PoStnfna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 10. septembra 1924. Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj; — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din - Posame/.na Številka t Din. — V inieratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje piostor tO Din. Spisi in dopisi se pošiljajo U r e d n U t v u Domoljuba, naročnina, reklamacije in Inserati pa Upravniitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. (Italijanski kongres. V velikem veličastvu je potekel ob zadnjih prazniških dneh I. slovenski mari-janski kongres. Ogromne množice, ki so so zbrale v Ljubljani, dokazujejo, kako globoko je v slovenskem ljudstvu zasidrana ljubezen do Matere božje, kar je najboljše in najtrdnejše poroštvo, da bo slovenski narod kljub surovemu, in nenravnemu svobodomiselnemu navalu ostal veren in nepokvarjen. Polne so bile zborovalne dvorane, kjer so se poglabljale in obnavljale smernice za marijansko življenje našega naroda, do zadnjega kotička natlačene so bile cerkve, kjer se je ljudstvo vnemalo za Marijino službo, ogromno obiskane so bile obhajilne mize, kjer so verniki v sv. Evharistiji črpali moč za svojo življenje po Mariji, krona vse prireditve pa je bil sprevod s prenosom kipa M. B. v novo posvečeno rakovniško cerkev. Pa pojdimo po vrsti. V soboto popoldne je prispel v Ljubljano papežev zastopnik v Belgradu nadškof Pelegrinetti, ki je izrazil željo, da naj se mu ne pripravlja sprejem, ker je že domač med Slovenci. Popoldne pa se je s posebnim vlakom, ki ga je dala naša železnica na razpolago, pripeljal kardinal Cagliero (izgovori: Kaljero), starček 8C let, čil in živahen, prvi salezijanski misijonar, ki je nešteto poganov pripeljal k luči Kristusovi. »Prinašam blagoslov sv.^ Očeta vsem Slovencem, tistim, ki ga hočejo in tistim, ki ga nočejo, zakaj on je oče vseh,« to so bile njegove besede. Sprejem na kolodvoru je bil zelo slovesen — pozdravila ga je cerkev, vlada in vojaštvo. V soboto zvečer so igrali v gledališču dijaki-kongreganisti staro angleško igro Macbeth. V nedeljo zjutraj so bile v vseh ljubljanskih natlačeno polnih cerkvah marijan-ski govori, ljubljanska šolska mladina in Orli pa so pristopili k sv. obhajilu. Ob 9 je imel kardinal Cagliero pri frančiškanih slovesno sv. mašo. — Jedro marijanskega kongresa pa je tvorilo marijansko zborovanje v bogato okrašeni in z venci prepleteni veliki nnionski dvorani. Zborovanje je Po otvoritvenih pozdravih č. g. priorja Očaka vodil kot predsednik advokat dr. Marko Natlačen. Prvi je govoril prof. dr. Grivec: Marija in vzhod, kjer je povdarjal, da se bo vprav po Mariji pravoslavna cerkev vrnila v naročje sv. katoliške cerkve, ker pravoslavna cerkev Marijo tako iskreno časti. Nato je prof. Dolenc kot tajnik pre-čital brzojavno pozdrave, med drugimi od škofa dr. Srebrniča, nadškofa Šariča, škofa Marušiča, škofa Njaradija, škofa Pre-muša, škofa Milete, škofa Fogarja, prosvetnega ministra dr. Korošca, v imenu lavan-tinskega škofa pa je pozdravil kongres stolni dekan dr. Ivan Tomažič. Nato sta govorila jurist Viktor Koro: šec: »Marija — kraljica miru« in goriški duhovnik dr. Brumat: »Marija in spoštovanje avktoritete.« , Popoldne so bili zopet v vseh cerkvah marijanski govori za posamezne stanove, zvečer pa je priredilo glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom kan. dr, Kimov-ca v nabito polni stolnici sijajno uspeli marijanski koncert, ki je bil velika šola zlasti za naše cerkvene pevce po deželi, ki so bili v velikem številu navzoči. V pondeljek je bilo dopoldne v dvorani Ljudskega doma zborovanje za može in mladeniče. Zborovanje je vodil prof. Grafenauer. Govorili so advokat dr. Božidar Vodušek, prefekt Krošl iz Maribora in župnik J. Zabukovec. Svetnik Kalan pa je stavil resolucijo zoper ostudno navado pre-kl injevanja. Poslanec Kremžar je pozdravil kongres v imenu Jugoslovanskega kluba. — Ob istem času pa so imele ženske Marijine družbe zborovanje v Unionu. Govorili so dr. Zdešar, g. prost Limpel, g. kanonik Časi iz Maribora in g. vikar Cigoj. 7 jstem času so v dvorani v Križankah zborovali dijaki, katerim so govorili dr. M. Brumat, dr. Gr. Rozman in akademik Rajko Ložar. Dopoldne je bila posvečena nova ra-kovniška cerkev. Kronanje in posvetitev. Veličasten je bil prizor na Valvazor-jevem trgu, ki ni mogel obseči vseh tisočev množic, ki so se včeraj popoldne zgrnile v Ljubljani. Že ob pol 2. uri popoldne je bil trg poln Marijinih korigregacij in drugih naših organiziranih katoliških Sloven- cev. Kmalu so se napolnile tudi sosedna ulice. Ob 2. uri se je pričela slovesnost kronanja Marijinega kipa z Jezuščkom. Množica jo zapela Marijino pesem, nakar so dvignili z oltarnega podstavka Marijin kip ter ga postavili na nosilnico. Pristopil je z asistenco papežev nuncij msg. Pelegrinetti ter je ob svečanem razpoloženju tisočev kronal kip Marije in božjega Deteta. Nato je iz tisočerih grl zadonela Marijina pesem. Množica je zapela še nekaj Marijinih pesmi. Nato je pred kronanim kipom Marija ljubljanski knezoškof dr. Jeglič počasi in s povdarkom bral posvetitev slovenskega ljudstva Mariji. Bil je res ganljiv trenutek, poln mogočnega in pretresujočega vtisa, ko so tisoči in tisoči slovenskih mož in fantov, žen, mater in deklet, došlih od vseh strani slovenske domovine, za svojim škofom na glas molili: Presveta Devica Marija, Kraljica nebeška in naša usmiljena Mati, Tebi darujemo dušo in telo, misli, želje in dela. Izprosi, da bomo v ljubezni združeni s Tvojim Sinom in Tebojj s Tvojim Sinom, ki je Bog in naš Gospod, s Teboj, ki si njegova in naša Mati. o Marija, sladkost in upanje naše, sprejmi to naše posvečenje v spravo za krivde našega življenja Blagoslovi naa in se nas spomni posebno v naši smrtni uril Amen, Ko so so izgubili zvoki te prekrasna posvetitve, so zabrnele zopet Marijina pesmi. Procesija. Bilo je okrog 3. ure popoldne, ko se je jedro procesije s kipom Matere Marije začelo premikati izpred Križanske cerkve. Prvi oddelki so začeli korakati že ob 2. uri popoldne, Koder se je pomikala procesija, povsod je stal ob strani gost špalir ljudstva, ki Be je vedlo zelo spoštljivo. Vsi moški gledalci bo stali odkritih glav. Procesija je korakala eno uro. Zastav in ban-der je bilo v procesiji okrog 250. Procesijo so otvorili fanfaristi, nakar so korakali otročiči — kongreganisti, večinoma vsi v belih oblekah. Nato so prišle razne kongregacije dijakinj, ki ji je sledila kongregacija gospa. Za njimi je korakala vojaška godba pod oddelkom Orlovstva ljubljanskega okrožja. V tem oddelku je bilo 5 zastav. Za uniformiranimi Orli so korakali Orli v civilu. Tretji oddelek je otvorila slara in častitljiva postava sv. Mihaela. Za njo je korakalo v večjih in manjših presledkih 16 v zastav naših rokodelskih in prosvetnih društev s svojim članstvom ali zastopstvi. Za temi organizacijami so korakale dijaške kongregacije in kongregacije mož, katololiška akad. društva ter katol. akad. starešinstvo. Nato se je razgrnila nešteta množica moških in ženskih kongregacij z dežele. Bila je to nepregledna vrsta mož, fantov in deklet in žena, ki so korakali pred našimi očmi. Med temi udeleženci so korakale 3 godbe: godba od Dev. Mar. v Polju in obe salezijanski godbi. Vmes pa so se pele Marijine pesmi aii pa so na glas molili rožni venec. Sledila je lepa in pestra skupina narodnih noš. Najprvo je korakal oddelek moških v narodnih "nošah, nato ženske v avbah in nato v pečah z gorečimi svečami v rokah. Nekateri oddelki so prepevali Marijine pesmi, nekateri molili. Za narodnimi nošami je prišla dolga vrsta duhovščine, pevajoč lavretanske litanije. Odgovarjalo je več sto pevcev in pevk >Pevske zveze«, ki so korakali za duhovščino. Petje je vodil Zvezni pevovodja prof. Bajuk. Nato so korakali razni redovi, nakar je prišla zopet duhovščina, stolni kapitelj z ljubljanskim knczoškofom ter apostolskim nuncijem v škofovskih ornatih. Takoj za njim so nosili na nosilnici kip Matere Božje, ki je bil lepo okrašen. Za kipom je korakala zopet nepregledna množica ljudstva, ki so se ji pridružili tudi tisoči gledalcev. Vse to ogromne množice so se zbrale pod novo rakovniško cerkvijo. Bil je veličasten prizor, ki ga ne bo pozabil nihče, kdor ga je videl. Z večerno akademijo v Unionu je bil kongres zaključen. Ljubljani moramo dati čast, da so to pot skoro vse hiše s prav redkimi izjemami razobesile zastave. Vlada dela. Minister Sušnik Je sprejel odposlanstvo s Sušaka ln Slovenije, da se kmalu napravi železniška zveza med Slovenijo in Sušakom, s čimer bo Slovenija gospodar-Bko silno pridobila. Minister je obljubil, da bo preštudiral in ne bo niti za trenutek pustil iz vidika zveze Slovenije z morjem po najkrajši gospodarsko najugodnejši progi. 3. septembra. V pravosodnem ministrstvu je zbran ves obtožni material proti bivšim ministrom dr. Lazi Markoviču, dr. Velizarju Jankoviču in dr. Dragutinu Ko-jiču. Proti vsem tem se bo postopalo po zakonu o pobijanju korupcije. Markovič bo moral odgovarjati za 81 dejanj, v katerih je osleparil državo na desetine milijonov, Jankovič za 25 dejanj, Kojič pa za toliko število, da še danes ni dognano. V Paši-čevih krogih vlada radi tega velika popar-jenost in bodo ti gospodje vse poskusili, da se zakon o pobijanju korupcije ne sprejme. Zato dan na dan vpijejo, da bo vlada padla. Če se pa sprejme ta zakon, bo vsako leto prihranjenega na stotine milijonov državnega denarja. — Zemljoradniki so predlagali, da naj spadajo pod ta zakon tudi narodni poslanci in javni delavci, ki se pečajo s politiko. 4. septembra. Vsi poslanci Jugoslovanskega kluba so se zbrali v Belgrad k seji. Dr. Korošec je izdal izčrpno poročilo o položaju. Klub je zelo zadovoljen nele vsled utrjenega političnega položaja, temveč tudi radi delovanja in načrtov sedanje vlade. Poslanci so poročali o razpoloženju med ljudstvom, ki je dobro. Ljudstvo je zadovoljno, da je dogospodarila vlada nasilja in korupcije, na drugi strani pa dobro umeva, da vseh krivic in škode, ki jo je napravila prejšnja vlada, ni mogoče hkrati in takoj popraviti. V finančnem ministrstvu se je izdelala naredba o draginjskih dokladah vpokojen-oev, ki jih prejšnja vlada niti poslušati ni hotela. Naredba velja od 1. avgusta naprej. V monopolski upravi se je odkril strašen nered, po katerem je država oškodovana za velikanske milijone. V zalogi je še 22 milijonov neprodanega tobaka, katerega se bo veliko uničilo. Zakonski načrt za invalide je izdelan. Zahteval bo na leto 60 milijonov dinarjev. 5. septembra. Predelal se je uradniški zakon, ki ga je uveljavila prejšnja vlada in po katerem so se uradnikom zgodilo velike krivice. Minister dr. Kulovec je odredil, da so nakupi v Sloveniji za 200.000 dinarjev plemenskih bikov in krav za Črnogoro. 6. septembra. Minister Sušnik je na ministrski seji poročal o stanju, ki ga je našel v prometnem ministrstvu. Dokazano je, da se je vsestransko uganjala korupcija in da je bila samo pri pogodbi z družbo uPutnik«, ki prodaja železniške karte, država oškodovana za več milijonov dinarjev. Invalidski zakon je dovršen. Dobrote tega zakona so deležne invalidske rodbine, v katere se računajo zakonite žene, zakonski in nezakonski otroci in sirote umrlega invalida Zakon priznava pravico do državne podpore siromašnim starišom, ki 80. za delo. nesposobni, kakor tudi malolet- nim bratom In sestram, ako jih Je umrli vzdrževal. Izmeti podrobnih določb navajamo pravico do brezplačnega zdravljenja, ki 6e priznava invalidom ne samo za invalidske bolezni, nego tudi za bolezni, ki niso v di-rektni zvezi z invalidnostjo in sicer siromašnim invalidom z najmanj 70$; invalidnosti. Zakon zamišlja tudi zdravstvene zadruge za invalide. Ravnotako določa načrt, da se morejo ne samo invalidi, nego tudi vdove ln sirote zdraviti po toplicah ter so oproščene vseh kopališčnih taks. Tuberkulozne vdove in njihovi otroci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v vseh zdravstvenih zavodih. Zakon ima tudi določbe za usposabljanje invalidov za praktične stroke v obstoječih ali specijelnih invalidskih šolali. Določena bo tudi prepotrebna posojila za kmetske invalidske družine. Invalidi-obit niki dobe orodje po treh letih v svojo last. Zakon zamišlja razne invalidske zadruge, katerih člani bodo uživali prednosti pri podeljevanju raznih služb in koncesij. Tudi posredovalnice za delo se bodo morale pod enakimi pogoji ozirati na invalide, kl bodo imeli prvenstvo pri oddaji Blužb. Podjetja bodo zavezana, da dajo prednost invalidom, ako so invalidi za dotično služba enako usposobljeni in bodo v nasprotnem slučaja morala plačati kazni. Invalidi z 20 odstotki invalidnosti dobe na leto 1080 Din podpore, za vsakih nadaljnih 10 odstotkov invalidnosti se poveča podpora za 540 Din, tako da bodo dobivali invalidi s 100 odstotki invalidno- ! sti 5400 Din, popolnoma nesposobni pa 900 Din na leto. Popolnoma nesposobni se bodo vzdrževali celo življenje v invalidskih domovih. Pravic do teh ugodnosti zakona pa nimajo 1. tisti, katerim je država na drug način zasigurala čisti prihod, ki Je večji od teh podpor; 2. ki bo dobili brezplačno zemljo; 3. ki plačajo več neposrednega davka nego je to v zakonu določeno. Zakonski načrt priznava Invalidska društva kot legalne zastopnike invalidov in vseh onih, na katere se zakon nanaša. Določa tudi načelo, da veljajo vse določbe v enaki meri za vse pokrajine v celi državi kakor tudi način, kako se bodo po- _______ pm UJ'-: / *'VV 1 MILO „GAZ1LA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vsa manjvredni«, canajla Izdatka, DOBITB GA V VSAKI TRGOVINI. 