UR F: PRIMORSKI DNEVNIK Naj živi 29. november dan ljudske revolucije! glasblo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Uto VI - Štovr 97fl flAA1\ Poštnina plačana v gotovini olcVi z/u UOOl) SneriMon* in abbon. post. I. gr. TRST, sreda 29. novembra 1950 Cena 15 lir 29. november dan ljudske revolucije 00f?“es Praznujemo vsi ju- Pna,v1 narodi naš velik sfdmo obletnico dru- to9aobf^±nlaAVN^ *» Pe~ daviiietnio? Pr°3lasttve Jugo-remlr,Za taderativno ljudsko SSSSSTdan naše lmsk* •eŽ'ii^Vembra 1942 leta so se tali, v osvobojenem. Bihču Q0!:ln,-aVU!ki vseh narodov Ju- . - -‘4ai * Thft.t . d. U( federativne Jugoslavije AVNOJ ustanovil itiM .brune državne organe, r° in^Hmi tudi Komite na- Je, i* Csvc>boditve Jugoslavi-^ Prevzel funkcijo zn- k-edn-mde- AVN°J ie tedaj Siteu aI začasno ustavno ure- iuuw .noye jugoslovanske dr-tlcJt ln prepovedal begun-skvp- kralju vrnitev v Jugo- ^ato označujemo ta ■ m yv0 Pred sedmimi leti kot nove Jugoslavije. r^gbpvstumsle bil AVNOJ Sat ipn z novimi člani in lhiri,Čd!s‘ 0Pil m-sto Začasni hT,i ci skupščini 10. novem-%' ba prvih resnično svobod-Oosln -a!l Pa s0 narodi ju-toda.lie izvolili svojo nsta-if(a ld° skupščino, ki je spre-'•roni .o ljudsko ustavo ir> \i,, la Jugoslavijo za fede-,«o ljudsko republiko Ko ustava v veljavo, je o," vrhovni predstavniški ^jbdska skupščina FLR \ ? Lvlje: to se je zgodilo ■tfjjbnjnji dan leta 1945. . Praznujejo danes na-'k,, Jugoslavije svoj veliki .“j n j Nai naved mo le ne-^ar^ lkov iz poročil, ki jih 2arf°„razpolago: «o 0r"n dnevi tega meseca ? nr.,.!ldeai v vsej Jugoslaviji č boljo vsega de- ]lki i?" ljudstva, da svoj veji. .paznik ljudske revoluci-. o. --------------- • z moini no.vember, dočakajo v ’t'ekr^nimi obvežami. .a7riO'‘ * tli b&o0l?ariie S(i Je l države, oboga-jugoslovanske ^arTie in okrepilo go- preneslo 2|i a,^s^° moč države. Kolek-t*'li Zt,oizv<>dnji strojev so »^b6]!fnk^ v^pre- *>\>č mesecev borbe Zbi*nnlu Proizvodnje novih Zhnnž^ist m m ' « ljud: ' Lito: ■iteto r* « 2fr,°ieu «lvo-Lola Ri- . tfbdsčva so izpreme-2 , *A&oštror strni, itostroja. povečali tvomice težkih Sr, V r> , pi ’hhrJž ezniku, usposobili tn^ričniu0 boromne tvomice |0^‘‘ J1 strojev «Rade Kon-teT. izrr.?ll komplicirane na-^hit^Polrnli so z zaupanjem tvomice vagonov in lokomotiv «D juro Djakovičv in oborožili z odločnostjo vrtalce nafte, in rudarje. V tem razdobju odločnih borb z najrazličnejšimi težavami so delovni ljudje izpolnili svoje naloge iz plana in preko plana. V gradnji strojev, je bilo predvideno mnogo več strojev kot preteklo leto. Rudarji so izkopali 7,3 odst. več premoga kot lani, proizvedK so 4500 ton več svinca, 4700 ton več bakra. Livarji so vlili 10,29 odst. več surovega železa, a jekla za 7,77 odst. več kot lani. Železničarji se borijo za zadnje procente iz petletnega plana. Novatorji — inženirji in tehniki so zgradili nove naprave, ■pomagali so, da se osvojijo novi proizvodi ter da se jugoslovanski uvoz nekaterih strojev znatno zmanjša. Približevanje 29. novembra — dneva ljudske revolucije — je še bolj okrepilo tekmovalno mrzlico in v jugoslovanske tvomice, rudnike ter gradbišča vnesel željo, da se čim-prej pride v zadnje leto borbe za petletko. Kako pa praznujemo današnji praznik ljudske revolucije mi; tržaški, goriški, beneški in kanalski Slovenci, ki smo ostali izven krivičnih meja naše svobodne domovine? Mi praznujemo ta dan v veselju nad uspehi delovnega ljudstva nove Jugoslavije, ki si kljub vsem zaprekam z vzhoda in zahoda zmagovito gradi socializem. Predvsem pa praznujemo današnji dan v znaku borbe za izpolnitev tistih nalog, ki jih je označila pred tremi dnevi resolucija naše Komunistične partije: Mi praznujemo ta dan v znaku borbe za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočili tukajšnjemu prebivalstvu, _ da samo odloča o svoji bodočnosti ter da s tem_ prispeva k sporazumni rešitvi vseh spornih vprašanj med narodi obeh sosednih držav Jugoslavije in Italije. 29. november praznujemo v Trstu z odločnim razkrinkavanjem izdajalske politike Sovjetske zveze in Kominforma, praznujemo gai z obnavljanjem razrednih sindikatov, s krepitvijo slovansko - italijanskega bratstva, z borbo proti itaUjdnski šovinistični in imperialistični ostali reakciji za pravilno in demokratično rešitev tržaškega vprašanja. Ta dan praznujemo tržaški Slovenci z borbo za našo narodnostno enakopravnost z borbo proti zatiranju naših pravic na šolskem, jezikovnem, kulturnem, političnem \n gospodarskem področju; z borbo Za demokratizacijo javne uprave, za odpravo brezposelnosti, za zaščito našega kmeta in za splošno obnovo in poživitev vsega našega aospo- darstvd. Skratka: naš veliki praznik praznujemo z borbo, da bi čimprej dosegli tiste pridobitve, ki smo si jih priborili v krvavi narodno-osvobodilni-vojni, da bi mogli čimprej tako Lot naši bratje v sPobodni domovini — tudi na naših tleh graditi svojemu ljudstvu boljšo bodočnost. Zato kličemo: Naj živ i 29. november, dan ljudske revolucije! JuosslBuanshi Darom praznujejo dan ljudske revolucije Dosedanji uspehi narodov Jugoslavije so ponovno jamstvo, da bodo kljub vsem oviram uspešno zaključili svoj veliki boj za izgradnjo socializma - Svečana akademija v Beogradu in v drugih mestih BEOGRAD, 28. — Ob dnevu republike —- 29. novembra — objavlja beograjski tisk obširne planike, v katerih poroča o uspehih jugoslovanskih narodov pri izgradnji domovine. «Borlba» poudarja v svojem uvodniku, da predstavljajo letošnji uspehi jugoslovanskih marodtov ?e eno jamstvo, da bodo jugoslovanski narodi kljub vsem oviram uspešno dokončali svojo veliko borbo za izgradnjo socializma. List poudarja, da je v tem letu močno narastlo jugoslovansko gospodarstvo. Delovni kolektivi strojne industrije so letos izdelali za milijarde dinarjev več strojev in naprav kakor lansko leto. Ravno tako so razni rudniki presegli lansko proizvodnjo v veliki meri. Razen novih železniških prog je letošnji največji uspeh izročitev prometu velike avtomobilske ceste Beograd-Zagreb. To so najvažnejši uspehi, toda vsak dan dosega vedlno več podjetij s tekmovanjem na čast dneva ljudske revolucije velike uspehe. Vsi ti uspeh; pa ne bi bili mogoči brez revolucionarnih rezultatov, ki so jih jugoslovar.'-ski narod; reč general Mac Arthur sporočil v Washington, da ne more ničesar reči o izidu spopada, ker ne ve in niti ne more vedeti, ali se bo prihodnje dni povečal oboroženi poseg kitaj; ske vojske. Dobro obveščeni vojaški krogi pa trdijo, da je poleg tega Mac Arthur sporočil vladi v Washingtonu ter OZN, da y najkrajšem času ne bo mogel več zagotoviti uspeha sil, ki so pod njegovim poveljstvom, če ne bodo dovolili bombardirati zbiranja kitajskih čet v Mandžuriji. Po sestanku s senatno komisijo za zunanje zadeve je Ache-son imel posebni sestanek za zaprtimi vrati s nodobno komisijo v predstavniški zbornici. Komisijama je Acheson poudaril, da zahteva kitajski poseg na Koreji odločen korak. Po sestanku je podpredsednik komisije James Richard izjavil, da so člani komisije in državni tajnik posvetili pozornost predvsem resnemu razvoju na Koreji zaradi posega kitajskih čet. Sam Acheson ni hotel, dati nobene izjave po sestanku. Predsednik Truman se je udeležil izredne seje državnega sveta za varnost. Na seji so bili tudi načelniki glavnih šta bov m strokovnjaki ministr-stva za zadeve Daljnega vzho-da Ho konferenci o kateri niso izdal; poročila pa je načelnik splošnega glavnega štaba general Omar Bradley imel sestanek a Trumanom in ga podrobno obvestil o zadnjih razvojih dogodkov na Koreji. Ob 8. zvečer je Truman sklical sejo vlade. V. Washingtonu mislijo, da bodo vprašanje kitajskega posega na Koreji lahko predložili glavni skupščini OZN, če se Varnostni svet ne bi izrekel zaradi nasprotstva Sovjetske zveze. Republikanski senator Styles .5*®es je sinoči izjavil, da je slišal govorico, češ da bo sedanji načelnik splošnega glav-nega_ štaba general Bradley zamenjal Mac Arthurja, vrhov-nega poveljnika na Daljnem vzhodu. Bridges je dejal, da bi bila to ((nepopravljiva napaka«. V Londonu pravijo, da je Mac Arthur zaprosil OZN že 12. oktobra dovoljenje, da bi nastopil tudi v Mand*uriji. Mislijo, da bo to zahtevo Mac Arthur na vsak način obnovil te dni v zvezi s položajem na fronti. Poudarjajo pa, da bo po vsej verjetnosti dobra večina delegatov sledila angleškemu nastopu proti predlogom Mac Arthurja Združenim narodom. Današnje poročilo generala Mac Arthurja so v Londonu sprejeli z veliko resnotjo. Nobenega dvoma ni, da bo deba- ta o zunanji politiki, ki se bo začela jutri v spodnji zbornici in bo trajala dva dr.i, v zvezi s tem poročilom. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov, sodi Bevin, da bi bilo treba v najkrajšem času storiti vse mogoče za reševanje korejskega spora na diplomatski način. V Londonu sedaj še bolj kritizirajo Mac Arthurja. Splošno mnenje, ki predvladuje v londonskih političnih krogih, je, da so vsa dejanja, ki jih je on podvzel zadnje dni, kompromitirala vse možnosti — pa naj so bile te še tako majhne — da bi začeli pogajanja z LR Kitajsko. Čeprav v Washir.gtonu ni bilo mogoče dobiti uradne potrditve, je skorajda gotovo, da Mac Arthurjeva zahteva, naj mu dovolijo bombardirati Mandžurijo, ni bila poslana OZN, kakor t0 trdijo v Londonu in drugod, pač pa načelnikom glavnega štaba oboroženih sil ZDA. V zadnjih urah se je položaj na korejski fronti stalno slabšal. Boji se ne vršijo več zato, da bi sile OZN ohranile postojanke, na katerih je bila zlomljena Mac Arthurjeva o-fenziva, morda se bojii ne vrše niti več za usfvaritev črte ra reki Songšon, temveč za ohranitev enot, ki operirajo na -se-vemozahodni fronti. Klin, katerega so Kitajci zabili na področju Tokšana, je vedno bolj globok, kajti II. ameriška divizija, ki se je zr.ašla v hudem položaju, katerega sq ji prepustili Južni Korejci, se mora boriti s tremi kitajskimi divizijami, s svežimi, izbranimi in izredno bojevitimi četami, ki ne varčujejo z napori, da bi si priborile P»t do ceste. Jel pelje v Pjongjang. Na ta način bd hoteli odrezati dobršen del ameriških čet. Verjetno bo ta načrt propadel, ker je ameriškim divizijam v naglici uspelo skrajšat; fronto ter so v prvo bojno črto prispela nova močna oja-čenja. Vendar pa kljub temu n; odpravljena nevarnost, da bodo sile OZN na Koreji zapletene v bitko z mnogo močnejšimi silami, če mislijo Kitajci res iti do konca. Mac Arthur je danes govoril o 200 tisoč Kitajcih. Tem pa je treba dodati določeno število severnokorejskih divizij in nekaj kitajskih armad, ki so za zamrznjenim koritom reke Jalu. Generala Almond in Walker, ki sta bila v naglici poklicana v Tokio k Mac Arthurju, bosta temu verjetno potrdila dejstvo ,o katerem se je že širilo mnenje; da ni mogoče vojaško rešit; korejskega vprašanja. Mac Arthur je že večkrat pokazal razburjenost, da mu