gredo z zasluženi pokoj. Ti so glavni zapisnikar Giordano Zametti, ki je bil v službi nad 38 let; vodja pisarne okrožnega sodišča Giuseppe Omeri, ki ima kar 46 let službe ter kanclist Antonio Žane, ki ima nad i 40 let službe.
Poleg stanovskih tovarišev so se udeležili slovesnosti tudi državni tožilec dr. Caputi, predsednik okrožnega sodišča dr. Storto, sodnika dr. Cenisi In dr. Balani ter glavni kanclist Tomasslch.
Slavljencema Omeriju in Zametti-ju, ki sta bila prisotna, so poklonili tudi spominsko darilo: prvemu vžigalnik za cigarete in drugemu škatlo za cigarete; z voščilom da bi lahko dolgo v miru uživali zaslužen pokoj.
Njihovim voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo.
detimi občinami za ustanovitev medobčinskega konzorcija; 2. tak konzorcij naj bi se začel pogajati s podjetjem «Societ& Autolinee Mon-falcone« (Ex Bonezzi) za prevzem medobčinskih avtobusnih prog; 3. takoj bi bilo treba ustanoviti posebno podjetje za upravo poobči-njenih služnosti in pri tem upoštevati, da bodo nekatere od teh imele medobčinski značaj.
Sosednje občine so že izjavile, da so naklonjene taki rešitvi ter pripravljene prispevati svoj delež pri začetnih stroških.
Pismo se zaključuje s predlogom, naj se vključi ta zadeva v dnevni red prihodnje seje občinskega sveta in podpisniki sl pridržujejo, da bodo eventualno predložili svoje predloge v obliki resolucije.
Eksplozija plinske jeklenke
Včeraj popoldne ob 15.30 so poklicali goriške gasilce v Gradiško, kjer je v trgovini s sadjem in zelenjavo Pietra Cuca eksplodirala jeklenka s plinom. Pri tem se Je ožgalo nekaj predmetov in pokvarilo nekaj blaga. Gasilci so po polurnem delu odstranili vsako nevarnost požara, škodo cenijo okrog 10 tisoč lir
Po stopnicah je padla
Včeraj netcaj po polnoči so z zasebnim avtom pripeljali v Goriško civilno bolnišnico 65-letno Karolino Hlede iz Ločnika, Ul. Campo-santo 8. Zdravniki so ji ugotovili pretres možganov in druge poškodbe ter so Jo pridržali za 7 dni na zdravljenju. Žena je povedala, da se je poškodovala ko je približno uro prej šla z doma po stopnicah pa se Ji je spodrsnilo ln Je padla.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi k predstavi LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE, ki bo v soboto, 14. januarja ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13
Jan Grobowski
VOLK IN KOZLIČKI
Prevod: Janko Kos; režija: Josip Pengov; osnutki lutk: Slavko Hočevar; scena: Vlado Rijavec; glasba:	Helen-Wilson-2elingow-
ska-Franzi Ogrizek; plesi lutk: Jaka Hafner.
Vstopnina: 200 lir
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Cenjene šolnike prosimo, da opozorijo otroke predstavo.
na to Izredno
vsak beneški Slovenec počuti kot doma, saj po domače v svojem jeziku lahko obrazloži svoje težave in skrbi, vsakemu pa radi pomagajo. Svoj nagovor je Predan zaključil z voščilom vsem emigrantom in željo, da bi se kmalu končal ta njibov križev pot in ne bi bilo več žalovanj mater po sinovih, ki odhajajo in umirajo v tujini.
Socialistični poslanec in deželni tajnik PSI odv. Loris Fortuna Je v svojem pozdravnem nagovoru predvsem pripomnil, da bi moralo biti manj takih srečanj In več tovarn, tako da ne bi bili prebivalci pasivnih krajev prisiljeni v emigracijo. Poudaril je, da ie izsellevanje najhuiši problem Beneške Slovenije in Karnije in da bodo zaman vsi ukrepi in posegi, če se bodo še naprej praznile vasi. Ukrepati je treba tako, da bodo lahko lludje o-stall doma in si doma služili kruh, razvijali svojo kulturo v svojsn materinem jeziku ter gojili sv<ra tradicije. Pri tem je zagotovil, da se njegova stranka tako v vsedržavnem kot v deželnem merilu stalno zavzema za rešitev tega pereče-a problema in da so predvideni tako v okviru državnega kot deželnega gospodarskega načrta ukrepi za razvoj industrije in drugih deiavnnsM, da se zagotovi zaposlitev prebivalstva v domačih krajih.
Prof. Petričič Je emigrante pozdra. vil najprej v slovenščini, nato pa še v italijanščini v imenu federacije KPI in 'poudaril zahtevo, da republika in dežela s konkretnimi ukrepi preprečita izkrvavitev prebivalstva Beneške Slovenije in v ta namen povabita vse demokratične sile k sodelovanju za gospodarski, so. cialni in prosvetni napredek Beneške Slovenije.
Deželni svetovalec in predsednik deželne komisije za kmetijstvo Tit-ta Angeli je v svojem pozdravnem nagovoru pripomnil, da ga na ljudi v Beneški Sloveniji vežejo stiki in prijateljstvo že iz časa borbe proti nacilašizmu. Nato je dejal, da dežela polaga veliko skrb hribovitim in pasivnim krajem, kakor je Beneška Slovenija, in da bo dala znatno pomoč zlasti za razvoj živinoreje in zadružne oblike v kmetijskem gospodarstvu.
Izidor Predan se je toplo zahvalil vsem govornikom in Izrazil upanje, da se bodo obljube in napovedi izpolnile. Sledila je družabna zabava ob zvokih Birtičevega orkestra.
Naborniški natečaj za službo pri policiji
Notranje ministrstvo je razpisalo natečaj za nabor 2000 novih policistov. Prošnjo za sprejem lahko napravijo italijanski državljani v starosti od 18. do 26 let starosti in ki imajo vsaj pet razredov osnovne šole.
Vsa podrobnejša pojasnila daje prefektura, policijski uradi, kvestura, županstva in karabinjerji.
Hort ra
VERDI. 17.30:	«Le fate«, Alberto
Sordi in Claudia Cardinale. Italijanski kinemaskopski film; mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.00' «Gli amori di trna bionda«. Češki film. Igrajo V. Mensik in I. Kneil. Za mladino prepovedano.
MODERNISSIMO. 17.15—22.30: «La spia di mezzanotte«, D. Day in R. Taylor; kinemaskopski ameriški film.
VITTORIA. 17—21.30: «La vendetta dei gladiatori«, M Hargitay ln J. Gracy; italijanski barvni film.
CENTRALE. 17.15:	«1 gangster«,
Ava Gardner in B. Lancaster; črnobeli ameriški film, zadnja ob 21.30.
Tržič
AZZURRO. 17.30—22: «11 grande
Bleff«, E. Costantine in D Wil-liams
F.XCELSIOR. 16—22: «Queen sabe«, G. M. Volonte; v barvah in ki-nemaskopv
PRINCIPE. 17.30—22: «002 — Ope-razlone Luna«, Franco Franchi in Cicclo Ingrassia.
Konke
EXCELSIOR. Zaprt.
RIO. 19—21.30: «1 predonl del Sahara«, F. Men, oarvfii kinemaskopski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta 18, telefon 21-24.
Razna obvestila
O potovanju po Poljski, bo v
prostorih kluba «S. Gregorčič« v Gorici predaval v sredo, 11. t. m. ob 20.30 znani predavatelj Rudi Hoehn iz Nove Gorice. Predavanje bo poživil z diapozitivi, ki jih je predavatelj posnel na tem potovanju.
IZ FRANCIJE
Brezposelnost na preži
'Podatki ankete Inštituta za raziskovanje javnega mnenja ■ Črni dnevi se napovedujejo premogovnikom in rudnikom železa • Stari in mladi
pozicij na račun dinamičnosti, veličine na račun izobrazbe, vse to vodi v brezizhodno situacijo: ali bo Francija uspešno opravila svojo industrijsko in strukturalno preobrazbo ali pa bo že v najkrajšem času postala samo gospodarska kolonija ZDA in revna sorodnica tiste Evrope, ki se bo gradila brez nje.
V resnici pa se Francija pred nalogo, ki se ji postavlja, zapira vase, v trdnjavo svoje preteklosti, vtem ko stvari ne stoje več tako kot nekdai.
Rezultati ankete Inštituta za raziskovanje javnega mnenja so zelo mučni. Eno od vprašanj, na katera so anketiranci odgovarjali, je bilo tudi naslednje: «Kate-ri sta, po vašem mnenju, dve najučinkovitejši sredstvi za borbo proti brezposelnosti v bodočnosti?*
Okrog 56 odst. je naveuio zmanjšanje delovne dobe, potrebne za upokojitev, 54 odst. pa omejitev priliva tuje delovne sile v Francijo. Za strokovno izobraževanje odraslih se je opredelilo vsega 19 odst. Francozi iz leta 1966 imajo občutek, da jih pravzaprav ogra-žajo njihovi lastni otroci, za katere se oni bore. In vendar Francija prvič začenja svojo gospodarsko revolucijo z mladimi, ki so zelo številni. Neverjetno je le da so mnogi, ki to obžalujejo.
(iz «Ezpressa»)
i i Po neki anketi Inštituta za raz-[ (skovanje javnega mnenja, je o-i krog 42 odst. Francozov prepriča-5 j nih, da se bo brezposelnost v na-vj slednjih šestih mesecih povečala, j iTo potrjujejo tudi podatki pred ne-| davnim objavljene ankete ministr-‘ '■ stva za socialna vprašanja:	V
V -zadnjih dveh letih se je produkti |tivnost povečala za 10 odst., vtem
*	[ko je število zaposlenih padlo za ilili),6 odst.
■»| Trenutno število brezposelnih, ki 1 ji ]se vrti okrog 270.000, je še vedno ! daleč od kritične točke, predvi-:!f 'lene v planu (500.000). In venil ;iiar vsi strokovnjaki soglasno na-i| dovedujejo v Franciji gospodaril iško ekspanzijo, in to na osnovi || “vrste sprememb, prevratov, konji jfeentracije, kar bo v naslednjih j ji pesetih letih vsakega tretjega 'ji [Francoza domala primoralo, da se :j< ttprestroji*. To pa pomeni, da za-1 • penja delo, spremeni področje.
\ j | Ta strah pred bodočnostjo, ki Si: [50 ga »strokovnjaki za volitve* bili Sli opazili povsod po Franciji, so 51 (Sodelavci časopisa «Ezpress» imeli j priložnost ugotoviti na mestu sa-j j jT.em.
|i| Problem zaposlovanja je danes ji |5redišče pozornosti vseh krajev-| činih časopisov. Na severu, v Lo-Hjreni, na področju Loire — je to ji:»daj na osnovi prvih restrikcij de-jilovne sile povsem jasno: čez de-Ijfjfet let bodo premogovniki in rud-i juki železa samo obrobni sektorji! |ji francoskega tržišča. Toda tisti,
! j! katerih življenje je potekalo v ja-jlKkih, si verjetno ne bodo mogli i: it lahkoto predočiti pojma besede
I	j ^prekvalifikacija*. jj]4 «Od pamtiveka smo kopali ru-i L ao,» pravijo v Loreni rudarji, ki !p|ih muči hrepenenje po jami. «Kaj jijilaj storimo zdaj?* se vprašujejo.
• Lorena je bila tradicionalno pod-' : ročje imigracije, a da bi se zdaj jfilo moč ogniti njeni depopulaci-'|lii, bo v naslednjih desetih letih !j ;reba zagotoviti 60.000 novih de-:1 jovnih mest. Na severu bo kakih
II	5120.000 delavcev moralo biti pre-uvalificiranih do leta 1970. Kako n kje? Pravijo, da rešitev obsta-/ja. Toda, kakšna? Zanjo bi ver-
Hetno bilo potrebno angažirati ce-jj o ministrstvo. Odšla je v Pariz ljudi neka delegacija in je storila I»se, kar je bilo v njeni moči, j posegla pa ni kdo ve kaj. Krajev-! !;» poslanci (»živajo zdaj novinar-ije, naj intervenirajo na najviš-lem mestu, naj objavljajo tragedije in težke situacije , ki so se v - ijih znašli ljudje, naj pojasnijo i nepremagljive ovire, pred kate-irimi so se znašli.
Pred tremi leti je parlament sočasno odobril odlok o osnovanju Nacionalnega fonda za zaposlova-i| nje, namenjenega za »omogoča-1 ije kontinuitete dejavnosti delavcev na osnovi transformacij, ki jih zahteva gospodarski razvoj. tOd leta 1964 je ta fond izplačal določeno število odškodnin za prekvalifikacije ali preselitve, kar ’pa ni zadostovalalo.. Spričo tega se zdaj pripravlja predlog dekrete, ki bi predvidel odškodnino za pne, ki iščejo delo, bone za brezplačen prevoz, povračilo za ločeno Življenje. Vsi ti ukrepi, naj bi 5; pomagali premagati strah, ki ga |;3elavci imajo pred «prestrojeva-r jijem*. Svet je naglo napredoval, fine oziraje se na čas, ki ga je ura J pdbila.