2. septembra. Skupščina bo sklicana v prvih dneh meseca oktobra. Vlada pripravlja in bo predložila sledeče zakonske načrte: zakon o pobijanju korupcije, o invalidih, uradnikih In centralni upravi. Na predlog ministra dr. Kulovca je finančni minister dr. Spaho izdal naredbo, da pospešijo delo o oprostitvi oziroma odpisu davka onim, ki eo trpeli vsled liirn, posebno v Sloveniji, , pravile krivice, ki so jih napravile dosedaj invalidske komisije. Ugotovilo se je, da je v državi osebnih invalidov 70.000, vdov 175.000, otrok 180 tisoč, invalidskih sirot brez očeta in matere 20.000, staršev 15.000, ki spadajo pod invalidski zakon in bodo uživali njegove dobrote. Zakonski načrt se kolikor mogoče ozira na želje invalidov in njihovega društva. Dokaz temu je že to, da je načrt v glavnem izdelal dr. Jež, ki je strokovnjak v invalidskem vprašanju in ki je velik zagovornik invalidov. 8. septembra. Po posredovanju poljedelskega ministra dr. Kulovca je finančni minister podpisal nujno odredbo, po kateri se od davka oprostijo, ki so trpeli po povodnji. — V poljedelskem ministrstvu se izdeluje zakonski načrt o pospeševanju vinogradništva. Po načrtu bodo vinogradniki oproščeni davkov, olajšan jim bo prevoz dala se jim bo zemlja za nasaianje vinogradov. Osebe, ki dokažejo, da so zasadile svoje vinograde po 31. decembru 1921, bodo oproščene davka. Slovenskemu ljudstvu! Ze tretjič se obrača katoliško visokošolsko dijaštvo na slovensko ljudstvo, da mu pomore pri težki borbi za obstanek. Obračamo se na tiste, ki uvidevajo potrebo podpiranja inteligentnega naraščaja predvsem na našo duhovščino in na člane naših kulturnih organizacij. Potreba je velika, kajti dijaštvo ne pohaja iz premožnih slojev, ampak iz najrevnejših, in bi bila večina prisiljena — če ji ne bi pomagalo naše ljudstvo ob priliki naše nabiralne akcije, ki je že dvakrat tako dobro uspela — zapustiti svoje visokošolske študije in se porazgubiti po raznih pisarnah, dočim bi vodilna mesta zasedli sinovi bogatih starl-šev, ki lahko komodno študirajo brez pomoči širokih ljudskih slojev. Povojne razmere se zelo razlikujejo od predvojnih. Pred vojno je dobro situ-irano meščanstvo in uradnlštvo nudilo di-jaštvu dovolj dobro plačanih instrukcij. Po vojni vsega tega ni, ker si more malokdo vsled slabih gmotnih razmer plačevati Inštruktorje za svoje otroke. Vojna je tudi vzela veliko število štipendij, ki so vzdrževale veliko število dijaštva. Radi teh razmer bi bilo kljub univerzi v Ljubljani mnogo dijakov prisiljenih opustiti ali vsaj začasno prekiniti svoj študij. Dijaško podporno društvo, ki je našlo gostoljubno zavetišče v Marjnnišču, si je stavilo nalogo, ustanoviti in vzdrževati menzo, ki bi nudila akademikom dovolj tečne hrane po znižani ceni. Opremilo je v Marjanišču svojo kuhinjo, kjer se je preživljalo do 120 akademikov za dnevno ceno od 10 do 12 dinarjev. Ta nizka cena omogoča mnogim akademikom študij na univerzi. Z upravičenim strahom gleda dijaštvo na bodoče šolsko leto. Kraji, ki so preteklo leto pokazali v dejanjih in darovih največ razumevanja za našo stvar, so letos uničeni po vremenskih nezgodah. Mnogo akademikov iz teh nesrečnih krajev je popolnoma brez sredstev. Zato prosimo, naj pomagajo vsaj tisti kraji, ki niso od točo popolnoma opustošenj. Obračamo se na voditelje naših organizacij, da se odzovejo našemu klicu in pomorejo dijaštvu z dejanji. Za pokroviteljstvo: Dr. Anton Bon. Jeglič, škof ljubljanski. Dr. Andrej Karlin, škof lavantinslci. Za Dijaško podporno društvo: Furlan Tomaž, t. č. predsednik. Umek Janez, t. č. tajnik. Vzemi si k srca ta opomin! Kdo ve, če ni morda zadnji klic, ki te svari pred — alkoholom, ki je že mnogo ljudi pognal v propast. Zato zahtevaj še danes eno številko našega lista — brezplačno — na ogled. Upravništvo «Preroda«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10. Popolnoma varno naložite svoj denar p r« Vzajemni posojilnici v llubljanl — 1.1.1 o. z. ki se je PRESELILA iz hiše Uriulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo najboljše z ozirom na vlSins zneska in odpovedni č?s Varnost zn hranilne vloge |c zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena la«t nova lepa palača ob Miltlo-Sičevi cesti, več mestnih liiS, stavhiSč in zemljUč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. 5881 Steklenice (balone) v pletenih košarah po 50 litrov vsebine ima na-prcdaj »JUHAN«, d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 13 V. zasedanje Društva narodov. Še nobeno zasedanjo Društva narodov ni bilo toljke važnosti, kot je ravno letošnje, ki se vrši od 1. t. m. nadalje v Ženevi v Švici. Važno pa je prvič zaraditega, ker se vrši po konlerenci v Londonu, kjer je prvič, odkar jo bil v Versaju sklenjen mir po svetovni vojni, prišlo do skupnega sporazuma med evropskimi velesilami in neoficielno Ameriko; drugič je važno zato, ker se ga udeležujejo vsi ministrski predsedniki evropskih velesil razen Mussolinija in tretjiS je važno zategadelj, ker se na njem obravnava vprašanje razorožitve, ki je najbolj pereče za ves svet. V Društvu narodov je doslej že včlanjenih 54 držav, ki so vse poslale svoje zastopnike k temu zasedanju. Zastopstvu naše državo načeluje zunanji minister dr. V. Marinkovič; ostali zastopniki pa so še minister za trgovino dr. I. Šu-roenkovič, ljubljanski vseučiliški profesor dr. L. Pitamic, dr. Polič, dr. Novakovič itd. Naš zunanji minister dr. Marinkovič je bil izvoljen za predsednika komisije, ki določa dnevni red, kar jo bolj častna kot pa vplivna vloga, dr. Leonid Pitamic, znani strokovnjak prava na našem ljubljanskem vseučilišču in bivši predsednik deželne vlade v Ljubljani je bil med drugim izvoljen v finančno, tehnično in humanitarno komisijo. Zasedanje so je pričelo s slovesno službo božjo v katoliški katedrali Naše Gospe, kateri so prisostvovali oficielno tudi nekatoliški zastopniki. Cerkveni govornik je poživljal Društvo narodov naj bi bila njegova posvelovanja prešinjena krščanskega duha miroljubnosti, spravljivosti in krščanske solidarnosti. Za predsednika V. zasedanja je bil izvoljen bivši predsednik švicarske republike Josip Motta, ki načeluje švicarskemu zastopstvu na tem zasedanju. Zelo sta povzdignila ugled in vpliv Društva narodov s svojo navzočnostjo od dne 8. do 6. t. m. Macdonald, angl. ministrski predsednik in Herriot, francoski min. predsednik, ki sta skupno predložila načrt vzajemne zaščitne pogodbe (garancijski pakt), po kateri naj bi bile v bodoče onemogočene vojske med državami — članicami Društva narodov. V četrtek 5. t. m. se je oglasil k besedi Macdonald, v petek 6. t. m. pa Herriot, ki sta razložila svoj načrt. Macdonald je dejal, da bi bila najboljša garancija (jamstvo) za mir, ako bi vse države bile članice Društva. Herriot je v uvodu svojega govora najprej omenjal ogromno frarc. žrtve v svetovni vojni, nato pa je izjavil, da je naj- :avo Scllldltovo - milo z znamko je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime ** in na znamko PP €€\ srčnejša želja Francije, da se take katastrofe enkrat za vselej preprečijo, zlasti pa da je treba te nesreče preprečiti za inale narode. Svoj govor je zaključil z besedami: »Mi nismo nikdar širili sovraštva, zato pa želimo tem iskrenejše, da vzcvete vsem narodom končno roža miru.« Dne 5. t. m. 6ta govorila še belgijski ministrski predsednik Theunis in češkoslov, zunanji minister dr. Beneš, ki je bil zelo živahno pozdravljen. V soboto, 6. t. m. zvečer sta Macdonald in Herriot zapustila Ženevo potem ko je skup-Žčina Društva narodov soglasno sprejela njun načrt tikajoč se vzajemne zaščite in razorožitve. Društvu narodov se je naročilo, da skliče veliko mednarodno konferenco (posvet), ki se bo pečala z vprašanjem razorožitve. Do tedaj pa morajo po-edine komisije preštudirati mišljenje posameznih vlad in izdelati načrt, kako bi se praktično uredilo vprašanje posredovanja. V. zasedanje Društva narodov je s tem dovršilo svoje glavno delo. Storilo je velik korak naprej po poti k popolnemu pomir-jenju sveta. Rumunija in Besarabija. Rumunski zunanji minister Duca hočo svoje bivanje v Ženevi o priliki sedanjega društva narodov porabiti v prvi vrsti zato, da pridobi nekatere velevlasti, da 6e Besarabija prizna Rumuniji. Skupaj s finančnim ministrom bo poizkusil pridobiti zlasti še franc. ministrskega predsednika Herriota, da ne bo dovilil o priliki franc.-ruskih pogajanj razpravljanja o Besarabiji. Mimogrede bodi povedano, da se pripravlja Francija, da takoj po ženevskem zborovanju društva narodov prizna sovjetsko Rusijo. Dalje namerava rumun. minister Konstantinescu še tekom tega meseca po-setiti Rim, da posreduje pri ital. vladi, da čimprej odobri ital.-rumunsko pogodbo iz leta 1919, glasom katere Italija priznava Besarabijo Romuniji. Mi smo pa mnenja, da je ves ta rumunski trud zaman. 0 tem, komu naj se prizna Besarabija, bo odločala Rusija in pa besarabsko ljudstvo samo, KMETE - IIMELJARJE Iz Savinske doline opozarjamo, da sprejema Ljudska posojilnica v Celju vse čeke, ki jih dobite za hmelj, četudi se ti čeki glasijo na kako banko in drugi denarni zavod, ter izplačuje zanje gotov denar ali pa se denar, če stranka želi, naloži na hranilno knjižico. — Kmetje, nesite torej čeke naravnost v Ljudsko posojilnico v Celju, poprej pri Belem volu, sedaj Cankarjeva cesta St. 4 (poleg davkarije). cLjudska posojilnica« je pravi naš kmečki zadružni denarni zavod, kjer najvarneje naložite svoje prihranke. Vloge 6e obrestujejo po dogovoru do 12 odstotkov. &201 Krepčajte otrobe in bolnice * »i Sudanom"! L7ICHRŠ d Iz poplavljenih krajev. (Obč. Zmi-ncc.) Kakor puščava izgleda dolina, po kateri je divjala povodenj. Na meter na debelo kamenja, proda, peska, debelih skal, lesa vseh vrst. In vendar so se vrstili preje tu gori po Hrastnici lepi^ travniki, njivice s trudom obdelane, ob hišah vrtovi z lepim sadnim drevjem. 0 vsem tem sedaj na mnogih mestih ni niti sledu. Kjer je rastel prej krompir, fižola, ajda, oves, je sedaj zajodena globoka struga. In kjer je prej tekel potok, poleti tako pohleven, da je komaj gnal žage, je sedaj vso zasuto; le sem pa tja gleda iz peska še kaka oguljena vrba kot znamenje, kje je bil prejšnji vo-dotoč. ln sadno drevje prej s tako skrbjo negovano? Veje in korenino razstresene vsepovsod; sem in tja pa gloda iz gramoza kak razklan štor — tu vam je bil sadni vrt. Hiše so videti kot bi bile postavljene v puščavo, vse golo je okrog njih, povsod sama posta rujava barva, nič zelenega ni okrog njih; in vendar je bilo poprej tako ljubko okrog hiše: sadno drevje, skladovnico drv, cvetice na oknih in skrbno negovane njivice okrog — sedaj pa je izginilo vse, lo napol podrto zidovje je ostalo. Grozna je morala biti tisti usodepolna noč. Pripovedovala mi je ženica pri neki hiši: Celo noč sem čepela na peči b svojimi otroci. Skozi okna in vrata je hrumela voda in drvela naprej. Bobnenje je bilo tako strašno, da nismo slišali ne groma ne strel in vendar je grmelo kot še nikoli. Vsled bliska je bilo krog in okrog svetlo kot podnevi. Pa povsod se je blifičala rujava voda. Hiša in peč se je tresla. Ze smo pričakovali zadnjega sunka, ko naenkrat zahrešči in val je zanesel celo kopo smrek s koreninami izrvanih ravno pred okna: vse skupaj se je zajezilo in hiša je bila rešena. Na obeh straneh hiše je sedaj vodovje izkopalo globoke struge, hišo pa je pustilo, a popolnoma zadelano. Lahko 6i mislimo, kakšen strah so prestali ubogi ljudje. In precej podobno se je godilo večinoma po vseh hišah, kar jih ni odnesla voda. Ljudje še nikdar ne pomnijo kaj takega in zato, razumljivo, so se čutili v hiši popolnoma varne. Ko pa je začela voda s strahovito brzino naraščati in tekla na meter debelo okoli hiš, tedaj pa sploh niso mogli več izpod strehe. Ponekod so zlezli prav v podstrešje, pa tudi tu je drla voda Bkod streho ne dosti manj kot na prostem. In ko so se sedaj po prestanem strahu lotili dela, da rešijo in popravijo, kar se popraviti da, šele vidijo, kako škodo in delo je napravilo neurje. Todne in tedne bo trajalo še, preden bo vsaj za silo urejena struga in uravnana pot. Razune se, da bodo ta čas kraji višje gori kakor odrezani od sveta in da ne morejo pripeljati ljudje iz vasi Sv. Barbara, Sv. Ožbolt in iz drugih vasi gori okoli Tosca z vozom ničesar in so navezani le na to, kar prineso na hrbtu po raztrganih kozjih stezah. Više gori po senožetih in gozdih, kjer so bila izpeljana pota, so se vdrli mnogoštevilni plazovi in popolnoma uničili vsa pota. Pri Sv. Ožboltu je na nekaterih posestvih p0 30 in še več velikih usadov po senožetih. Na nekaterih mestih so se pokazala med peskom zmea neke kovine, svetle kot zlato (mogoče kaka zmes žvepla) in to v pre-cejšrtjih množinah. Dela za popravo so se začela že po-vsod. Najbednejšim je pomagala država s precejšnjo podporo. Trebijo in Čistijo vsepovsod. Zal, da je delo silno težavno. Na-nošeni materijal je kakor zlepljen in silno veliko je truda, da se kaj napravi. V prvi vrsti je treba napraviti pota, da se bo mogel prepeljavati živež in nabavni materijal, seveda pa delo vsled ogromnega razdejanja le počasi napreduje. Celo v sosednji bodovljski grapi,__ kjer je bilo razdejanje majhno v primeri s Hrastnico, bo silno veliko dela, preden bo zopet urejena struga in napravljena pot preko peska in skal ln bodo poravijeni ln nanovo postavljeni mostovi. Ljudje vzdihujejo in ugibljejo, odkod vse to? Ob pogledu na to strašno razdejanje spoznamo, kar dosedaj mogoče fie nismo imeli nikdar prilike videti: strašno moč naravne sile — vode. Ljudje so postali nasproti tej sili naravnost predrzni. Vodi so odmerjali ozke struge in že te so zadolavali z betonskimi mostovi. Človek bi mislil: nasproti tako trdni zgradbi je vsak fie tako močan hudournik brezuspešen — pa pridere povodenj, dve uri komaj traja in kakšno razdejanje: debeli betonski zidovi so izginili, in posamezni kosi, po več tisoč kg težki, leže razmetani po travnikih daleč od prejšnje zgradbe; traverze potrgane in razlomljene. Ob