niso dovolili bombardirati vojaških sil v Mandžuriji, toda mednarodni opazovalci na Koreji pravijo, da bombardiranje vojašnic, železnic, ali mostov, še ne bo preprečilo dovoza kitajskih čel in orožja, katerega ni uspelo preprečiti Mac Arthurjevemu letalstvu med reko Jalu in področjem sedanjih bojev. Do danes so bile vse mogoče v smislu navodil vlade LR Kitajske in v imenu 475 milijonov Kitajcev obtoži ameriško vlado ((nezakonitega zločinskega oboroženega napada na otok Taiwan (Formoza)«. Pri tem je pripomnil, da misli tudi otoke Pescadores glede katerih mora odločati mirovna pogodba z Japonsko. Dalje je Wu Hsju Cuan obsodil, da so v OZN odklonili izključitev kitajskih nacionalistov in da so predstavniki LR Kitajske izključeni iz OZN zaradi obstrukciorjističnih spletk ameriške vlade. Dalje je dejal, da ameriška vlada sistematično organizira obkolitev Kitajske za nadaljnje napade proti kitajski ljudski vladi in zato da bi sprožila tretjo svetovno vojno. Kitajski predstavnik je samo enkrat omenil Korejo, ko je dejal, da se Kitajci v velikem številu prijavljajo kot prostovoljci za Korejo in da ((kitajska ljudska vlada nima nobenega vzroka, da bi preprečila njihov odhod, da sodelujejo v veliki osvobodilni borbi proti ameriškemu napadu«. Obtožil je dalje Trumana, da je spremenil Formozo v oporišče za ameriški napad, zahteval je od Varnostnega sveta, naj uvede sankcije proti ZDA, in predlagal: 1. naj se obsodi ameriška vlada ((zaradi zločinskega napada na Formozo in na Korejo«; 2. sprejmejo naj se ukrepi za popoln umik ameriških sil s Formoze; 3. sprejmejo naj se takojšnji ukrepi za umik ameriških in drugih čet s Koreje ter naj se korejskemu ljudstvu dovoli, da svobodno uredi svoje zadeve. Po govoru kitajskega predstavnika je bila seja odložena na jutri popoldne. Centralnega komiteja in sil naše Partije, hvaležni enotnosti našega delavskega razreda in delovnih množic vseh narodov naše države in njihovi vztrajni želji in naporom za zgraditev socializma, da so bili končno razkriti vsi sovražni načrti, skovani proti enotnosti naše Partije, proti graditvi socializma v naši državi in proti svobodi in neodvisnosti naše države, ter razbiti vsi njihovi poskusi. Nameni, cilji in pravi obraz našega sovražnika so bili odkriti ter so postali jasni irj vidni ne le nam, temveč tudi vsemu svetu. Naša Partija j.e rešila milijone ljudi strašne more, strašne, zlobe in jih popeljala na pot resnice. Partija je rešila tudi mene. Rešila me je strašnih duševnih muk, pretvarjanja in lažnega položaja, v katerem sem1 bil neprestano, ter me osvobodila lažnega prepričanja «o višjih razlogih« in «o višji disciplini«. Razbiti si tisti težki okovi, ki so mi okle rali in mešali možgane in dušo. Partija mi je dala možnost, spregledati resnico, pomagala mi je, da sem zopet našel sebe in svojo Partijo. Sedat čutim, da sem absolutno dolžan, stopiti pred .Partijo z resnico. Drugače ne bi ime! nobone moralne pravice, da bd se za kar kol; obmil na Partijo. Prav do trenutka, dokler se nisem seznanil s preteklimi dogodki, sem bil prepričan, da je r.aš CK na napačni poti in da odhaja v svojem stališču in odnosu db VKP(b) ter Sovjetske zveze na strampota. To prepričanje se je pri meni izoblikovalo šele Po seji dne 1. marca 1. 1948. Pred tem sem občutil, da je nekaj nejasnega med nami in Sovjetsko zvezo. Trudil sem se razumeti, todg nisem mogel. Vendar sem bil prepričan, d« je vse to prehodnega značaja in stvar pojasnil® med našim vodšitvom in CK VKP (b). Po seji dine 1. marca 1. 1948 sem sodil, da je absolutr.o obvezno pojasnilo s CK VKP (b). Bil sem trdino prepričan, da (bomo prišli do pravilnega pojasnila in rešitve. To sem povedal tudi Lavremtiju .(kar bom pozneje natančno navedbi). Nisem imel r.iiti pojma o globokih spremembah, ki so se izvršile pri voditeljih VKP(b) in v Sovjetski zvezi, in sicer spremembe tako načelnega zna čaja (v ideologiji) kakor tudi konkretno v sami praksi Sovjetske zveze in glede notranjega življenja države, se pra- (Nadaljevanje na 4. strani) Čistke komunistov na Japonskem TOKIO, 28. — Japonski minister za delo je danes javil, da je visoko sodišče epuriralo več kakor 10 tisoč komunistov in simpatizerjev. Minister je izjavil, da „je bila ta čistka izvršena v miru in da se je za to treba zahvaliti sindikatom«. Minister je dodal, za se je zaposlenost na Japonskem povečala, odkar je izbruhnila vojna na Koreji. Proces ABSBURG, 28. — Včeraj so pričeli s zasliševanjem obtoženke lise Koch, proti kateri sg je znova začel proces. Koch je šla tako daleč, da je skušala zanikati v-se obtožbe o svojih zločinih ter je trdila, da ni nikdar poveljevala v nacističnem taborišču Buchemvald. Trdila je, da je bila samo žena svojega moža in da sg ni nikdar zanimala za taboriščno življenje. Kochova je celo trdila, da ni nikdar zapovedovala internirancem, niti da ni nikdar posredovala pri možu glede kaznovanja jetnikov. Zanikala je tudi druge okrutnosti. Proslava praznika FLRJ v Buenos Airesu BUENOS AIRES, 28. — Včeraj so v Buenos Airesu priredili svečano akademijo v čast dneva ljudske revolucije narodov Jugoslavije na kateri je bilo navzočih nad tisoč ju- goslovanskih izseljencev. O pomenu 29. novembra je govoril Marijan Stilinovič, opolnomočenci minister in izredni poslanik FLRJ v Buenos Airesu; v umetniškem delu programa pa je nastopil tamburaški zbor iz Zagreba. I----- ital: med JegosMIo ln GrDljo ATENE, 28. — Predsednik Venizelos je danes izjavil, da je prišlo med Grčijo in Jugoslavijo do sporazuma za imenovanje diplomatskih predstavnikov v Beogradu in Atenah. Tudi v Beogradu potrjujejo, da je prišlo do sporazuma za obnovitev diplomatsikih odnosov z Grčijo. Grški poslanik v Beogradu bo Spyro Kapetani-d(es, jugoslovanski poslanik v Atenah pa Serif Sehovič. EGIPTSKI ZUM- MINISTER, o odnosih z Vel. Britanijo Vznemirjenje angleške vlade zaradi ameriškega kopičenja strateških surov in LONDON, 28. — Egiptski minister za zunanje zadeve Šalah El Din je danes prispel v London. Minister je dal nekaj izjav tisku in med drugim sporočil, da je njegov obisk y Angliji v zvezi s pogajanji o an-gleško-egiptskih finančnih odnosih. Nekemu novinarju, ki je vprašal, ali bodo med temi pogajanji proučili tudi vprašanje navzočnosti angleških čet na področju Sueškega prekopa, je minister odgovoril: Mislim da. Šalah El Din je drugim novinarjem odgovoril, da V sedanjem mednarodnem- političnem položaju ne vidi, da bi bil nevaren umik angleških čet. Dejal je, da obramba Sueškega področja ni vprašanje čet, temveč oborožitve. Ce bo Egipt dobil potrebno orožje je nadaljeval minister, bo lahko zamenjal angleške vojake, in prav zaTad; tega Egipt nestrpno pričakuje angleških tankov, katere je naročil. Na vprašanje novinarja, ali bo egiptska vlada predložila vprašanje umi-kd angleških čet v obliki ulti-matuma, je Šalah El Din odgovoril, da v trenutku, ko trajajo pogajanja, ni mogoče razgovorov tolmačiti kot ultimat. Pred odhodom iz New Yor-ka pa je egiptski zunanji minister izjavil dopisniku egipt-skega lista «E1 Misri«, da so postali odnosi med Egiptom in Anglijo in ne bo popustil v nister je izrekel upanje, da An- svojih zakonitih zahtevah. Mi-1 žitve. glija ne bo prisilila Egipta k temu, da bi se poslužil sredstev, katere bi sedaj odklanjal. Vršilec dolžnosti egiptskega zunanjega ministra, ki nadome-stuje odsotnega Šalah El Dina, je izjavil, da Egipt ni zaprosil uradno za ameriško posredovanje v sporu z Anglijo. «E1 Misri« glasilo vafdistične stranke zahteva, naj ZDA posredujejo v tem sporu. List razlaga ta poziv samo s tem, da Egipt ne poziva ZDA za pomoč v boju za priznanje egiptskih pravic, pač pa za pomoč za ohranitev ravnotežja na Bližnjem vzhodu in ohranitev prijateljstva med arabskimi narodi. Lord zakladnik Gaitskel je izjavil v spodnji zbornici, da noče popolnoma deblokirati e-giptskih kreditov v Angliji, dokler ne bo poznal izida razgovorov med Bevinom in Šalah El Dinom. Minister za preskrbo Strauss je danes izjavil v Londonu, da je anlgeška viada skupaj z industrije! vznemirjeni zaradi ameriške politike, ki stremi po akumulaciji strateških rezerv. Ta politika grozi zaposlitvi in proizvodnji angleške industrije. Dodal je, da primanjkuje strateških kovin zaradi stalnega kopičenja rezerv, kar ne povzroča samo velike škode angleškemu gospodarstvu, pač pa tudi uspehu angleške oboro- Nepričakovan poraz in ostavka francoske Plevenove vlade Predsednik Auriol ni sprejel ostavke - Vlada je bila poražena pri glasovanju o resoluciji, ki zahteva, naj se minister za obrambo Moch postavi pred sodišče Etna še vedno bruha CATANIA, 28. — Ze več kakor 70 ur bruha lava iz neštetih žrel do pobočjih vulkana Etne. Jakost izbruhov le različna, zaradi tega tudi hitrost, s katero se lava pomika po pobočju. Prebivalci kraja For-nazzo so se sicer oddahnili, ker je nevarnost, da bi lava zajela ta kraj za sedaj izginila, pač Pa se je odprlo novo žrelo, od koder prihaja lava, ki se vali v smeri kraja Rinazzo. Tudi kraj Milo je v nevarnosti. Kraj šteje 1500 prebivalcev, ki se že pripravljajo na evakuacijo. V vas so že prišle vojaške in ci-utvare o kitajskih namenih to- I vilne oblasti ter tehniki, ki da danes ie najmanj že to gotovo, da namerava LR Kitajska zapreti pot v Severno Korejo z vsemi sredstvi, ki se ji bodo zdeli potrebni. TAJPEH, 28. - Kuomintango-va oblast je danes Justificlrala 14 oseb pod obtožbo, da so vohunili za LR Kitajsko. Vsi obsojenci so bili domačini s Formoze, predvidevajo, da bodo vaščane preselili v Zafferano. Ce se bo lava še naprej valila v dolino s sedanjo hitrostjo, bodo morali izprazniti vas v 4 ali 5 dneh. Prefektura \ Cataniji je javila, da bo zaradi pomir-jenja prebivalstva izdajala dvakrat dnevno poročilo o stanju bruhanja, PARIZ, 28. — Francoska koalicijska vlada, ki ji predseduje Rene Plčven je danes doživela v narodni skupščini velik poraz. Med rapravo o tako imenovani generalski aferi je prišlo do glasovanja o komunistični resoluciji, s katero zahteva, naj se sedanji minister za obrambo Jules Moch postavi pred sodni zbor. Za to resolucijo je glasovalo 234 poslancev, proti 203; vzdržalo se jih je 37. Glasovanja se ni moglo udeležiti 49 poslancev, ki so člani visokega sodnega zbora, in zaradi tega ni bila dosežena absolutna večina 286 glasov, ki bi bila potrebna. Sedanja vlada posluje komaj štiri mesece in je že petnajsta vlada od leta 1944. Izid glasovanja je predsednika zelo presenetil: toda Moch ima sovražnike tudi med člani vladnih strank. Ker je bilo glasovanje tajr.o, so se Mochovi nasprotniki lahko mirno izrekli proti njemu. Predsednik socialistične parlamentarne skupine Luss je po izidu glasovanja, ko je odhajal iz dvorane, zavpil, ds je izid tega glasovanja sramota. Takoj nato se je vlada sestala na posvetovanja in pet socialističnih ministrov je podalo ostavko. Zaradi