Francija iz leta 1966 ni bila izprala transformacije, urbanizacije, koncentracije podjetij. Do tega je prišlo po drugi poti, s pomočjo tehnične evolucije in odprtja meja. Pod udarcem silovitega naleta na-predka, pa ona reagira tako, kot | je vedno delala v teku svoje zgo-j dovine: opredeljuje se za pasiv-jj' ni odpor. V deželi, ki je v dvesto j letih zrušila vse rekorde revolucij ! in državnih udarov, ki pa je tudi j spričo tega ena najbolj konserva-j livnih na svetu, se ljudje čvrsto -i drže svojih včerajšnjih stališč.
I »Kolektivna zavest* ljudi, sooče-1 ha z omenjenimi spremembami, t spreminja le-te v nekaj še težjega.
‘ Kako na primer vcepiti ljudem po-j jem mobilnosti zaposlitve, vtem I ko sodišča še naprej sprejema-| jo za dokaz morale dejstvo, da je i nekdo 30 let delal v istem pod-jj jetju, ali pa, da ni nikdar v živil (jenju menjal stanovanja? Vse je j eno z drugim povezano. Ni mo-! goče menjati gospodarske struk-! ture take dežele, kot je Franci-
•	ja, ne da bi se obenem menjala j tudi mentaliteta njenih ljudi. Nor-| malno je, da se Francozi, soočeni j s «področnimi in krajevnimi tež-: kočami*, radi zatekajo k tradicij i jam «večne Francije*, ker je pač ij to edino, v kar so lahko gotovi.
Tradicionalni kult stabilnosti na : škodo ekspanzije, že pridobljenih
V soboto so na Proseku z bogatim sporedom svečano izročili svojemu namenu obnovljeni Prosvetni dom, ki bo odslej primemo središče za prosvetno dejavnost Prosečanov in Kontovelcev. Program so ponovili v nedeljo popoldne. Na gornji sliki zbor Prosek-Kontovel med sobotnim koncertom, na spodnji sliki delni pogled na občinstvo v obnovljeni dvoratii
PRED 100 LETI V GORICI
PRVI SLOVENSKI
POLITIČNI ČASNIK
Strankarski in strujni zapleti, ki so silili v ospredje slovenskega političnega dogajanja iz svetovno nazorskih in narodnopolitičnih raz-glasij, odsevajo tudi v porajanju vzporednih časnikarsko publicističnih satelitov na obodu slovenstva. Naš pogled se tukaj zapiči tudi v Gorico, srce goriške pokrajine. Ne smemo prezreti, da je postala Gorica že sredi prejšnjega stoletja termometer slovenstva na zapa-du. Razvila se je v razgibano žarišče slovenske "»olitike in, neogibno, tudi slovenskega časnikarstva in publicistike.
•
Na izhodišču goriške publicistično časnikarske dinamike je tednik «Domovitia» (1867—69). Še pred ljubljanskim <iSlovencem» (1873) se ji je mudilo na svetlo. V soboto 5. januarja 1867 je bila natisnjena njena rojstna številka. Pikri dopisnik «Slovenskega Naroda* se je čez več ko leto dni kasneje zbadljivo ponorčeval, češ da je goriški tednik «Domovina» zagledal «beli dan v strahu božjem in vladinem.* Privoščil si je kritično misel na račun njene kratkosti, plašljive previdnosti in oportunistične konservativnosti.
Njen časniški program?: «Pro-selitizem in odpadanje od svojega rodu je našemu listu gnjusoba. Oprta na te skušnje in principe bode si torej «Domovina» prizadevala, potujčevanju primorskih Slovencev jez biti. V tem pa, ko bomo pred svojim pragom pometali in svoje proso branili, to je: naše ljudi potujčevanja varovali, — bomo varovali narodno svojo čistost, značajnost, lojalnost. V
....""..............im..................................
ZARADI VEDNO VEČJEGA TURISTIČNEGA RAZVOJA NA JADRANU
Idejni načrti za gradnjo mostu
med Mrkom in kopnim
Tri možne lokacije - Načrti za jekleni most in most iz prednapetega betona - Tretji načrt predvideva gradnjo
predora pod morjem
Del Kvarnerskega zaliva in otočja z otokom Krkom, za katerega se predvideva gradnja mostu ali predora, ki naj ga poveže s kopnim
Jugoslovanski del jadranske obale se iz leta v leto vedno boij uveljavlja kot eno najpomembnejših turističnih področij Sredozemlja. Kvarnersko področje pa je s turističnega vidika eno najpomembnejših na tem delu Jadrana. Glede tega je dovolj omeniti Opatijo, Reko in vso obalo do Crikvenice in še dalje. Sem pa spada tudi cela vrsta turističnih centrov na kvarnerskih otokih. Samo za Krk bomo navedli nekaj konkretnih podatkov. Na Krku imajo 2200 ležišč v hotelih, 3000 v počitniških domovih, pri zasebnikih pa še nadaljnjih 4000 ležišč, skupno torej nad 9000 ležišč.
Receptivnost pa bi se mogla še bolj razviti, kajti otok Krk razpolaga s 56 km plaže in bi mogel sprejeti do 80.000 turistov. Vendar pa je nadaljnji razvoj turizma na Krku in tudi na sosednih otokih pogojen z rešitvijo vrste, problemov, med katerimi je najpomembnejša povezava otoka s kopnim. V zadnjem turističnem letu je bil otok povezan z dvema trajektoma, ki pa, kot kaže, nista zmogla vsega prometa in so odgovorni krogi že razmišljali o uvedbi tretjega.
Toda sodobni turizem je turizem motoriziranih ljudi, ki se jim vedno mudi, ki ne marajo tratiti časa s čakanjem na razne trajekte in
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlične i možnosti za dober dobiček. Bodite bolj korektni do svojih nasprotnikov v ljubezni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Mnogo boste morali potovati. Ne bo vam : uspelo rešiti nekega vprašanja v prid starega prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V trgovini bo potekalo vse v redu, ne tako v finančnem poslovanju. * Kar zadeva čustveno življenje, bo potreben drastičen ukrep.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zanašajte se izključno na svojo dobro intuicijo. Sklenili boste nekakšen kompromis s svojim sosedom.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte nekoliko spremeniti svojo poslovno taktiko in instrumente. V družini imate najboljšo oporo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Še naprej boste izgubljali razne odlične možnosti, ker preveč poslušate druge. Ogibajte se bučnih druščin.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nenadna pomoč vam bo omogočila
nepredvideno zmago. Posvetite večjo pozornost dobrim odnosom v družini.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odkrili boste novo delovno področje, kjer se boste lepo uveljavili. Odlično razpoloženje spričo neke ugodne vesti.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan 1» ugoden za vse, ki se ukvarjajo z raziskovanjem narave. Pazite, da bi neko sugestivno vzdušje ne vplivalo preveč na vas.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Da bi mogli premagati svoje tekmece, boste morali pokazati veliko vztrajnost. Dobro razpoloženje tako v duhovnem kot telesnem pogledu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne sprejemajte odgovornosti v zvezi z nekim nevarnim poslom. Koristno boste uporabili prijateljev nasvet.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne razburjajte se zaradi nekega neuspeha, raje skušajte urediti svoje misli. Vesel večer v družbi starih prijateljev.
podobne zveze. Zato so neposredne cestne zveze veliko bolj prikladne. Od tod tudi zamisel, da naj bi se otok Krk povezal s kopnim z mostom. Zamisel o povezavi otoka Krka s kopnim je sicer stara, vendar se je konkretno začelo misliti na tolikšen podvig šele v zadnjih petih letih.
Prvo bolj konkretno zamisel o povezavi Krka s kopnim z mostom je dal direktor reškega zavoda »Rijekaprojekt* inž. Leo Babič, ki je v zvezi s tem tudi rekel, da je zamisel o povezavi naletela najprej na odpor, nato pa
počasi prodrla. V začetku so obstajale tri lokacije, kjer naj bi se napravil most s kopnega na otok. Te lokacije so: črešnjevo na kopnem, otok Sv. Marko in otok Krk. (Sv. Marko bi torej služil kot nekakšna opora za lažjo premostitev ožine), druga lokacija je bila pri svetilniku Voz-čica, tretja pa pri Jadranovem.
Po proučevanju teh treh možnih lokacij, se je izbira osredotočila na tisto pri Jadranovem, ki da je najbolj sprejemljiva. Ko je bil tako izbran kraj, kjer naj bi most stal, sta se pojavili dve varianti. Prva predvideva gradnjo jeklenega mostu, druga pa predvideva most iz prednapetega betona.
Pri tem je treba dodati, da gre še vedno le*za idejne načrte, kajti preden se ne izračunajo vsaj približni gradbeni stroški in se ne najdejo ustrezna sredstva, se ne da še govoriti o konkretnih gradbenih načrtih.
Ne glede na to pa se pri re-škem zavodu «Rijekaprojekt» že pripravljajo osnovni, točneje idejni načrti za obe varianti. Inž. Petar Jušnjevski, ki pripravlja idejni načrt za jekleni most, meni, da bi gradnja takšnega mo-
stu stala okoli 10 milijard starih dinarjev, če bi obveljala njegova zamisel, bi to bil največji tovrstni most v Jugoslaviji. Hkrati bi to bil tudi most z največjo globino, kajti stebri bi bili visoki okoli 90 metrov, od česar bi bilo 55 m pod vodno gladino. Celotni razpon mostu pa bi znašal 485 m, kar pomeni, da bi bil ta most daljši od mostu pri Maslenici in od tistega pri Šibeniku.
Ker se je dolgo govorilo o mostu čez otoček Sv. Marko, kako to, da so to varianto sedaj izločili? Izračuni so pokazali, da bi Sv. Marko prav nič ne skrajšal mostu niti ne olajšal dela, ker bi tudi ta most bil dolg 480 m, hkrati bi bilo treba tudi na samem otočku zgraditi še 20 m mostu.
Inž. Jenko Koščina prpravlja idejni načrt za most iz prednapetega betona. Ta most bi bil sedem metrov in pol širok za vozila, na obeh straneh cestišča pa bi bila še po poldrugi meter široka pešpot. V primerjavi s prejšnjo varianto bi glede gradbenih stroškov ne bila velika razlika, razlika pa bi bila v stroških za vzdrževanje mostu, kajti most iz železobetona ne zahteva kdove kolikšnih stroškov za vzdrževanje.
\7
g V//////A
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 —	_____
Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Ju- Poročila - 8.30 Jutranja glasba tranja glasba - 11.35 Šopek slo- 9.10 Zvočni trak - 10.05 Nove pes-venskih - 11.50 Popevke treh ro- mi - 10.30 Radijska šola
TOREK, 10. JANUARJA
Nacionalni nroaram 9-40 Glasbena šola Kranj - 10.15 nacionalni program Iz opernega sveta . 1U5 odmevi
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — iz slov. dežel - 12.00 Na današnji
dan - 12.10 Ansambel Avsenik -
12.30 Kmetijski nasveti - 12.40
11.00 Vrstijo se violinisti - 13.30 Pripo-
dov - 12.00 Lelja Rehar: «Buh Bellini, Rossini, Puccini itd. - 14.40 ročajo vam... - 14.05 Anton Jobst: dej srječuo u nuovem lejti* - Orkestri - 15.45 Nove plošče - 16.00
Na saneh - 15.20 Zabavni inter-mezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 18.00 Koncert lahke Orkester RTV Ljubljana - 18.00
12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Spored za najmlajše - 16.30 Nove Glasba po željah - 17.00 »Musiči francoske plošče - 17.15 Mozart in del Friuli* - 17.20 Italijanščina - Beethoven - 18.00 Koncert lahke 17.35 Glasba za transistornik - glasbe - 19.30 Luna park - 20.20 Aktualnosti - 18.15 Iz" naših relej
18.15 Umetnost in prireditve - Moličrov «Namišljeni bolnik* 18.30 Pianist Gabrijel Pisani - 22.10 Simf. koncert.
18.45 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Puccini: «Plašč*, operna enodejanka 22.20 Motivi - 22.45 Jazz.
//. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — 20.20 Fritz Hochwalder:
nih postaj - 18.50 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zbor «Brajša-Rašan» -Častni
Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 gost - 21.20 Pesem godal - 21.35 Glasbeni album - 10.00 Jazz - Radio Koper - 22.15 Jug. glasba -
10.40 «Beatles» in «Rolling Sto-nes* - 10.55 Filmske novosti -
19 oc	t	19 9n 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Ju-
12-°„5	Lulsa Casah -12.25 ke box . R45 Glasbeni koktail .
Tretja stran - 13.15 Juke box -13.45 S. Benco: «La fiamma fred-da» - 14.15 A. Bibalo: «Balkanski plesi* - 14.35 Orkester Casamas-sima.
15.35 Vrtiljak pesmi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše plošče -17.05 Nove pesmi - 17.35 G. D’A-gata. «11 venditore CE 402» - 18.35 Enotni razred - 20.00 «Pozor na ritem* - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.10 Jazz - 21.40 Plesna glasba.
III. program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Po dvajsetih letih: zmagovalci in premaganci - 19.15 Koncert - 20.30 ljah - 13.40 Operna panorama - Kulturna panorama - 21.00 Impro-15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 vizacije v glasbi - 22.30 Nove Slov. narodne - 16.20 Skladatelj knjige - 22.40 Prejeli smo.