pogledu na vse to moramo reči: Kako malo premore človek. Naj dodam fie mnenje, katero sem sli-fial od priletnega starčka iz teh nesrečnih krajev: cVeliko nesreč sem že dočakal, večje od te in tudi tolike fie ne pomnim. In kot vse druge je tudi to dopustil Bog, ki gotovo tudi ve, zakaj. Morebiti je to poslal prav zato, da je pokazal, da je »tarl B o g fie vedno nad nami. Saj ljudje delamo račune, po svoje seveda in pri tem pozabljamo na Boga. V posvetnosti zakopani delamo račune za prihodnjost, za P« tem ne pomislimo, kako lahko nam Bog te račune prekriža. Saj nam niti spat w treba iti In že se človek zbudi na druge® svetu,« je dodal stari očka in se je resnobno nasmehnil. In prav je imel stan: sredi vročega jasnega popoldneva gre človek od doma, zvečer ga že na poti pr°" domu zaloti povodenj in ga odnese. Enega Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke ln bluz« A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni Ui zaloti v sladkem spanju, drugega pri rešilnem del'\ tretjega na potu, enega pri molitvi, drugega v obupu, tretjega pri kletvi. In tako po vrsti vseh deset ali petnajst Zanaša se človek na svojo moč, ko dela račune — pa vedimo: Bog jih tudi dela, a po svoje. d Nekoliko pojasnil o novi ameriški priseljeniški postavi. Jugoslovanska kvota od 30. junija 1924 do 30. junija 1927 znaša G71 priseljencev (jugoslovanskih podanikov) letno. V kvoto se n« štejejo samski olroci izpod 18. leta in žene ameriških državljanov. Ameriški državljan, ki želi dobiti lakega otroka ali ženo k sebi, mora vložiti prošnjo v Wasbington, D. C. na glavnega priseljeniškega komisarja (Commissioner ct Imndgration) ter mora za časa, ko vloži prošnjo, bivati v Združenih državah Ameriških. Za vložitev prošnje mora najprvo pisati na omenjeni urad po potrebno tiskovino (Form 633). Nadalje ne spadajo v kvoto tu:i. Finančni minister je izdal naredbo, da s« organi finančne straže ne smejo udejstvovati pri Orjuni in jim je tudi nošenje orjunskih znakov prepovedano. d Za prošta t Novem mesta je imenovan 6. g. Karel Cerin, špiritual v samostanu nršulink v Škofji Loki. d Umrl je v Zmincu pri Škofji l-oki bivši župun g. Luka Dagarin, velik poštenjak. N. v m. p. d Nagrada za dobro vzdržavanje cest. Avtomobilski klub je razdelil tri nagrade v znesku 4500 Din trem cestarjem, ki najboljšo vzdržujejo cesto v Sloveniji. In sicer so dobili prvo nagrado (2000 Din) cestni mojstri Ivan Tavčar, Franc Debevc in Filip Fatur za cesto od Kranja do Ljubelja. Drugo nagrado (1500 Din) je dobil Matija Kos za dolenjsko cesto od km 0—42. Treljo pa (1000 Din) Maks Rovsek za trojansko cesto od Tepanj do Maribora. Četrta letošnja žriev na Triglavu jo jurist Vladimir Topolovec. S svojim tovarišem Alojzijem de Reggi jo v nedeljo dne 24. avgusta plezal po sredi severno Triglavske stene proti vrhu. Kakih 20 in pod Kugyjevo polico nenadoma omahne na mokrem in zasneženem skalovju ter pade preko svojega tovariša de Reggija, kateri je plezrd za njim, v globino. Tovarii do Reggi jo srečno dospel do Kugyjeve polico ter so rešil. Hitel je v Triglavsko kočo oznanit nesrečo. Trdijo, da jo moral Topolovec obležati približno 400m pod vrhom, oziroma kakih 600 m nad podnožjem v sredi Triglavsko severne steno. Vse iskanje Topo-lovčevega trupla je bilo do sedaj brezuspešno. d Pogrebni obred v Vratih. Truplo po-nesrečnega Vladimirja Topolavca, ki leži v sredi Triglavske stene v nepristopnem žlebu, je v nedeljo, 31. avg. t 1. po pogrebnem obredu blagoslovil izpod Triglavske stene g. svetnik Aljaž. Svečanost se je vršila popoldne ob pol dveh v navzočnosti starišev in sorodnikov ponesrečenca ter mnogoštevilnega drugega občinstva. Trijo govorniki so se poslovili od rajnega, pevci so mu zapeli par žalostink. V Triglavsko steno so mu pritrdili mramornato spominsko ploščo. — Brez dvoma je bila v Vratih to prva svečanost te vrste. d Minister Vesenjak je obolel in ga nadomestuje minister dr. Kuiovec. d Debelo gledajo uradniki v belgraj-skih ministrstvih, ki jih imajo Slovenci. Zakaj ministri so že ob osmih zjutraj v uradu in uradujejo nepretrgoma do pol dveh, uradništvo pa do ene. Tako morajo uradniki biti točno ob osmih v uradu in ne morejo pred eno oditi. d Smrtna nesreča v Prevaljah. Svojo hišo je dvigal s potrebnimi pripravami posestnik Rok Bertold v Strojni pri Prevaljah, da bi ostranil preperele stebre, na katerih je slonel prednji del. Pri tem se jo poslopje premaknilo iu stisnilo 59 letnega tesarja Filipa Gorenška iz Strojne tako močno, da je bil pri priči mrtev. Nesrečni mož jo zapustil šest nepreskrbljenih otrok. d Tat na živinskem sejmu r Ljubljani. Na sejmišču pri klavnici je privezal kmet iz okolice svojega vola k drevesu in jo odšel s sinom malo pogledat v mesto. Ko sta se vrnila čez poldrugo uro sejmarja zopet na sejmišče, je vol Izginil. Predrzno tatvino sta izvršila najbrže dva tatova, hs-med katerih je eden pazil, drugi pa je odpeljal vola. Vol jo bil okrog 500 kg težak. d Roparji napadli hišo, ubili gospodarja in pobrali denar. V Mrteču pri Radni v Boštanjski občini se jo izvršil predrzen roparski umor in rop. Trije s sajami namazani in v strgano obleko našemljeni ropali so vlomili v hišo posestuikaFranceta K!&-novška. Še predno so se domači zavedli, so pobili roparji gospodarja Franceta po tleh in so ga umorili. Žona Julijana in pa hlapec Janez Klenovšek sta komaj ušla nasilnim roparjem, ker bi jih bili gotovo tudi potolkli. Roparji so ukradli nato iz shrambe 1400 Din in dve srebrni uri, vredni 800 Din, nakar so pobegnili. Po opisu žene in hlapca je bi eden roparjev okrog 24 let star, črn, brez brk, črno oblečen, s čepico na glavi, drugi mu je bil podoben in je bil tudi slično oblečen. Kot storilci so nujno sumljivi štirje moški — eden jo mroda zunaj stražil, dočim so tovariši ropali v hiši — katere so videli domačini prejšnji večer v gozdu, kjer so se jako sumljivo obnašali. Roparji, ki so gotovo tujci, so pobegnili š4. Izmed bratov jih je sest služilo polni rok, eden jo pa stulno prost. Ali imam pravico do oprostitve, ker sem najmlajši? M. U. V. Odgovor: Pravice do oprostitve nimate, ker je v vaši družini še več delazmožnih bratov. Pač pa bi imeli pravico do skrajšanega roka, ako sta 2 brala pred Vami zaporedoma služila polni rok. V tem slučaju jo vložiti prošnjo, pri poveljstvu pristojnega okrožja, ki jo je opremiti R potrdili, da sia 2 brata neposredno pred Vami služila polni rok. Vprašanje: Sem invalid in sem dobival 30 K mesečne podpore. Ko sem bil nedavno klican k pregledovanju, se je od mene zahtevalo, da predlagam pričo, ki bo potrdila, tla sem bil ranjen v vojski. Jaz sem bil pa ranjen in od Rusov v je t in sem bil šest let v ujetništvu. Ne spominjam se pa r.a nobenega znanca, Ui je bil zraven, ko sem bil rairen. Kaj :ni je storiti, da bi zopet dobil podporo, ki mi je bila ustavljena? K. C. Odgovor: Pa rc preprečijo goljufijo, se zahtc\a od vsakega invdida, da dokaže s pričami, da je hibo res v voji-ki dobil. Ce nimate nikogar, ki bi bil tedaj zraven, ko s:e bili ranjeni, morate pač z drugimi dokazi dokazati, da ste bili pohabljeni v vojski. Gotovo in.a'e n. pr. priče, ki bodo lahko potrdile, da sto odhajali zdrav na vojsko. Mogoče imate kakšna pisma, ki ste jih pošiljali iz bolnice svojcem. Na vsak način morate z verodostojnimi dokazi dokazati, da ste bili ranjen v vojski. Sicer pa vse invalide opozarjamo na invalidski zakon, ki ga bo vlada v kratkem izdelala in predložila par! a nit n tu. Vprašanje: Leta 1921. sem bil potrjen in takoj nato oproščen kot hranilec. Oče jo 6iar 76 let. sestra pa 23. Drugega ni v družini. Ali bom oproščen za vselej, ali bom moral Se služiti? F. B. Odgovor: Ce se razmere v vaši družini do tet'a j, ko boste dopolnili 25. leto starosti, ne bodo spremenile, tedaj vam ne bo treba služiti. Vprašanje: Do kedaj traia termin -/.a vlaganje prošnje v svrho odložitve vojaško službe radi dokončanja študij? Kam je treba prošnjo nasloviti? Dijak Anton B. Odgovor: Termina za vlaganje prošenj v gornji zadevi sploh ni, ker vas tudi nihče ne sili, da jo vložite. Vse prošnje, ki jih pošiljate vojaškim oblastvom, je treba vlaguti pri prvi instanci, to je pri poveljstvu pristojnega vojnega okrožja. 6l p Pri občinskih volitvah v Sodražici je dobila SLS 16 odbornikov, liberalci 9. — V Kočevju SLS 7, Nemci 9, druge liste 9 odbornikov. p Na Rovih je ob priliki občnega zbora Kmečko zveze poročal 31. avgusta posl. Š t r c i n. Jasno jc osvetlil razvoj zadnjih političnih razmer ter obrazložil namere sedanjo in predhodne vlade. Pozival je k potrpežljivosti, ako ni takoj vse drugače: ne samo odločnosti jo treba poslancem v sedanjih razmerah, ampak tudi veliko pre-vidnostin modrosti. Na predlog posestni-kovega sina Frana Potočnika se je izreklo Jugoslovanskemu klubu soglasno zaupanje in priznanje. Načelnik krajevne lcmečke zveze je ostal Janez R o d e -Kordin. p Občinsko volitve v Mariboru se bodo vršile 21. septembra. Slovenci nastopijo s skupno listo, katere nosilec je dr. Jerov-šek, ravnatelj Cirilove tiskarne in tudi najstvarnojši delavec v mariborskem občinskem svetu. p Huda jeza je obšla samostojneže, ker jo sedanja vlada popravila nasilja, ki jih je prejšnja vlada izvršila nad kmetijsko družbo, ko je brez povoda razpustila odbor in postavila samostojnega kandidata Župneka za komisarja. Po siniti predsednika Hrta je namreč po pravilih vodil to družbo prvi podpredsednik prof. Jarc, toda to liberalni gospodi ni ugajalo. Zato so odbor kratkomalo razpustili. Sedanja vlada je zadostila čutu prav ičnosti, da je poverila vodstvo družbe zopet prof. Jarcu, ki je po pravilih zato edini upravičen p Kako se Pucelj smeši. Gosp. Pucelj jo naslovil na kmetijskega ministra (!) vprašanje, kaj jc voljan ukreniti z 20% odtegljaji pri zamenjavanju kronskih bankovcev. Ponižno vprašamo g. Puclja: Kaj jo pa on ukrenil glede teh 20%, ko je bil celo leto kmetijski minister v državi SHS. .\li g. Pucelj no čuti, kakšno zaušnico je s tem sam sebi prisolil. p Kongres slovanske kmetsko mladino se jo docela neopaženo vršil pretekli teden v Ljubljani. Zakaj vodili so ga samostojneži, ki so prvič radi svojega izdajstva nad slovenskim ljudstvom izgubili ves ugled v Sloveniji, drugič pa so vse preje kot kmetje. Radič jc zapisal v svojem glasilu, da je ta slovanska kmetska mladina brez kmetov, o »Kmetijskem listu« pa, da je gosposko glasilo gosposke stranke. Zdi so nam, da se Radič brez potrebe razburja, zakaj vsaka stvar, ki nima resnice v sebi, sama od sebe razpade in pri samostojneži h se jo to prejo pokazalo, kot smo pričakovali. d Dvoboj med dr. Žerjavom ia dr. Kukovcom. Slovenska liberalna stranka se jo, kakor smo žo zadnjič poročali, zopet začela cepiti. Vodja štajerskih liberalcev, dr. Kukovec, jo prestopil na Davidovičevo stran in jo potegnil mnogo liberalcev za seboj. V Rogaški Slatini je imela pretekli teden štajerska liberalna stranka sestanek, ua katerem je dr. Kukovec bral krepko lo- vite dr. Žerjavu in njegovemu razdiralne, mu delu v državi. Na Kranjskem zaenkrat «Jutro« in «Slovenski narod« še držita dr Žerjava, toda tudi v Ljubljani vre in ima dr. Kukovec mnogo pristašev. Tako ugaša zvezda dr. Žerjava, zakaj vsaka krivica vsaka korupcija in vsako nasilje samo se-' be uje. p Strah. V radikalni stranki v Belgradu je nastalo veliko vrvenje, odkar se je zaznalo, da vlada misli z zakonom o pobijanju korupcije prav zelo resno. Neprestano se možje posvetujejo. Sklenili so, da je najbolj pametno, da sedanja vlada odstopi in da prostor — radikalom. p Kjer Pribičevič, tam škoda. Predsednik skupščine, Lj. Jovanovič je govoril na shodu radikalne stranke v Splitu, kjer je dejal o Pribičeviču, da je bila zveza z njim velika škoda za radikalno stranko. Kakor se iz tega vidi, radikali ne bodo nikdar več nasedli Pribičeviču in tako bo ta mož, ki je v zvezi z dr. Žerjavom, povzročil poleg Pašiča največjo škodo državi in najkrivičnejša nasilja nad ljudstvom, za dogleden čas popolnoma odstranjen iz politike. S tem pa je obenem odstranjena ena glavnih zavor proti avtonomiji. p Kaj je Pribičevič. Če minister govori,se mora zavedati, kaj reče. Posebno jc previden v besedah notranji miniter g. Nastas Petrovič. In ta mož je izjavil o Pribičeviču sledečo hndo sodbo: sKdor nepristransko razmišlja in ocenjuje Pribičeviče-vo postopanje, mora priti do zaključka^ da je Pribičevič ali neizobražen in nelojalen človek ali pa nenormalen. Rekel bi, da je zadnje res. Že prej sem se ga češče izogibal in se ga tudi sedaj. V srbsko-hrvatskem sporu, pri katerem trpita država in ljudstvo, je igral ta človek najnesrečnejšo vlogo in jo igra šo danes. On ne vpliva pomirjevalno, ampak dela spore in razdore. Bolj nesrečnega človeka ni bilo v življenju prejšnje Srbije niti ga ni danes v novi državi. Proti takemu človeku morajo vstati vsi, ki ljubijo državo, ga odstraniti z javnega življenja. Sreča je za demokratsko stranko, da so ga je rešila. Težko je za radikalno stranko, ker si ga je naprtila na rame. p Nasilja v Bolgariji. Sedanja vlada v Bolgariji, ki ima proti sebi ogromno večino kmetskega in delavskega ljudstva, pa se z oboroženo silo drži na svojem mestu, je dala usmrtiti že do 18.000 svojih političnih nasprotnikov, ki so se ji zdeli nevarni. Tudi pri nas se je hotelo poskušati z nasiljem in umori, pa hvala Bogu, mi nismo na Bolgarskem. Primo di Rivera, španski nasil-nik, Mussolini, italijanski vlastoJržec fn Cankov, bolgarski tiran so še danes vzorniki raznih Pašičev, Pribičevičev in razbojniških orjuncev. PorcCni prstani 14 kar. zlato 6 kar. zlato amerik. dublž vetrno x zalog' frlDEN LJubljani«, Prešernova 1 Sclenborgova 1 -^-^^ nnznnniLB , m_^_^ u Evharistični shod za aemiško dekanijo R« vrši v Črnomlju, dne 20. ia 21. septembra t. 1. po slodaSem 'du: 1. V soboto, dne 20. septembra ob 7 uri zvečer slovesno zvonenje po vseh cerkvah dekani ja, v Črnomlju razsvetljava. Ob 8. uri z\ečer se izpostavi sv. Režnje Telo, slovesne lltanije in prvi govor: Pomen in namen evharlatičnega shoda. Sv Režnja Telo ostane izpostavljeno celo noč. O polnoči slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo vernikov. 