tega je Plčven odšel k predsedniku republike Auriolu in podal ostavko celotne vlade. Predsednik pa ostavke ni sprejel in je pozval Plčvena, naj v narodni skupščini, če misli, da je potrebno, postavi vprašanje zaupnice. Jutri zjutraj se bo sestal ministrski svet pod predsedstvom Auriola, da prouči, ali je potrebno glasovanje o zaupnici, ter besedilo politične izjave, ki naj se v tem primeru predloži skupščini pri Sla' sovanju. V političnih krogih izjavljajo. da upa Auriol, da bo z glasovanjem o zaupnici odstranil nevarnost vladne krize. Predvidevajo, da bo vztrajal pri Plevenu in ostalih sociali stičnih ministrih, naj. ostanejo še na oblasti, ali pa naj odložijo svojo ostavko za nekaj dni, dokler je v Parizu na obisku danski kraljevski par. V političnih krogih so mnenja, da bo težko najti naslednika, če bo Plčven vztrajal prj svoji ostav- bo skoraj potrebno razpisati splošne volitve, mnogo prej kot je bilo določeno. Resolucija, o kateri so glasovali, zahteva, naj pride Moch pred visoki sodn; zbor zaradi zločinov, ki jih je izvršil, ko je bil leta 1949 notranji minister. Resolucija temelji na ugotovitvah parlamentarne preiskave o generalski aferi in na ugotovitvah preiskovalne komisije, da so oblasti pripomogle, da je glavni krivec Peyre lahko zbežal v tujino. ROGGE 0 VARŠAVSKEM KONGRESU Izvajanje im s silo mokratičnih pravnikov, k; je bil ob istem času k oj, varšavski kongres, predložil v imenu ameriške organizacije demokratičnih pravnikov resolucijo, ki obsoja izključitev jugoslovanskih pravnikov iz te organizacije in zahteva razvelja-vtiev tega sklepa. Na tem sestanku je Rcgge tudi kritiziral Raikov proces. KAIRO. 28. — Nekaj tisoč demonstrantov ie skušalo priti danes do angleškega predstavništva v Kairu. Policija ie de- monstrante razpršila. Med spopadi ie bilo laže ranierjih 10 policistov. LONDON, 28. (Tanjug) — Podpredsednik ameriške progresivne stranke John Rogge je imel y soboto y Londonu tiskovno konferenco, na kateri je opisal svoje vtise z drugega Svetovnega kongresa pristašev miru v Varšavi. Dejal je: «P0 govorih in razpravah na tem kongresu sem prišel do prepričanja da želi Svetovni kongres pristašev miru »izvajati mir s silo«. Na varšavski kongres sem prišel z namenom, da bi izrabil vsako možnost za apeliranje, naj se storijo stvarni ukrepi v korist miru. Zaradi načina, kako je bil organiziran kongres in zaradi enostranosti večine delegatov mi je bilo zelo težko podati predloge za stvarne akcije Sovjetske zveze in ZDA za ohranitev miru«. (Rogge je poudaril, da je varšavski tisk popačil njegov govor na kongresu , vendar je dobil vtis, da jh mnogo Poljakov le vedelo za vsebino nje-govega govora, s katero so se strinjali. pn njegovem mnenju bi morali mirovno gibanje v zahodnih državah voditi napredni ljudje, ki bi imeli možnost, grajati tudi napake Sovjetske zveze in napake ZDA. Skušal je dati spodbudo zato, da bi se razvilo novo svetovno gibanje miru na podlagi prizadevanja držav, kakršnj sta Jugoslavija in Indija, ki nista v nobenem bloku. Na koncu svoje izjave je Rogge povedal, da je na se- Dobili so direktivo Skoro teden dni Je minulo, odkar je bila objavljena izjava Sretena Zujoviča. Ves ta čas — kot smo včeraj poudarili — je komintormovskl tisk z vso ostalo njihovo propagando vred — molčal. Njihova centrala jim pač ni dala direktive, kaj in kako naj o izjavi pišejo. No, včeraj pa Je končno po tolikem razmišljanju, direktiva vendarle prišla! Poljski list »TRIBUNA LUDUn je včeraj objavil članek svojega dopisnika -*z Dunaja pod naslovom »Smrt Sretena Zujovičaa. Kot poroča ATI piše poljski dopisnik, da (absolutno ni resnična vest jugoslovanskega izvora o osvoboditvi Zujoviča* ln zatrjuje celo, da je znani dkomtn-lormistlčni* eksponent te dni umrl v beograjski bolnici, ka. mor so ga prepeljali zaradi (pretrpljenega mučenja v jugoslovanskih zaporih«. ) Kot vidimo, bi bila (direktiva* po tolikem času razmišljanja vsekakor lahko mnogo če ne pametnejša, pa vsaj — spretnejša. Ž naše strani pa lahko komin-formistom povemo, da Je Sreten Zujovič za komlnlormovsko propagando, za njihove laži ln za ves Kominform zares za vedno nmrl. Živi Sreten Zujovič, ki Je spoznal do temelja kominformov-sko Izdajstvo, pa bo živel kot živa priča nepobitnega dejstva, da tudi tjsti, ki so bili najbolj zapeljani spričo tako ogabne izdajalske politike Kominforma, . -- -, - . ----- —vi- jc u« ac- končno nujno spregledajo in uvi- hi. V tem primeru menijo, da 1 stanku Sveta mednarodnih de-1 dijo, kje je resnica in pravica, A. PRIMORSKI DNEVNIK 29. novembra 1950 Kongres ERS bo pokazal tržaškemu delavstvu pot za rešitev vprašanja zvišanja plač Zopet so se oglasili v zadnjem času ob raznih «sveča-r.ih» prilikah preroki Marshallovih dobrot, ki so v več ali manj uradnem tonu javili, da se je gospodarski položaj na našem ozemlju, zahvaljujoč se pomoči ECA, zelo izboljšal ter da se je tudi število brezposelnih v zadnjem času zelo zmanjšalo. Da bi bila njihova trditev čim bolj «verodostoj-na», so se poslužili celo statističnih podatkov, ki kažejo, po njihovem seveda, da je število brezposelnih padlo od 27.000 r.a približno 20.000 enot. Sicer ne vemo, kakšnih statističnih podatkov so se poslužili, vendar smo zelo radovedni, kam izginejo po njihovih Za M ottke vrtce zahlevamo slovensko upravo! Slepe miši v začaranem krogu naj odgovorni pri šolski upravi igrajo med seboj, ne pa z našim ljudstvom Mislimo, da je že dovolj slepomišenja. Nekoč smo že pisali o tem, kako se funkcionarji pri šolski upravi sklicujejo drug na drugega in ni nihče odgovoren in nihče o ničemer ne odloča. Ravno to fi-garsko odvračanje odgovornosti dokazuje, da se vsi ti gospodje prav dobro zavedajo svoje zločinske dejavnosti v diskriminiranju slovenske šole. Toda nam je že dovolj te bedaste igre aslepih mišvK Skrajni čas je, da vsak prevzame odgovornost, ki mu gre, na tvoja pleča. Te dni se je zopet ponovil začaram krog. Ko so starši iz Zgornje Kolonje šli do uprave otroških vrtcev, jim je ga. Taverna izjavila, da otroškega vrtca ne more biti tam, kjer ni šole (zopet nova samovolja gospe Taverne, kajti otroški vrtci so dejansko pogostejši kot osnovne šole) in je napotila delegacijo k prof. Rubini ju, ki se je seveda razburil, češ da bi bil že čas, da se s tem. konča (da, tudi mi smo mnenja, da je že skrajni čas, da se zaključi poglavje zatiranja Slovencev na šolskem področju) in seveda ker on «nič ne odloča» poslal delegacijo k ZVV, t. j. k prof. Andriju. Ta stari lisjak pa je zaključil začarani krog z izjavo, da je Za otvoritev otroških vrtcev odločilna ga. Taverna, ki pa otroškega vrtca ne bo dovolila, ker, čujte in strmite, smo jo dali v časopise. Kaj pa misli pravzaprav ta gospa, da se ji bomo zahvaljevali in ji poljubljali roko, ker tako neprikrito kaže svoje sovraštvo do Slovencev, ki ji je pridobilo toliko zaupanja fašističnega režima, da ji je poveril vodstvo vseh raznarodovalnih o-troških vrtcev «Italie Reden-te» po vsej Julijski krajini? Prepričam smo, da se ga. Taverna ne bo na svoja stara leta spremenila. Zato vemo, da borno še pisan o njej vse dotlej, dokler ne bo anglo-dmeriška vojaška uprava uvidela, da pač ne kaže pustiti lisici, da čuva piščeta, temveč bodo izročili usodo slovenskih otroških vrtcev v roke slovenskemu opolnomočenemu funkcionarju. Najbolj nujno pa je, da odgovorni činitelji Vojaške uprave takoj odredijo gospej Taverni, da nemudoma odpre slovenski otroški vrtec na Ko-lonji, medtem ko naj gospoda Andri in Rubini poskrbita, da bo zaživela tudi osnovna šola na Kolonji. «Slepe mišis pa naj se igrajo med seboj, če hočejo, ne pa z našim ljudstvom. vsi tisti delavci, ki so bili v zadnjem času odpuščeni iz ene ali druge tovarne na našem ozemlju. Pa r.e, da so tudi te odpuščene delavce uvrstili med tiste, ki so bili po njihovih podatkih ponovno zaposleni? Kam bodo uvrstili na primer tudi vse tiste delavce, ki so bili v zadnjem tednu odpuščeni z dela? Tako so bili v preteklih dneh odpuščeni z dela delavci podjetja Kozmann ter delavci podjetja «Montaggi meccar.ici#; razni ukrepi delodajalcev pa dajo slutiti, da so na vidiku novi odpusti z dela v raznih tovarnah in podjetjih na našem ozemlju. Za predstavnike ECA pomeni izboljšanje gospodarskega položaja tudi to, če se cene življenjskim potrebščinam višajo ter če se v zvezi s tem slabšajo življenjski in delovni pogoji tržaškega delavskega razreda? Nikomur ni danes nepoznano da so se v zadnjem času povišale cene tolikim stvarem, medtem ko bi nihče ne mogel trditi, da so se v sorazmerju s tem povišale tudi plače tržaškemu delavstvu. Nasprotno. Tržaško delavstvo je že pred temi novimi poviški cen zahtevalo izboljšanje svojih plač, ki že tedaj niso odgovarjale življenjskim prilikam. Svojo borbo za dosego povišanja plač je nato še zaostrilo ter je po uveljavitvi omenjenih poviškov s še večjo odločnostjo zahtevalo izboljšanje svojih plač. Vsi protesti, stavkovna gibanja, protestne stavke so naleteli na gluha ušesa. Tržaški delavci niso dosegli povišanja svojih plač; kjer je bila njihova borba še bolj odločna so dosegli le to, da so delodajalci, zaradi pomanjkanja novih naročil, odpustili nekaj svojih uslužbencev. Pomanjkanje novih naročil, oziroma pomanjkanje dela je postalo geslo delodajalcev, s katerim opravičujejo vse ukrepe na škodo interesov delavskega razreda. Uresničitev zahteve o povišanju plač vsem kategorijam tržaških delavcev je zato postala glavna naloga, ki jo mora tržaški delavski razred v bližnji bodočnosti rešiti, če hoče rešiti s tem vprašanje izboljšanja svojih življenjskih in delovnih pogojev. Rešitev te naloge so se zadali tudi Enotni razredni sindikati, ki so lz Praprota Taki sestanki solastnikov skupneqa zemljišča so zelo potrebni Praprotčani in Trnovčani imajo nad Tmovico precej obsežen borOy gozd z lepimi debli. Na pobudo občinskega svetovalca tov. Škrka so se pred dnevi sestali v Praprotu solastniki-jusarji in razpravljali o tej skupni imovini: o njenem upravljanju, očuvan-ju in pravilnem izkoriščanju. Določili so čas letošnje jesenske policijsko že dovoljene sečnje in izvršeno delo, ki naj edino odloča upravičenost do drv. Siromaki in takšni vaščani, ki iz opravičenih vzrokov ne bi mogli sodelovati pri čiščenju gozda, so od te obveze izvzeti in dobe svoj delež. Na sestanku so sprejeli v jusarsko skupnost dva nova priseljenca. Tako socializira ta jusarska zajednica svojo zemljo. Za tem so pretresali vprašanje poprave poti skozi Praprot do trnovske ceste, zakar -je od občine odločeno 3 milijone lir državnega prispevka. Taki sestanki bi bili zelo priporočljivi tudi za obravnavanje mnogih drugih vprašanj gospodarskega, kulturnega, vzgojnega in drugega značaja. sklenili voditi odločno borbo za dosego zmage upravičenih zahtev tržaških delavcev. Kot smo že večkrat omenili, je Sindikalni akcijski odbor