Marij Kogoj - 17.00 Tretja stran -
17.15	Prijetna glasba - 17.40 Današnji pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Jenka -
22.15	Orkester Bacharas - 22.35 Glasba za lahko noč.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po že-
Slovenija
7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 -Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Kroparski kovači - 9.25 Lesičjakove pesmi -
23.05 Orkester Miiller.
Ital. televizija
8.30—12.00 Šola - 17.30 Dnevnik -17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.10 Komorni koncert - 19.45 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 Film «Lo scapolo* s Sordi-jem - 22.40 Filmske kronike -23.10 Dnevnik.
//. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Športni teden - 22.00 Knjižne novosti - 22.30 Bostonski simfonični orkester.
Jug. televizija
15.55 Poročila - 16.00 Slalom za ženske — posnetek iz Grindel-walda - 18.30 Ljudska pesnica s Krškega polja - 18.50 Oddaja o morju - 19.40 Obzornik - 20.00 Kruh, ljubezen in fantazija — ital. film - 21.30 Kulturna panora-ma - 22.10 Poročila.
medtem ko je vzdrževanje jeklenega mostu razmeroma drago. Po-1 g tega bi pri 'gradnji mostu iz prednapetega betona uporabljali v glavnem le domača sredstva, n.pr. cement iz Umaga, ki jamči ustrezno kakovost. Po trditvah inž. Jenka Koščine bi pod njegovim mostom mogle pluti ladje, •most sam pa bi nudil možnosti za vzpostavitev najrazličnejših potrebnih instalacij v sami strukturi mostu.
Zanimiva je tudi ideja o gradnji predora. Tega bi postavili pri Vozčici. Idejni načrt za predor izdeluje inž. Andrija Prager. V tem primeru pa ne gre za predor v klasičnem smislu, ker ne predvideva kopanja predora na dnu morja, pac pa sestavljanje predora iz montažnih elementov, ki bi jih pred tem izdelali na kop nem. Posamezne kose predora bi izdelali na kopnem in prenesli na stebre odnosno «ležišča» pod morjem. Montažni deli bi se povezovali ali spajali med seboj s posebnim gumastim tesnilom, ki so ga preizkusili na Holandskem in ki jamči trajnost najmanj 300 let. Po približnih računih bi bil ta predor dolg 566 metrov.
Navedli smo doslej v glavnem tri morebitne rešitve tega načrta. Zdi se, da je začetna skepsa o tolikšnem podvigu popustila, ker so se za izvedbo ideje začeli zanimati mnogi krogi. Pred' nedavnim je bila glede tega tudi posebna konferenca, ki so se je udeležili predstavniki zainteresiranih krogov s kvarnerskega področja in tudi predstavniki republiških oblasti iz Zagreba. Skratka, smemo reči, da obstajajo realne možnosti, da bo ena izmed treh variant sprejeta, brž ko se bodo našla sredstva. Jasno, da se tolikšna dela ne začno od danes na jutri. In tudi ko se začnejo izvajati, trajajo dela dolgo. Na vsak način se predvideva uvedba mostnine. Če pa računamo, da bi most, ko bi ga zgradili, imel promet enega milijona vozil na leto, je gotovo, da bi se sorazmerno kmalu izplačal.
Razmišljanja o razvojnih tendencah v dramatično razgibani goriški časnikarski publicistiki
(1872—5). Ustanovili so ga «stari» v Gorici leto dni pred «Slovencem» ob razkolu leta 1872, ko se je razcepila narodna stranka v klerikalno in liberalno. Odmev v publicistiki:	proti meščansko liberalni,
svobodomiselni «Soa» so tedaj u-stanovili goriški duhovniki «Glas», glasilo katoliško političnega društva, pozneje društva «Gorice» oz. katoliško in federalistično usmerjenih staroslovencev. Programsko geslo torej: katoliški in federali-stični. Pri «Glasu» je sodeloval od časa do časa Simon Gregorčič, četudi po svojem pripričanju liberalni konservativec. Pozneje je «Glas» v duhu prehodne slogaške politike prenehal izhajati. Združil se je s «Sočo», glasilom mladih, vendar s pogojem, da «Soča» kot skupno glasilo konservativno katoliške in mladoslovenske liberalne smeri ne bo razpravljala o cerkvenih in verskih vprašanjih.
V buržoazno katoliškem oz. klerikalnem krogu je pospešil nadaljnjo razčlenjenost njegove publicistike pojav «nove struje*. Ogrevala se je za krščansko socialni program dr. J. E. Kreka. Oznanjala je ostrejši kurz zoper goriški svobodomiselni liberalizem ter njegovo publicistiko v «Soči*. Konservativna katoliška struja, ki jo je vodil nemahničevsko ter nekle-rikalno navdahnjeni bogoslovni profesor in politik dr. Anton Gregorčič, pa je izdajala tednik (polmesečnik) «Primorski list» (1893 do 1914) in «Gorico» (1899—1914). ki je izhajala najprej kot tednik, nato pa kot poltednik.
Na prvi pojav krščansko socialne časnikarske smeri naletimo ob polmesečniku ((Delavski prijatelj* (898—1900), «krščansko socijalneifl iistu za delavce na Primorskem.* DP je predhodnik mladokatoliške. krščansko socialne nove struje «Novi čas» (1909—15). Med tern ko so «novostrujarji» širili s svojim tednikom «Novi čas» po Goriškem gibanje, ki je pomenilo zmes kranjskega klerikalizma in dr. J. E. Krekovega krščanskega socializma, se je dr. Gregorčičeva čas-niška publicistika zavzemala za praktično, oportunistično politično smer sodelovanja z večinsko italijansko liberalno stranko v gori-škem deželnem zboru, dokler ni prešel goriški nadškof dr. F. Sedej v tabor novostrujarjev ter obsodil dr. Gregorčičevo politično taktiko, pozneje tudi oba Gregorčičeva lista «Gorica» in ((Primor-ski list». Konec 1913 sta umolknila. Namesto obeh je prišel naslednje leto na svetlo «Goriški list» (1914—15) dr. Gregorčiča.
Tudi revialna nazorska publicistika je imela tukaj svoj krepki odzvok. Prav v Gorici je kakor znano, vihtel svoje ostro, bojevito pero bogoslovni profesor dr. An-ton Mahnič, ki je v svoji ideološki reviji «Rimski katolik* (1889 do 1896) presojal vsa dogajanja s vidika katoliških načel, obsolaj pojave katoliškega liberalizma tef hotel, naslanjajo* se na določena nasilja v logičnem sklepanju, podrediti tem načelom vse življenjske prikazni na Slovenskem. Po-sežek «Rimskega katolika* v slovensko javno življenje in, seveda, tudi v publicistiko, je v svojih nasledkih razgibal in stopnjeval konservativno, katoliško gib»n!e. «Rimski katolik* dr. Antona Mahniča je «s svojim sinom ((Katoliškim obzornikom» in vnukom «ča-som> dr. Aleša Ušemčnika polagal temelie doslednemu in radikalnemu kefnliškerrtn nazoru.
Dr. FRAN VATOVEC (Nadaljevanje sledi)
...................
LEPA ZGODBA ZA OTROKE
«Domovini» bo prostora za verske, cerkvene, škofijske zadeve, — toda spuščali se ne bomo, kot le v to, kar se zunanjega cerkvenega in verskega življenja po naših krajih tiče. — Najmočnejši kvas časa so — šole. šolstvu tedaj bo drugi predelek odkazan.*
In praktična izvedba te programske izpovedi? Ne smemo prezreti, da je «Domovino», list «po-sebno za primorsko deželne, pa tudi sploh slovenske zadeve* izdajal ter ji bil odgovorni urednik Andrej Marušič, katehet na goriški gimnaziji, katoliški konservativec in Bleivveisov «narodni po-sinovljenec*. Mladoslovenci so se mu «gnusili», Levstik je bil zanj «puntar», ki ga je treba spraviti iz Ljubljane. Celo Einspielerjev «Slovenec» mu ni ugajal. Vrhunsko reakcionarstvo odseva v njegovem sicer osebnem mnenju, da ne bodo goriški Slovenci nikakor privolili v Zedinjeno Slovenijo. V publicističnem programu njegove «Domovine» tičijo nekatera protislovja: «Domovina» hoče biti zastava. ki kaže na eni strani »Naprej*, na drugi strani pa razglaša geslo «Vse za vero, dom, cesarja!* Prva naloga: buditi slovensko in avstrijsko zavednost. Druga naloga:	biti jez potujčevanju pri-
morskih Slovencev. Praktična publicistična smer? Ogreva se za «duh sprave in prijaznost z Lahi*. Tudi vladi ne mara «sistema-tično nagajati*. Pisanje »Domovine* je rodilo očitke, češ da jo vzdržuje vlada. Marušič je zašel v svojem reakcionarstvu tako daleč, da je celo odrekel visokošol-cem pravico, vtikati se v politične zadeve. Einspielerjev «Slove-nec* je zameril, ker je objavila «Domovina» program goriškega nemškega tednika. Jesenko ji je naprtil krivdo, češ da je dala prav Marušičeva «Domovina» povod »prvi razprtiji v slovenskih časopisih.*
Goriški dopisnik »Slovenskega Naroda* očita «Domovini», da s pravim cinizmom maha — maha po slovenski mladini. In njen u-rednik je učitelj mladine. »Domovina* se sploh ne drži nobenega načela. Za narod ne piše. O tem priča splošna nezadovoljnost. V njenih stolpcih ni hrane niti za izobraženega, niti neizobraženega Slovenca. Od zibelke sem je nepopularna. Odslej bo druga pela. V višje in nižje učilnice ng Goriškem se sipljejo tujci kakor snežinke. Šiloma cepijo tujščino v slovensko mladino. «Domovina?» Molči! Celo skopa vlada ji da preveč. Laški hudournik dere od vseh strani na slovenska pleča. V smrtni nevarnosti drži vlada križem roke. «Domovina»? Molči! Kmeta tare nadloga in revščina. «Domovina»? Molči! Slovencu se na lastni domači zemlji v tuji la-ščini sveti evangelij bere in »Domovina*? Molči!
Vsekakor pomeni «Domovina» nastavek tiste meščanske časnikarske publicistične razčlenjenosti na Goriškem, ki utira pot konservativnemu katoliško političnemu časnikarstvu v goriškem žarišču slovenske časniške besede ter izpovednosti.
Razčlenjenost konservativne, ka-to’iško politične meščanske ptibH cistike. »Domovina*, ki je sprožila dramatičen razvojni tok časnikarske dejavnosti v Gorici in ki ji ne bi mogli odrekati določenega deleža pri krepitvi slovenske na rodne zavesti, je bila torej na izhodišču politične publicistike na Goriškem. Sledi ji tednik «Glas»
Prof. Mirko Mahnič, ki ga poznamo kot zelo aktivnega gledališčnika tudi v Trstu, je nedavno napisal mladinsko povest «Turnir», ki je izšla kot 116. zvezek v Knjižnici Sinjega galeba pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Zelo živo pisana zgodba je postavljena v čas pred vojno (še pred leto 1934) in opisuje teniški turnir na Bledu, ki je bil seveda dokaj drugačen, kot je lahko danes tak turnir. Junaka zgodbe okrog tega turnirja sta dečka Peter in Pavel, ki tedaj od blizu spoznata prepad med gospodo in preprostimi ljudmi ter izkoriščevalsko in nečloveško ravnanje tudi na sebi občutita. Obenem zgodba opisuje boj mladih fantičev za notranje vrednote takih mladih ljudi in seveda učinkuje lepo vzgojno, čeprav nikoli prisiljeno. Starši bodo naredili zelo prav, če. bodo to knjigo otrokom kupili; zlasti takim okrog desetih let.
Mirko Mahnič
: :
i
TURNIR

SNEG IN MRAZ
V	Avstriji zabeležili -30
V	Abrucih izolirane vasi
V Sarajevu je sneg meter visok Mnoge proge in ceste neprevozne
BOČEN, 9. — Po vsem Gornjem foadižju so bile danes zelo ostre temperature; v Toblachu —19, na orennerju —17, v samem Bocnu 13- Nebo Je jasno.
Po vseh Dolomitih pa Je bil da-naJbolj mrzel dan v tej sezo->■ Preteklo noč je bilo povsod več ot 15 stopinj pod ničlo; pa tudi 'hajvišje» dnevne temperature so 'le Se kar daleč pod ničlo; tako 7? v Cortint opoldne namerili —7.
ekollko višje temperature — to-oa še vedno precej pod ničlo — se Pet znižajo v Apeninih in Abrucih, j&t niso redke temperature več "Ot 10 stopmj pod ničlo. V teh pre-elih pa je tudi j^ogo snega,
• močno ovira promet. Marsikje ?a 30 ceste še neprevozne ln tre-a Je znatnih naporov, da se poti odprejo do raznih izoliranih vasi. elo dosti snega so bili deležni kraji P Jadranskem morju. V Riminiju ”° Pile danes šole zaprte zaradi nega in zaprte bodo ostale tudi anes. Odprli Jih bodo spet v sredo. Sneg sega vse na jug in do obal -čilije: tudi okrog Agrigenta so ekatere pokrajinske ceste neprevozne zaradi snega.