2. V nedeljo, 21. septembra se začno sv. maše igodaj. Ob 6. uri drusd govor: Evharistija in žena, potem sv. maša 7. obhajilom. Ob 8. treiji govor: Evharistija in možje in sv. maša. Ob 9. ovharistično zborovanje tretjerednikorv v cerkvi sv. Duha. Ob 10. četrti slavnostni govor: iivliaristija in Marija in slovesna sv. maša. — Popoldne ob 1. uri v cerkvici sv. Duha ovharistično zborovanje Marijinih družb. Ob 22. procesija s sv. Rešnjim Teleeem. Po proco-siji bo ua trgu v Črnomlju peti sklepni govor: Evharistija in misijonl, portem skupna posvetitev, zahvalna pesem in končni blagoslov. Godba bo igrala dz Črnomlja in Semiča. Vse diužbe in društva prinesite s seboj svoje zastave I — Belokranjcl vsi na noge, da so skupno poklonimo svojemu neumrljivemu Krulju nebes in zemljo1 Na Homcu pri Kamnika je na kvaterno ncdo-o bUod SLS, kur m ni vršil kot običajno 3. t. m. ridito v obilnem številu. n Črnomelj. Drugo nedeljo v septembru t. ,i. 14. sopt. se vrši po osmi sv. maši pri Skubicu občni zbor Kmečko zveze. Ako no bodo poslanci v Belgradu, poroča o položaju poslanec Nemanio, sicer pa kakšen govornik Iz Ljubljano, Udeležba vseh članov obvezna. n Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Naš cOrel« priredi h sodelovanjem orlovske srenje pri sv. Lenartu dno 14. wopt. ob 15 pop. javno tolovadbo. Med telovadbo bo avirala lenarška godba. Prijatelji orlovstva, pridito in poglejte, kako gibčne peruti imajo naši Orli v Slovenskih goricah. n Krško orlovsko okrožje vabi bratske odseke In krožke k celodnevni prireditvi, ki se vrši duo 14. sept. 1924 v St. Jerneju na Dolenjskem. Spored: Ob 4. zjutraj budnica, ob 9. zbiranje Orlov, Orlic in naraščaja pred »Društveno dvoranoc, nato z godbo obhod po vaai k sv. maši, ki bo v slučaju lepega vremena na prostem. Po sv. maši zborovanje (govori dr. Čeanik). Po litanijah (ob 2.) javna telovadba in prosta zabava. Ker je lo edina večja prireditev letos v nadi dolini, zato pridite, prijatelji orlovstva ta dan vsi v Št. Jernej. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Bog Svil n Smartin pod Šmarno poro. Redni občni zbor kat. slov. izobraževalnega društva se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 3 popoldne v društveni dvorani. Pred zborovanjem poje društveni pevski zbori — Člani, pridite polnoštevilno! — Odbor. Ježiea. V nodeljo 21. t. m. priredi tuk. kat'. izobraževalno društvo veliko javno tombolo. V si od lepih dobitkov gotovo ne bo ostal nihče doma. — Tombola se vrši ob vsakem vremenu, pred oziroma v Društvenem domu, l*ričotek ob 3. popoldne. Tablice se po 2 Din prodajajo v trgovini Smerke v Stožioah. Na Črnučah gostuje v Društvenem domu v nedeljo, dne 14. t. m. društvo Kamnik« iz Kamnika z P. Petrovičevo dramo »D u š e«. Začetek ob 3. uri popoldne. — Pridite v največjem številu 1 Odbor. n Ka žalostni Gori pri Mokronogu je porci-iuukula 21. septembra. ti Šmartno pri Litiji. Dne 14. t. m., v nedeljo 'jutraj po prvi maši bo v Društvenem clcaiu predavanje o sadjarstvu, posebno o obiranju in sprav-'janju sadja Predaval bo g. sadjarski nadzornik M. Humek. n Na orglarski šoli Cecilijinega društva t Ljubljani se prične šolsko leto 1924/25 r ponedeljek j9- septembra. Ob devetih dopoldne bo ta dan v šolskih prostorih v Alojzovišču vpisovanje učencev 'a sprejemni izpiti. Na novo vatopajoči učenci naj Prineso seboj rojstni oziroma krstni list, zadnje »olsko spričevalo in izkaz o nravnosti Vpiijuna «i«ša Din 20, šolnina mesečno Din 40. mii«i«r»inii itvsm fci 1ROC1 ŠKOCJAN PRI TURJAKU. (Orlovska prireditev.) Dne 15. avgusta Je priredilo ribniško orlovsko okrožje v našem Skorjami svoj tabor, ki je uspol r veliko zadovoljnest naših faranor, ki kaj takega še niso videli. Da je prireditev tako lepo uspela, vsa čast Vam, fantje in dokletn, ki ste se s pripravami- za tabor toliko trudili t Tebi — novoustanovljenemu odsoku Škot jan-škoniu pa želimo, da uresničiš na sebi to, sa kar sta Te — kakor tudi vso Orle — navduševala gg. govornika. Fantje, zavedajte se, da nI nič tako lepega, kakor lant poštenjaki In to Ti hote dati orlovska organizacija. Zato Be ne bojte, lantje-Orli, tistih, ki so podobni nočnim sovami IZ BEDNJA POD PLllŠK V ICO. (Kasno.) Tudi t naši vasi, ki šteje 40 hiš, sma precej napredni Dobili smo tudi Domovino, 16 Uvodov, a so je lavedni ljudje olepšali i napisom — nazaj. Po naši občini so nekateri gobezdači napravili velik hrup zaradi občinskih volitev. Posledica je bila, da so bile volitve preložene, ki bi se sicc vršilo ž« 29. junija t. I. — Podružna cerkev tv. Magdalene aa Pleševici je brei vsakega svonal Ni baš lepota ik našo vas, da si ne bi mogli preskrbeti vsaj eneg.% jeklenega zvona I Pred vojne smo imeli tri bronaste, a sedaj stoji cerkev tapuščuaa kakor t puščavi Mi imamo dosti rojakov v Ameriki, ki bi nam lahko velike pomagali, to*»| začnimo sbirati m zvon. Naša viuorodua Ploševie« je letos uničena, peronospora jo napravila ogromno škodo k^kor tudi v sosednjih krajih. — Domačin. HOMEC. (Ugovor proti obr, volitvam.) Ker se še redne Sirijo'* po občini ge verice, glede zadnjih občinskih volitev, sme primoruii pojasniti sledeče: Občinske volitve v Home« se tako preseaetile naše kmetijare in aekmotijaee, da se šele v desetih dneh prišli do sape. Zbral« se je deputarija generalnega Pucljevega štaba v Homca ter je korakala s pevešonimi glavami v glavni »lan Zerjavovcev, t j. r Ralomlje k dr. Potokarju s prošnje, da jim sestavi ugovor proti volitvam, jte-veda niso imtli tehtnih razlogov, ker volitve so se vršile v reda. Zato bo ie pa posluiili nesramnih n Čebelarska podružnica Vodice na GorenJ-skom priredi dne 14. t. m. popoldne ob 15. (3.) uri v pr os t »rili g. Jerneja Ravnikarja v Sijikovem tur-nu veseloigro »Bob iz Kranja«, pri kateri sodeluje priljubljena Bukovaka godba. Prireditev se vrši brez plesa. — Vsi čebelarji, prijatelji m somišlja-niki ulju,iiio vabljeni. Za zabavo in pokreipčilo bo zadostno poskrbljeno. — Pridite vsi, da si olajšata skrbi polna srca. Nu svidenje. Bog živil Čebelarska podružnica Vodice. n Strugar iem. Na lotošnjem volesejmu ,ie bilo v belokranjskem paviljonu veliko povpraševanj« po cčutarah«. Naročil bi bilo za par tisoS komadov. Ker so čutaro danes nikjer ne list.alujejo, bi bilo zelo koristno, da se struparji zanimajo zu ta promet. Vzorci čutar so struparjem na razpolago v uradu za pospeševanje obrti kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Mogoče bi i:e zunimali ribniški strugarji za stvar in ni izključeno, da se lahko naredi prav dobra kupčija. n V Iletečah pri Skorji Loki priredi Kat. izobr. društvo na i»emau;o nedeljo duo 14. sept. točno ob 3 v Domu -(dejansko dramo s petjem; • žili mesto v osmih v desetih ilneh ra županjo >. Razumljivo je, da je bil g. iupan egovnr upravi*, .i zavrniti. Najbolj čudno se nam pa zdi da je go?;\ okrajni glavar dr. Ogrin dva dni preje predao /< bil ugovor vložen izdal naredbo, da občinski odi," r r Homca ne položi obljub* vsled teira, kor je v! ■ žen ngovor. Seveda je g. iupan preeej debel« i gledal, ker on ni vedel sa nikak ugovor. Radoveil i smo, kako si tolmačita gg. okrajni glavar dr. Ogi ., in dr. Petokar volivni zakon § 43.? Prav tako s- -tujemo zadnjemu, naj si ne drla tkrbi glede , renta, ker Homčani si znamo bvij« oMino najbe. -urediti sami. MKNGK3. (Obč. volitve.) Pe uslugi Antona Vahtarja b«roo imeli d ••< 21. sopt. zopet občinske volitve. Glaž ho*e biti i > vsak način občinski odbornik. Trdil je sicer, >' t sploh ne mara kandidirati, na svoji listi se je kij trditvam pomaknil h 8. aa 8. mesto, da bi ne ; padcL Od vas, volivci, Je odvisno, ali bo iivoi. , ali oe. Sam o sebi misli, da beljše ne taa nii. -gospodariti, kakor ca. S tem, da je uložll priteil , je pokasal, da ia občiao ne zoa, ker )1 je ievzro I nepotrebno stroške ia nove velitie. Tudi Imeai,. i hoče bitL Sam je rekel: »Četudi nič ii d*«eže ,t, videli beme vsaj, kaj znam.e Zelo vesel je, č« ! domoljub kaj pove od njega. Dnličai list ntl*pi na okno in opozori Ijadi, naj ga bere. Pri teh volilv.di bomo imeli kar pet skrinji«. Skrinjica »lo*. Ijud. stranke bo sedaj prva, delavcev in malih pesestui-kev pa druga. Volivci, dobro si te zapomnite, d« se ne boste motili, ker sadajU je bila naša tretja, delavcev pa četrta. Naprvdno.gsspodarskl listi a« šaljive! dali ime »Lista krliev iu teiav<, ker a« toliko napredni, da ni»o mogli dobiti takih naiuo* stnikov, ki bi tnali pisati, ameak so se morali ped-križati. Volivci, zadnjič je bil« naša tmaga častne, glejte de be sedaj še bolj. Pripeljite na velišče tudi vse oao, ki so zadnjič ostali doma. BADOMLJR (Pred ebč. volitvami.) S pomilovanjem do dnševnilt revikov sme či-tali v »doji »Domovini« dopis is Kadomlja. Nad >se ganljivo so se glasili versi, v katere stavijo naši naprednjaki sedajo svojo upanje. Gotore ste hoteli s svojimi otročarijami v >I)omovini< pridobiti volivce, da vam bodo izrekli pri prihodnjih volitvah zaupanje, ker ga vam niso pri zadnjih. Toda gg. Petokarji in drugi, zapomuito si, da urno volivci vašega K»»pod«tva ze preko grla siti; šo bolj kot pri zadnjih volitvah vam pokažemo nezaupanj« pri prihodnjih. Le pomirite »e ter pustite vaše Jakco, Janeske, Lojzke in drnge r miru lor se oprimite resnega deia r blagor ljudstva. Omenjeni vam pa suajo delati še kedaj preglavice. Kar se pa tičo vinotoča in pijanosti, omenimo mimogrede, da se ni nikjer v nobeni gostilni ia v no-bonem vinotoča iztočilo nobeden dan toliko vina in žganja kot se ga je na dan volitev pri Pavleta Potokarju v Radvrnljn. 0 tem ve povedati veliko voč g. dr. Trainpuš, kateri je bil tudi navzoč O. srezkomu poglavarju priporočamo za prihodnji) strožjo naredbo. Kor se pa tiče županskega stolčka, povemo ru sploino mnenje, da >o Potokorji in drugi dožupano>ali. ZAGORJE OB SAVI. (Občinsko gospodarstvo.) Da se naši občani in davkoplačevalci, približno seznanijo z razmerami, ki vladajo v njihovi občini jim predočlmo sledeče: Gospodar položaja je g. Oobal, duševni vodja soc. dem. državni poslanec na razpoloženju, Župan Repovž je odvisen od njegov« 11 Aitterllcei se imenuje fina rujava kotenina, izdelana iz naj« boljšega ameriškega bombaža. — Fo trikr?'.iie« pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE » LJnbl|ana, Mestni trg 10. Stran 52«. JV. 87. milosti. I*o njegovi zaslugi je prlSel do Županskega stola in |>o njegovih navodilih tam kima. izvoljen Je bil h pomočjo liberalnih birokratov, katerih volja je tudi vtelešena v g. Cobalu in v leni pravcu gri* občinska politika.^ vprašanje v občinskem odboru Je nova šola. Klub občinskih odbornikov SLS e vedno uaglnšal, da če Je res potrebna zidava Šole, naj »e prezida stara Šola, za kar ■o bili že pred vojno izgotovljenl načrti. Predlog seveda pri rdcco-unrodnl zvezi nI prodrl.Ta jo sklonila, da se zida nova, moderna meščanska šola, kakršno še najbrž v Belgradu nimajo. Vsi protesti odbornikov SLS niso nič pomagali. Dali so se izdelati načrti, ki so stali pri b. Ing. dr. Kasalu malenkost 90.000 Din. 1'ripomniuio, da se ui razpisala oddaja načrtov, katere nič ne rabimo, pač pa ho sc enostavno oddali & Kanalu, lil je ziiuti, da je zelo drag. 1'riblizno tako se gospodari. Dalje se bo prezidavala m dvignila občinska hiša in lzollrnlca. To bi morda ue bilo nič uapučnega, Čudno se pa slisi, da bo stanovanja tamkaj zasedel k. župan, menda s sorodniki do petega kolena. V občino menda spadajo uradi, orožnlštvo, (inanra itd. Ce se bodo pa io oddajala stnuovanja, pa naj ga dobi tisti, ki je potreben. Potem je lahko tudi obCinski revež. O. župan se včasih čisto vzlvi v misel, da je sam v občini. Tako jo dal posuti neko stransko pot, katero uporabljajo edino on iu njegovi otroci, ki hodijo po tisti po mleko. Pravi, da mu to dovoljuje občinski red. Pravi Samo ne vemo, koliko časa inu bo? Vemo, da Ima občina veliko bolj potrebnih stvari, kot je Kanjarenje t novi šoli, lil bi obremeuila našega davkoplačevalca huje, kot je Francija Nemčijo z reparacijami. Saj pravi k. Cobal, da bl bilo treba na direktne davke pribiti m slučaj, da se bo gradila nova šola. Se 10« X. Seveda bl to višino le r. Cobal lahko nosil. Svarimo gospode naj se nikar ne Igrajo ■ denarjem davkoplačevalcev, ker bodo pri prihod njih volitvah govorile njihove krog-Ijicel 2ALINA. (Smrt vojnkn.) Umrl je dne 15. avgusta Franc Fink. vojak 12. up. v Debru .Makedonija. Pokojni jo bil značajen mladenič, vnet za krščanske v aort«, delaven član naših društev, zlasti pa Marijine družbe, ki JI ie bil jako »vest. Domači ga bodo zelo težko pogrešali ln tudi drugI, ker je bil vsakemu ljub tovariš lu •vest prijatelj. Upamo, da »o io veseli pri ■voli nebeški Materi, ki jo je tako ljubil. IZ BKUSNIC. (Živinski semenj.) Dne 13. Mo vršil pri nas običajni živinski semenj, I)n bo pa živahnejša kupčija a živino, se vabijo domači in tudi tujci, da prlieno veliko živiue. Živinorejo i, skrbite, da bo tudi pri nas semenj postal takšen, kakršni so drugod, zakaj ikoda bl bilo uničiti semenj, ampak skrb občine naj bo, da se brusnlškl sejem poveča ln ohrani še v bodoče ln sicer v večjem obsegu kot do m*iaj. ŠMARTNO P1U LITIJI. (Kmetijska zadruga.) Kmetijska zadruga jo sodnj dovršila svoje delo lu uredila prostore jako. da služIjo r?» pravemu kmetskemu, zadružnemu namenu. N' zadrugi dobijo o lan I vse knr potrebujejo. V talogl Imn veliko Ublro mauu-fakturuosa blaga, špccerlio. vsakovrstno že-le»o. posodo, orodje, steklo itd. V riidujom času je dobila tudi vsakovrstne poljedelsko strtije