že pred časom pozval vse sindikalne organizacije na skupno borbo za uresničitev te sedaj najbolj važne zahteve delavskega razreda. Na to zahtevo so kominformistični »sindikalisti« odgovorili z lažmi in klevetami, žolti sindikalisti pa z molkom. Na kongresu Enotnih razrednih sindikatov bodo delavci postavili to vprašanje ter še mnoga druga, ki jih bo moral delavski razred s pomočjo odločne borbe proti razrednemu sovražniku rešiti. PREŠERNOM PROSLAV li 0b 150-letnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna bodo slovenski pisatelji in pesniki: France Bevk, Miško Kraniec, Matej Bur, Ciril Kosmač, Mile Klopčič in Peter Lei/cc brali iz svojih del v Skednju v kinodvorani 2. decembra ob 2U. uri, v Borštu v Prosvetnem doinu 4. decembra ob 20. uri, v Nabrežini v kinodvorani 5. decembra ob 20. uri. 0 Francetu Prešernu bo govoril FRANCE BEVK IZ NABREŽINSKE OBČINE Naš denarni zavod naša samopomoč Znano je, da igrajo denarni zavodi v sedanjem gospodarskem razvoju vedino večjo vlogo. Oni Zbirajo denarna sredstva (kapital) in jih usm rja-jo v utrditev gospodarskih pozicij določenega razreda — v našem primel-u kapitalističnega — v produkciji, prometu, trgovini. Svojo izredno pomembno in odločilno gospodar-sko-politično nalogo vršijo banke v sedanji zadnji obliki kapitalizma — v imperializmu, ki sj osvaja in podreja svet gospodarsko in politično z izvozom kapitala. Naravno, da velja kot vedr.o in povsod v kapitalizmu načelo profita ali visokih zaslužkov, kar pomeni poceni nakup, draga prodaja, alf kratko; izkoriščanje delovnih ljudi. Pri denarju pomeni to piriti do tega sredstva s SESTAL SE JE OKRAJNI ODBOR O F IV. OKRAJA Ni jim uspelo razbiti strnjenosti našega ljudstva, ker je ostalo zvesto revolucionarnim tradicijam NOB Okrajni odbor IV. okraja (Skedenj - Kolonkovec in Sv. Ana) se je sinoči sestal na svojem prvem sestanku po svoji izvolitvi. Pregledal je dosedanje delo, pretehtal pereča vprašanja tega okraja ter si zadal bodoče naloge y okviru tekmovanja za proslavo. 10-letnice ustanovitve OF. Sestanek je otvoril tov. Andrej Kriščak, član izvršilnega odbora IV. okraja in predsednik Kmečke zveze. Tov. Davorin je v svojem poročilu, ki je bilo obračun vsestranskega delovanja organizacije OF, segel za dve leti nazaj, ko so Inform-biro in njegovi agenti razbili enotnost naših borbenih organizacij. Govornik je v izčrpnem poročilu poudaril razliko med sedanjimi in tedanjimi razmeram*, ko je ožji odbor zvest načelom bratstva in revolucionarnosti začel zbirati okrog sebe ljudi, zveste tradicijam idealov narodnoosvobodilne borbe. Opisal je vztrajno borbo prot' informbirojevskim lažem, borbo v kateri se je naša organizacija razživela in so v okraju začeli nastajati novi sektorski in terenski odbori. Izraz aktivnosti teh odborov so vidni na vsem področju, bodisi na političnem ideološkem in kulturno - prosvetnem. Razvila se je resda živa debata. Govorniki so se dotaknili pravih konkretnih vprašanj, ki zanimajo naše ljudi. Vprašanja niso bila posvečena samo političnim zadevam, pač pa predvsem gospodarskim in socialnim potrebam našega ljudstva. Tov. dr. Oblak je pravilno poudaril, naj bo OF tista gibalna sila Slovencev, ki naj skrbi tudi za gospodarsko podlago, na kateri bomo gradili Slovenci svojo sedanjost in bodočnost v V vsako slovensko hišo lepi, poučni in neobhodno potrebni »DUDAR 01 za leto 1051 in tri obsežne leposlovne in poučne knjige Prešernove knjižnice. Nabavite si jih pravočasno, da ne ostanete praznih rok! Trstu. Na dan so prišli problemi o razlastitvi naših zemljišč V 2 a vi j ah, kjer ustanavljajo lako imenovano industrijsko luko. Padla je tudi misel o potrebi gospodarsko - finanč- nega zavoda, katerega bi naši gospodarji tako zelo potrebovali; saj se morajo za posojila obračati na razne banke. Prav tako so opozorili na potrebo, da bi se v tem okraju zgradile pralnice, kopališča, prhe itd. Pravilno je poudaril tov .Pahor član glavnega odbora, ki je prisostvoval seji, da so prav živa vprašanja naših domov zemlje, saj nam tujec hoče iztrgati našo zemljo in naš okraj, .točneje povedano, Skedenj ločiti od svojega zaledja z umetnim naseljem pri Sv. Ani, v katerega naseljuje občinske uslužbence, esule in podobne. Tov. Davorin se je pri tem dotaknil tudi političnega položaja v tem okraju in omenil kominformistično skupino, ki je med tem časom veliko izgubila. SDZ pa tu n| doma. Tov. Pahor je opozoril prisotne, da smo pač Slovenci toda ostati moramo zvesti tradicijam, onim idealom, katerim je dala pečat narodnoosvobodilna borba. Ostati moramo zvesti bratstvu z demokratičnimi Italijani, skratka bratstvu z vsemi narodi in prav to nas loči od ciljev in načel SDZ. Na koncu pa je okrajni odbor sprejel resolucijo, kj obsega naloge, katere bo organizacija OF v tem okraju izpolnila v okviru tekmovanja za proslavo 10-letnicg ustanovitve OF. Organizacija si je zastavila naloge na političnem, organizacijskem, kulturnem, šolskem, prosvetnem, športnem in gospodarskem področju. čim nižjo odškodnino (obrestmi) in z njim' gospodariti s čim večjim zaslužkom. Koliko denarja jz drobne blagovne proizvodir.ge (kmetijstvo obrt) in trgovine se zbira v velikih bankah v obliki vlog ali kredita! To so oni mali obrati, ki jim velekapital dan za dnem boli onemogoča gospodarski obstoj in jih peha na ledeno ploščo, katera jih lahko vsak čas odnese. Irj to so prav oni, katerih gospodarstvo je istočasno vezano na delovno ljudstvo in njegovo kupno sposobnost — na delovno ljudstvo, ki vodi vedno bolj ostro borbo s kapitalizmom. Kako moramo biti kakor vezan-i na njegove denarne zavode?! M; bi se morali držatj načela, da moramo naša razpoložljiva denarna sredstva staviti na razpolago našemu gospodarstvu. V naši občini je to toliko laže, ker obstaja y Nabrežini denarni zavod, hranilnica in posojilnica, fci posluje že nad' 40 let in je prestala fašistični ognjeni krst. Te vrste kreditni zavodi so ljudske ustanove obrambnega značaja v gospodarski borbi s kapitalizmom sli zaščitno sredstvo malega človeka po načelu samopomoči. V naši občini rji mnogo petičnih ljudi. Vendar ne moremo reči, da smo popolnoma brez njih, oziroma brez takih, ki imajo nekaj prihrankov. Ce vlagajo denarna sredstva v kapitalistične banke, podpirajo kapitalizem, oziroma pri nas nam skrajno sovražno italijansko reakcijo; če jih odtegujejo prometu in tiščijo doma, škodujejo naši skupnosti, oziroma onim, ki ta sredstva potrebujejo v produktivne ali potrošne namene. Končno škodijo tudi sebi, ker jim takšen kapital nič ne prinese. Ce nam je torej za naše pravice, se moramo medsebojno gospodarsko podpirati. Zato ni mogoče kakšna usluga, ampak materialna in moralna dolžnost vsakega da le tem pomagajo z vlogami v zgoraj omenjeni denarni zavod. Odmevi iz sodnih dvoran Ponovno pred poroto Dne 12. junija letos je bil Gvido Bolčič pred tržaško poroto obsojen na 18 let ječe. Spoznali so ga za krivega, da je 26. marca 1946 s sodelovanjem Ernesta Pekjariča (obsojen je bil na 27 let ječe), Nar-cisom Zupinom (19 let in pol ječe), odsotnim Narcisom Kre-vatinom (27 let ječe) ter še z nekim neznancem na bloku pri Škofijah umoril agenta civilne policije Ivana Carto. Proti tej sodbi so vsi štirje obsojenci vložili priziv na tukajšnje ka-sacijsko sodišče, ki je priziv treh obsojencev odbilo, sprejelo pa priziv Gvida Bolčiča ter prvotno sodbo razveljavilo in odločilo ponovno razpravo pred novim oddelkom tržaške porote. Tako se je Gvido Bolčič včeraj ponovno zagovarjal pred porotnim sodiščem pod predsedstvom dr. Witike. Kot na prvi razpravi je tudi včeraj priznal, da je sodeloval pri u-grabljenju Ivana Carte, zanikal pa je, da bi sodeloval pri umoru. Javni tožilec dr. Col-lotti je nato v svojem govoru razvil tezo, v kateri je dokazoval, da sodišče, v tem primeru ne more uporabiti člena št. 114 ital. K. Z., ki določa, da se pod danimi pogoji obtožencu kazen lahko zniža za eno tretjino, seveda, če ta določitev ni v opreki s primeri, navedenimi V členu št. 112. Prvi odstavek tega člena pa pravi, da se člen 114 ne more aplicirati, kadar je pri očitanem dejanju sodelovalo 5 oseb, kot je v tem primeru. Istega mnenja sta bila tudi zastopnika zasebne stranke odv. Poilucci in Ja-cuzzi, ki sta govorila za javnim tožilcem, nakar je v obtožen-čevo obrambo spregovoril njegov branilec odv. Annoscia. Sodišče se je nato umaknilo v posvetovalno dvorano, sprejelo v glavnem tezo javnega tožilca in Gvida Bolčiča spoznalo za krivega očitanih mu dejanj in ga obsodilo na 14 let zapora, na plačilo sodnih stroškov, na plačilo 40.000 lir zastopnikoma zasebne stranke in na povrnitev nepremoženjskih stroškov, določenih že pri prvi razpravi v višini 250.000 lir, ter premoženjskih stroškov, katerih višino bo določilo civilno sodišče. Poleg tega ga je sodišče obsodilo na 31etno posebno policijsko nadzorstvo po prestani kazni. Hotništvo je favorizirala Neki član nravstvenega oddelka civilne policije je 1. novembra letos s sodelovanjem ameriških policistov iz zasede v Ul. Revoltella opazoval «pro. met» pred poslopjem št. 40 v isti ulici. Policija je bila namreč obveščena, da je v nekem stanovanju te biše zatočišče raznih hotnic, ki so se družile z zavezniškimi vojaki. Iz zasede so tisti dan najprej opazili, da je hišo zapustil neki par, se vsedel v neki avtomobil in hitro odpeljal. Kmalu za tem je iz nekega taksija v razdalji 200 metrov Izstopil drugi par in se peš napotil proti zgoraj omenjenemu poslopju. Izginil je v njegovi veži, odšel v U- nadstropje, potrkal na vrata stanovanja Gio- Kipar Marijan Černe nas je že večkrat presenetil s svojimi drznimi poizkusi, da bi našel neko veljavno osnovo za svojo kiparsko ustvarjalnost. Pri predzadnji razstavi smo videli njegove fantastične figure, pravzaprav samo obrise teh figur, ki jih je izdelal v žici ter to obdal z mavcem. V spominu mi je ostal njegov ((Petelina, figura, začrtana v tri dimenzije z žico, ki ji je pa manjkala sleherna plastičnost kot neob hoden atribut kiparstva. Verjetno je umetnik sam začutil, da ne vodi ta pot nikamor naprej. Zdaj je razstavil osem figur iz mavca, resda teles-nejših, ki so pa vendarle — z izjemo ene — v bistvu samo poizkus, da bi se dotipal do neke svoje posebne smeri, v kateri bi se lahko izživel in uveljavil kot kipar. To so po večini figure žensk, ki naj bi z neko dinamiko izrazile neko duševno stanje ali pa utelesile neko umetnikovo doživetje. Tista posebnost, s katero je hotel tokrat Ceme izraziti svojo izvirnost, je nekakšna oglatost ali ostra pri-sekanost teles, ki so izražena samo t? najsplošnejših obrisih. Dejal bi, da so to študije ali 4cjc« kriten), kakršne bi *i ČERNE in COLONI CKlun) v g a I e rij i „Škorpi j o n“ delal kipar, preden_ bi prešel k resničnemu plastičnemu oblikovanju teles. Kaj naj bo sicer figura, ki jo je Černe označil za tPericos. pri kateri