BEOGRAD, 9. — Sneg prizadeva ® vedno velike preglavice železni-kemu in cestnemu prometu. V Sr-*Ji in črni gori je zaradi snega ™lnlen cestni promet na dvanaj-tl“ cestnih zvezah in otežkočen Promet na vseh ostalih cestah, med njimi tudi na cesti Beograd-Zagreo-Ijana' v SlovenijJ so po zad-‘in podatkih vse ceste prehodne, oprav je promet otežkočen zaradi Poledice in snega. Tudi na Hrva-kem so vse ceste usposobljene za P omet. Na cesti Reka-Rupa-Kozlna-rst je promet otežkočen zaradi Poiedice. Voznikom se priporoča u-Poraba zimskih plaščev in verig.
Meatem ko se je v severozahodnih eUh države položaj izboljšal, je renutno najbolj kritično stanje v "Osni, kjer je v zadnjih 24 urah a Padlo mnogo snega, in v Črni Na področju občine Velika Nladuša v Bosni so zaradi velikega ne8a zaprte vse šole. Mnoge vas! "O 7-e nekaj dni brez poštnih po-"Ik in tiska. V Sarajevu je danes Popoldne snežna odeja dosegla vi-ino enega metra, česar ne pomnijo Pvajset let. V Kuprešu Je sneg vi-dva metra. Na tem področju J® reševalnim skupinam in pripadnikom milice šele danes uspelo pri-kočiti na pomoč 20 prebivalcem ^ Kupreša, ki so v petek, 6. Ja-uarja odšli na trg v Bugojno. Na domov Jih je presenetil snežni nar in so se uspeli prebiti <J’6'“j£bž-, arske koče. Vsi poskusi, da se pre-Jejo dalje, so bili brezuspešni. Nji-v Položaj je bil kritičen, ker so R^all brez hrane, šele danes, ko Je sžni vihar malo ponehal, je reševalnim skupinam uspelo prispeti p‘zadetim na pomoč. Na področju “Preša je 13 vasi odsekanih od ni,alih krajev. V Bosni je po današ-J h podatkih prekinjen promet na setih cestnih zvezah, medtem ko na ostalih otežkočen.
Šestdeset km od Sarajeva pri rj1 Mešiči je danes zjutraj snežni-" az na odprti progi blokiral pot-jjj 7* vlak štev. 213 z dvesto potni-iztliuf1 tem ^ ie en Potniški vagon L | Zaradi te nezgode na tej vint ni3ta mogla nadaljevati poti g. a Stev. 3i8 na progi Sarajevo-raie rad ln m°torni vlak 315 iz Sa-jv,a Va v Fočo. V trenutku, ko po-m°. proga še ni očiščena.
SeZaradi velikih snežnih padavin Ce a VSfih cestah v Bosni in Her-VrLv*ni uvedli izredno stanje. V lz-nes 6tn svetu Črne gore je bil da-PolicheStariek zastopnikov armade, ništv 6 Za ceste in republiškega taj-rertl a za notranje zadeve, na kate-dej s? Se dogovorili o koordinaciji cestp usposabljanju cest, posebno je ?a “'Qra*a-Mojkovac, na kateri in , njeteno okrog 300 težkih vozil stilni rog 10 avtobusov s potniki, čl-PolrrnSnega na tem področju so po-trebnma bl°kiranl, tako da je po-{jja ° angažirati nova sredstva za Je ceste. Sklenjeno je, da se
za čiščenje cest uporabijo sredstva vojske iz Titograda in Kolašina.
PARIZ, 9. — Skoraj vsa Evropa Je še v kleščah mraza, snega in ledu. Nekoliko se je izboljšalo na Holandskem, škotskem in v Severni Irski, toda mraz je le malo popustil. V Belgiji in Nemčiji sneži. Nekatere proge na bruseljskem letališču so neuporabne.
Prvenstvo v mrazu pa ima vsekakor Avstrija, kjer so v Arlbergu zabeležili 30 stopinj pod ničlu. Zaradi mraza so umrle tri ženske, dve drugi pa je zaslu plaz. Preteklo noč je 16 avtomobilov obtičalo v snegu na področju Seewinkla na Gradiščanskem. šele danes zjutraj jim je uspelo rešiti se. Tudi v drugih krajih avtomobili niso mogli v snegu naprej.
Po Franciji so ceste pokrite z le-bili zelo težka. Poročajo da'Je zaradi mraza več oseb izgubilo življenje, dom, tako da je vožnja z avtomo-
Na švedskem skupine delavcev popravljajo telefonske in druge napeljave, ki jih je potrgal snežni metež preteklih dni.
V Švici je zadnjih 24 ur mraz še bolj pritisnil. Toda čeprav je bilo v Zurichu in Lausanni «samo»
—	9 in v nekaterih mestih še manj, pa je v Brevini (kraj v neuchatel-skem kantonu), ki jo imenujejo švicarsko Sibirijo, termometer pokazal
—	21. Letošnji rekord pa so zabeležili na ravnini Linth (v vzhodni Švici) z —29. V hribih piha tudi leden veter, tako da je mraz še bolj občuten.
Na Češkem Je bilo danes najbolj mraz v Karlovyh Varyh in v Che-bu z —20. Na južnem Češkem je močno snežilo.
TOKIO, 9. — Policija iz Nagana je sporočila, da je tri osebe zasul plaz v neki gorat' pokrajini v srednji Japonski.
Žrtve poplav v Maleziji
KUALA LUMPUR, 9. — Zaradi hudih poplav preteklih dni, ki so pustošile po obširnih predelih severne in vzhodne Malezije, se je število smrtnih žrtev povišalo na 21. Danes se je začelo vodovje umikati in od sto tisoč oseb, ki so bile e-vakuirane iz poplavljenih krajev, so se mnoge začele vračati na svoje domove. Toda mnogo hiš je porušenih, medtem ko so druge še pod vodo. Ljudem grozi poleg vsega najhujša beda, ker so tudi polja uničena.
Oblasti so odredile množično cepljenje, da ne bi izbruhnile epidemije.
Priglasitve
za zagrebški velesejem
ZAGREB, 9. — Trideset držav iz Evrope, Azije in Afrike je doslej priglasilo svojo udeležbo na spo-mladamskem mednarodnem velesejmu, ki bo v Zagrebu od 15. do 23. aprila letos. Letošnji prikaz gospodarskih dejavnosti bo kakor običajno razdeljen na več odsekov, med katerimi naj omenimo zlasti mednarodno razstavo blaga za široko potrošnjo (tkanine, električne naprave za gospodinjstvo, izdelke iz stekla in keramike, izdelke iz usnja, itd.), I. mednarodni prikaz komunikacijskih naprav (tu bodo razstavljene naprave za cestni, pomorski, železniški in letalski promet, poštne in telekomunikacijske naprave, industrijska prevozna sredstva in podobno), dalje XII. mednarodno razstavo merilnih naprav, II. mednarodni prikaz z naslovom «Frizerama», v okviru katerega se prirejajo posebne razstave, posvečene napravam za moške in damske salone, VI. mednarodno razstavo naprav za zdravstvo in tehniko, VII. mednarodno razstavo prehrane in naprav za prehrambeno industrijo, IV. mednarodno razstavo lesa in strojev za lesno industrijo, itd.. Kakor je sporočilo vodstvo velesejemske uprave, se bodo nove priglasitve sprejemale le do konca tekočega meseca. Italijanske tvrdke in gospodarske organizacije, ki nameravajo nastopiti na spomladanskem zagrebškem velesejmu, naj sporoče svoje želje Generalni delegaciji zagrebškega velesejma za Italijo, Rim — Via Treviso 33 (tel. 869.395).
iiiiiiuiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuniiiiiMniiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiimiiii
NEREDI IN SPOPADI NA KITAJSKEM
(Nadaljevanje s 1. strani)
Dalje ga obtožujejo, da Je podal netočna'poročila, ko mu je Maoce-tung ukazal umakniti skupine aktivistov, ter da je ustvaril ozračje terorja.' Označujejo ga za pristaša predsednika republike Liu šao Cija in glavnega tajnika stranke.
Radijska postaja Fu Cou je obtožila «sovražnike režima«, da so poslali iz jugovzhodne Kitajske v Peking skupine delavcev z nalogo, da sabotirajo proizvodnjo ter ustvarijo zmedo v prometu. Radio je dodal, da nameravajo ti delavci razglasiti stavko v vsej prestolnici in ustaviti promet.
Češkoslovaška tiskovna agencija poroča, da so sedež občinske policije v Pekingu delno zaprli, potem ko so jo ((delavske sile« oblegale in so obtožile agente, da so delovali kot orodje buržoazije. Poleg tega so »delavske sile« objavile izjavo, s katero obtožujejo policijo, da je navadno orodje predsednika Liu šao Cija in glavnega tajnika stranke Teng Hsiao Pinga. Zaradi tega so ((delavske sile« sklenile napraviti temu konec, s tem da ((prerežejo te kremplje predsednika Liu šao Cija in glavnega tajnika Cen-ga». Agencija dodaja, da je dejavnost ((delavskih sil« marsikje onemogočila delo v uradih policije. Tudi ti dogodki so odraz ostre borbe za oblast med dvema skupinama.
Isti dopisnik poroča o lepakih na železniški postaji v Pekingu, ki so jih nalepili železničarji. Ti obsojajo porazen potek železniške potne službe v vsej državi. Vsi vlaki potujejo z velikimi zamudami in na nekaterih progah je promet popolnoma ustavljen. Vse to pripisujejo ((zlonamernim elementom«, ki so prevzeli nad-
»rd?lt.unK Liu šao Ci na nedavnem zborovanju v Pekingu. Rdeči ” Stl obtožujejo agencijo «Novo Kitajsko«, da * gre za fotomontažo, ki naj prikaže dobre odnose med državnikoma
NAMIZNI TENIS
zorstvo železnic v imenu raznih revolucionarnih organizmov.
V Peking prihajajo iz drugih krajev delavci in vojaki z rdečimi trakovi na rokavih za današnje in jutrišnje množično zborovanje.
Pekinški radio poroča, da vsi časopisi v prestolnici zahtevajo strogo kazen za nasprotnike Maocetun-ga, ki so bili vpleteni v nerede v Šanghaju.
Dopisnik Usta «Asahi šimbun« v Pekingu poroča, da je kakih 6.000 kmetov na otokih Cusan ob obali pokrajine Cekiang napadlo 6. januarja v kraju Tinghaj množico študentov in delavcev, ki se je udeležila revolucionarnega zborovanja, ter da so ubiU dve osebi, mnogo drugih pa ranili. Dopisnik poroča kot vir informacije lepak, ki se je pojavil na pekinških ulicah in ki pravi, da so se kmetje, ki jih je vodil prvi tajnik krajevnega CK KP, še posebno zagnali proti tistim, ki so nosili rdeč trak na rokavih ali pa vojaške čelade.
Kakor poroča Japonska agencija «Kyodo», je borba med posameznimi skupinami med drugim že od 24. decembra dalje paralizirala dejavnost ministrstva za letalsko proizvodnjo. Predsednik vlade Cuenlaj je skušal rešiti spor med obema skupinama v ministrstvu, toda to mu ni uspelo. Eno od dveh skupin vodi sin predsednika republike Liu Jung Jo, ki podpira Maocetun-ga. Japonski list «Asahi» pa poroča, da so preteklo noč trosili po Pekingu letake, ki poročajo o ustanovitvi «nove vojske revolucionarnih delavcev«. Letaki pravijo, med drugim: «Naš vrhovni poveljnik je predsednik Maocetung, čigar misli predstavljajo naše orožje«. Dopisnik japonskega Usta se sprašuje, ali ne bo ta novi organizem nadomestil sindikalno zvezo, ki so jo nedavno razpustiU.
Dopisnik japonskega Usta «Yo-miuri« poroča, da sta predsednik Liu šao Ci in glavni tajnik stranke Teng Hsiao Ping napravila novo ((samokritiko«, toda ta je bila za voditelje kulturne revolucije oziroma za Maocetungovo ženo nezadostna.
Rdeči gardisti naštevajo v raznih lepakih naslednji obračun svoje dejavnosti: 400.000 zemljiških lastnikov, premožnih kmetov, reakcionar, jev, kapitalistov itd. (in članov njihovih družin) izgnanih iz mest; are-tiraU so 16.623 od njih: zaplenili so 85 topov, 22 strojnic, 13.700 pušk in samokresov, 13.800 bajonetov, milijon 368.000 izstrelkov, 26.700 topovskih izstrelkov, 21 ton bomb. Zaplenili so 37 ton in pol zlata, ve-Uko količino srebra, 1.500.000 ameriških dolarjev, 600.000 šterUngov, 480 milijonov Juanov in številne vrednostne papirje.
Samo eno točko je Bor pustil gostom
Bor - Oltrisarco (Bočen) 8:1
V	nedeeljo zjutraj je ekipa ŠZ Bor v postavi Edi Košuta, Edi Bole in Adrijan Tavčar gladko premagala nasprotnike iz Bočna z visokim rezultatom 8:1. Kljub gladki zmagi je bila večina tekem izenačenih do konca, razen ene pa so se vse zaključile z zmago borovcev.