najboljšo vrsto Iz najboljših čeških tovarn, kakor nilatlliilo, \oteiulke (pajkolno), rrporontloe. sesalke za gnojnico, vsakovrstne moderno pluge, okopnlnlko, oslpalnlko, brano, sadne milne Itd. Posebno so opoaai-jaju Mani, tla si pred nakupom iinjnreje oglodajo našo Htlogo strojev, kjer boste najboljše postiti-leni ln najceneje kupili, Še ena velika škoda v sadjarstvu. Kje pa? — Pri napravi sadjevca. Zakaj? — Zato, ker se iz dobrega sadja večinoma naredi slaba, malovredna roba, ki jo ljudje pijejo samo v sili in ki nima sicer nobene veljave. Ali pa je mogoče napraviti iz sadja — iz jabolk in lirušek — okusno, vinu podobno in stanovitno pijačo? — Ne samo mogočo, ampak prav lahko! Le je to res, zakaj pa ljudje ne ravnajo tako, da bi dobili namesto slabega dobro? — Nekateri zato, ker no znajo, drugi pa zato, ker nočejo! Največ je takih, ki si ne dado nič dopovedati in ravnajo tja v en dan po stari navadi. Prirojena in prigojena etarokopit-nost je kriva, da se zavržejo in izgube vsako leto težki milijoni, kljub temu, da se je o tem predmetu že toliko govorilo, predavalo in pisalo in so še vedno govori, prodava in piše. Ali nekaterim ljudem se zdi vse pretežko, vso prenerodno, kar je le količkaj drugače, kakor so vajeni. Ljudje božji izpametujte se, dajte ri kaj dopovedati! Delajte tako, kakor delajo drugod že davno, tako kakor slišite in berete! Bodite vendar prepričani, da je vsi? kar se vam v tej zadevi priporoča, že tisoč in tisočkrat preizkušeno in potrjeno! Verujte vendar, da se da iz hrušek in jabolk, ako se pravilno postopa, narediti pijača, ki je vinu za las podobna in je marsikdo ne loči od pravega grozdnega vina. Ravnajte se po sledečih temeljnih načelih: 1. Pri napravi sadjevca mora biti vse do skrajnosti snažno in čisto. Snažno — če le mogoče oprano — naj bo pred vsem sadje, brez gnilobe brez črvivosti in brez vsake nesnage. Oprano in očiščeno — torej do skrajnosti snažno naj bo dalje vse orodje in posodje, sploh vse, kor se rabi pri napravi sadjevca in pride z moštom v dotilco. Mlin, prešo, škafi itd., vse — vse, knr se rabi pri mletju in prešanju, morate vsakokrat, ko denele iz rok in ko zopet vzamete v roko, s čisto vodo temeljito pomiti in dobro splaknili, da nc ostane na njih niti najmanjša sled od mošta ali od sadja. Posebno pa morajo biti sodi zdravi ln čistega duha, kakor za najfinejše vino. Nasprotno pa zadruga tudi kupi od članov vsakovrstni les: jamski, lope trnme, lirnsto, orehov In toSnjov les, bukova drv«, oglje, gozdove za kuhanje oglja in sploh vse deželne pridelke. Kupovala b« zadruga tudi, kakor do sedaj lepa obrana jabolka. Vse blfigo zadruga najdražje plačuje. V Zndružul dom so je naselila tudi ■Hranilnica ln posojilnica« In sicer v 1 nad-s trop j u. uradujo vsaki dnu. Vodstvo zadruge Jo uredilo vso potrebno, dn bo služilo Vam Mauom, uredite pa tudi vi člani svojo r.a-dru/no snvost iu so poslužujte zadrugo t nakupom lu prodajo pridelkov. S tem si bodete ■gradili močno gospodarsko trdnjavo iu osnovali organizacijo, v kateri edini je un>« Vmot.skti rešitev. Snažen, čist In brez v6ake nepotrebne na-vlake naj bo naposled tudi prostor, kjer sadje drobite in prešate, posebno pa pro. stor, kjer stoje sodi. Pod nobenim pogojem ne trpite v tistem prostoru oeta ali jesiha. kislega zelja itd. Zakaj pa je baš pri napravi sadjevca potrebna taka — po mnenju marsikoga —. pretirana snažnost. Zato ker je baš nesnaž-nost največ kriva, da so sadjevci tako slabi in nestanovitni. Operite mernik jabolk, ki ste jih nabrali po travi, umazanih potih itd., pa poglejte kakšna voda teče od njih. Ali bi jo pili? ... Ostanki mošta po orodju in posodju se že čez noč pokvarijo in če posodo ne umi-jemo, speremo pokvarjene ostanke z moštom v sod in pokvarimo vse. Še enkrat torej: Kdor hoče sam sebi dobro, naj stori kakor opisano! 2. Izdelujte sadjevec kolikor mogočo hitro! Najslabše ravnajo tisti, ki zmeljejo danes za eno prešo, jutri ali pojutrišnjem za drugo in tisto malenkost stiskajo po več dni, da se pokvari še preden pride v sod. Spravljajte sadje na kup in ko se ga nabore toliko, da se bo lahko napolnila z moštom primerna posoda, potem se šele spravite na delo in nepretrgoma drobite in sproti prešajte trop za tropom toliko časa, da je vse sadje predelano. Zadnji trop vzemite takoj iz preše ko je stisnjen in v kraj ž njim. Prešo pa nemudoma razderite, temeljito umijte, prav tako tudi vso posodi in mlin. Tako osnaženo naj počaka naslednje partije, ki bo prišla morebiti na vrsto šele čez en teden ali dva, ali pa se bo to orodje zopet rabilo šele drugo leto. Napolnite posodo z moštom, če le mogoče do blizu vrha. Zakaj' taka naglica, boste zopet vprašali. Zato, ker se sadni sok jako hitro kvari, ako delamo počasi in traja včasih tedne preden napolnimo posodimo. Posebno pa spridimo vse, ako puščamo drozgo dalje časa nesprešano, ali pa trop v stiskalnici po več dni. Dokler je sadje celo lahko čaka brez škode, ko je pa zdrobljeno, se mora pa nemudoma stisniti. 3. Nikdar več ne pustite, da bi most ko kipi, metal iz soda pene in se razlival I>o sodu. To je zlo, ki pokvari najboljšo robo. Sod napolnite do devet desetin vsebine, ena desetina naj ostane prazna. Veli o Pa zaprite s pripravo, ki propušča ogljik? kislino b soda, ne pusti pa, da bi vanj Pn' šel zrak. To je kipelna veha, ki vam jo naredi vsak klepar. V obliki črke U zf1!0 pločevinasto cev, ki ima en krak za des« centimetrov daljši od drugega. Daljši kras zataknite na tesno s prevrtano navadno leseno veho, krajši krak pa naj moli zunaj soda v kozarec napolnjen z vodo. Pri večini naših izdelovalcev mosta prevladuje usodna zmota, češ da mora mos > metat i iz sebe nesnagoc. Ce ste upošteva 1. točko tega navodila, ni v moštu nika*« nesnage in torej nima kaj >metati ve • Ako pa pri mletvi uiste gledali na cist« i potem je pa res dovolj nesnage v moštu, toda vsa ta nesnaga ostane v njem kljub temu da »meče ven«. Dobro si to zapomnite I Tisto »venmetanje« torej prav nič ne koristi, pač pa jako škoduje, ker pride mošt v dotiko z zrakom in po zrak-a pridejo vanj razne kali, ki ga kvarijo. 4. Ko je mošt pokipel in se očistil, za-lijte posodo do vrha z zdravim pokipelim moštom, ki ga morate imeti v ta namen v rezervi. Potem pa sod nalahko zamašite. 5. Kmalu potem, l:o se mošt, popolnoma očisti, ga pretočite v zdrav, snažen sod sicer, če le mogoče, s cevjo, da ne pride z zrakom v dotiko in ne izgubi preveč ogljikove kisline. Sod napolnite do vrha in ga trdno zamašite. Kdor bo tako ravnal, bo imel pijačo, ki bo boljša nego bo letošnje vino. • • • Obširen in natančen opis kako se pravilno napravlja iz sadja vino, najdete v knjigi: »Sadno vino aii sadjevec«, ki jo dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Delovanje bakterije v hlevskem gnoju. Najboljše gnojilo za naše kulturne rastline je pač hlevski gnoj, ki vsebuje malo-dane vse hranilno snovi, ki so potrebne rastlinam. Razven tega ima pa tudi gnoj lastnosti, ki jih ne dobimo pri drugih, posebno ne pri umetnih gnojilih, kajti gnoj je »poln življenja«. To nam deloma že pojasni sama beseda >gnoj«. S to besedo označimo namreč snov, ki gnije, se razkraja, razpada. Mi vsi dobro vemo, da je gniloba najbolj izrazita lastnost hlevskega gnoja, in ravno v tej njegovi lastnosti leži prednost tega hranila za rastline. Kaj pa je gniloba? Po celem svetu, koder greš in hodiš, v zemlji in zraku, na vseh živih bitjih, tudi na človeku in celo v njem samem se nahaja veliko število bak-terijev, t. j. tako malih živih bitij, da jih posameznih s prostim očesom ne moremo videti, ampak jih izsledimo samo z najfinejšimi drobnogledi. Ta živa bitja so tu, živijo in se množijo, s svojim življenjem koristijo ali škodujejo rastlinstvu in živalstvu ter človeku, ali so pa splošno nekoristne in neškodljive. Nikjer pa ni toliko bakterijev kakor v blatu posameznih živali in s tem tudi v hlevskem gnoju. In ravno te bakterije so za kmetovalca najvažnejše, ker delujejo v hlevskem gnoju, v katerem živijo in se množijo. Iz njega črpajo potrebno hrano, ga razkrajajo iu izpreminjajo v druge snovi Pri tem njihovem delu, ki ga imenujemo tudi »gniloba« ali »trohnoba«, nastajajo plini, ki povečini zginejo v zrak, in razno hranilne snovi za rastline. Vsled tega njihovega delovanja nastaja v gnoju tudi toplota, kajti vsak gnoj, če nekaj časa leži, se ugreje. Vsak kmetovalec pozna spremembo, ki jo doživi uležani gnoj. To je delo bakterijev. Deloma je to za gnoj in njegovo vrednost kot hranilo rastlin koristno, deloma pa škodljivo. Koristno je v toliko, ker z razkrajanjem blata, scavnice, stelje in drugih delov gnoja pripravlja hrano za rastline, ki jo črpajo v obliki raztopine hra- nilnih snovi s svojimi koreninami iz zemlje. Škodljivo pa zaradi tega, ker nastajajo pri razkrojevanju gnoja plini, ki izginejo v zrak. In med temi plini je najdragocenejša rastlinska hranilna snov t. j. dušik. Teh plinov navadno ne vidimo, izvzemši vodne {>are, ki se dviga iz toplega gnoja, pač pa ih deloma čutimo, posebno dušik. Ce stopimo v konjski hlev, nam udari v nos jedek oster vonj; t. j. amonijak, v kateri obliki se dušik izgublja v zrak. Pravilno ravnanje z gnojem gre torej predvsem za tem, da se v gnoju kakortudi v gnojnici ohrani čimveč dušika. Razkrajanje gnoja se vrši potom gnilobe ali potom trohnobe. V tistem delu gnoja, ki je dobro stlačen, v katerega ne more dospeti zunanji zrak, delujejo take vrste bakterijev, ki lahko živijo brez zraka. To njih delo imenujemo gniloba ali gnitje. Pri takem razkrajanju delujejo bakteriji bolj mirno, polagoma, gnoj se ne ogreva preveč in izguba hranilnih snovi v obliki plinov ni tako velika, ker ti ne morejo na dan iz stlačene gomile. Vendar pa je pripravljena razkrojitev gnoja dobra, hranilne snovi so za rastline postale dovzetne in s tem so bakteriji pripomogli hlevskemu gnoju do večje vrednosti. Tako dobimo dobro uležan, masten gnoj, ki ima v sebi še veliko množino dušika, naravno pa tudi kalija in fosforove kisline. Trohnoba ali trohnenje pa nastopi v takem gnoju, v katerem je dovolj zraka na razpolago bakterijam, v zrahlja-nem gnoju, s katerim se torej nepravilno ravna. V takem gnoju delujejo predvsem bakteriji, ki se razvijajo Ie tedaj, če imajo dovolj zunanjega zraka. Takih bakterijev je dovolj v hlevu, na stenah in po tleh, na dvorišču, na gnojiščih in drugod/ Ko pridejo ti na gnoj, začnejo s svojim delovanjem tam, kjer dobijo dovolj zraka, torej rajši na zrahljanem gnoju, in razkrajanje se vrši veliko hitrejše, njih življenje je veliko bujnejše nego pri gnilobnih bakte-rijih. Pri dostopu zraka delajo raznovrtsni bakteriji z največjo silo in posledica je, da preveč razkrojijo hlevski gnoj. Vsled tega se razvija velika množina različnih plinov, med temi tudi dušičnatih in ogljikove kisline, ki se potem zgubijo v zraku. Gnoj se tudi precej segreva, mnogo bolj nego pri gnilobi; toplota pa zopet pospešuje delovanje bakterijev — razkrojitev. Vsled tega izgubi hlevski gnoj pri nepravilnem ravnanju veliko na množini, še več pa na svoji notranji vrednosti. Če tale gnoj zvozimo lia njivo, bo malo boljše učinkoval nego suha stelja. . Še slatši gnoj dobimo, če pustimo, da dež izpira in odpelje hranilne snovi v cestni jarek mesto v gnojuično jamo. s takim gnojem je škoda vsako delo in ne izplača so niti izvoziti ga na njivo. Načelo vsakega kmetovalca naj torej bo: R a v n a j pravilno s hlevskim gnojem, da si v njem ohraniš dušik, kalij in f o s f o r o v o kisli n o I Krmilna vrednost otave v primeri s senom. Naši živinorejci po večini mislijo, da je seno boljše in bolj redilno nego otava. To pa imajo samo tisti prav, ki so seno spravili precej zgodaj in ne da bi bilo premočeno pod streho, medtem ko jim je bila otava temeljito izprana po dolgotrajnem dežju. Če pa primerjamo redilno vrednost dobro spravljene otave z enako spravljenim senom, opazimo sledečo razliko v hranilnih snoveh, označenih v odstotkih: Seno: beljakovine 9.7, tolšče 2.5, ogljikovi vodani 41.4, lesnina 26.3, pepel 6.2. Otava: beljakovine 12.4, tolšče 4.6, ogljikovi vodani 40.6, lesnina 19.7, pepel 7.7 Otava ima torej mnogo več takih re-dilnih snovi, ki imajo za živali posebno vrednost, kakor so beljakovine in tolšče. Samo v manj vrednih ogljikovih vodanih (škrob) in v težko prebavni lesnini zaostaja. Živina pa tudi boljše prebavlja otavo nego seno. Preizkusi so dognali, da se prebavi odstotkov od: pri senu beljakovin 62, tolšče 57, ogljikovih vodanov 67; pri otavi beljakovin 70, tolšče 68, ogljikovih vodanov 74. Temu primerna je tudi škrobna ali krmilna vrednost pri senu 31, pri otavi pa 38. Kmetje pa tudi vedo iz lastne skušnje, da dajo krave, ki se krmijo z dobro spravljeno otavo, več mleka in se lažje debelijo nego, če jih krmimo s senom. To se razlaga s tem, ker obstoji otava večinoma iz mladih, nežnih rastlinskih delov, ki imajo mnogo beljakovine in so bolj prebavni. Ker so redilne snovi v otavi lažje razstopne, zato trpi otava na dežju mnogo bolj nego seno, v katerem se te snovi le težko raztopijo. Važno jo torej, da se spravi otava popolnoma suha pod streho. III. čebelarski kongres v Belgradu. Od 23. do 25. avgusta t. 1. se je v Belgradu vršil kongres Zveze čebelarskih u-druženj iz cele države, ki je pokazal, da jo čebelarstvo pri nas važna gospodarska panoga, ki zasluži vsestransko upoštevanje merodajnili činiteljev. Naloga kongresa jo bila predvsem podati točno sliko stanja čebelarstva v naši državi. Tozadevne statistične podatke je skrbno zbral g. Jovan P. Jovanovič, načelnik ministrstva prosvete m urednik srbskega čebelarskega lista, ki je o tem na kongresu poročal. Zanimivo je podati tukaj nekaj teh podatkov, iz katerih' je razvidno stanje našega čebelarstva. 