je vidna samo kretnja pranja, sicer pa je predme* označen samo z nekaterimi ostro prisekanimi obrisi? Prav tak je aObups, ležeč ženski lik, čigar konture so izražene samo s prisekanimi ogli. In prav take so tudi vse ostale podobe, razen ((Portreta A. P rt, ki je v rahlih obrisih realistično izdelana podoba ženske glave z mehkimi, za brisanimi linijami, ki pa vendarle dajejo slutiti podobo živega modela. Vprašal bi kiparja: Zakaj mu ne bi služil ta ((Portretu kot izhodiščna točka, ki bi ga utegnil mimo vseh krčevitih eksperimentov še najpreje privesti na pot pravega kiparskega, plastičnega oblikovanja? Černe je strasten iskalec svoje lastne izvirne poti, toda čemu bi se zaganjal v. slčjge hodnike abstrakcij, v katere so butali, že drugi zaman in jih potem opustili? V «Portretu» je dokazal, da obvlada sredstva plastičnega oblikovanja in u tem je po mojem tudi pot, fci vodi v resno in resnično umetnost. * * * Sabino Colom (Klun) je med. najmlajšimi tržaškimi slikarji, saj še ni izpolnil dixijset let. Pri njegovih slikah opaziš na prpi pogled smisel za barve in kompozicijo, tz svojih živih, svežih barvah učinkujejo te slike predvsem prijetno dekorativno, ta ali ona tudi v svoji pestri neplastičnosti malce plakatersko, vendar v manjši meri kot pri mladem Clavdiju Černigoju. Vendar se človek tudi pri njegovih delih vpraša, ali je to slikanje resnično izhodišče za nadaljnji razvoj? Ali nudi kakšne možnosti za nadaljnje uspešno ustvarjanje? Pred nekaj leti smo videli v Trstu čudežnega otroka, šest- letno Grazio, če se ne motim, ki je s svojimi «deli» zbudila pozornost in začudenje občinstva in tudi ne popolnoma ne-itpravičeno zaskrbljenost pri nekaterih premode mističnih slikarjih. Ali je modema umetnost zares nekaj, kar se da tafco lahko naučiti in obvladati? Seveda ne smemo zamenjati takega otroškega, prav temu otroštvu lastnega primitivizma, s hotenim, teoretično podprtim in umetniško dognanim «pri-mitivizmom« zrelega in izkušenega slikarja. Ena izmed očitnih razlik je logična doslednost umetniškega poenostavljanja, kot jo kažeta n. pr. Spacal ali Saksida, katero bi pri mali Graziji zaman iskali. Kar se Sabina Colcme tiče, bi se vprašal, kakšno logiko ima n. pr. mozaična pestrost barv pri njegovih ribah na sliki «Ribič»? Te ribe so po obliki očrtane v dovolj jasnih obrisih, pač pa so razdeljene v geometrične prekate, ki sa modre, zelene, roza in rumene barve. Ne tajim, da ne učinkuje celotna slika, ki je prikazana v prejšnjim podobnih barvah, dekorativno in živo. Toda tako dekorativ-nost in živost dosega tudi marsikateri proizvod slikarsko nadarjenega otroka. Vprašanje je, ali ima tako slikarstvo še značaj resne umetnosti. Razen dekorativnega sem opazil še en umetniški element pri Csoloniju, namreč fantastič-nost nekaterih njegovih prikazov mestnih kotičkov, mesta sploh, pa tudi ribičev, ki šivajo mreže itd. Ta smisel za fantastiko, dalje smisel za kompozicijo in za dekorativnost kažejo pr i Cokani na slikarski talent, ki pa potrebuje trdne, solidne šole, če se hoče mladi slikar razviti v pravo in samostojno umetniško osebnost. Co-lonj razstavlja deset olj in sedem pastelov. Pasteli šo manjšega formata in zato učinkujejo, čeprav slikani z isto tehniko kqkor olja, bolj zgoščeno in živo ter manj spominjajo na plakat. Razstava obeh mladih umetnikov zasluži že zaradi problematike, ki smo jo v teh nekaj vrsticah samo nakazali, zanimanj e in obisk občinstva. VLADIMIR BARTOL vanne Rutigliano ia vstopil. Policisti, ki so parčku sledili, so seveda umih nog skočili za parčkom', njihovo trkanje pa je bilo zaman, ker se jim v stanovanju ni hotel nihče oglasiti, najbrže, ker niso potrkali po dogovorjenem načinu. Tako jim ni preostalo drugega, kot da so odšli v tretje nadstropje in s stopnišča nadaljevali s svojim opazovanjem. Ni jim bilo treba dolgo čakati, ko je na vrata spodnjega stanovanja potrkal nov parček. Medtem ko mu je gospodinja odpirala, so policisti iz zasede pritekli pred stanovanje, aretirali 171etno G. V., nato vstopili v stanovanje in v njem presenetili 2 zavezniška vojaka, za neko zaveso v spalnici pa skriti dve ženski. Policisti so nato hotnice izpustili, 41 letno gospodinjo Giovano Rutigliano pa aretirali in jo prijavili javnemu tožilstvu. Tako je Giovanna Rutigliano včeraj dopoldne sedela na zatožni klopi tržaškega okrajnega sodišča pod predsedstvom dr. Rossija, obtožena, da je v svojem stanovanju favorizirala hotništvo ter da je podpirala nečistost s tem, da je svoje stanovanje dajala na razpolago 171etnemu dekletu, da se je družilo z vojaki. Po govoru njenega branilca odv. Bertona jo je sodišče spoznalo za krivo prvega zločina in jo obsodilo na 8 mesecev zapora in 8000 lir ^>lobe pogojno, od drugega zločina pa jo je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ivan Legiša je napravil samomor Včeraj smo v našem dnevniku objavili vest o najdbi obglavljenega trupla 441etnega Ivana Legiše iz Mavhinj. Policije je že zaključila svojo preiskavo, y kateri je ugotovila, da gre za samomor. Poleg tega je policija tudi ugotovila, da je bil pokojnik vdan pijači, pred leti pa se je tudi že zdravil v tržaški bolnišnici za duševno bolne. KOLEDAR Sreda 29. novembra Saturnin. Gelasi Sonce vzide ob 7.21, zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.03. Luna vzide ob 20.17, zatone ob 11.34. Jutri četrtek 30. novembra Andrej, Hrabroslav OF OKRAJNI ODBOR OF I. OKRAJA bo imel danes 29. t. m. svoj o redno sejo ob 20. uri v običajnih prostorih. Prosimo odbornike, da pridejo točno. PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH Pionirska prireditev bo v četrtek, 30. t. m. ob 20. uri v društvenem domu (Frarklovo). Miklavževanje bo v društvenih prostorih v soboto 9. decembra. Pripravite za to priliko darila. SINDIKALNE VESTI Huda nesreča na cesti Prosek -Seslian Včeraj ob 14.10 se je Po cesti s Proseka v Sesljan peljal na svoji «Vespi» 271etnl član civilne policije Vittorio Zan-danel z Opčin, Ul. Alpini 97. Kot so izpovedali nekateri očividci, je bila hitrost vozila, ko je zavozilo v neki ovinek pri Nabrežini, zelo zmerna. Kljub temu pa se je motorist iz neznanih vzrokov zadel ob neki obcestni zid. Sunek je bil nato tako močan, da je motorista v loku vrglo z vozila 10 metrov daleč, nakar je z glavo priletel ob cestni tlak. Z avtomobilom Rdečega križa so nesrečneža takoj prepeljali na II. kiiurški oddelek tržaške glavne bolnišnice. Izvršilni odbor ERS bo imel danes 29. t. m. ob 20 sestanek. Vsak odbornik bo prejel vabilo, kjer bo naveden kraj sestanka. *** Člane izvršilnega odbora E- notnih razrednih mešanih sindikatov vabimo vsako sredo na sestanek ob 20 v Ul. R. Manna 29. SHPZ GLAVNI ODBOR SHPZ bo imel v četrtek 30. novembra 1950. ob 16. uri v običajnih prostorih svojo drugo redno sejo. IZLETI PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU, priredi v nedeljo 3. decembra izlet v Glinščico. Planince vabi, da se zberejo ob 9.30 pred postajo avtobusa «L». Blagajnik SPD pa naproša vse člane, da poravnajo članarino in druge svoje morebitne obveznosti do SPD. Proslava II. zasedanja AVNOJ v Lonjeriu 29. novembra bo ob 20 v gostilni «Pri županu# proslava obletnice drugega zasedanja AVNOJ. Govoril bo tovariš Bole. Pri proslavi bo sodeloval pevski zbor. ZVEZA PIONIRJEV VABI VSE OTROKE njihove starše in prijatelje r.a otroško prireditev, ki bo v nedeljo 3. decembra ob 10. uri dopoldne v kinodvorani v Skednju. Prireditev je namenjena v korist novoletne jelke. KINO Rossetti, 16.15: «V imenu božjem#, John Wayne. Excelšior. 16.30; ((Dvanajst jih je, ki ga kličejo’ očka#. Arcobaleno. 14.00: »Vojvoda in plesalka#. Feaice. 16.00: «Vojna med spoli#, Fred Mc Murray. Filodrammatico. 16.00: ((Nobene- ga usmiljenja z zakonskimi možmi#. R. Russel, R. Cum-mings. = Alabarda. 15.30: «Greh Lady Con-sidyne», Ingrid Bergman. Armonia. 15.30: ((Pomlad je». Garibaldi. 15.00; ((Glasba za. tvoje sanje#, D. Day - Technicolor. Ideale. 15.30: ((Patricija in diktator#, Rex Harrison in Vivien Leigh. Impero. 15.00: «Kronika ljubezni«, Massimo Girotti. Italia, 16.00: ((Trdnjava se preda#, D. Lamour«, W. Holden. Kino ob morju. 16.00: «Pokolj v Fort Apache#. Savona. 15.00: »Ujetniki satana#, Dana Andrevvs. Viale. 16.00: «.... in življenje teče dalje#, C. Colbert. Vittorio Veneto. 16.00: «Veliki grešnik#, Gregory Pieck, Ava Gardner. es Adua. 16.00: ((Jastrebi#, R. Scott. Azzurro. 16.00: ((Izgubljene ženske#. Belvedere. 16.00: «Salomk», Ivon-ne De Carlo, Red Cameron. Marconi. 15.30: «Zadnji izziv#. Massimo. 15.00: «Pomlad» Jeanet-te Mac Donald. Novo cine. 16.00: «Bil sum vojni zaročenec#. Odeon. 16.00: ((Izgubljeni lju- bimci#. Vittoria. 16.00: {(Pustolovščina#, Wallace Beery. Sv. Vid. 14.00: ((Neznanec iz S. Marina#. Anna Magnani, Vit-torio De Sica. Venezia. «Na pašnikih sovraštva#. March. Podel motorist Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 12.50 pripeljali v glavno bolnišnico 741etne-ga Ivana Žerjala iz Boljunca 178, katerega so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 10 do 90 dnevpega zdravljenja. Starčka je malo prej pred vhodom v predor v Ul. S. Pelli-co, ko je hotel prekoračiti cesto, podrl neznan motorist, ki je nato še hitreje nadaljeval svojo divjo vožnjo. Pri padcu si je starček najbrže zlomil levi kolk. * * * Ob 14.30 pa so na II. kirurški oddelek sprejeli 21etnega Polija Fabra iz Ul. Orlandini 48, ki se bo moral zaradi rane na čelu ter rahlega možganskega pretresa zdraviti okoli 15 dni. Njegova mati je povedala, da je otrok pol ure prej padel z neke gugalnice na otroškem igrišču v Ul. Orlandini. Nepošteni ljubitelji športne opreme Clan odbora nogometnega kluba «P.onziana» Ferruccio Russignana z Elizejskih polj 28 je na policiji prijavil vlom, ki so ga neznanci prejšnjo noč izvršili v garderobo kluba na športnem igrišču pri Sv. Andreju. Neznani vlomilci so s svojega obiska odnesli 2 usnjena kovčka. 2 usnjeni aktovki, 2 para nogometnih čevljev, 2 nogometni žogi in nekaj kosov druge športne opreme v skupni vrednosti 45.000 lir. 1 * # * Benito Sdrigotti iz Ul. Ca-tullo 16 pa je ves nesrečen na policiji povedal, da mu je neznanec izpred poslopja št. 16 v Ul. Genova ukradel 12.000 lir vredno kolo, katerega mu je za tisti dan posodil njegov prijatelj Arcangeli Lilla. GOSPODARSKA DELEGACIJA FLRJ nam sporoča, da bodo njeni uradi zaprti za stranke v dneh 29. in 30. t. m. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello, V. XX Set-tembre 4; Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; S. Sabba, Trg Valrnuu-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. URADNE OBJAVE Shranjevanje tropin. Predsednik cone je odredil, da se tropine lahko prosto shranjujejo samo do 31. marca 1951; po tem roku pa samo v naslednjih primerih: a) Shranjene v skladiščih destilacijskih obratov, kjer morajo biti prijavljene finančnim organom. Ti organi bodo skrbeli, da se bodo tropine dejansko destilirale; b) Močno skisane, oziroma kako drugače pretvorjene; c) Zmešane z rastlinskimi oziroma živalskimi ostanki, uporabne za gnojilo; d) Posušene. V vseh drugih primerih morajo lastniki zahtevati na tro-šarinskem uradu denaturaliza-cijo, ki bo izvršena na njih stroške. * * * Spisek razlaščenih zemljišč v Zaveljskem industrijskem pristanišču. Do 3. decembra si lahko lastniki ogledajo na tržaški občini spisek razlaščenih zemljišč, namenjenih za izgradnjo industrijskega pristanišča v Zavljah. PODALJŠANJE POLJEDELSKIH ZAKUPNIH POGODB TRST. 28. (AIS) — Ukaz Zavezniške vojaške uprave štev. 218, ki ima učinek od 11. novembra 1950 podaljšuje ustne in pismene zakupne pogodbe neposrednih zakupnikov kakor tudi zakupnikov s polovinski-mi in sličnim; zakupnimi pogodbami za celo poljedelsko leto 1950—1951. Ker se višina zakupnine določa po ceni pšenice, odreja ukaz št. 218, ceno 4375 lir za stot. PREKLIC ZAKONA O SOD-NIJSKIH NALOGIH ZA PRISILNO IZPRAZNITEV TRST, 28. (AIS) — Ukaz štev. 216 ZVU, ki bo stopil v veljavo, ko ga bodo objavili v uradnem listu dne 1- decembra 1950, preklicuje nekatere zakone in uredbe, kj zadevajo sodnijske naloge za prisilne izpraznitve stanovanj. Ta ukaz pa nikakor ne bo veljal za odloge, ki sta jih odobrila conski predsednik in predsednik okrožnega sodišča, še predno stopi ta ukaz v veljavo. UKAZ STEV. 217 — SPREMEMBA UKAZA STEV. 175 ZVU GLEDE NAJEMNIH IN PODNAJEMNIH POGODB TRST, 28. (AIS) — Ukaj št. 217 Zavezniške vojaške uprave, ki je stopil v veljavo na dan podpisa dne 24. novembra 1950 in ima povratno moč od 21. septembra 1950 dalje, spreminja ukaz št. 175 z dne 20. septembra 1950, ki zadeva najemne in podr.ajemne pogodbe. Celotno besedilo tega ukaza bo javljeno v prihodnji številki uradnega lista na dan 1. decembra 1950. Gledališče Verdi Poslednja predstava Verdijeve opere »Ernani# ki bi morala biti danes zvečer bo jutri v četrtek ob 20.30 za red V petek ob 20 bo tretja predstava Wagnerjeve opere «Wal-kira» za abonente C (parter in lože) in B (balkon in galerija). Černe in Coloni v galeriji Škorpijon Razstava kiparja Cemeta[n slikarja Colonija je odprns vsak dan v galeriji Škorpijon od 9 do 13 in od 16 do 20. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8150-8200, papirnati šterling 1740-1760, dolar 673-676, telegrafski dolar 6S0-681, švicarski frank 155-155. francoski frank 172-176, avstrijski šiling 23-23.50. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. novembra so,seJ[ Trstu rodili 3 otroci, poroke so bile 4, umrlo pa je 8 oser'-i0 Poročili so se: tesar Rodinis in gospodinja Antonu Sablič, trgovec Jakob Bassan -se in šivilja Adele Bobiolj; setar ameriške vojske A^ v les Harvey in frizerka Silvan Ferluga, težak Sergij Blason šivilja Alma GiovanninlMorija Umrli so: 71-letna Mard* Bordon, 3-letni Franco K vič, 69-letni Josip Demarcm. letna Klara Zippo, SMetaa žefa Starc vd. Pertot, 7* i ^ Margerita Muni vd. Mauri, ^ letna Ida Demejo v^- B°ss ' letni-Matrja Bonazza. »I RADIO l'fl JUG0SL.C0NE THSTA (Oddaja na srednjih v»10 212.4 m ali 1412 kc) SREDA 29. 11. '35°\ po- 6.30: Jutranja glasba; 6.45. ročila v ital. in objava spu v 7.00: Napoved časa - P°£ ,5 JU-slov. in objava sporeda; ‘J' & tranja glasba; 7.30: G vnrbeš'- 29. november; 8.30: gno- «Pot v Jajce# (slov.); 9^:rheCe zi viharje (ital.); 9-15^ 8 pedi- in partizanske pesmi; jer: «Dnevnik» (hrv.j; l-Tjadstva; ba jugoslovanskega ,jnevu 10.20; Prenos proslave °“ve! JAI republike z Vojaške upra mrv.)! 11.00: V novo življenje ' po- 12.00: Poje pevski zbor P: lugO" reta Matula; 12.20: Iz del3(SioV.)>' slovanskega ljudstva ij.tf: 12.30: Glasbena medigra, Poročila v ital.; 13.00: Vpfcfr časa - poročila v slov.; 13.'. jas* cert sopranistke Ljudmi|e ,550: melj, nato lahka glasba;; o-Pomoč Jugoslavije Istrske« krožju (ital.); 14.00: I2ran. prP ster Radia Ljubljana: 14.3-t.eijo gled tiska v ital.; 14.45: “r tiska v slov. .„[0- 17.00: lz del slovanskih ln^ti nikov; 17.30: Politične akWa L0r-(ital.); 17.40: Italijanska ‘,„1 po-na glasba: 18.00: Mednarodi«,.)! men nove Jugoslavije 1 ijpe: 13.15; Lucijan Marija SK -fiOf Klavirski trio - izvaja m ^vaški trio; 18.45: Poročila v„rfi«ra'> ščini; 19.00:' Glasbena .hln- Na" 19.15: Poročila v ital.; -19- sioV-: poved časa - poročila vu2tzeia 19.45: Samospeve Josipa tL0meii poje Stjepan Sajfan 20.00: r.raZ' jugoslovanskega državnega nSKfl nika (hrv.); 20.15: lz s)° J0gp-orkestralne glasbe; 20.30. iti slavija v izgradnji sociah^L. p. v borbi za mir (ital.); ^,„eoSl3' november - rojstvo nove vije (slov.); 2J.15: V rdeče-; glasbeni večer - Iz krvi^f ceri> (slov.); 22.00: Večerni k° jtal-; 23.00: Zadnia poročila y sioV--23.05: Zadnja poročila v,Dore«’ 23.10: Objava dnevnega “Kpvat® za naslednji dan: 23.15: sc melodije; 23.30: Zaključek- I: GiaS; ADEX-izleti 17. decembra bodo 'zlet* POSTOJNO RiHEIMBER* TOLMIN KOBARID BOVEC id Prijave , sprejema 8®' decembra t. 1. Pot°^ p, urad Adria-Express, Severo 5 b, telefon ^ Nagrade za umetniško dejavnost Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje razpisuje ob 10LETNICI USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA osem »** grad s področja leposlovja, upodabljajoče umetnosti glasbe. Natečaj velja za najboljša neobjavljena leposloVj0 dela (novela, povest, drama), likovna dela (slika, glasbena dela, ki obravnavajo tematiko narodnoosvo dilne borbe na Tržaškem: s področja leposlovja dve nagradi (50.000 in 25.000 1' s področja upodabljajoče umetnosti 4 nagrade po 50.000 in dve p0 25.000 lir); ^ s področja glasbe dve nagradi (50.000 in 25.000 ^ Natečaja se lahko udeleže umetniki, ki delujei0 Tržaškem ozemlju. Pisatelji, slikarji ali kiparji in glasbeniki, ki s^rca udeležiti natečaja, naj pošljejo svoja dela do 31. ^ 1951 Glavnemu odboru OF (Ul. R. Manna 29). Del0}OJ0; ne bo podpisano, pač pa mora biti opremljeno z ® rjpV v posebni kuverti, ki naj ima geslo, naj bo aV naslov. Izid natečaja se bo objavil 27. aprila 1951- ^ Glavni odbor OF se ne obvezuje, da nagrajena tudi odkupi. plMORSg DNEVNIK Sir 29. novembra 1950 * Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Vi. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32 Gospodarska vprašanja BeneSke Slovenije Živinoreja propada, vzporedno z njo tudi mlekarstvo - Gozani delavci brez zaposlitve Beneška Slovenija je danes, sede .na dejstvo, da so gozdo-v' skoraj popolnoma izsekani, o prikladna za gojitev živd-^°reje. Obsežni pašniki, na katerih raste dlabro irj daleč na-okoli znano seno, so kot nalašč ** Pašo in hrano predvsem goveji živini. Vzrokov, ki So dovedli do te-da je y Benečiji mlekar-zelo razvito, je precej. U bil, da živinorejci niso nikoli v zadregi zaradi presne ane niti zaradi sena, ki 8a obilo nasušijo ipo goličavah °®eskih brd. Drugi pogoj pa k bil ta, da zaradi strmih re-> Po katerih z vprežno živi-110 ne morejo opravljati nobe-dela, živina predvsem po-ter ima zaradi tega ve-‘>®o mlečnost in tudi zelo mast-110 mleko. h njega izdelujejo vsakovrstne mlečne izdelke. Daleč naokoli sta znana maslo in Sir, i zaradi dobre kakovosti ns tržišču zelo zaželena. Kljub najboljšim pogojem za se Večji raizvoj živinoreje in mlekarske industrije pa tak nafta preživljanja prebivalstva v 2adrjjih letih ni pokazal pra-VeSa uspeha. Temu je kriva Predvsem vojna, kii je v pre-'teStiji meri znižala število re-Pov v hlevih. Kar pa je še ^o, so morali posamezniki razprodati, da so lahko plačevali visoke davke, s katerimi la oblast obdavčila posestva. Naravno je, da je vise to povzročilo tamkajšnjemu gospodarstvu občutno škodo, ki jo občutijo prebivalci rta lastni ih’ kjer j€ Pred let! bilo po več krav, danes sameva samo po ena ali dve. Vzporedno s padcem števila vine pa se je v hlevih rjako-Kcil0 seno, ker ga ne morejo Porabiti. Ce ga prodajo dobijo sajig naravnost smešno nizke c«ne, kajti ponudbe na tržišču le veliko in zaradi tega cena seru nujno pade. Tud; sira in masla ni več to-•'ko kot ju je bilo. Modema jedkama in sirama, ki so jo ‘šradiii pred leti, ne obratuje 2 zmogljivostjo. Kljub temu pa je proizvodnja višja od domače uporabe, ‘■ato so proizvajalci primorati, da za trg izdelujejo čim boljše maslo, da ga zaradi ve-'*e konkurence laže prodajo. Živinorejci so mnenja, da bi ,‘lo treba število krav pove-in zato predlagajo, da bi yk>rale državne oblasti prisko j’ti na pomoč s tem, dia bi nu-!te plemensko živino. Na tak *®in bi bilo mogoče odstra- « » bele, dg bi sezonskim delavcem nudile čez zimo primemo zaposlitev, so možje prisiljeni preživeti v brezdelju zimski čas. To pa prav gotovo ni v korist njihovega gmotnega stanja. Izšla peta številka Matajurja Včeraj je izšla peta številka Matajur jan, glasila beneških Slovencev, ki izhaja v Vidmu. Vsebina Pete številke je nad tise zanimiva. Na uvodnem mestu je članek z naslovom ((Premagati moramo bojazen», kateremu stoji za uvod naslednji citat: ečlovek z gora je osoren, toda gostoljuben. hladen pa ljubezniv, prepirljiv in istočasno (zaradi dolgoletne priučene pokorščine) krotak in hlapčevski.» (Friderik Comelli, furlanski pisatelj). V članku je rečeno, da se ni nihče brigal za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev. aNaš človek je bil dober samo Za izkoriščanje«, piše med drugim. Clan-kar zaključuje, da se morajo Benečani otresti misli, da je zakon zanka, s katerim lovijo preproste ljudi. Ne, zakon je resna stvar in ga morajo spoštovati t udi karabinjerji itd. ((Zato se moramo vedno bolj združevati, otresti se moramo vsakega strahu in vztrajno zahtevati spoštovanje svojih pravic. Na ta način bomo prav gotovo dosegli tudi za nas pravico«. Na drugi strani so dopisi iz številnih beneških vasi, ki so pisani v narečjih. Članki so razdeljeni v dva dela. Eni obravnavajo življenje prebivalstva v vzhodni, drugi pa v zahodni Benečiji. Poslednji so pisani v trdem terskem narečju. niti bol zastoj v živinoreji in iz-jšatj sjabe življenjske pogo- * Prebivalstva. Porast brezposelnih sezonskih delavcev J^zdarstvo je Benečanom v a’vh Zal jim domača gruda ne ^ le zadoščenja, da bi na njej °kazovali svoje zmožnosti, ker ®enečija skoraj popolnoma jzsekana. Zato se gozdni delav-^ odpravljajo na delo v tuje ' Hje. Ker iim t* not v Soško Ht, teoti J--. Ker jim je pot v Soško ato zaprta, so se obrnili ^ nikoli Hla. zahodu, rti Toda zahod jim prinesel nič do- v Poletnih mesecih so delali j Kami ji. Podirali so’ dre\ VarW? °^Prav,ljali v dolino. Na-3 ?bo so delali v skupinah od Cl° 10 ljudi. S pojavom prve- ^Oega pa so se glede dela v škripcih. Sneg je že *°ašli Pr ?k*°*:)rskih dr.eh na visoko a.. ■B gorovje ter onemogočil se z delom hp'0' Se celo pa Vlh h}ore nadaljevati v gozdo- Prvi sneg' obdrži do spo- 111 so na osojni strani, ker _ , Pr Hladi. jGpzdni delavci so se morali /j112! domov. Kaj