V	prvi tekmi sta si bila nasproti Edi Bole in Filippi. Bole se v za. četku tekme nikakor ni znašel. 2e deset dni ni treniral in to se je takoj pokazalo. Kljub slabi igri je osvojil zmago v treh setih, saj ni bil nasprotnik zelo nevaren.
Isto velja za Adrijana Tavčarja, ki prav tako ni treniral 10 dni. Začel je kar porazno. S top-spini ni šlo in tudi tolčene žogice so le redkokdaj zadele cilj. Vendar se je tudi ta tekma zaključila z zmago Tavčarja, in sicer v treh setih.
V	tretji tekmi je Edi Košuta igral z najboljšim . igralcem Oltrisarca Canepelom. Po izenačeni tekmi je Košuta prav v odločilnih trenutkih vrnil na mizo nekaj zelo težkih žogic in tako osvojil že zapravljeno tekmo.
Potem sta si nasprotnika Edi Bole in Minesso. Po prvi tekmi se je Bole le sprostil in zaigral boljše. Nekateri točni udarci in top-spini so mu omogočili, da je odpravil v dveh setih požrtvovalnega nasprotnika.
Stanje 4:0 za Bor.
Odločilna tekma med Edijem Košuto in Filippijem. Brez večjih težav je zmaga pripadla našemu i-gralcu, ki je dobro igral.
Po tej tekmi je Bor že zmagal 5:0. Ostale tekme niso zato odločale več in so jih igralci odigraU bolj sproščeno. Tako je uspelo nasprotni ekipi osvojiti eno točko po zaslugi Canepela, ki je z lepo igro premagal v treh setih Tavčarja.
Ostali dve tekmi sta pripadli še Ediju Boletu in Ediju Košuti, ki sta premagala nasprotnika z 2:0.
Po tej gladki zmagi se je Bor vrnil na vrh lestvice. Tako so možnosti slovenske ekipe še velike, čeprav bo svojitev prvega mesta in s tem vstop v A ligo zelo težko doseči. V zadnjem kolu se bo namreč Bor spoprijel v Bergamu z ekipo Alpe Vigannb, ki je glavni favorit, Samo- z zmago proti Bergamu bi Bor ostal prvi na lestvici in bi moral najbrž odigrati še odločilno tekmo z Enel iz Milana za določitev končnega zmagovalca.
LESTVICA
Bor	točk	8
Enel Milan	točk	8
Alpe Viganb Bergamo	točk	7
Canottieri Olona	Milan	točk	6
Oltrisarco Bočen	točk	2
REZULTATI
Edi Bole — Filippi Benito (12:21, 24:22, 21:16)
Tavčar A. — Minesso Giuseppe 2:1 (21:19. 10:21, 21:16)
Košuta Edi — Canepel Gianni (21:19, 6:21, 23:21)
Bole Edi — Minesso Giuseppe (21:14, 21:12)
Košuta Edi — Filippi Benito (21:15. 21:15)
Tavčar A. — Canepel Gianni (13:21, 21:13, 13:21)
Košuta Edi — Minesso Giuseppe 2:0 (21:9, 21:14)
Bole Edi — Canepel Gianni 2:0 (21:17, 22:20)
Tavčar A. — Filippi Benito 2:0 (21:19, 22:20)
2:1
2:0
2:0
V odbojkarskem juniorskem prvenstvu so sinoči zabeležili naslednje izide:
CRDA -	Sokol	2:0	(15:1,	15:5)
Libertas	. Bor	2:0	(15:2,	15:12)
ENAOLI	- Breg	2:0	(15:1,	15:1)
SMUiANJC
V ADELBODNU
Sijajni Francozi v veleslalomu
ADELBODEN, 9. — V nedeljo se je pričelo mednarodno tekmovanje v Adelbodnu s tekmo v veleslalomu, ki je postala «plen» Francozov: na prvih treh mestih so se zvrstili Perillat, Kully in Maudit. Za fran-cozi so se uvrstili Švicarji in šele potem nekateri Avstrijci. Skoraj nič niso opravili italijanski tekmovalci, zlasti svetovni prvak (v Južni Ameriki) Senoner se ne more ponašati s svojim 49. mestom.
Rezultati:
Veleslalom (1650 m; višinska razlika 410; 44 vrat: 1. Pčrillat Guy (Fr.) 1’41”02; 2. Killy (Fr.) 1’41”43; 3. Mauduit (Fr.) 1’41”90; 4. Brugg-mann (Šv.) 1’42”41; 5. Favre (šv.) 1’42”48; 6. Tischhauser (šv.) 1’42”95; 7. Giovanoli (šv.) 1’43’TO; 8. Blei-ner (Avstr.) 1’43”21; 9. Lecrobc (Fr.) 1’43”27; 10. Messner (Avstr.) 1' 44”37; 11. Jauffret (Fr.) 1’44”53; 12. Heuga (USA) 1'44”68; 13. De Nico-16 Felice (It.) 1’44”70;	14. Mahl-
knecht Ivo (It.) 1’44”82; 15. Zimmermann (Avstr.) 1’44”90; 16. Rosat Mignot (Fr.) 1*45”30; 17. Valentini Renato (It.) 1’45’38”; 18. Huggler (Šv.) 1’45”39; 19. Nenning (Avstr.) 1’45”48; 20. Piazzalunga Bruno (It.) 1’45”60; 21. Huber (Avstr.) 1’45”62; 22. Penz (Fr.) 1’45”66; 23. Mussner Gerardo (It.) 1’45”73; 24. De Tassis Claudio (It.) 1’45”93
Na zgornji sliki so igralci namiznega
tenisa Bora in Oltrisarca z ena izmed tekem
vodstvom in sodniki, spodaj pa
liiiiiiiiiiiiiiiiiiininimiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiHiiiiiiiiiMitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiillil
V OKVIRU PRVENSTVA TRETJE KATEGORIJE
Visoka zmaga Vesne (S: O) nad slabo enajsterico COOP
VESNA: Gardini, Sulčič D., Pec-chiari, Finotto, Osvaldo, Sučič S., Košuta E., Michelini, Košuta R., De Michele, Košuta Z.
COOP: Toffoli, Predonzan, Andri, Giascetti, Zanier, Di Candia, Schi-raldi, Ogrini, Rocco, Benedetti.
Sodnik: Rosolen.
Kotje: 5-0 za Vesno. Igrišče v dobrem stanju, čeprav mrzlo.
Pred približno sto gledalci je Ves-
IIIIIMIIlinilllllUIIIIIMnilllltlllllllHItlllllllllllllllllll
Caciagli razrešen zamenja ga Radio
Vodstvo Triestine je razrešilo trenerja Maria Caciaglija njegove funkcije. Trener bo sedaj bivši igralec Triestine Enrico Radio. Caciaglija je vodstvo povabilo, da ostane še naprej na razpolago Triestini za druge posle.
niiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
BREG je tesno, a zasluženo zmagal nad FLAMINIOM z 2:1
Zaradi slabega vremena so bile odložene mladinske prvenstvene tekme
SANTOS (Brazilija), 9. — V prvih jutranjih urah je v Santosu eksplo. diral neki gazometer, kar je povzročilo, da so pokopale šipe 6 km naokoli. Več kot 30 oseb je ranjenih, od teh so jih kakih sto prepeljali v bolnišnico. Doslej ni vesti, da bi bili tudi mrtvi.
Eksplozija Je poškodovala veliko število hiš; med temi Je prizadeta tudi Pelčjeva. štiri petine prebivalstva bo ostalo brez plina tri ali štiri mesece*
Flaminio — Breg 1:2 (1:1)
Postavi:
FLAMINIO: Conte (Damiano A.), Ordinanovich, Brandi, Feruglio, Zuppani, Bagattin, Palcini, Mingar-di, Damiano F., Fornasaris, Va-scotto.
BREG: Baloš, Kozina, Valentič, Švara, Maver, Bertesina, Ralza, Mi kuš, Grahonja, Bubnich, Žerjal.
Kotje: 7-2 za Breg.
Zaradi slabega vremena je pokrajinsko vodstvo FIGC odložilo vse tekme mladinskega in nara-ščajniškega prvenstva. Odigrale pa so se vseeno tekme prvenstva tretje kategorije. V tekmi s Flami-niom na zelo slabem in delno poledenelem igrišču v S. Sergiu je Breg odnesel obe točki domov, pa čeprav v zelo trdi in napeti tekmi, v kateri sta obe ekipi pokazali zelo slab in neučinkovit nogomet, poln elementarnih napak. Zlasti Breg, ki je po zelo lepem začetku, v katerem je pokazal precejšen repertoar tehničnih akcij in pri katerih je stalno za las zgrešil gol, je proti koncu prvega polčasa popolnoma zmedel svoje vrste. Ta zmeda se je zlasti poznala v drugem polčasu, ko se ni več dobro vedelo, v katerih vlogah igrajo razni nogometaši. Tudi obramba je pešala in prišlo je do nekaterih zelo neprijetnih nesporazumov. Nasprotniki niso pokazali ničesar, bili pa so veliko bolj odločni kot Brežani, obenem pa so se posluževali tudi z J. o grobe igre, kar je večkrat zmedlo bolj tehnične Brežane.
Kronika tekme je zelo revna, saj sta imela vratarja bolj malo dela, igra pa se je odvijala povečini na sredini igrišča. V začetku prvega polčasa je Breg sprožil nekaj lepih skupnih napadov in Bubnich je že v prvi minuti resno ogrožal domačine s strelom, ki se je končal zunaj. Breg je v naslednjih minutah zamudil nekaj lepih priložnosti. V 14’ pa je v hitrem pro tinapadu Vascotto presenetil obrambo Brega ter prost streljal v vrata, Baloš je skušal odbiti, prihitela pa sta Švara in Damiano F.: ta je bil bolj priseben, ter je nepričakovano povedel domačine v vodstvo.
Breg je še bolj napadal in v 29’ je Ralza zadel prečko: v 39’ pa so Brežani izenačili z Žerjalom, ki je glavo usmeril žogo v mrežo. Pri akciji se je poškodoval vratar Conte, ki ga je v drugem polčasu zamenjal Damiano A. V drugem polčasu so Brežani vztrajno, toda zelo
Sežanski nogometni klub TABOR
bo v nedeljo prvič nastopil pri nas, in sicer
v Bol juncu proti BREGU Tekma bo na igrišču v Boljuncu ob 14.30.
neorganizirano napadali, toda tudi Flaminio je postajal nevaren in v 18’ je Fornasaris s kazenskim strelom zadel prečko. Vendar pa so Brežani še enkrat prebili obrambo domačinov v 30', ko je Ralza na podajo Bubnicha z zelo točnim strelom realiziral. Sledil je naval Fla-minia, ki so ga Brežani vzdržali ter tako odnesli domov celoten izkupiček.
Po tej drugi zmagi je vsem jasno, da Breg še zdaleč ni moštvo z močnim značajem, kot so nasprotno mladinci Brega, ter da bo treba še dosti treningov, da se bo iz teh posamezno zelo nadarjenih igralcev naredilo dobro moštvo.
K. V.
na v nedeljo na nabrežinskem igrišču dobesedno Dregazila enajsterico Coop. Nasprotniki sploh niso prišli do besede, saj so v vsej tekmi mogoče dvakrat prišli čez svojo polovico igrišča ter skušali ogrožati vrata Vesne, ki pa niso nikoli bila v nevarnosti.
Vesna je koj ob sodnikovem žvižgu pritisnila in v 5’ je Sulčič S. streljal, toda vratar je ubranil.
Akcije* ki so se porajale v 16', 2’ in 24’ na''sr edini igrišča, so vedno bolj majale obrambo, gostov ih postalo je očitno, da bo Vesna prej ali štej "prodrla. To se je posrečilo Micheliniju v 30', ko je po akciji napada prvič ukanil vratarja gostov. V 33’ je Košuta Zmago ba nalno zgrešil sam pred vratarjem. Vendar se je v 40’ koj oddolžil navijačem s soloakcijo. Preigral je nasprotnika in se spustil v prodor, se znašel pred vratarjem in z močnim prizemnim strelom v desni kot drugič ukanil vratarja. Komaj dve minuti sta pretekli, ko je Košuta Renato izkoristil nesporazum obrambe gostov in z močnim strelom v gornji levi kot tretjič pretresel mrežo.
V	drugem poičasu je Vesna pritisnila na vrata gostov in v 8’ je Košuta Zmago za las streljal čez prečko. Tri minute kasneje je po skupni akciji De Michele z glavo preusmeril žogo v vrata, toda vratar mu je odbil v kot, ki je ostal neizkoriščen. V 20’ skupna akcija po levi strani. Michelini je podal žogo Košuti E., ta je streljal, vra tar je odbil pred Košuto R., ta je ponovno močno streljal, yendar je tokrat vratar žogo ujel.
V	26' je akcijo začel Finotto, ki je bil v nedeljo zelo gibčen. Po nekaj izmenjavah z Michelinijem in Sulčičem S. je prišel do žoge in spustil močan prizemni strel izven kazenskega prostora ter dosegel četrti gol. V 33’ je bil ponovno na prizorišču Košuta Zmago. Po skupni akciji napada je ušel branilcu ter brez oklevanja s strelom v spodnji levi kot petič potresel mrežo gostov.