1922 se je v našo državo uvozilo 22.570 kilogramov nepredelanega voska in 2 milijona 148.348 kg predelanega voska v celokupni vrednosti 15 milijonov 468.429 Din; Državna oblast bi morala v prvi vrsti par žiti, da se produkcija domačega voska takoi poveča, da bi uvoz popolnoma odpadel in! da bi začeli proizvajati vosek tudi za izvoz. — Skupno se nahaja v naši državi 523.406 panjev, od katerih je 409.689 komadov starih 123.717 pa modernih; torej 80 odstot starih in 20 odstot. novih. Na 1000 prebivalcev pride v celi državi povprečno 44 panjev. in poceni te kupuje v manuiakturai trgovini A. & E. SKABERNE « Liubljana, Mestni trg »0. 8 — O razširjenosti čebelarstva govore sledeči podatki: Na 1 kvadratni kilometer pride v Bački 8 panjev, potem v Sloveniji 3.5 panjev, v Srbiji 3 panji, v Hrvatski in Slavoniji 2.5 panja, v Bosni in Hercegovini 2 panja, najmanj jih je pa v Dalmaciji, kjer pride na 1 kvadratni kilometer samo 1 panj. — Glede stanja čebelarstva je v Srbiji od vseh panjev 90 odstot. starih, medtem ko Jih je v Banatu 70 odstot. urejenih popolnoma moderno. — Na kongresu so bile tudi sprejete zahteve organiziranih čebelarjev, n. pr. da se ustanovi višja čebelarska šola, da se uvede čebelarstvo kot obvezni predmet po vseh učiteljiščih in bogoslovjih države. Kongres je dalje sklenil izdajati strokovni Čebelarski list. Nastopni čebelarski kongres bo 1. 1925. v Osijeku. Pravilno Siolobarjenje. (Konec.) •V splošnem veljaj pri kulobarenju sledeče nučelo: Prvo leto pri gnojenju s hlevskim gnojem naj pridejo v zemljo take rastline, ki jemljejo redilne snovi rajši iz gnoja nego iz zemlje. Take rastline »o v prvi vrsti okopavine: Krompir, pesa, repa, korenje, koruza, zelje itd. Ker rastejo te rastline skoraj celo svojo življenje, vsrkavajo v se med tem časom neprenehoma redilne snovi, ki so polagoma razkrajajo v gnoju, zato preprečijo, da se te ne izgube. Te lastnosti pa nima n. pr. žito, ki se skoraj z vsemi potrebnimi hranili založi že za časa prve krepke rasti, tedaj v teku prvih dveh spo-mladnih mesecev. Zato so žito seje navadno šele drugo leto (oves tretje leto) po gnojenju 3 hlevskim gnojem. Ce mu pa pogno-jimo z umetnimi gnojili, paziti je, da mu damo samo toliko snovi, da jih zarcore za časa svoje rasti popolnoma posrkali. Važno je torej, da pravočasno gnojimo z umetnimi gnojili. Vsak umen gospodar si mora torej napraviti primeren načrt za kolobarer.jo na svojem posestvu in so pri tem držati v glavnem tu navedenih načel. Šele potem sme tudi od svoje zemljo pričakovati zadovoljivih pridelkov. Gospodarska obvestila. CENE. g Trg z žitom. Trgovina s pšenico se nahaja v znamenju naraščajočega dinarja in velikega pomanjkanja denarja. Izvozniki ne kupujejo ničesar, ker je skok dinarja nepovoljen za izvoz in nimajo nikakšne kal-kulalivne borze, zato čakajo, da so dinar zopet stabilizira. Cene so le neznatno oslabele, kar ni v nikakem razmerju s skokom dinarja. Ce se bo dinar obdržal na sedanji višini, bodo morale cene znatnejše nazadovati, ker inozemstvo po sedanjih cenah ne bo kupovalo. Ponudbo so v splošnem majhne, ker producenti blaga ne dado radi po teh cenah. Promet je majhen tudi v drugih žitaricah, ki so iz istega vzroka ta teden niso kaj izvažale. g Novosadska blagovna borza. Pšenica baška nova Din 345 do 350, koruza Din 285 do 290, ječmen Din 345 do 350, oves Din 260 do 265, moka Din 570 do 580, otrobi Din 195, fižol beli, baški Din 425 do 430. g Ljubljanska blagovna borza. Vse cone se razumejo za blngo postavljeno * V Ljubljano. Pšenica domača Din 385, pSe-nica baška Din 420, koruza baška Din 340, ječmen pivovarski Din 460, oves Din 310 do 335, otrobi Din 245, laneno seme Din 675, fižol baški Din 480 do 510, suhe gobe Din 46 do 52, jabolka Ia franko meja, Din 150, seno Din 75, krompir Din 120 do 130. g Les. Drogovi 4—8 m dolž., od 5 cm nnprej na drobnem koncu, fco. nakladalna poslaja, tok. meter 0.75; štakete od 1.40 m dolžine naprej fco. nakl. postaja, tek. meter 0.50; trami od 4—13 m dolžine, fco meja 440; (leske III. fco meja 530; bordonali leo meja 516; drva sulsa bukova fco nakladalna postaja 28; ogljs la vilano fco meja 122.50. g Trg z jajci. Na naših tržiščih so cene čvrsto. Na ljubljanskem trgu stane komad povprečno Din 1.60 pa tudi več, na Štajerskem celo Din 1.75—2.—. Na dunajskem i trgu so ceno v glavnem neizpremenjene. ; Na debelo so trgujejo: ruska in bolgarska ; jajca 1650 aK in madžarska 1700 aK ko-j mad. V trgovini na drobno so prodajajo i komad povprečno po 1800 aK. g Zagrebška vinska borza. (3. t. m.) : Do zaključka ni prišlo, ker ni bilo niti bla-1 ga. Za denar so bile nastopne cene: dalmatinsko vino črno, 11 do 12 odst., pariteta ' Sušak, po lit. odst. mal 35, dalmatinsko ; belo 11 odšfr. pariteta Sušak po lit. odst. i mal. 50 — Slovenska vina: Ljuto-mertan beli, mešani 8 odst. 1922, pariteta Središče ali Ormož Din 7; belo, sortirano i 10 odst. 1922 Din 9; belo mešano 10 odst. 1923 par. Središče ali Ormož Din 11; belo I sortirano 12 odst. 1923 Din 14; isto iz leta I 1921 Din 16. Hrvatsko belo 10 do 11 odst. Din 7; belo vršačko 10 odst. ab Vršac Din 6; vršačko črno 11 odst. Din 5.5; belo Okič-Plješevica 9 odst. postavno Jaška Din 7.5. g Produkcija in cene sladkorne pese. . Tovarna sladkorja v Osijeku jo 1. t. m. pri-: čela s sladkorno kampanjo. Vsled pogostega deževja ne bo kvaliteta pese tako i dobra kot lansko leto. Tovarna plačuje i kmetom za meterski stot pese dva in pol ! kilograma surovega sladkorja, t. j. okrog 27.50 dinarjev. Na enem oralu se pridela 120—130 met. stolov pese. Manjši kmetje dobe za met. stot pese do 30 dinarjev. — Poleg tega dobe še producenti gotovo množino pesnih odpadkov in melase. Tovarna i računa, da bo letos pridelala 1.3 milijona met. stotov pes«, iz česar se bo dobilo j 1300 vagonov sladkorja. g Izvoz svilenih kokonov. Iz podatkov kmetijskega ministrstva je razvidno, da : bodemo v tekočem lotu izvozili okrog 300 i tisoč kilogramov svilenih kokonov. LETINA. g Svetovna žetev 1924. Mednarodni po-; ljedelski zavod v Rimu objavlja podatke o rezultatu letošnje svetovne žetve. Iz objavljenih številk je razvidno, da razen ovsa zaostaja letošnja žetev vseh drugih žit za lanskim letom in celo za povprečno žetvijo 1918—1922. — Kar se severne polute tiče je slaba srednja žetev. Na južni poluti so obeta v Argentiniji dobra žetev. V Avstraliji pričakujejo zapadne pokrajine dobro žetev, dočim potrebujejo južno pokrajine dežja. g Stanje mlatve v prvi polovici avgusta je bilo po službenih podatkih med dobrim in zelo dobrim. Računa se, da znaša pri« delek na hektar v meterskih stotih: w Bački : pšenice ozimne 15, jare 13, ječ-meua ozimnega 13, jarega 12, rži ozimna 15. V ljubljanski oblasti: pšenica ozimne 9.64, jare 6.98, ječmena ozimnega 9.08, jarega 9.95, rži ozimne 9.7, jare 8.35 stotov. g Produkcija opija, riža in bombaža * naši državi. Znano je, da se na skrajnem jugu naše države pridelujejo opij, riž in bombaž. Poslednja dva predmeta moramo uvažati v velikih količinah v našo državo. Vendar bi se dala produkcija riža pri nas polagoma dvigniti na tako višino, da bi postal uvoz nepotreben. — Za bombaž naša zemlja ni tako ugodna in za to ni misliti, da bi naša domača produkcija bombaža mogla kdaj kriti domačo potrebo. — Opija se je lani pridelalo 25.000 kg v vrednosti 40 milijonov dinarjev in se je vsa količina prodala v Solun.. — Pridelek riža je znašal 300 vagonov, od katere količine se je celo izvozilo 50 vagonov. — Pridelek bombaža je znašal 112 vagonov srednje kakovosti. g Letina hmelja v Savinjski dolini. Deževno vreme jo večkrat motilo obiranjo poznega hmelja, ki se bliža svojemu koncu. O hmeljski kupčiji ni kaj poročati; kupec in prodajalec čakata na boljše razpoloženje. Malenkostne množine so se kupovale po 7000 do 7500 Din za 100 kg. g Nauk vb e in nudim hmeljarjem. Vse obrati, skrbno sušiti in sortirati, pravilno basati in hraniti; kar letos no gre — ali bi ne šlo v denar, bo pa prihodnje leto šlo. g Pridelek tobaka v Južni Srbiji. Po poročilu kmetijskega ministrstva bo letošnji pridelek tobaka v Južni Srbiji dal 12 tisoč 500 ton (12 milijonov 500 tisoč kg) v, vrednosti poldruge milijarde dinarjev. RAZNO. g Koajerejsko društvo za Štajersko, Konjerejski odsek 2. Kmetijske družbe za Slovenijo, ki se je nstanovil takoj po preobratu, se je s 1. septembrom t. 1. spremenil na podlagi sklopa občnega zbora odseka z dne 27. marca 1.1. v >Konjerejsko društvo za Štajersko«. Tozadevna pravila so potrjena ter vodi tekoče posle društva do prvega rednega občnega zbora dosedanji odbor. Delokrog društva obsega ozemlje mariborsko županije. Sedež društva je začasno Ivanjkovci. g Živinoreja v letu 1924. Iz poročila načelnika Stojkoviča v kmetijskem mini" strstvu posnemamo sledeče stanje nase živinoreje v tem letu: V celi državi je: konj 1 milijon 34.139; goveje živine 3 milijona 869.985 glav (lani 4 milijone 53.115 glav)! prašičev 2 milijona 469.723 (lani 2 milijona 577.704) komadov; ovac 7 milijonom 639.258 glav (lani 7 milijonov 542.110 glav)! koz 1 milijon 730.204 (lani 1 milijon 681.219 glav); perutnine 14 milijonov 195.968 gla* (lani 13 milijonov 153.670). Iz teh podatkov jo razvidno, da se je število živine^ od leta 1923 na 1924 v splošnem povečalo razen pri govedu in prašičih. g Slaba vinska letina v Italiji. Po dosedanji cenitvi bo pridelek vina v ItaUJ« letos dokaj manjši, nego je bil lansko leto. Ceni se, da bo znašal 44 milijonov hektolitrov proti 53 milijonom hektolitrom » minolem letu. X severni in srednji ItaUJ« bo trgatev slabša kakor lani, v provincah Puglia in Calabria bo pa boljša. Stare zaloge so še velike. Nova kmetijska šola. Kmetijsko ministrstvo namerava otvoriti v Topoli nižjo kmetijsko šolo. g Povišanje železniške tarife v Avstriji. Iz dunajskih gospodarskih krogov javljajo, da bo avstrijska vlada s 1. januarjem 1925. 1. zvišala železniške tarife. g Povišanje agia. Po naredbi finančnega ministra se je zvišal agio mesto dosedanjih 1 proti 9 na 1 proti 10. ŽIVINA. g Cene živine, telet in prašičev v Ljubljani. Voli debeli za kilogram žive teže Din 14—14.50, voli rejeni Din 13—13.50, voli za vprego Din 12.75—13.50, krave re-jene Din 10.75—11.75, krave klobasarice Din 8—9.50, telico rejene Din 12—12.75, teleta debela težja živa Din 20—20.50, teleta lažja živa Din 19—19.75; prašiči per-šutarji lahki Din 1925—20, prašiči debeli težji Din 20—20.75, prašiči zaklani 24.50— 26, prašiči za pleme 8—12 tedenski, komad Din 250—275. Zadnji semenj je bil dobro obiskovan, največ je bilo živine od prekupčevalcev, zlasti malih plemenskih krav s teleti brez posebne plemenske vrednosti. Cena jim je bila 3000—5000 Din za komad. Največ živahnosti je bilo v kupčiji z debelimi in re-jenimi voli, ki so bili vsi prodani večinoma za izvoz. Za navadno rejene in delavne vole pa ni bilo posebnega povpraševanja. V splošnem so so obdržale dosedanje cene. Odnehavanje cen pa se čuti zlasti pri plemenskih prašičih, ker se isti tudi za nizke ceno niso mogli vsi prodati. g Nove sejmske pristojbine v Ljubljani. Pri dogonu na ljubljansko sejmišče je od 1. septembra t. 1. plačevati: od konja Din 10, od žrebeta Din 5, od vola Din 10, od bika Din 10, od krave Din 8, od telice Din 8, od telet in drobnico Din 4, prašiči pod 5 mesecev Din 2, prašiči nad 5 mesecev Din 5. g Svinjski trg v Celju. Zadnji svinjski sejem v Celju je bil precej dobro obiskan in kupčija se je vršila kaj živahno. Prodajali so se prašiči 6—7 tednov stari po 225—275 Din, 9—10 tednov stari po 280— 400 Din, 3—4 mesece stari po 450—650 dinarjev, 5—6 mesecev stari po 1000—1300 dinarjev, 10 mesecev po 1500 Din, 1 leto stari po 1600 Din komad. IZVOZ. g Izgledi letošnjega izvoza iz Vojvodine. Po službenem poročilu novosadske Trgovske in obrtniške zbornice so izgledi za letošnji izvoz iz Vojvodine zelo ugodni. Po doslej službeno prejetih podatkih se pričakuje, da bo letošnji vojvodinski izvoz v inozemstvo znašal vrednost okrog 1 milijarde 800 milijonov dinarjev. Zbornica povdarja, da se bo ta znesek dosegel le, ako bo vlada ugodila zahtevam privrednikov. g Naš izvoz lesa. V juliju t. 1. je znašal izvoz stavbenega lesa 11.599 ton (v juniju t; L samo 10.378 ton) v vrednosti 177.5 milijonov dinarjev (v juniju t. 1. za 174.9 milijonov dinarjev). Največ lesa je kupila Italija (za 134.1 milijonov dinarjev), potem Ogrska (za 9.1 milijonov dinarjev) ia Francija (za 6.6 milijonov Din). Lesa za kurjavo je bilo izvoženega v juliju letos 66.500 ton v vrednosti 18.9 milijonov dinarjev in sicer za Ogrsko 9.9 milijonov, v Italijo za 6.9 milijonov in v Švico za 1.4 milijonov dinarjev. g Naš izvoz jajc. Izvoz jajc iz naše države je znašal julija t. 1. 1864 ton (v juniju 1790 ton) v vrednosti 41.6 milijonov dinarjev (v juniju 38.3 miiljonov). Največ jajc je bilo izvoženih v Švico (za 23.9 milijonov), Avstrijo (za 8.9 milijonov) in v Italijo (za 4.5 milijonov dinarjev). g Izvoz zdravilnih rastlin. V letu 1922 smo iz naše države izvozili zdravilnih rastlin v vrednosti 13 milijonov 848.000 dinarjev, v letu 1923 pa že za 33 milijonov 907 tisoč dinarjev. — Zdravilna zelišča nakupuje največ Švica in Amerika. V tem pogledu bi se dalo iz naše države še veliko več izvažati, samo da se ljudstvo na deželi pripravi do tega, da zbira zelišča v večjem obsegu nego dosedaj. RAZNO. g Dinar se zopet dviga, dočim je pod prejšnjo koruptno vlado stalno padal. Na borzi v Curihu je prišel že nad 7 frankov (100 dinarjev). g Anketa za olajšanje vinsko krize. Dne 14. septembra se bo v Belgradu vršila anketa o izvozu naših vin v inozemstvo, ki jo sklicuje kmetijsko ministrstvo. Zborovanju bo prisostvoval tudi prometni minister, od katerega se bo zahtevalo znižanje tovornih pristojbin pri izvozu, kajti za olajšanje vinske krize je najglavnejši cenen prevoz po železnici. g Sadna razstava v Šmartnem ob Paki. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Šmartnem ob Paki priredi v času od 5. do 8. oktobra t. I. sadno razstavo v večjem obsegu. Razstava v kraju, v čijega okolici se v srednjedobrih sadnih letinah pridela nad 100 vagonov najboljšega in najfinejšega sadja je za kupce kakor za prodajalce velikega gospodarskega pomena. Ker je razstava vrhu teLipo«. — Ostanki pod lastno cenol Ujčn s sadnim vrtom naprodaj iz proste roka Hlad v Blagovici poleg velike ceste in farne cerkve. V hiši dobro obiskana trgovina. — Več pove Kari VIDALI v Mengšu na pošti. 5452 Več vinskih sodov od 200-7001 v dobrem stanju in DECIMALKO za težo 1000 kg proda VALENTIN ŠLIBAR, Stob 10, p. Domžale, JSST- GLASBENIM DRUŠTVOM NUDIM imCt TAMP. BERITE in druge instrumente, trza-IKnlDUlltbb iiCe, strune, notni papir itd. po priznano najnižjih cenah. — MINKA' MODIC, Ljubljana, Kopitarjeva ulica itev, 1 (nasproti Jugoslovanske tiskarne), BV IZOBRAZBA DUHA. Mnogo višje kakor telo stoji v očeh dobre matere duša, podoba božja. — Le potom duha se bliža človek svoji popolnosti. Zato naj se vsaka mati zaveda, da z nogo telesa še ni dovršila dolnžosti do svojega otroka. Tudi duševne moči mora gojiti in negovati. Razum, spomin, domišljija in volja zahtevajo od nje prav posebne poznje. Ona mati, ki misli, da se duševni razvoj prične šele v šoli, ali da se začetek duševnega razvoja prepušča le slučaju, ta izgubi pri vzgoji mnogo dragocene leta in sicer ravno tisti čas, ko olrok najlažje sprejema in predelava vnanje vtise. Koliko duševno lenih, razmišljenih razdrapanih in površnih otrok imamo v šoli, ki so postali taki le zato, ker jih je mati zanemarjala v prvih letih. Kakor telo, tako jv-trebuje tudi otrokov duh krepke hrane. Prva taka hrana je spoznavanje vnanjega sveta, ki jo prejema otrok b peterimi čuti. Svojo okolico opazuje; ogleduje, posluša, tiplje, L j. spoznava otrok. Ne more sam vsemu kaj; mati mu pomaga, izpopoljnjuje in dodaja tam, kjer otroku moči odpovedo. Najraje se seznanja otrok s tistimi stvarmi v svoji okolici, ki so mu najbolj všeč in ga najbolj zanimajo. Skrbna mati pa doda tudi take, ki nimajo zanj posebnega zanimanja, a so važno in potrebne zanj. Otrok sicer tega ne ve, a mati z ljubečim očesom gleda v otrokovo prihodnost ter izbira za svojega ljubljenca vse novosti, ki jih otrok mora spoznati ter mu jih na primeren, lahek in zanimiv način pojasni, da otrok niti ne čuti materinega pouka, nego sprejema te novosti nekako igraje. Hvala Bogu, imamo dosti mater, ki čutijo potrebo in dolžnost, da dajo poleg telesne vzgoje tudi mnogo duševne izobrazbe in ne čakajo šele, da s tem delom prično šefc Šola. Take matere so svojemu otroku tudi v poznejših letih voditeljice, svetovalke, prijateljice. — Mnogo pa je tudi takih, ki jim zadošča vsak izgovor, da so odtegnejo temu delu, pa najsi že iz udobnosti, sa-moljubja, prevelike zaposlenosti drugod, ali iz kakega drugega vzroka. Vendar je materina dolžnost, da vzgaja otroka, potem pridejo šele vse druge. Kaj koristi materi, ako udejstvuje povsod drugod, pa najsi tudi kupici bogastvo za prav tega otroka: ako zanemarja njegovo vzgojo, mu škoduje za vse življenje in te škode ne more popraviti nikdar in z nikakim sredstvom. MATERINO SOŽITJE Z OTROKOM. Kadarkoli mati vzgaja in poučuje svojega otroka, okoristi tudi sebe. Ne mislim, da istočasno vzgaja in poučuje tudi sebe, toda z resno skrbjo in resnim delom za otrokovo pravilno razvijanje poišče v svoji notranjosti svoje najboljše moči, potrudi se za resnično lepo in dobro ter s tem vedno bolj in bolj Izpopolnjuje svoj lastni značaj ter postaja vedno boljša in popolnejša v Vsem. Seveda pa mati no sme vzgajati in poučevati svojega otroka po šolskem načinu. Tudi čo bi bila mati res učiteljica, no smo svojo materinsko vzgojo in pouka vršiti tako kakor v šoli. Prava vzgoja in pouk v družinskem krogu je pač ona, ko mati doživlja z otrokom prav vse, kar sprejema novega otrok sam. Zato pa mora mati svojega otroka popolnoma razumeti; vedeti mora kaj in kako otrok misli ter se mora tega njegovega mišljenja popolnoma udeleževati. Pomagati mu mora do novih predstav, vaditi ga v pravilnem razumevanju in mišljenju in ga voditi pri tem tudi k samostojnosti. Vso to pa mora delati neprisiljeno, nc s posebnim poučevanjem, ampak kakor življenje in priložnost sama pri-neseta. Tako pride otrok neopaženo in neprisiljeno do novega znanja in pravilnega razumevanja svojo okolice. Nekatere matere z vednim poučevanjem in vsiljevanjem več škodujejo kakor pa koristijo. Otrok, ki še ni dostopen za resno delo na samem sebi, ampak živi srečno dobo brezskrbno-sti, veselja in igre, postane, ko opazi materine nameno za poučevanje, čmeren in top. Zdi se mu, da se mu godi krivica. Včasih pa ga to navaja tudi k prevzetnosti in žo zelo zgodaj začne s Bitnim prerekanjem in kritikovanjem. Mati se mora tudi ozirati na otrokove zmožnosti in bo vživeti čisto vanje; postati mora s svojim otrokom tudi ona otrok. Paziti mora, ali se razvija otrok hitro ali počasi; pri prvem se lahko nekoliko pohiti z vzgojnim delom, pri drugem pa je treba vzgajati počasi, premišljeno in primerno otrokovemu razvoju. Važno je tudi, da otrokovih zmožnosti ne razvija enostransko. To bi »o zgodilo, če bi gojila ono zmožnost prav posebno, ki je že po naravi bolj razvita, kar se posebno rado zgodi, ker zahteva to mnogo manj truda. Zavzeti se je treba uprav slabejše razvitih zmožnosti in skušati, da se doseže sorazmerje vseh. Otroci, pri katerih se trudi mati, da doseže to pri njih, so trdni in močni v življenju. Drugi pa baš v življenskih križih in težavah odpovedo. — Zato pri vzgoji ni-kuke enostranosti, prekipevanja, predvsem pa nobene nepotrpežljivosti, četudi se otrok ne izkaže zelo nadarjenegal Celotna otrokova duševnost se najbolje razvija, če jo podpira pravilna, enotna in harmonična vzgoja. Prav nič pa se pri tem ne da prisiliti. Bazne »otroške modrosti«, s katerimi se postavljajo nekatere matere, so največkrat znak enostranske vzgoje, ki je na škodo celotnega otrokovega razvoja silila le eno stran v ospredje. Ker pa je ta stran ostala samotna brez vsake trdne opore, se poruši tudi ta in otrok izgubi veselje do vsega. Pametna mati, ki se sicer veseli napredka svojega otreka, a ga dobro pozna do obisH, mu nudi vedno in povsod oporo v svoji notranjosti, ki z njim vred vse doživlja in preizkuša tudi njegove moči, ostane otroku opora, vpdnica in svetovalka vse življenje in tudi spomin nanjo vzdrži olro-ka dobrega in značajnega. STREŽBA BOLNIKOV. Kadar bolnik j6, naj se, če lo mogoča vsede. Ako ne more sam sesti, naj se strežnica nagno čezenj, bolnik se je okleno okoli vratu, strežnica pa se na to zravna in drži tako bolnika toliko časa, da mu kdo drugi za hrbet založi blazin primerno vi. soko. Čo more bolnik sam jesti je zelo pri-merno, da mu postaviš primerno visoko mizico ali pručico na posteljo, jo pregrneš in zavaruješ, da ne padajo drobtine in pa kosci jedi v posteljo, ker bi bolnika tiščalo, Če je bolnik toliko slab, da ne more sam jesti in tudi ne vstati in sesti, ga moraš pitati. Pregrni mu pod brado prtič, da ne pol i ješ rjuho in odeje. Vzemi srednjo ali vsaj ne preveliko žlico, zajmi, a ne prepolno, počakaj, da so pohladi in potem varno zlij v usta. Nato počakaj, da mirno použije in šele potem mu daj drugič, da ne j6 preveč hlastno. Kadar tak slaboten bolnik pije, ga preloži na stran, ako pa ne moro tudi tega, kupi v trgovini s porcelanom lonček z rilčkom, ki je nalašč za bolnike. Zdravila naj dobiva bolnik točno po zdravnikovem navodilu: ob pravem času in pravilno množino. Tekoča zdravila vlij, ko si stcklenico dobro stresla, v žlico, privzdigni bolniku nekoliko glavo in mu daj v usta. Pilule zaužije bolnik s požirkom vode. Prašek stresi v nekoliko vode, pomešaj in daj bolniku spiti. Če je prašek v oblatu, naj ga bolnik vzame s požirkom vodo. Ako moraš bolniku, ki leži v omotici, dati zdravilo, vlij v žlico in potegni z njo nalahno preko bolnikovih ustnic, nakar jih bolnik navadno odpre, vlij mu zdravilo v usta in bolnik ga polem nevede požre. Vselej pa, preden daš bolniku zdravilo, so moraš dobro prepričati, če je pravo. Bolniku samemu pa praviloma nikoli ne puščaj zdravil, ker bi jih ne jemal redno in pravilno. KUPIM VSAKO MNOŽINO FIŽOLA (iibničana in prepeliČarja). — Ponudbe z nav«jbo cene banko postaja na I. TOMC, MORAVČE. Dražba BARAKE 48 m doljre, 9 m široke, kriSe s cementno opeko in ENE KRAVE pinegavske (bohinjske) pasme se vrši v ponedeljek, dne 15. sepicinbra Iv« v državnem žrebetiSču Brdo nad Kranjem, ob 3, (15.) url popoldne. — Izklicna cena za barako^ tisoč dinarjev, za kravo pa 5.000 Din. — Zdrahi ima plačati pole?? kupnine 2% takso, 2% pr'sJ*ve* za ubožni sklad in pa stroške objave dri«* časopisih. Državna žrebčarna S"io. Hmeljarji! Proda se 1-2 vagona letošnjih, nebeljenih H ME-LOVK. Ponudbe z navedbo cene na M. Dobrovoff in A. Kranjc, lesna trgovina, VERD pri Vrtuu"' Matej Stražar ^HSMS kakor vsakovrstne lcravine, pitlinge, teletuie, in črne, vsakovrst. boks usnje, kot vse vrste goruj dele (Oberteile), kopita in V» ievliar. Potrebščin* □DDHnESin[7ČERflD m_ FRANC LISZT IN GOSPODA. Skladatelj Llszt v občevanju s pleme-nitaši in bogatini ni bil posebno vljuden. Prav posebno osorno je pa odgovoril nekoč francoskemu kralju Ludoviku Filipu (1830—1848). Kralj se je bil Lisztu zato zameril, ker je vzel nekaterim zrav zaslužnim glasbenikom penzije. Dočim je igral Liszt po vseh evropskih dvorih, z največjim uspehom, se je pariškega dvora skrbno ogibal. Na neki razstavi klavirjev je bil pa navzoč tudi Ludovik Filip in je slišal, kako čudovito lepo nekdo igra. Bil je Liszt. In kljub temu, da ga umetnik ni maral, je stopil kralj vseeno k njemu in se je začel z njim zgovarjati. Rekel mu je: »Ali se še spomnite, kako ste kot majhen deček igrali v naši hiši, ko sem bil šo vojvoda orleanski? Koliko se je od ts.Vrat že spremenilo!« »Pa ne na boljše<, je odvrnil Liszt in 6e obrnil proč. Krr^J bil tako jezen, da se |e takoj peljd dcmt// >n je čr'al umetnika iz seznama »časten !egije«, v katero je bil predlagan. KAKO VISOKO „Zakal n??« . , , , , clje na Mt. Everest. V velikih čredah gre i , Ma^Ja Goreč m vedel takoj pravega ta ovca do 5200 metrov in še čez. Povsod I °d?,ovora- Strastna rdečica je šinila preko so videli ptice selivke in prav verjetno je, * decko^a obraza. da gredo čez najvišja gorovja sveta. Ce so > ,Ker 80 neuninl' ker 80 Udobni! Ma- Ea na onih visokih azijskih planotah na Ti-etu ln Pamirju tudi močvirja, jim ne manjka prebivalcev, divja gos in kragulj gnezdita v višinah 4200 metrov in čez. Isto opazimo pri vodnih pticah, ki so doma ob gorskih potokih; gredo do 4800 metrov, do meje ledenikov. Majhne lepe ptičke je jrečal Kingston v višini 5940 metrov. Nekatere gredo tudi višje, a ne za stalno. Njih bivanje v velikih višinah je odvisno od hrane, ln če te ni, tudi ptice ne gredo gor. Včasih Be pri viharjih zatečejo kam ali pa krožijo okoli kakšnega vrha, da vidijo, kje so. Dobili eo.jih še v višini 6700 do 7000 metrov. , Kakor se vidi, velika višin« za ptice ni no- j fiAf„Mftv,,vl fiftnK1 bena zapreka. Najzanimivejši slučaj pripo- ! SALOMONOVA SODBA. V6duje Norton, voditelj angleške ekspedi-cije na goro Everest. V višini 8200 metrov, Bamo dobrih 600 metrov pod vrhom najvišje gore sveta, je videl kavko, ki ;e veselo skakljala okoli njega in ga začudena gledala. Ceš, kaj p« delaš tukaj v tej divjoti? Tudi druge živali gredo zelo visoko. Do 4200 metrov gre martinček, pod kamni dobiš vse polno govnobrbcev in cele kolonije mravelj, vse so dobili v višini 4800 metrov. Ose so zelo trdne, živijo pa le malo Jasa. Več vrst metuljev gre do 5300 mehov, neke kobilicam podobne žuželke pa do 6900 metrov. Pijavko, živo, je našel Kingston pod kamnom zamrznjenega potoka, 5000 metrov visoko. V tolmunih in kotanjah visokih tibetskih planot je vse pol-110 rib, in zastonj se vprašuješ, kje dobiva-(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj I) Jo hrano. Rastlinstvo gre splošno do 5500 metrov, živalstvo pa malo više. Saj so dobili v višini 8700 metrov tudi še majhne črne pajke, skrite pod kamni, kjer je veter odnesel sneg. V anekdoti «0vira ločitva zakona« S 2. zvezku Zgodov. anekdot str. 68 beremo o sodniku Berlier-u. Tovariš z dežele ga je vprašal nekoč za svet; napravil je tako, kakor mu je Berlier svetoval in se mu je izborno bneslo. . Gozdar je šel v gozd in je presenetil tri divje lovce, ld so ravno smo devali iz kože. Hitro bo zbežali, puške pa bo tam pustil. Gozdar jih ni dobro spoznal, sumil pa je, kdo so in jih je naznanil. Seveda so tajili in pušk tudi niso hoteli poznati. Sodnik je razpravo prekinil in je šel k Ber-lieru. Drugi dan jih je spet poklical in jih je spraševal. Spet nič. Slednjič reče čisto mirno: «No, sedaj vidim, da niste bili vi trije. Vzemite vsak svojo puško pa pojdite domov.« In res so segli po puškah, Sedaj je bilo zasliševanje precej lažjo, vladala dečka. Matija je ostal miren in nežen. »Henrik, sami so se ponudili. Tak Je običaj v vasi. Ce to odklonimo, jih silno razžalimo.« »In oni? Ali niso razžalili mojega očeta? Prosil sem, moledoval sem, Matija, naj mi verjamejo, a niso se zganili. Ne trpim* Matija, ne trpim, da bi nosili mojo mater.« »Poslušaj me Henrik! Poglej, skedenj bomo zgradili in hlev tudi. To ui težko. Začeli bomo zopet gospodariti. Tudi to ni tež-ko. Vse to se da narediti, če je le malo denarja in smo pridni. Toda Henrik — ljudje, ljudje! Tudi ti se morajo naučiti, da bodo prijazni z nami. To je glavno, Henrik! To' je bolj važno, kot pa da zopet obnovimo gospodarstvo. Poglej, jaz sem bil prej tako rev^n. Komaj sem imel nedeljske hlače. Toda doma sem bil, dom sem imel. To pa zato, ker so mi bili ljudje naklonjeni. Tvoj oče, Henrik, ni imel takega doma.