sedaj? Dela “Ha ni. Na njivah in v hiši jj bi toliko, da ga žene same e “i zmogle. Ker tudi oblasti niso poskr- Jfilrl oraznik goriSkep oatroRa Sem in tja se že opazi novost, ki priča, da se bliža praznik svetega Andreja, goriškega pokrovitelja. Prihajajo potujoča zabavišča, ki bodo popolnoma izpremenila lice na ta dan. Tudi izložbe so izpremenile svoje lice. V njih so se pojavili okraski, igrače itd., ki jih celo leto ni bilo na svetlo. Trgovci so jih izložili za jutrišnji praznik. Tako si bodo prihranili delo za Miklavžev dan. Ukradli so mu novo kolo Neznani tatovi so včeraj spravili ob kolo 17-letnega Ko-lana Karla iz Standreža. Novo kolo so mu odpeljali, ko ga je pustil za hip brez varstva pred delavnico Sachetti v Ul. G. Cascino,* kjet je Ko-lan zaposlen. Tatvino je prijavil policiji, ki je že pričela s preiskavo. Kolo je bilo vredno 35.000 lir. Neprijetno potovanje Na glavni kolodvor je moral včeraj rešilni avto Zelenega križa na pomoč 27-letr.emu Koldonu Lenhardtu, ki so ga v vlaku na poti iz Vidma v Gorico napadle hude bolečine v trebuhu. Odpeljali so ga v bolnico Brigata Pavia, kjer je Lenhardt povedal, da je pred odhodom iz Vidma pojedel nekaj kruha s salamo, kar da je bilo baje pokvarjeno. Ozdravel bo v treh dneh. Tatvina v klubu katoliških raziskovalcev Preseljevanja goriškega kluba katoliških raziskovalcev iz Ul. Mameli v Ul. Seminario se je okoristil mladi Boy Scoot M. M. iz Rafuta št. 2. Kakor je najprej opazil voditelj cme-njega kluba Tolano Sergej, iz Ul. Giustiniani 16, je M. M. odnesel 1600 lir, električni štedilnik, tri kuhalnice, tri pokriva-če, kompas, album slik in zavoj slik. Cim se je polastil vsega tega, jo je komaj 13 let star deček popihal y Tržič in se tam mudil tako dolgo, dokler ga ni Talano prijavil policiji, ki ga je spravite domov. Od ukradenega blaga je svojemu klubu vrnil samo slike, medtem ko je kuhalnice in magnetno iglo prodal ter izkupiček zapravil skupno z ukradenimi 1700 lirami. OB OTVORITVI HRVATSKE GIMNAZIJE Danes bo doživela Bujščina in z njo bujski Hrvati velik in pomemben dan. Na griču iznad Buj je zrasla nova ponosna stavba — hrvatska gimnazija, ki bo predstavljala v bodoče učilnico hrvatske srednješolske mladine iz Bujščine Kdor pozna zgodovinski razvoj hrvatskega dela istrskega ljudstva — ne samo v Bujšči-ni, ampak tja doli do Pulja in vse čez Pdzin, Učko do Reke, bo priznal, da so se še posebno na tem ljudstvu uresničile besede slovenskega pesnika, ko je v optimističnem prividu svojemu lastnemu narodu dejal: «Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan...« Čeprav gospodarsko šibki in zaostali, kulturno-prosvetno še nerazviti, terorizirani in prestrašeni, brez zadostne inteligence in brez šol so Hrvati' v Bujščini vseeno kljubovali o-gromnemu navalu. Toda nasprotniki so bili skoro na tem, da jih razglasijo za nekake ((Merlake«, kar je bila specialiteta potujčevalne politike, ki je hotela za svetovno1''javno mnenje vtisniti takšnemu ljudstvu nekak pečat, ki naj znači, da bujski Hrvati nimajo bistvenih narodnostnih značilnosti in da ga vladajoči italijanski narod lahko reklamira zase... Vse te nakane so padle z NOB, foi je prinesla tudi Bujščini svobodo. Dogodki po letu 1945 pa so pokazali, da so bili dosedanji «gospodarji» lstre in s tem bujskega hrvatskega ljudstva zares samo okupatorji, ki s prilaščeno si zemljo niso imeli nobenega neposrednega delovnega odnosa, je niso nikdar obdelovali, se zanjo nikdar znojili, pač pa so njo in njeno ljudstvo neusmiljeno izkorišče-vali. Tako je hrvatski narod Bujščine zlomil vsa nasilja in danes ima od ljudske oblasti ne samo osnovno, z današnjo, otvoritvijo hrvatske gimnazije v Bujah tudi srednjo šolo, iz katere bodo izšli bodoči intelektualci, kot inženirji, učitelji, profesorji, zdravniki in tako dalje, še več, danes ima hrvajt-ski narod Bujščine v sebi ponos človeka, ki čuti, da gradi skupno z vsemi ostalimi Hrvati v Jugoslaviji svojo lastno kulturo, pri čemer ga prešinja zavest, da ni več majvreden element, temveč da stoji na isti stopnji in v isti vrsti z vsemi ostglim-i kulturnimi narodi sveta. Pri tem velikem uspehu pa ne pozablja na človečansko noto, ki ga je spremljala v vsem njegovem zgodovinskem razvoju in ki tako lepo pravi: ((Brat mi bio, koje vjere Hi naroda blo...« Današnjemu prazniku in veselju bujskih Hrvatov se z radostjo pridružujemo z željami za nadaljnji napredek tudi mi, istrski Slovenci! Pri včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču, kateri je predsedoval dr. Suich, so imeli opravka samo s prizivi. Prvega med temi so pregledali priziv, ki ga je vložila 22-letna Ana Zucchielli iz Tržiča proti obsodbi tržiške sodr.-ije na 4 mesece in 20 dni zapora. Obsojena je bila, ker je letošnjega marca ob stavki delavcev tamkajšnje tovarne olja žalila dva organa javne varnosti. Svoj priziv je utemeljevala s tem, da je žaljivke izrekla v gneči in da niso bile nikakor namenjene varuhom javnega reda. Na tej podlagi je od sodišča zahtevala najmanj oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodnik je včeraj še enkrat zaslišal obtoženko ir.1 prizadeta agenta in je na podlagi izjav teh slednjih potrdil kazen in Zucchiellijevo obsodil na plačilo stroškov prizivne razprave. ŽENA MU JE ODPUSTILA, SODISCE PA NE Letošnjega aprila so na go-riški sodniji obsodili na 2 me- IZPRED SODIŠČA Vrsta prizivnih razprav seca zapora 47-letnega Dominika Gorkiča iz Ul. Baiamon-ti 6, ker ga je žena Kuret Anastazija prijavila, da jo pretepa in r.-e skrbi ne zanjo, kakor tudi ne za njegovo 8 let staro hčerko Bruno. Ker se ni Gorkič čutil krivega, zlasti di ne za bolniško blagajno in je tako prikrajšal svoje nameščence zavarovalniške pomoči, je letošnjega maja prišel pred sodne oblasti na tržiški kazenski sodniji 53-letni trgovec Brochin Nikodemii iz Tržiča. Zaradi omenjenega prestopka so ga obsodili na 67 tisoč lir j oprostitvi ker se je takoj po razpravi pobotal z ženo, ki mu je prav j globe in plačilo prispevkov vse odpustila, je proti obsodbi ! Zavodu za socialno skrbstvo vložil priziv. Toda na sodišču j in bolniški blagajni v znesku kakor na sodniji so ga spozna- | 701.221,17 lir. Na včerajšnji lo obratovati. Ker ni imetje tega podjetja zadostilo vsem svojim upnikom, je moral Viola po konkurzu na zagovor pred sodne oblasti. Dolžili so ga, da je neuspeh tega podjetja zakrivil s.am, ker ni vodil nobenega knjigovodstva. Na sodniji v Gradiški so ga letošnjega junija take obtožbe oprostili s formulo, da ni zakrivil kaznivega dejanja, ker r.-i bilo njegovo podjetje trgovsko, temveč rokodelsko. Proti je javni tožilec iz li za krivega in mu potrdili obsodbo. Kakor vsi pogoreli prizivr.-iki bo moral tudi Gorkič poravnati sodne stroške. IZOGNIL SE JE PLAČILU PRISPEVKOV ZA SOCIALNO SKRBSTVO Ker ni več časa plačeval nobenih obveznih prispevkov ne prizivni razpravi je goriško sodišče tudi njemu potrdilo kazen in bo poleg omenjenih vsot moral poravnati še prizivne stroške. * * # Pred časom je mizarsko podjetje Viola v Gradiški, ki je bilo last 46-letnega Viktorja za socialno skrbstvo, kakor tu- j Viola zaradi bankrota preneha. Gradiške vložil priziv na goriško sodišče, ki pa je na Isti podlagi potrdilo oprostitev. POSLEDICE PIJANČEVANJA Na podlagi tiralice, ki so jo izdale sodne oblasti, so orožniki iz Slovrenca pri Moši včeraj aretirali 39-letnega Libera Zoffa in 69-letnega Jdihaela Qualizza. Oba sta morala v zapor, kjer bosta zaradi pijančevanja odsedela 16 dni. SESTANEK V POKRAJINSKI PALAČI Vprašanje namakanja polja med Krminom in Gradiško Včeraj je imel predsednik pokrajinskega odposlanstva odvetnik Culot na sedežu pokrajine širši sestanek, na katerem so bili prisotni številni predstavniki oblasti in drugi. Glavno težišče razpravljanja še je sukalo okoli izsuševanja in reguliranja polja med Krminom in Gradiško, ki se nikakor noče premakniti z mrtve točke. O tem smo že večkrat pisali. Vendar ostane vprašanje vedno neizpremenjeno. Oblasti sedaj nameravajo vprašanje temeljiteje zagrabiti, vsaj trenutno tako kaže. Včeraj seja občinskega sveta Včeraj zvečer se je nadaljevalo redno jesensko zasedanje občinskega sveta. Na seji 50 nadaljevali diskusijo o pravilniku dela občinskega sveta. Razpravljali so tudii o trošarini na električni tok, plin, vodo itd. Podrobno poročilo bomo zaradi tehničnih ovir objavili v | jutrišnji številki. Radi bi pri izsuševanju zaposlile delavce, kj so Z nastankom zime izgubili zaposlitev. Vsekakor bi bil tak korak vreden pozdrava tako z naše strani kot od delovnega prebivalstva, ki s skrbjo zre v prihodnjost. Na žalost n.e moremo drugače kot da tudi ob tej priliki izrazimo naš dvom nao resnim namenom oblasti. Seii komisije za prosto cono Danes ob 16 bo na sedežu Trgovinske zbornice seja posvetovalne komisije za prosto cono. Razpravljali bodo o zahtevi, naj prihaja kontingent blaga v prosto cono ne dg hi bil obdavčen. = KINO = VITTORIA, 17: «Manon», C j Aubry. VERDI, 17: «Cloveška tarča«; B. Villiams. CENTRALE, 17: ((Severovzhodni vitezi«, J. Wayne. MODERNO, 17; «Duša in telo»j J, Garfield. isSsj Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - LL Cesar e Battisti 2 « Telefon 70 POZIV na volitve SIAU v Istrskem okrožju Odkar smo 30.1. 