Potem se Vesna ni naprezala in do konca tekme so se ji nudile šte-
vilne priložnosti, posebno v 38’ in 40’ so napadalci Vesne imeli možnost za zvišanje rezultata, vendar Košuta E. ni znal izrabiti priložnosti, ki so nastale.
K. K.
Nancy Greene zopet prva
OBERSTAUFEN, 9. - V nedeljo se je končalo mednarodno tekmovanje v alpskem smučanju za Zenske v Oberstaufnu. Kakor v soboto v slalomu, tako je tudi v nedeljo zmagala Kanadčanka Nancy Greene, ki je s tem vsem, ki so bili prejšnji dan presenečeni, dokazala, da njen uspeh ni bil kaj slučajnega. Tako si je osvojila tudi prvo mesto v kombinaciji. Da je Francozinja Marielle Goitschel dosegla peto mesto, je kar dosti, saj je komaj pričela spet nastopati, odkar si je nategnila Ahilovo kito.
Rezultati:
Veleslalom (1300 m; viš. razil. 380; 47 vrat: 1. Greene Nancy (Can.) 1’18"58; 2. Farbinger (Z. Nem.) 1’ 19 82; 3. Bochatay Fernande (Šv.) 1’20”28; 4. Jochum (Avstr.) 1’20”64; 5 Goitschel Marielle (Fr.) 1’20"74; 6. Steufer (Fr.) F20”97; 7. Adolf (Sv.) 1’21”08; 8. Hecher (Avstr.) 1’21 ”75; 9. Mir (Fr.) 1’22’’22' 10 Wuillod (šv.) 1'22”28; 11. Pall OU-a (Avstr.) F22”32; 12 Demetz Giusti-na (It.) 1’22"39; 13. Goitschel Cri-stine (Fr.)	1’22”45; 14. Moming
(ZDA) 1*23"51; 15. Galica (VB) r 23"34; 27. Mion Marisa (It.) 1’28”45; 28 Che''«’lard Marisella (It.) 1’ 28"45;	34. Paola Strauss
1’30”09; 35. Majda Ankele.
Kombinacija: 1. Greene 0 t.; 2. Bochatay 15,30; 3. Steurer 21,25; 4. Fhrbinger 31,60; 5. Hecher 39,02; 9 Demetz 64,90 ; 29. Mion.
(It.)
mum
BO^EN, .9. — V tekmi za alpski pokal je moštvo Jesenic premagalo HC Bolzano-Forst • z 9:3 (3:0, 5:1, 1:21.
......................min«....im..................mi.....................................................................
NETOČNA NAPADA
Rosandra L-Muggesana B 1:1 (0:0)
ROSANDRA ZERIAL: Karllček, Capriglione, Pittana, Kocjančič, Giovannini, Vignali, Bazzara, Ber-toia, Parovel, Ceppa, Denich.
MUGGESANA «B»: Ellero, Mon-tanari, M. Degrassi, Benvenutl, Marchesan, E. Degrassi, FiMpputi, B. Degrassi, V. Degrassi, Costanti-ni, De Lena.
Sodnik: Figliola iz Trsta.
Kotje 3:2 za Rosandro.
Neodločen rezultat med Rosandro in Muggesano zelo točno kaže potek tekme bodisi glede zamujenih priložnosti za gol. če je v prvem polčasu Muggesana z ugodnim vetrom več napadala ter Rosandro za večji del prvih 45 minut pritisnila v njeno polovico Igrišča, Je pa tudi res, da so lepše priložnosti za streljanje imeli domačini. S hitrimi protinapadi so prodirali proti vratom Muggesane ln bili večkrat zelo blizu gola.
V drugem polčasu se je položaj obrnil. Potem ko je prejela gol, Je Muggesana upropastila dve priložnosti. ko je bilo lažje jih izkoristiti kot pa jih zgrešiti, preden je uspe-
la izenačiti. Pri Rosandri sta v tej tekmi manjkala branilca Gracogna m Lombardo, ki sta ju nadomestila Caprigidone, ki je spet nastopil po dolgem času, in Pittana. Obrambi se je poznalo, da manjkata glavna branilca in to se je še zlasti čutilo prav zaradi tega, ker je pri Rosandri prav v obrambi njena moč. Vsekakor pa je vedno dober Giovannini uspešno posegel v več primerih ter čistil svoj prostor z odločnostjo in gotovostjo.
Muggesana, v kateri igrajo mladi igralci, je hitro moštvo, dovolj tehnično in pri nekaterih igralcih je tudi opaziti precejšnje znanje.
V začetku se oranžni vneto in brez strahu poženejo v boj, toda njihovi napadi ostanejo neizkoriščeni. Pač pa v 7’ Rosandra skoraj doseže gol; Denich priteče v kazenski prostor ter strelja diagonalno mimo Ellera, ki je nekoliko preka-sen, vendar pa gre žoga le mimo gola. V 8’ se po levi spusti Parovel, se otrese nekaterih branilcev lin s skrajnega kota strelja v diagonali; tudi to pot bi Elleno nič ne opra-
vil, toda žoga se samo dotakne nasprotne stative in gre mdmo gola. Muggesana pritiska, Rosand ta pa se spet povrne v napad z vso sprednjo peterico in v 15' ima Bertoia priložnost za strel; žoga pa gre zopet mimo na desni strani. V 28' se Parovel preveč obira nekaj metrov pred golom in priložnost je zopet, izgubljena. Minuto kasneje Parovel strelja, toda žoga gre blizu zgornjega ogla mimo vrat. V 32’ streljajo prvič na gol Miljčani; žogo je iz daljave poslal proti golu Costantini, toda Karllček jo v padcu ujame.
V drugem polčasu se Rosandra odločno nameni, da doseže gol. V 7’ se miljska obramba z veliko sreče reši po gneči v kazenskem prostoru, ki je nastala po kornerju. Tri minute pozneje Bazzara z glavo lepo usmeri žogo, ki jo je prejel od Vignalija, proti golu, toda žoga gre zopet mimo tik nad prečko. Končno pade v 14’ gol za Rosandro. Zaradi prestopka nad Ceppo dosodi sodnik kazenski strel z roba kazenskega prostora na levi strani EUe-rovih vrat. Strelja Bertoia, tako da
žoga preleti v:j obrambo, ki se ie nagiietila sredi kazenskega prostora; žoga leti navzdol na desni strani, kjer jo Bazzara z glavo potisne v mrežo. Miljčani so zmedeni in v 21’ bi lahko Bertoia podvojil; po lepem predložku Ceppe prejme Bertoia žogo na desni strani, toda pas-lje jo vigoko čez prečko. Po tej nevarnosti Mugt.esafia zopet nekako uredi svoie vrste m očitno je, da hoče doseči izenačenje. V 26’ Giovannini odločno čisti svoj prostor po nevarni akciji MilJčanov. V 30’ pošlje Filipputi skoraj s konca igrišča žogo po strani proti golu: zlato priložnost pa je Di Lena le znal upropastiti ter z glavo pognal žogo čez prečko. Nekaj podobnega napravi Filipputi sam v 37'. ko z razdalje nekaj metrov strelja v Karlička. Toda sedaj Je že čutiti, da mora priti gol izenačenja. V 39’ je Parovel, ki se je postavil v ozadje na mesto branilca, naivno dovolil, da mu Je Di Lena ušel po levi strani ter pri tleh v diagonali streljal proti golu. Obramba Rosan-dre je zaradi hitre akcije zmedena in medtem Filipputi z nasprotne strani prestreže žogo ter jo pošlje neubranljivo v gol. Miljčani so zelo navdušeni zaradi nepričakovanega izenačenja. V zadnjih minutah skuša Rosandra doseči vodstvo, toda sedaj je obramba gostov na mestu.
B. S.
A
B
IZIDI
•Atalanta — Fiorentina Brescia — Foggia Juventus — Mantova Cagliari — »Vicenza *Lazio — Bologna •Milan — Torino •Napoli — Inter •Spal — Roma •Venezia — Lecco
LESTVICA
oo
1-0
1-1
2-0
2-1
1-1
0-0
1-0
2-0
Inter
Juventus
Cagliari
Napoli
Fiorentina
Bologna
Roma
Brescia
Milan
Torino
Spal
Mantova
Atalanta
Lazio
Vicenza
Lecco
Foggia
15 10 15 15 15 15 15 15 15 15 15 14
14
15 15 15 15 15
8 6 8 4
1 11 4 5
26
20
20
16
2 11
27 12 21 15 16 12 11 10 16 16 14 16 11 11 10 12 14 26
10	17
11	26 6 20
12 32
23
22
20
20
20
17
17
u
15
14
n
U
U
12
8
7
6
17 10 17 8
Spal ln Mantova s tekmo manj.
Prihodnje tekme (15. t.m.)
Brescia - Torino; Fiorentina -Inter; Foggia - Lazio; Juventus - Vicenza; Mantova - Atalanta; Milan - Bologna; Napoli - Lecoo; Roma - Venezia; Spal - Cagliari.
Potenza
Padova
Catanzaro
Reggina
Messina
Reggiana
Piša
Catania
Palermo
Livorno
Novara
Genoa
Salemit.
Arezzo
Alessand.
Savona
22
20
IZIDI
•Alessandria — Salemitana •Catania — Reggina •Catanzaro — Piša •Livorno — Potenza •Messina — Verona Padova — ‘Modena •Novara — Palermo •Reggiana — Genoa •Varese — Arezzo •Sampdoria — Savona
LESTVICA
Sampdoria 17 8 9 0 Varese Modena
17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17
3-1
0-0
1-0
1-1
1-0
1-0
1-0
0-0
1-1
1-0
4 10
22 17
18 14
16	13 21 21 16 11 18 17 16 16
9 8 14 16 11 12 16 18 12 15 14 14 14 20 21 14
17	26 10 23
25
24
22
21
20
19
18
18
17
17
16
16
16
15
15
14
13
11
10
Prihodnje tekme (15. t.m.) Arezzo - Sampdoria; Genoa -Catania; Padova - Catanzaro; Palermo - Messina; Potenza-No-vara; Reggina - Alessandria; Salem! tarna - Livorno; Savona-Modena; Varese - Reggiana; Verona - Piša.
V KOŠARKARSKI B LIGI
Lepa zmaga LIoyd Adriatica nad ekipo SMEG (Reggio Emilia)
Lloyd Adriatico - SMEG 81:62 (39:29)
LLOYD ADRIATICO — Brumat-ti 28, Schergat 8, Goitan, Fortuna 15, Blanco 2, Bicci 2, Tarabocchia 4, Apostoli 6, Narder 16, France-schini.
SMEG — Caldiani 2, Manenti 5, Bertolini 4, Castagnetti, Clazari 5, Fabbi 15, Spaggiari 26, Prapollni 2, Spallanzani, Gorreri 3.
Sodnika:	Pressano in Brumelli
iz Vicenze.
Tržaška peterka Llyda ni imela v nedeljo posebnih težav, da je odpravila skromno ekipo Smega, ki je morala od vsega začetka predati orožje bolj uigranim in atletsko bolje pripravljenim Marinije-vim igralcem. Poleg tega pa je najboljši tržaški strelec Brumatti res dobro zaigral in tako skoro sam pokopal nasprotnike. Brumattijev končni izkupiček je bil 29 točk (kar je tudi njegov najboljši količnik tega prvenstva). Nepričakovano pa se je v tej tekmi uveljavil mladi Narder, ki je bil do sedaj le rezervni igralec. Kljub temu pa je bila skupna igra Tržačanov precej pomanjkljiva in še vedno Lloyd pogreša režiserja, ki bi znal voditi ekipo in točno podajati zunanjim igralcem in centru. Tudi na odbitih žogah Marinijeva ekipa še ni do-
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Triestina ni uspela niti proti Piacenzi
Triestina — Piacenza 1:1 (1:0)
TRIESTINA; Oolovatti, Martinel-M, D’Eri, Del Plcoolo, Kuk, Ferrara, Gentill, Scala, Ive, Beorchia, Can-zian.
PIACENZA: Notarnicola, Gasparini, Montanari, Saltareili, Favari, Bellonl, Dotelli, Robbiati, Brasi, Moroni, Callegari.
Sodnik Magnani iz Florence.
Strelca: v 37’ Canzian (T), v 52’ Morosi (P).
Približno 1500 gledalcev. Sodnik Je opomnil Datelllja, Braslja in Del Piccola, vse tri zaradi prigovarjanja. Kotov je bilo 5:4 (3:1) v korist Triestlne. Domačini so tokrat nastopili v zelenih dresih.
Ko je Canzian v 37’ spravil žogo v mrežo po dolgi, neredni in malo obetajoči akciji, so maloštevilni gledalci navdušeno pozdravili ta za naše pojme nenavaden uspeh tržaškega napada in se prepričali, da bo Triestina končno zmagala in s tem dobro začela novo leto. Toda nedeljska Triestina je pokazala še nekaj drugega. Ne samo, da moštvo ne zna priti do gola, ampak tudi, če se ji to posreči, ni zmožna prenesti niti najmlačnejše reakcije bodisi še tako skromnega nasprotnika.