< 'Hočeš tudi ti zmerjati mojega očeta, Matija?« »Ne jokaj, Henrik! Hočem samo b ten boj govoriti, ker si že velik, pameten člo< vek. Poglej, jaz pravim, baš to je bila ne< sreča za tvojega očeta, da ni shajal z ljudmi iz vasi. Ne rečem, da je bil on kriv. Samo pravim, da je bila to njegova nesreča. Saj vidiš, vedno ni mogel biti sam, v mestu se tudi ni mogel voziti, no, bi) Je slabe volje in šel je k Preku, in to je bila njegova poguba.« Deček je liho plakal. Gore c ga Je objel. / SHenrlk, ti si tako navezan na liišd, Potrebno je, Henrik, da imamo dobre prijatelje v vasi. Preneroden sem, da bi ti mo* gel popisati, kako si mislim. .Toda to vem.1 mi potrebujemo ljudi, četudi jih ne potreb bujemo. Moramo sprejeti, Henrik!« »Tedaj — tedaj jim povej, naj nosijo mater, ti si bolj pameten, ti moraš vedeti.< V istem trenutku so se odprla vrata! in Magdalena Naglič je planila v sobo. Njene rjave oči so bilo polne solz. Glaa ji je trepetal, ko je rekla: »Matija, rekla jo — naši Marti Je rekla —■ Vi Vi ete VI ste poljubili našo mater!« »Lena! Kaj ti pade v glavol Kdo je kel to?« je zavpil Goreo. 7 »Kdo je rekel to, Lena?« Je mrmral; Henrik. v ? 1 »Perškova dekla, tukaj Je Marti J«, rekla — slišala sem!« v Matija je planil iz sobe prtrfi kuhinji,-Mlada dekla Je stala in klepetala pri drugL »Ženska, nesrečnica, kaj si rekla? .Te* mu otroku? Temu otroku?« Dekla je prebledela in zbežala V kot) »Kaj je? Kaj je? Jezus! Udariti me hoK če!« »Kaj si rekla o metii in 6 mrtvi gospfl Naglič — dekle?« Goreč, ki ji je sledil, stopi grozeče ] njo. »Ničesar, nisem rekla,' sa rekla eem Jezus Mtk S* Udaril jo je po licu. >Priznaj, ženska, ali —< >0 Bog, o Bog, pustite I« »Kaj si rekla, hočem vedeti 1« Zopet je grozeče dvignil pest. »Samo ponovila sem, gospod je rekel, gospa, cela vas. Ne morem pomagati — 1« »Cela vas? Veni Povej svojemu gospodarju, če se bo še kdo prikazal a Bukovja, bom pse naščuval nanj k * Čez dolgo časa, ko se jp nekoliko pomiril, je reke! Goreč: »Ni bilo prav, Henriki Neumna ženska ponavlja samo to, kar govore ljudje. Toda Henrik, ti imaš prav, tvoje matere ne smejo nositi. Prehudobni sok * • * Na Bukovju se je začelo novo življenj j. Matija Goreč je opustil posel cunjarja, postal je upravitelj Bukovja. Kmetje v vasi so se smejali. Cunjar, pa kmet, to je vendar smešno. Kmetu je treba razuma, pa še več denarja. In obojega Matija Goreč nima. Vsaj pravega razuma ne. O denarju pa sploh ni govora. Brivec je naredil sramotilno pesem na Gorca. Ta pesem je vsem v vasi zelo ugajala in še celo otroci so se je naučili napamet. Našel se jč tudi umetnik, ki 'e pesom uglas-bil, tako, da so pesem lahko tudi peli ln žvižgali. Pesnik je postal popularen in vsi so ga smatrali za dovtipnega človeka, ki ima bolj bistro glavo kot drugi ljudje — Vsled prizadevanja učiteljevega je bil imenovan Matija Goreč za postavnega varuha obeh otrok, Henrika in Magdalene Nagli*. Mnogo govorjenja je šlo po vasi, ko se je izvedelo, da jo kupil Goreč za Henrika Nagliča posestvo. Posestvo je bilo cenjeno, ne mnogo višje kot so znašali skupni dolgovi, katere je prevzel Naglič, Magdalena je dobila izplačano malo vsoto. »Kadar nam bo šlo bolje, Lena«, je rekel Matija, »boš dobila prostovoljno izplačano kolikor bomo mogli. Za sedaj pa ne smemo posestva preveč obremenjevati, sicer ga ne bo moglo obdržali I« Deklica ni o tem ničesar razumela; bila je vesela, da je lahko ostala v očetovi hiši. V tem času se je zgodilo, da je bil Jan ček zopet tepen. Prišlo je tako: Nekemu fantalinu, ki mu je zapel sramotilno pesem o Gorcu, je jezno in zmagoslavno zakričal, da ima Goreč več denarja kot vsa »lopovska sodrga« vaščanov, ima 10 ali celo 100 tisoč tolarjev, in tega ni nihče vedel. Ko so se pa fantalini smejali, jih je jezikavo vprašal, kako bi bilo mogoče tako »sigurno in lahko« plačati dolgove Preku in mlinarju, če ne bi dal denarja Matija. Saj sicer nihče ničesar ne posodi. Ta cestni razgovor je imel troje posledic: Matija Goreč je moral plačati dohodninski in občinski davek; v vasi je nastala nova, mogoče sploh največja senzacija; in Janček je bil tepen. Spodaj v vasi pa so pripovedovali tri dni pozneje romantično pravljico. Nekje — kraja ni nihče vedel natanko — je živela neka stara zelo skopa žena, ki je vse svoji življenje varčevala in všila v volneno spodnje krilo veliko množino papirnatega denarja. Nihče ni ničesar vedel o dragoce.u podlagi starega krila, ki ga je ž~na vedno nosila na sebi, še celo lastni otroci ne. Nekega dne je žena nenadoma umrla vsled srčne kapi. Krilo je bilo z drugimi malc-vrednimi stvarmi prodano nekemu cunjar-ju in ostalo si vsak sam lahko misli. cJUGOMETALIJA«, r. z. z o. z. Splošna kovinska industrija v Ljubljani. Kdor je videl na Velesejmu razstavljene predmete te naše domače zadruge, mora priznati, da je ta tvrdka na letošnjem Velesejmu res svoje mesto častno zastopala. Posebno zanimanje so vzbudili bakreni kotli za žganje-kuho najrazličnejših vrst in drugi bakreni izdelki, kateri so se doslej uvažali iz inozemstva. Ta tvrdka predstavlja sedaj največjo kotlarno v Jugoslaviji ter je tudi glede solidnosti svojih izdelkov splošno znana. V ostalem izvršuje še razna kleparska, ključavničarska, kovinostiskarska, vodo-vodno-inštalacijska dela. Je tudi edina domača tvrdka za vpeljavo in popravila centralne kurjave, sušilnice itd. Upati je, da bo tvrdka tekom tega leta še izpopolnila svoj obrat, tako da bomo tudi na tej važni gospodarski panogi popolnoma neodvisni od inozemstva. Trgovina Mariia Rnnell, Ljubica SV. PETRA C. 26 — nasproti hotela TRATNIK priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga, kot: ŠTOFA, CAJGA, BAR-HANTA, bele, modre in rjave KOTENiNE, blaga za rjuhe, CVILHA, fine RUTE in šerpe, VOLNE in raznovrstne nogavice. VELIKA IZBIRA BLAGA! CENE NIZKE I NAZNANILOI Cenj. obCinstvu naznanjam, da sem prevzel od f». M. Kramar trgovino pri »VAVKNU« v Cerkljah ter imam stalno na zalogi SUKNO za moške tn ženske obleke, svilene RUTE, klobuke, dežnike ter raznovrstno ŠPECERIJO in emailirano POSODO po najnižjih dnevnih cenah. — Postrežba točna in solidna. — OSTANKI pod lastno ceno! Za obilen obisk se priporoča A. Radanovič, trgovec. PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! TUDI LETOS KUPUJE TVRDKA R. LUCKMANN v Ljubliani AHACLJEVA CESTA 10 (preje Martinova cesta) vse vrste ZDRAVILNIH ZELIŠČ, CVETJA in KORENIN. Ker plačujem letos izredno visoke cene posebno za češminjevo koreninsko lubje, naj se obrne vsak, ki si želi postranskega zaslužka z nabiranjem zdravilnih zelišč na naslovno tvrdko za potrebna navodila. 5356 POZOR! POZORI ZIMA! Predno nekaj kupiš, oglej si modno in manufak-turno trgovino ,Pod VclDom', Lf idrijan® Stari trgr Stev. 3. Osobito opozarjamo sL občinstvo na naše RUS- in SATEN-ODEJE (kovtre), — KOČE za postelje -konjske koče — pliš in žamet za ženske jopice io obleke. — Velika izbira raznih zimskih otroških, volnenih in barhent OBLEKC POSTREŽBA strogo solidna. - CENE STALNE. '»Domoljub »KAZNOVAN! UBOJ« je izšel kot celotna povest v ravnokar natisnjenem 2. snopiču »Domoljubove« knjižnice. Dobiva se v prodajalni KTD (H. Ničman) za ceno 6 Din, po pošti 50 par več. K'!or naroči skupaj 10 izvodov, dobi en izvod za nameček. Preprodajalci dobe poseben popust pj dogBvoru. Ker ja cena tej mični, pa zelo poučn'. povesti tako nizka, je upanje upravičeno, da si to knjižico omisli vsaka naša hiša in vsako naše društvo. Kje je hribolazec? ISčE se pošlena, krščanska, nad 40 let stara SLUŽKINJA. Oskrba in plača dobra. Ponudbe oa upravo »Domoljuba« pod iitvilko S361. Mizarski učenec pošten In priden, se sprejme takoj pri IVANU OKORN, splošno mizarstvo v Skoiji Loki. FRANC BALON nova trgovina v Borovnici! Naznanjam slav. občinstvu, da sem odprl dne 10 septembra TROOVINO s Specerijo, manuiakturo in železarno, USNJEM in raznovrstnim blagom po zelo nizkih cenah! — Pridite in prepričajte se za UGODEN NAKUPI SUKNO kamgarn in Sevjot za tnožke in ženske obleke, belo, pisano in ru-javo platno, ce/ir.bla-čevino, tiskanino in razno manufakturo, kupite najceneje in v velikanski izbiri v novo urejeni la pre-Eidani veletrgovini R. Starmeckt, Celje, it. 332. — Ilustrova-ni cenik za čevlje, klobuke, obleko, pe- —-- rilo, odeje, lasoatrlž- uike, britve in tisočo Irugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj I Vzorce proti odSkod-ninil Trgovci engros cenel Pri nakupu zase in ra družino se Vam priporoča staro, domače podjetje s samo češkim blagom, tvrdka v ljubljani prS Cešralficu Llngarjeva ulica. «trBao nnit»n« i Sukno za moške suknje, štof, kamgarn. Sukno za ženske plašče (mantlne), velur, pliš in žamet Novost! v volnenem in porhantnem blagu. - Ogrinjalke kocke, svilnate, plišaste ln žametne, volnene rute in Serpe. Posteljne garniture, odeje domačega izdelka. Konjski koci, plahte itd. — Vse po znatno znižani cenil Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po na;ugc±iejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vjakega odbitka. Svofe prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad K 175,000.000. N K M ATA A?A AWA AfA jRa &A AfA A^k ATA J&A M M H ZOPER SLABOKRVNOST, SLABO PREBAVO, BLEDICO in OSLABELOST vsako vrste vživnjo odrastli in otroci z najboljšim uspehom «AROMA-TICNO 2ELEZNAT0 TINKTURO«, izdelek lekarne na Vrhniki. Izvrsten okus, ne kvari zob, prekaša vsako želcznnlo vino. Številne zalivale na razpolago! Polliterske steklenice po 20 Din. Razpošilja no pošti po 8, 6, 8 in 12 steklenic samo lekarna HOČEVAR na VRHNIKI. 4331 NajlsolJšI — nalcenejSi šivalni stroji = EKCELLA = za rodbinsko, čevljarsko In krojaSko obrt. Oglejte si zalogo pri tt. ]. GOREČ p.ilnCa Ljubljanske Kreditne banke. Mlin in žaga naprodaj na veliki, stalni vodi, _ kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna. Jez naraven. Mlin je s o pari kamnov in s lope. Vse v najboljšem stanju. - Naslov se izve pri upravi »Domoljuba« pod štev. 5234. Ceneno £eško perje! En kg sivega opuljenega perja Din 70, na pol belo Din 00, belo Din 100, boljše Din 120 in 150., mehko, jak puh. 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. - Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od Din 300 nnprej, poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in r.evšeče vzame nazaj. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL - LOBEZ štev. 159 kod PILZNA, češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. Od strokovnjakov je pripoznano, da |e SPLITSKI cement znamka »Salona« NAJBOLJŠI I Tovarn« daj« M istega polno garancijo. — Dobit« ga po najnižji ceni pri J. MENART, trgovec, Domžale. »sv fr? 55 MERAKL barve, črnila, lahe. Kil. emolie. topite tn zajamčeno Cisti llrneZ naiboljše kakovosti nudi MDNC MNKL Ljubiiana centrala Noti sad skladišče £ M iriDor lr ,,„uiužuica Jjl Tovarne S Ljubljana - Medvode. Reja KRAV se izplača le, če so Mre mlekarice Vsestranske slcuSnje pa «o pokazale, da so najboljše mlckarice tiste, ki jim redno polagaš mm tropine, ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanenc tropine dobiš najceneje naravnost iz tovarne Zaisref m Ko, Brifei pri Krairu. J9S> Oddajajo se v vrečah po 50 kg. "*JC FRANC ERJAVEC' »PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z železnino, LJUBLJANA fi Va!vazorj«v trg Itev. 7, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne žclcz-nine ter tndi prvovrstni dalmatinski »PORTLAND CEMENT« po nizki ceni. Zobotehnik JOŽEF ŽIBERT KAMNIK — ordinira od 8 do 12 in od 2 do \ v nedeljah in praznikih od 9 do 11 dopoldne. "MEHBMBBHBBMHHBBHBBBBKMHKagjg- Našim rodbina m priporočamo našo pravo domnCo Kolinsko = cil«:os,Ij izvrsten pr datek za kavo. Nova HIŠA z gospodarskim poslopjem in zemljiščem okoli 11 johov v bliž. Smnr-jetskih toplic na Dolenjskem naprodaj. — Kupni pogoji se zvedo pri prodajalcu JAN. CRTALIC, posest., Brezje 8, pošta St. Jernej na Dolenjskem. Volneno in perilno blago lcukor tudi vse vrste manulnkturnega blaga dobite v veliki izbiri ia po ugodnih cenah j.ri tvrdki R. Miklauc Ljubljana Lingnrjovn ulica - Medena ulica • Pred Skotijo. Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo/ naiboliil ilvelm atroil tn kolesa ^iritffllfS* za rodbinsko in obrtno llillta rabo vedno v zalogi edino pri JOSlp PClCSlltC IfUilUana. ob vod' blUu PreS«novcq8 spomenik«, htotnm ootreb&Cine sa tlvitlc, liroiac«, fcvljorjc in sedlar,« Galantopls In vse drobno biono. Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani premog iz slovenskih premogovnikov, vseh kakovosti, v cclih vagonih po originalnih ccnah premogovnikov za domafo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čcSltoslovajkf ia angl. KOKS za livarn«-ia domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikctc. Naslov: Prometni zavod za premog, g d. d. v Lfubl|anl, Miklošičeva cesta 15IL mmmmammmmmmamammm ~ Na|ccnc|še strešno Kritje! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 preje VIDIC-KNEZ tovarno na Viču in Brdu nudijo v poljubni rnnoiini, taKoj dobavno, najboliš« preizkušene modele strešnikov, t eno ali dvema za reznina, kakor tudi bobrovcev (biber) ln zidno opeko m Na željo se pošlje tabo] popis ln ponudbal Zadružna gospodarska banka d. d Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.; Gospobanka Ra{«u. postnega ureda»Slovenijo v lastni palači (vlg d vis hotela „Union"). R»«un postnega čekovnega matla v Zagrebu it. 39.080 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno mod K Oo.ooo.oco--, viogie nad K ©00,000.000—• Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lorabardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbujo vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanja ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. "®J izdaja konzorcij »Domoljuba«, 1* Odgovorni prednik Anton Svinik v Ljubljani, Tiska Jogoslovanska tisk*«*