1949 zadnjič volili odbore SIAU, so se v procesu preobrazbe Istrskega okrožja iz gospodarsko in kulturno zaostale ter od vojne opustošene dežele v deželo dela, svobode in blaginje, izklesale nove neizbrisne poteze: Enoletni gospodarski plan, ki je tik pred uresničenjem, je v vse panoge našega gospodarstva vnesel močan vzpon, odprl vsakemu delovnemu človeku možnost, da uveljavi in razvije svoje delovne sposobnosti in s tem izboljša svoj gmotni položaj. Rezultat tega so številni novi objekti splošne koristi: šole, zadružni domovi, ceste, razširjeno električno omrežje, kanalizacija, delavske hiše, obnovljeno podeželje. Sijajna zmaga Ljudske fronte 16.IV.1950 je najzgovornejši izraz odobravanja tedanje politike ljudske oblasti in volivnega programa Ljudske fronte po ogromni večini vsega prebivalstva Istrskega okrožja: je odgovor vsem sovražnikom, da $mg, tf&omajnj v naši ocločilcl, da bra- nimo naše pravice in neodvisnost. Nova šolska poslopja, ustanovljene nove šole, tečaji, otroški vrtci, uspeli kulturni festivali, neštete kulturno in športne prireditve so obračun dela ljudske oblasti za kulturni dvig dežele, so odraz življenjske radosti delovnih ljudi. Tudi organizacija SIAU je v skladu z vsem tem razvojem napravila važen korak: danes združuje SIAU v svojem okviru Enotne sindikate, Antifašistično slovansko-ita-lijansko žensko zvezo, Zvezo antifašistične mladine in Zvezo partizanov, kar tudi formalno potrjuje enotnost, ki je prišla do izraza že v skupnem nastopu vseh teh organizacij v Ljudski fronti na volitvah 16. aprila 1950. Vse to zahteva, da SIAU izvrši pregled svojih sil, da ■postavi delo in člane vseh svojih odborov pred vsestransko in kritično oceno vsega članstva, da se tako utrdi in pripravi na nove naloge. V ta namen okrožni odbor SIAU za Istro Razpisuje III. volitve SIAU za dan 10. XII. 1950 DELAVCI, KMETJE, RIBICI, NAMEŠČENCI, OBRTNIKI, INTELEKTUALCI! Utrdimo SIAU, po kateri bomo podprli ljudsko oblast za izvršitev enoletnega gospodarskega plana: za hitrejšo in cenejšo dozidavo gradbenih objektov, za izpolnitev plana v industriji, za obdelavo vse zemlje in dvig živinoreje, za nadaljnji razvoj ribarstva, za podporo domačemu obrtništvu, za dvig življenjske ravni vsakemu delovnemu človeku. ZADRUŽNIKI! SIAU je iniciator zadružništva v našem okrožju, SIAU se bori za njegovo širjenje in utrjevanje. Vse zadruge, :posebno Pa kmetijske delovne zadruge — nosilci socialistične preobrazbe naše vasi — naj bodo središče mobilizacije delovnih ljudi za volitve SIAU. SLOVENCI, ITALIJANI IN HRVATI! Borimo se s SIAU proti razbijačem naše enotnosti in bratstva proti kominformističnemu izdajstvu socializma Za zmago načel enakopravnosti med narodi, ki jih brani socialistična Jugoslavija proti vsakemu napadalcu, za ohranitev svetovnega miru. ČLANI SIAU! Izvolimo v naše odbore tiste ljudi, ki so neusmiljeni do sovražnikov in ki so nam zgled pri delu, tako da bodo odbori SIAU desna roka vsem organom ljudske oblasti in našim ustanovam v borbi proti brezdušnemu in neodgovornemu izvrševanju javnih poslov za čuvanje ;n varčevanje ljudskega imetja, za utrjevanje in poglabljanje ljudske demokracije. ŽENE! Poslužite se pravic, ki vam jih daje ljudska oblast! Bodite povsod prve, kjer se rešujejo vprašanja zdravja in vzgoje vaših otrok! Pazite, da bodo v odborih SIAU vaše najvrednejše zastopnice! MLADINA! Brani in čuvaj svojo srečno bodočnost! Utrjuj in gradi enotnost in bratstvo med mladino ter pojdi na volitve SIAU enotna in borbena! Tvoji predstavniki v novih odborih SIAU bodo skrbeli, da se uresničijo tvoje težnje v šolah, delavnicah, zadrugah, v športu in ljudski tehniki! DELOVNI LJUDJE ISTRSKEGA OKROŽJA, 10. XII. 1950 VSI NA VOLITVE SIAU ZA NASO LEPŠO BODOČNOST — ZA SOCIALIZEM! Proslava dneva republike v Kopru in Istrskem okrožju V koprskemi gledališču je bila sinoči ob navzočnosti velikega števila ljudi svečana akademija za VII. obletnico zgodovinskega zasedanja AV-NOJ-a. Godba odreda JA iz Portoroža je za otvoritev zaigrala himno. O velikem pomenu tega dneva sta govorila v slovenščini tov. Karel Pri-jon, sekretar okrajnega komiteja in V italijanščini tov. Leone Fussilli, poverjenik za prosveto. Tov. Prijon je uvodoma podčrtal velike napore jugoslovanskih narodov pri gradnjj socializma. Poudaril je, kako se petletni plan pod vodstvom Partije in tov. Tita uspešno izvršuje kljub temu, da obstajajo velike zunanje težave. Sovjetska zveza in njeni sateliti so šli tako daleč, da so organizirali protj Jugoslaviji ekonomsko blokado samo zato, ker se ne strinja s politiko izkoriščanja in zasužnjevanja malih narodov in ker se dosledno bori za pravilne odnose med narodi, predvsem pa za pravilne odnose med socialističnimi državami. «Ce se vsi ti danes do nove Jugoslavije tako vedejo, ni to naključje, kajti oni se niso strinjali že pred rojstvom nove Jugoslavije. Vsi skupaj so neprijazno gledali na dogodke v Jugoslaviji, na razvoj partizanskega gibanja, ter na jače-nje demokratičnih sil v notranjosti dežele«, je dejal tov. Prijon in nadaljeval: «Zapadni imperialisti so skušali preko reakcionarnih sil v notranjosti dežele, ki so bile istočasno j v službi okupatorja, ter pre- ko svojih agentur, kot je bila begunska vlada v Londonu, zaustaviti partizansko gibanje ter ljudsko revolucijo. Po zaslugi Partije in njenega vodstva s tovarišem Titom na čelu, ki je znala pravilno oceniti položaj, ter pravilno in smelo voditi narode Jugoslavije v težki osvobodilni borbi, sc vsi sovražni poizkusi morali propasti. Ljudska revolucija je zmagala.« V nadaljevanju svojega govora je tov. Prijon omenil kako nova Jugoslavija dosledno izvaja načela marksizma-leni-njzma. Zaradj tega je danes zgled vsem malim narodom, vsem poštenim in svobodoljubnim množicam, kako se je treba boriti za neodvisnost. Nova Jugoslavija predstavlja danes močan steber miru v -.svetu. Tov. Prijon je zaključil: «29. november pomeni tudi za nas dan zmage revolucionarnih sil. V skupni borbj ob strani jugoslovanskih' narodov smo si priborili ljudsko oblast, napravili konec vsemu zatiranju in izkoriščanju«. Sledil je kulturni spored, recitacija ((Osvoboditeljem«, ((Kovaška«, nastop folklorne skupine S panonskimi narodnimi plesi in jugoslovanskimi narodnimi plesi. Orkester JA je zaigral venček borbenih pesmi, pevski zbor SKUD pa je zal pel dve pesmi. Nekaj točk je bilo podanih tudi v italijanščini. Podobne proslave so bile tu. di v Izoli, Piranu, Portorožu, Bujah, Umagu, Novem gradu in po vseh vaseh v okrožju. Zadnjo nedeljo so bila na sporedu tedna slovenske kulture gostovanje dramske družine iz Sv. Križa pri Trstu v Šmarjah, dalje gostovanje prosvetnega društva ((Primorje« iz Vanganela pri Sv. Antonu in SNG iz Trsta v Kopru. V Šmarjah je bila dvorana nabito polna. Križani so uprizorili Standekerjevo tro^ejan-ko ((Prevara«, v kateri so pokazali že precejšnjo stopnjo igralskega doživetja in podajanja. Po predstavi se je razvil družabni večer, pri katerem so domačini izkazali Križanom zahvalo in priznanje za njihovo gostovanje. Strinjamo se s tov. Stembergarjem, ki je v svojem pozdravnem govoru podčrtal potrebo še tesnejšega zbližanja na prosvetnem področju obeh con. llelili uspeli nedeljskih priredile« v tednu slovenske kulture Na žalost sm0 dolžni pripomniti — kar se seveda dogaja tudiv drugihincelov koprskem gledališču —, da je bila pri tej prireditvi publika nedisciplinirana. Predvsem bi starši k takim prireditvam ne smeli pošiljati otrok, ki igre sploh ne razumejo in ki deiajo pri nastopih samo šum in hrum. Prvo dejanje je potekalo v sploš-nem šur.dru, da nekateri sploh niso mogli dobiti zveze z dogajanjem na odru. Sele drugo in tretje dejanje so podali igralci v pomirjenem ozračju. Vanganelci pa so nastopili pri Sv. Antonu z Linhartovo ((Zu- panovo Micko«. Mladina iz vasi, ki je imela ta dan tudi volitve v organizacijo ZAM, ki se jih je udeležila 100 odst., je lepo okrasila dvorano zadruženga doma, v katero so do zadnjega kotička napolnili prebivalci od Sv. Antona in vseh okoliških vasi. Ne pretiravamo, če rečemo, da je prisostvovalo otvoritvi dvorane in istočasno prireditvi tedna slovenske kulture okrog 1000 ljudi. Kot prvi je pozdravil navzoče domačine in goste tov. Viljem Turk, ki -je po opisu nastanka zadružnega doma očrtal tudi pomen tega za razvoj kulturnega in gospodarskega življenja pri Sv. Antonu. V imenu krajevnega LQ je spregovoril njegov predsednik tov. Drago Hrvatin, ki je podčrtal, da bo ljudska oblast vedno skrbela za koristi delovnega ljudstva. Nepopisno navdušenje je za- Moja pesem ni le moja pesem, to je krik nas vseh. KAJUH vladalo, ko je domača godba odigrala prvo točko svojega in ko je domačj pevski zbor prav občuteno zapel nekaj pesmi. Višek prve prireditve pa je bila igra ((Zupanova Micka«. Prav vsi igralci in igralke so bili v igri na svojem mestu, toda še najbolj sta ugajala Micka in njen oče. Posebno lep vtis so napravile narodne noše, s katerimi je nastopila celotna dramska družina. Vanganelci so s to igro odnesli nedeljeno priznanje vseh navzočih. Dobre so bile tudi recitacije in kar je še posebno lepo v dvorani je vladala ves čas prireditve disciplina, ljudje so poslušali vse točke z zanimanjem ter jim sledili, kakor da so jih sami doživljali, skratka pokazali so močno kulturno zavest. V Kopru pa je SNG dvignilo svečanosti tedna slovet) ske kulture z Božičevo dramo «Umik». ki so jo podali z njim lastno umetniško igro. Tako je odjeknila zadnja nedelja v nadaljnjem snovanju za razvoj naše slovenske kulture in prosvete v Istri. Danes otvoritev štirih važnih razstav v klubu VUJA V prostorih kluba VUJA bo danes 29. novembra otvoritev razstave umetniških fotogralij jugoslovanskih a-materjev. Poleg tega bodo isto tam odprte tudi razstave uvoza in izvoza v Istrska okrožje, razstava proizvodov cone B, razstava znamk FLRJ in STO, Prešernova razstava in razstava marksistične literature, ki je izšla po vojni v Jugoslaviji. Razstava bo odprta javnosti od 29. novembra opoldne do 10. decembra. Tkdtdoš&iM dač-iega vAjitka. v> dvetOMii 1C PkIvKUKI, I) B. v »IA K « B A B A Č |yi IHINTBIBil D B. B . , «Menda tako kakor moj mož,« je jokaje odgovorila, <“ ------- ". to jal, da gre lahko sleherni k munist kadar koli hoče, bodno v veleposlaništvo, ker j to komunistično poslaništvo, v da to ni nobeno ponižanje, več celo dolžnost komunist* (Ta Djidova pripomba se je jansko nanašala na m°j jS vor, da sem bil v sovjetskem veleposlaništvu pred Zi3 njem plenuma zaradi razD rov o nabavi avtomobila vrentijevu. To zgodbo o av mobilu, kot izgovoru za se-' ke, si je izmislil ter jo Prpa gal sam Lavrentijev). ♦pr SO Danes spoznavam vse mi jasni njihovi nameni. . je bila taktika z določeni ljem, prav takšna, kot so jo variš Tito in dirugi tovar ^ označili na seji dne 1- roa:rcara 1948. Vsa moja gledanj® stvari in dogodke, v kol ^ so me privedla v položaj, ^ sem mislil, da nekaj ni v so bila tak® zato, ker se« meril samo z rusko tehtnico, ta pa ni bila samo naPaCT1 temveč tudi sovražna. . . a To mojo razlago zaključuj^ z zadnjimi stavki iz m0)ejne jave CK naše Partije z 11. novembra 1950: Danes sem prost teh s' ;vojib zablod po vaši zaslugi, toV8,^ ši, ter sem se znašel, zaved®^-se svojih napak, iz oči v .. pred Partijo, toda izključeni nje. Po 25 letih dela in zlVie. nja v Partiji, v 52. letu m™ ga življenja sem prišel do rezultata in do te resnice) sem in izključen sem iz je, medtem ko okrog mene ^ življenje Partije pri gr® socializma. . Samo to lahko rečem: vam, tovariši, da ste me ** znova vidim Partijo, in 3° tim v sebi. us n.'o0r' pel ugled jugoslovanskega *P ta v inozemstvu zaradi sp med Mitičem in Palado. „ Hkrati je bil razveljavi) ? sklep o kaznovanju Pala® j, ukorom s tem, da bo izvršni^ bor Teniške zveze Jugosla proučil medsebojne odnose goslovanskih reprezentativ ter v skladu s tem ukrend P trebno. Nemčija bo sodelovala pri Evropskem nooometneni PH*91". Javljajo, da bo sodel"'Ianog0' tekmovanjih za evrops-U metni pokal poleg Ittalj|je'Ren1' strije in Jugoslavije tudi -e\e čija. Tekme se bodo junija prihodnjega leta- 3. januarja bo v ItaliJ • fla. nek delegatov vseh zg0j ra®' vedenih držav, kjer bo ^ jj. pravljali o problemih, Tj.itrop8 čejo tekmovanja za « Cup«. Odg. urednik STANISLAV NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 ^ PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založn!St»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. • ^