V prvem delu sta obe moštvi tekmovali v napakah, se dobesedno smešili in spravljali v obup gledalce. Igralcem se je po obetajočem začetku pridružil še sodnik. In kljub temu so gledalci vse to pozabili, ko je Triestina prešla v vodstvo: Favari je skoraj pri kotu podrl Iveja in Magnani Je tokrat kazno val Piacenzo (sodeč po njegovih prejšnjih posegih je verjetno videl slabo). Scala je poslal žogo pred vrata, Notarnicola jo Je s pestmi odbil, toda le do Canzlana, ki Je nezavarovan streljal v vrata. S tem 6e je Canzian oddolžil za napako, ki jo Je zagreši! v edinem prejšnjem napadu Triestlne (20’), ko Je sam pred vrati zgrešil žogo (?!), katero mu je bil poslal Gentill. Gostje so odgovorili jezno toda Brasi-Jev strel Je švignil za las nad prečko. Nasprotno pa je imela v 44’ Triestina veliko priložnost, da po-
dvoji prednost ln s tem spravi na varno dve točki: bila Je to najlepša akcija dneva. S sredine Igrišča je Geitnli zbežal Gaspariniju in v teku podal žogo Iveju. Ta je prihitel z leve strani proti vratom, se odrešil Favarija in lepo streljal: Notarnicola je z nogo odbil, toda prav do Canziana. Ta je z glavo poslal žogo proti mreži, toda vratar jo je znova odbil v kot. Res prelep prodor, da bi lahko v taki tekmi prinesel kaj konkretnega. Lahko se zdaj sprašujemo, kaj bi bilo, ko bi Triestina dosegla gol. Po tem, kar je Piacenza pokazala, bi tudi proti tako slabemu nasprotniku ne zmogla nadoknaditi dveh golov in mi bi končno lahko poročali o prvi zmagi domačega moštva. Ker sta bila oba posega vratarja Notami-cole nekoliko srečna, bi se torej lahko tokrat govorilo o smoli. Treba je pa takoj pripomniti, da sta bili ti dve akciji edina lepa prodora Triestlne v tej tekmi. Na vsak način nam ostane to dejstvo kot tolažba.
V drugem polčasu je Triestina takoj stisnila svoje vrste in -prepustila hočeš nočeš Iniciativo gostom. Ti so že v 4’ poklicali k delu negotovega Colovattija, ki je Saltarel-lijev strel odbil v komer. V 7’ pa je prišlo do izenačenja. Brasi je z leve uspešno preigral dva nasprotnika in priklical k sebi vso obrambo, nato pa poslal na sredo do ne zavarovanega Moronija, ki je brez pomislekov spravil usnje v mrežo. Ta gol lahko smatramo kot napako celotne obrambe, ki je nepazljivo ignorirala pred vrati napadalca. V tem se pokaže pomanjkanje organizacije v moštvu, saj se je pognalo proti BrasiJu kar pet branilcev. Edini, ki res ni imel krivde, je bil Colovatti.
Moštvo je res v obupnem stanju: napad Je poln dobre volje, toda igra brez vsake sheme. Mislim, da je tokrat Caciagli odpovedal: ni vedno pravično zaganjati se v trenerja, ki ne more poslati na igrišče dobrega moštva, če nima primernih igralcev, toda položaj na igrišču
nekaterih igralcev je bil res nerazumljiv. Canzian je sameval na levem -krilu: njegova naloga je bila verjetno vezati srednjo vrsto z napadom, toda igralec je vso tekmo taval v nevtralni poziciji. Tudi Del Piccolo ni imel jasnih pojmov: kot je njegova navada, se je nekajkrat pognal v napad in povzročil še večjo zmešnjavo. Edini, ki so se tudi tokrat rešili, so oba beka in pa Kuk, ki se bolj ali manj Izkažejo v vsaki tekmi. Posebno aktiven je bil tokrat D’Eri, ki je v dveh primerih le za las zgrešil cilj. V napadu je Ive pokazal nekaj napredovanja, toda njegova igra je še vedno negativna. Gentill je mogoče na koncu s svojo kondicijo, saj je tokrat stoodstotno razočaral.
Po tem, kar smo videli tokrat, je pravzaprav nesmiselno upati, da bi to moštvo, s takimi igralci in tako razporeditvijo in taktiko, odneslo kdaj dve točki: najslabša moštva tega prvenstva so se ze predstavila in vsa so bila za Triestino oretrd oreh. Kdo naj bi torej postal žrtev tega moštva?
uk
bila prave sigurnosti. To pa si lah- ne lep. Prvak je bil dokaj pasiven,
*-----‘ čeprav se je videlo, da bi bil spo-
soben kaj boljšega, kot je pokazal. Tiberia pa se je še precej zaganjal, toda povsem neurejeno in dostikrat tudi nekorektno, tako da ga je moral sodnik celo večkrat opomniti.
ko razlagamo, kajti tržaški trener je hotel dati tekmi hiter ritem in je zato zaigral s sorazmerno nizkimi igralci, in tudi pivot Tarabocchia se je večkrat v napadu umaknil iz rakete, tako da je Lloyd v določenih trenutkih zaigral kar s petimi zunanjimi igralci.
Nasprotniki niso dokazali nič izrednega. V napadu so bili precej netočni v metih in tudi niso prikazali niti ene zadovoljive skupne akcije. Le v obrambi so nekoliko bolje zaigrali, čeprav niso mogli ustaviti hitrih in odločnih prodorov Tržačanov. V vrstah Smega pa je ponovno pokazal svojo izredno realizatorsko sposobnost Spaggiari, ki je bil nedvomno z Brumattijem najboljši mož na igrišču. In tekma je v glavnem živela prav na osebnih podvigih teh dveh igralcev, ki bi lahko solidno nastopala tudi v najvišji italijanski ligi.
KRONIKA
Za Lloyd je vstopila na igrišče sledeča prva peterka:	Grumatti,
Fortunah, Bianco, Schergat in Tarabocchia Tržačani so zaigrali v obrambi s cono 3—2, tako da bi najbolje izkoristili protinapad, in ta taktika jim je dala tudi zaže-ljene uspehe. V prvem polčasu so Tržačani vodili že z razliko 15 točk, toda na koncu prvega dela igre se je ta razlika zmanjšala na 10 točk po zaslugi Spaggiarija, ki je s točnimi meti v skoku večkrat spravil v težavo Brumattija in druge.
Drugi polčas pa je bil od vsega začetka monolog Tržačanov, ki so z Brumattijem stalno zalagali nasprotnikov koš, tako da je bil končni rezultat 81:62. Lloyd Adriatico je od 34 osebnih metov zadel 23, Smeg pa jih je od 24 izkoristil 12. REZULTATI (po 8. kolu)
Ramazzotti - ‘Elettroplaid 57:49 •Fides . Bennati	76:50
•Algor - Snaidero	75:65
*Lloyd Adriatico - Smeg 81:62 •Becchi - Alpan	71:56
Italsider ni igral.
LESTVICA
Ramazzotti	7	6 1	461	372	12
Lloyd Adriatico	8	5 3	591	539	10
Fides Bol.	7	4 3	570	451	8
Becchi Forll	6	4 2	436	390	8
Algor Varese	7	4 3	475	461	8
Alpan	8	4 4	512	539	8
Smeg R. E.	7	3 4	466	468	6
Snaidero	6	3 3	422	428	6
Italsider	6	3 3	352	359	6
Elettroplaid	7	1 6	372	453	2
Benati	7	1.6	420	542	2
PRIHODNJE (15.1.1967) Ramazzotti -	TEKME Fides,		Snaidero -		
Elettroplaid, Benati . Algor, Smeg-Becchi, Italsider - Alpan, Lloyd A-driatico počiva.
V nedeljo popoldne je v dvoboju, ki je veljal za naslov italijanskega prvaka kategorije welter, prvak Carmello Bossi iz Milana premagal po točkah izzivalca Domenica Ti-berio. Dvoboj ni bil ne zanimiv
Uspehi slovenskih srednješolcev na smučarskih tekmah v Trbižu
Preteklo nedeljo je pokrajinska ENAL organizirala v Trbižu v Kanalski dolini deželne tekme ENAL v smučanju. Tekmovali so v slalomu na progi 1500 m dalje. Pri tem tekmovanju so dosegli lepe uspehe tudi dijaki slovenskih srednjih šol iz Gorice in Trsta.
Med njimi je na 6. mestu Marjan Kranner, na 41. mestu Mario Kran-ner, na 44. mestu Peter Lovišček in na 46. mestu Nišo Kocijančič, vsi iz Gorice. V tej kategoriji je bilo vpisanih 57 tekmovalcev, od katerih jih je prišlo na cilj 49.
Tudi goriški CAI je v nedeljo pri Camping baru v Trbižu organiziral smučarski tečaj s tekmo. Pri zaključnem tekmovanju je prvi prevozil progo Marjan Kranner s časom 53” in 7; drugi je bil Giovan-ni Morassi s časom 56”5 oba iz Go. rice.
Krasen uspeh Bora v soboto
Sovodenjski nogometaši so zmagali v Caprivi
Nomogetna ekipa iz Sovodenj je nastopila v nedeljo v Caprivi proti tamkajšnji enajsterici. Zmagali so po lepi igri Sovodenjci z rezultatom 3:1. Gole sta zabila Anton Fer-foglja 2 in Boris Petejan enega.
Vreme je bilo lepo, le precej mrzlo
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHniMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*1*
Ženska prva ekipa Bora je v soboto nadvse prijetno presenetila z zmago nad ekipo FARI Modena. Te zmage — lahko rečemo — nihče ni pričakoval, ter so odbojkarice iz Modene močna ekipa iz gornje polovice lestvice. Istočasno pa so tudi borovci premagali moštvo Gramsci iz Reggio Emilia. Tako je bilo dovolj razloga za veselje. (Sliki sta z obeh tekem.)
KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO
US Ardita (Gorica) - Bor 77:53 (33:23)
A SKUPINA
IZIDI
Pro Patria — ‘Cremonese	3-2
•Legnano — Mestrina	0-0
•Marzotto — CRDA	0-0
•Monza — Biellese	0-0
•Solbiatese — Udinese	3-2
•Rapallo — Entella	2-0
•Treviso — Como	2-1
•Triestina — Piacenza	1-1
Trevigliese — ‘Verbania	2-1
Prihodnje tekme (15 t.m.)
Biellese - Legnano; CRDA-Mon-za; Como - Verbania; Entella -Marzotto; Mestrina - Triestina; Piacenza - Solbiatese; Pro Patria - Rapallo; Udinese - Cre-monese.
C
s = i==
LESTVICA
Monza	15	11	3	1	21	3	25
Como	15	8	4	3	23	8	20
Rapallo	15	7	6	2	17	8	20
Biellese	15	7	5	3	18	12	19
Treviso	15	6	6	3	14	15	18
Udinese	15	6	•	S	18	12	18
Verbania	15	6	5	4	13	10	17
Lgenano	15	6	4	5	22	16	16
Entella	15	5	5	5	12	11	15
Marzotto	15	5	4	6	13	12	14
Trevigl.	15	5	4	6	18 20		14
Piacenza	15	4	5	6	14	16	13
P. Patria 15		5	2	8	15	20	12
CRDA	15	2	8	5	6	15	12
Solbiat.	15	3	4	8	10	12	10
Triestina	15	0	10	5	7	21	10
Mestrina	15	1	7	7	5	13	9
Cremon.	15	3	2	u	13	31	8
ARDITA (Goriča): Bromo (14), Vano (17), Tuzzi (4), Miculin, Fait, Busulini (12), Malfattl (4), Voselli (10), Bramuzzo (4) in Ussai (12).
BOR: Spacal (16), Ambrožič (6), Rudež, Zavadlal (7), Fabjan (4), Kafol, Borut Spacal (2), Čermelj in Lakovič (18).
Sodniki v košarkarskih tekmah imajo važno vlogo: njihove odločitve lahko pokopljejo ekipe. In to se je tudi zgodilo v Gorici, kjer sta sodnika odločno prikrajšala Borovo peterko, ki je morala skoro ves drugi polčas igrati brez igralcev kot Savo Spacal, Ambrožič, Rudež. Tekma se je namreč začela po predvidevanjih. Nasprotniki so takoj pokazali svojo moč predvsem v metili, kjer so bili vedno uspešni. Toda večkrat so bili v težavah z Borovo obrambo 1-2-2, ki je v glavnem onemogočila mete iz daljave, kar je najnevarnejše orožje vseh ekip v promocijskem prvenstvu. Toda sodnika sta z neprimernim žvižganjem znatno onemogočila solidno Borovo obrambo. Oglejmo si proces osebnih napak plavih: v 1’ Savo Spa cal 2 osebni napaki, v 4’ Ambrožič, v 5’ Lakovič, v 7’ Rudež in Savo Spacal, v 8’ Rudež, v 9’ Savo Spacal (in so 4 osebne napake), v 11’ Lakovič, v 12’ Zavadlal in Lakovič, v 13’ Lakovič (in so 4), v 17’ Kafol in Ambrožič, v 19’ zopet Ambrožič. Rezultat prvega polčasa: Savo Spa-
cal in Lakovič 4 osebne napake, Ambrožič 3 in Rudež 2. Nekaj neverjetnega! Poleg tega sta sodnika prisodila borovcem veliko število o-sebnih napak tudi v napadu.
Objektivno pa moramo priznati, da sodnika gotovo nista darovala zmage domačinom, ki so zares lepo zaigrali. Razlika v koših pa bi s primernim sojenjem gotovo ne bila tako ostra za plave, ki so bili v 17’ prvega polčasa le za 4 točke za nasprotniki. In tehnično je zadovoljil le prvi polčas, kajti v drugem delu Igre so morali zaradi pet osebnih napak predčasno zapustiti igrišče Savo Spacal, Ambrožič in Rudež. Borovci so začeli s cono 1-2-2, ki je dala nekaj pozitivnih rezultatov, toda sodnika sta zakopala plave z o-sebniml napakami, zato so Savo in drugi prešli na cono 2-3. Ardita pa je igrala v obrambi na moža, kar dokazuje lepo tehnično pripravo vseh igralcev. V napadu Bor 1-3-1, Ardita pa 4-1.
Ne glede na poraz (ki je najvišji, kar so jih utrpeli borovci) so plavi pokazali viden napredek predvsem v skupni igri. Zunanji 'gral-ci so bolj pogostoma podajali centroma, in predvsem Ambrožič je v nedeljo navdušil gledalce z dvema zares lepima metoma čez glavo Poleg tega je Ambrožičev curricu-lum tekme zares pozitiven (30 odst. povprečno v metih: 10 metov — 3
koše; niti ene podaje zgrešene, 7 prijetih odbitih žog). Tudi Savo Spacal je odlično začel, škoda da je moral Borov strelec že v 5’ drugega polčasa zaradi 5 osebnih napak zapustiti igrišče. Spacalov končni izkupiček je bil 16 točk, toda bi bil nedvomno večji (vsaj 25 točk), če bi kapetan ostal skozi vso tekmo na igrišču.
Ardita? Ekipi se pozna, da Igra že več let. Skoro vsi igralci imajo izkušnje iz B lige in predvsem Bromo je pokazal marsikatero lepo prisebno potezo. Centra sta se lepo pomikala in vsi zunanji igralci so metali na koš s precejšnjo točnostjo. Gotovo je to daleč najmočnejša ekipa, ki so jo do sedaj borovci srečali v promocijskem prvenstvu. Mor da so domačini razočarali le v prostih strelih (toda imeli so jih preveč na razpolago).
Statistika za borovce: skupno povprečje v metih 29 odst. (najboljši posamezniki: Fabjan polnoprocent-no 2 meta, 2 koša; Zavadlal 50 odstotkov: 6 metov, 3 koše in S. Spa pal 41 odst. 17 metov, 7 košev). Prepričljivo dober odstotek v prostih strelih: od 24 na razpolago so jih plavi zadeli 13, to je 54 odst., najboljši posamezniki: S. Spacal pol noprocentno: 2 meta, 2 koša, Lakovič 12 metov, 8 košev, to je 66 odst. in Zavadlal 50 odst.: 6 metov, koše).	—edson—
Tirnim
Atalanta — Fiorentina	(0-0)	2
Foggia — Brsecia	(0-1)	t
Juventus — Mantova	(1-1)	2
Vicenza — Cagliari	(2-0)	l
Lazio — Bologna	(2-1)	1
Milan — Torino	(1-1)	2
Napoli - Inter	(0-0)	2
Spal — Roma	(1-0)	1
Venezia — Lecco	(2-0)	1
Catanzaro — Piša	(1-0)	1
Livorno — Potenza	(1-1)	%
Cesena — Maceratese	(0-1)	t
Barletta — Avellino	(2-0)	1
KVOT E		
13 — 46.307.000 lir 12 —	2.205.000 »
1. —
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
(neveljavna
(neveljavna)
Greenstar
Preziosa
Ago
Jacopone
Valiant
Giove
Milexa
Sandy Road
Savarino
Fumaria
*
2
1
*
2
KVOTE
10 — 1.829.403 lir 9 —	50.615 »
1 .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ni!^
JI. "Ro*t
'JiuMaid-
KO PADA MRAK

Napočil Je dan, ko se Je Zemlja znašla na smrtni postelji, kajti tudi planeti umirajo. Ovijalo jo je pošastno ozračje, telo sta ji načela rja in gosti dim, dokler se niso neizmerne ravnine pokrile z nezdravo rdečo barvo in ni bilo od gorovja do gorovja in od tečaja do tečaja več videti zelene bilke.
Kot Mars je bila rdeča — mrtva, oziroma v zadnjih vzdihljajih, in edino prebivalca njenih sesutih mest sta bila kuščar in veter. Kozmonavt-ska vzletišča, ki so dala življenje cesarstvom v vesolju, pa so zoglenela in nerazločna ležala na prsih matere Zemlje.
Take misli so obhajale maršala Larsa, ki je sedel ob oknu velike sejne dvorane in s tega vzvišenega mesta opazoval svet in rdeče poljane. Tudi on se je postaral. Močan in mlad
je bil potoval daleč po nevarnih poteh, da bi se vrnil z zakladi, a zdaj ni nič več potoval. Znanost je za tisoč let prek njegovega časa podaljšala bitje njegovega srca, a zdaj Je bil star in okoren, sejna dvorana pa mrzla.
Za hrbtom so se oglašali redki glasovi. Budili so čudne odmeve v tej odmevajoči grobnici. Tu so se vrstili sedeži za vse člane polnih šeststotih o-sončij. Toda sedeži so bili zdaj prazni in njihova kovina je odbijala cvileče glasove uradnikov, formalnih, natančnih, ki so preverjali pristojnost, brali imena, ki so bila izginila v teh sedemstotih letih ter ugotavljali, da so njihovi nosilci odsotni.
Mankin, Veliki predsednik Združenih osončij, je sedel, v dve gube in ves star na svojem prestolu, opazoval svoje služabnike in poslušal obrabljen obred.
«Capella!»
Molk.
«Rigel Centaurus!«
Molk.
«Deneb in Mizar in Betel-geuse!»
Molk.
In tako dalje še šeststo
Molk.
Kajti oni tam med zvezdami so bili močni, mati Zemlja pa je bila stara. Razmahnili so se v mogočnem loku desettisočih svetlobnih let. Mati Zemlja pa ni imela več goriva. Izčrpali so ji nafto iz najglobljih vrtin in izkopali premog iz najtemnejših rudnikov. Dihali so njen zrak in stalili njeno jeklo in nato razpeli svoja jadra. Za sabo so pustili obledel spomin.
Maršal Lars je vstal in togo stresel gube svojega oblačila. Položil je obredno vesoljsko čelado na skrčeno roko in se uradno približal prestolu. Priklonil se je. Obred je zahteval, da poroča o pripravljenosti brodovja in moči voj-, ska, da jih kot General vesolja uveri o miru v vesolju.
A naenkrat se je zavedel, kaj so in kako stvari stoje in zato ni rekel ničesar. Videl
je Greta, ki je bil nekoč čarodej zapletenih financ in je sedel s pobešeno glavo na sve-tovalčevem prostoru. Videl je Šmita, ki je bil pred petsto leti velik vojščak. Videl je Mankina, drobnega v svečanem oblačilu, strtega od let in gorja.
Okrog Larsa je za hip zaplesalo smejoče se osebje izpred stoletij — mladeniči, ki jim je srca polnilo vrtoglavo vino slepega tveganja. O-krog Larsa so zagrmeli Zemljini ukazi vesolju, cesarstvom slehernega osončja.
Nato je spet videl sebe s to trojico in uradniki, same samcate na tem svetu, ki je bil skoraj mrtev.
Tiho je prelomil obred.
«Brodovij ni več in vojske so izginile. Ni več goriva, da bi gorelo v naših domovih, kaj šele v izpušnih ceveh. Ni hrane, ni topov. Nič več ne morem imeti niti sebe niti tega sveta za gospodarja vesolja in stvari v njem.»
Vsi so bili prišli sem z rahlim upanjem, da bo konec u-tvare. Res je je bilo. In vstal je Greto, mogočen in spoštovanje vzbujajoč kljub iztro-
šenosti telesa.
Za hip je zavladala tišina in nato se je Greto obrnil k prestolu. «Moje poročilo je lahko enako. Že petnajst let bi lahko podal skoraj istega. A zdaj priznavam, da Zemlje ni več.»
Šmit je planil pokonci. Na-mršil se je in zavihtel črno pest, ko je pogledal na Larsa. «Nismo brez brodovja in topov. Kaj zato, če smo brez goriva? Ba! Stvari se da od-pomočib)
Mankin se je še niže sklonil, odprl predal in vzel ven tableto. Ko je kozarec z vodo položil nazaj na mizo, je vljudno kolcnil in zbegano, malce boječe pogledal zdaj tega, zdaj onega. Svoje dni je znal urediti prenekatero stvar.
Pobrskal je po svojih poročilih in bila so si vsa enaka. Ljudje so bili stari in otrok je bilo malo. Hrane ni bilo več in zima bo hladna.
Odkašljal se je. Z upanjem je pogledal Šmita. «Pravkar sem menil predlagati, da bi nekako preselili tistih nekaj tisočev, ki so ostali na Zemlji, na kak planet, kjer hrana in gorivo nista tako draga. A
ostane mi le upanje, da mi boste lahko svetovali...))
((Ničesar ne bi mogli preseliti,« je rekel Greto in skril roke v žepe. ((Nikogar ne bi mogli odpeljati. Kajti goriva je le še za kakih dvajset ladij, da vzlete s površja Zemlje.«
Mankin je uprl oči v enega in drugega. Obrnil se je k Larsu. «Kaj pravi armadni general in admiral brodovja?«
Maršal Lars je odložil čelado na uradnikovo mizo. Vsaka sled formalnosti je izginila, ko je iz žepa potegnil pipo, jo nabasal in jo prižgal s prstanom. Gledal je zdaj Mankina zdaj Greta.
«V starem kozmonavtskem doku vesoljskega vzletišča v .. Chicagu je morda v najboljšem primeru pet ali šest rušilcev v več ali manj uporabnem stanju. Dobro vem, da so mehaniki in celo častniki že dolgo tega porabili vse nadomestno gorivo za pogon elektrarn in tistih nekaj preostar lih tovarn. Resno dvomim, da bi na vseh naših petih celinah ostalo dovolj goriva za dvesto ali tristo svetlobnih let vožnje. Daljše križarjenje po ve-
solju skoraj da ne pride v poštev.
S prostovoljnimi prispevki bi verjetno naberačili dovolj hrane za polet. V naših vojnih seznamih je peščica tehnikov, ki jim je še vedno ostalo nekaj nekdanje spretnosti, čeprav so morda stari. Mogoče so to le sanje. Morda smo vsi skupaj le starci, ki sede na soncu in mozgajo o stvareh, za katere je treba mladih mišic. A jaz sam bi vseeno rad poskusil.
Danes sem se sprehajal po ulicah tega mesta in naenkrat se me je lotil privid, ge enkrat sem bil mladenič, ki se je vrnil s kolonizacije osončja Capella. Pločniki so bili natrpani z ljudmi, pred nami se je svetil nerazpokani tlak, na debelo pokrit z vrtnicami. Fantki in dekleta so švigali med množico in prida-jali svoje vreščeče klice, čutil sem, kako velika, kako močna je Zemlja. Nato pa je privid splahnel in tlak je bil raz ■ pokan in vrtnice so se spremenile v trnjev plevel in na uličnem vogalu je neka starka hlipaje prosila kruha. V stotini ulic, ki sem Jih prehodil,
sem videl enega samega otrO’ ka in še ta je bil bolan. /|
Starec je starec in raze® spominov mu nič ne preostfl’ ne. Načrti so za mladino, pra< tako trud in uspeh. Pošten® rečeno, tovariši, moj up j® neznaten. A tu ne morem c stati, čeprav me čaka san)® še nekaj let življenja, in gl®" dati, kako mati Zemlja, K* sem ji služil vseh svojih tisoč let, umira pozabljena, ne d® bi kdo žaloval zanjo.«
Obsedel je in jih nekaj Č» sa opazoval puhaje s svoj® pipo in zibaje s starinskim, ® dobro zloščenim škornjem, to da videl jih ni, temveč blodi* v spominih.
Šmit je znova šinil pokofl' ci. ((Razpravljamo o sanjal1. Ne spoznam se dosti na s®’ nje, a zahtevam pojasnila, z«’ kaj naš prijatelj želi, da U* prosjačili za hrano. Mar ni’ smo več vlada? Mar moram® brskati po smetiščnih posO dah, da bi oskrbeli vladin® odpravo s hrano, in se plazi’ li skozi smetišča za neka) drobtinic goriva. Prva pravic® vsake vlade je, da ljudstv® vsili svojo voljo.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRŠT - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvio Pellico 1, II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnapr^ četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 Ur — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — V SFRJ: AD1T, OZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503 3 85 - OGLASI: c ;na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi M Ur beseda — <~>g)—« tržslfet *
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubbllcitš Italiana« — Odgovorni urednik' STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst