PRIMORSKI DHEVHIK ■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto Vi • Štev 213 (1604) Po5tnlna ptafiana v gotovini Cena 15 lir Bominformislični sateliti v vodstvu UPI MUormalizaciji odnosov med FLRJ in Italijo K °®entar beograjske „Borbe“ k izjavi CK KP Italije - Člani ameriškega odbora toir v Beogradu - Moša Pijade sprejel delegacijo britanskega odbora za mir 22. — »Izjava in ,1Je ie V polnem skladu Cm?* naPadalnimi ukrepi, v«k w P-r0}i Jugoslaviji pole, , min*ormi stične drža- ^obL^Žen3a.član(*’ ki ga tVe,: a Jutrišnja «Borba» v je r, ,2adni° i2javo KP Kalinih kt ,lLpridružila vrsti o- VoH nam°S° Jugoslavi*° Vi^KPTraiSti^ni sateIiti v teres . imajo očividno jnr acijo 8 .°nemoSočijo normali-skih M ujansko-jugoslovan-"itroot °V>’’ nadaliuje list in Biene komentatorja ome- ti. „D Jk VQ ToSliatlija in Lon-»i bila ’ ugotaVlja dalje, da o nJZr.eiena mti ena bese- r italijanskega de-^ csa razreda. ta za ‘ C.Iaa«. ameriškega odbo-gradn u’ k* so te dni v Beo-iteo,fmor s° prišu na vabi' 1*1 tn' •’ miru- ie včeraj spre-H R^r za kulturo in zna-1» so Colakovič. Nato timi au, ra.2govarjali z nekate- L.. at jugoslovanskega od- ftezy. 2a mir. Podpredsednik •Moša p?. Ljudske skupščine jej , ljade Pa je danes spretna e!eSacij0 britanskega od-vani,, a mir’ ki se je po poto-Srbij: ?Q ®osni. Hercegovini, 5*s v J? Makedoniji vrnila da-v “»ograd. ^ Turčiji zapirajo J Boigarije izseljena Turke SfggA. ,22, (AFE) - xur- ki 50 5ih % * * Vlasti izselile v Tur-i k 1 * !?* sc Pfej spoTazu-uNl i»-Ur ,k°. vlado. Turške 1 t)eči^i?Y*-'‘aj0, da so imeli le ki so bili Iz Bolga-Ssam,'?11^11,' na turSko ozem-% o- bolgarske izhodne videza6 , Ca tudi turškega S« in da Jih za- li iiwSCe sPrejeti kot red-.Jikij.l ?e i2 tuje države. »L ' “l 30 mnenja, da ima v baai6tlVTSia bolgarske vla- v Odrinu so inter- i^ezi"”1' deJati Turčiji ovire Hov Z H’,d° več kot 250.000 v H°lgariji, ki j.ih hoče bolgarska vlada v najkrajšem času izseliti v Turčijo. Bolgarsko sporočilo, ki je bilo objavljeno y zvezi s tern, trdi, da so yse omenjene osebe izrazile željo, da bi se izselile v Turčijo. Nemci pripravljeni prijeti za orožje pravi Schumacher .BONN, 22. — Nemška spodnja zbornica (Bundestag) je danes soglasno odobrila resolucijo. ki jo je predložila socialdemokratska stranka. Resolucija zahteva ukinitev podiranja tovarn in pošiljanja sestavnih delov tovarn v tujino, ukinitev vseh omejitev glede modernizacije industrijske proizvodnje in pa udeležbo zastopstev držav, ki kupujejo nemško blago, v zavezniških nadzorstvenih uradih. Visoka zavezniška komisija je izdala poročilo, v katerem pravi, da bodlo s 30. septembrom t. 1. likvidirali 6 nemških jeklarn. Te so: Vereiningte Stahlwerke, Friedrich Krupp, Mannesmann Roehrenvverke, Kloecfoner Stahlwerke, Hoesch Stablwerke in Gute Hoffnungs-huette. Vendar je treba pripomniti, da ta podjetja ne bodo prenehala z delom, ker je likvidacija v zvezi le z reorganizacijo nemške premogovne in jeklarske industrije. Predsednik socialdemokratske stranke v Zahodni Nemčiji Kurt Schumacher računa sedaji po konferenci treh v New Yor-ku, da je dejansko Nemčija že postala, če že ne zaveznica, vsaj sodelavka zahodnih velesil. Izjavil je, da so Nemci pripravljeni znova iti pod orožje, če bodo tudi zahodni zavezniki tvegali in z Nemci delili podobne težkoče v obrambi pred morebitnim napadom ob Labi. Schumacher je diodal še, da bi morala biti ponovna oborožitev Nemčije podrejena podelitvi večje svobode Nemčiji s strani zasedbene okupacijske u-prave. Policijska vcjna v Berlinu BERLIN, 22. — Policija na zahodnem področju Berlina je nocoj izpustila na svobodo 46 članov vzhodne policije, katere so aretirali v torek, kot odgovor na aretacijo 24 zahodnih policistov v vzhodnem Berlinu, katere tamkajšnje oblasti Še sedaj pridržujejo. Waldemar Schmidt, policijski prefekt na sovjetskem področju v Berlinu je sinoči na tiskovni konferenci zahteval, naj zahodne oblasti izpustijo 47 pripadnikov njegove policije (te so danes že izpustili). Schmidt je dejal, da bi ta vojna med obema policijama, katero so začeli na Zahodu, lahko imela zle posledice. Policijski prefekt je tudi javil, da je njegova policija že izpustila na svobodo 4 člane zahodne policije, potem ko so sporočili, da so na zahodnem področju izpustili na svobodo 4 ženske, pripadnice vzhodne policije. Demarkacijska črta med angleškim in sovjetskim področjem Berlina, katero so sovjetski vojaki pomaknili za 50 m nazaj na angleško področje, pozneje Pa so jo angleški vojaki spet vzpostavili na prejšnje mesto, je sedaj predmet razgovorov med angleškimi in sovjetskimi oblastmi. Prenašanje količkov demarkacijske črte se je izvršilo v okrožju Gross-Glienicke. 1 lilplomali VII v Berlinu BERLIN, 22. — Minister za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije Georg Dertinger je danes popoldne sprejel diplomatske predstavnike držav vzhodnega bloka v Berlinu. Dertinger je diplomatske predstavnike seznanil s stališčem, ki ga je zavzela ncmško-vzhodna vlada do sklepdv konference ministrov za zunanje zadeve v New Yorku. Poročilo, izdano po sestanku pravi, da je vzhodnonemška vlada ugotovila, da ti sklepi kršijo potsdamski sporazum in prezirajo pravice nemškega naroda. Nove poštne znamke v Jugoslaviji BEOGRAD, 22. — Kot opozorilo na zagrebški velesejem, ki bo od 23. t. m. do 8. oktobra, pridejo v promet nove priložnostne frankcvne znamke Po 3 din, ki se bodo prodajale pri vseh večjih poštah v državi, dokler b0 trajala zaloga. Za Teden Rdečega križa od 1. do 8. oktobra Pa pridejo v promet doplačilne in porto-znamke Po 0.50 din, ki so obvezne za fran-kiranje vseh vrst poštnih pošiljk od 1. do 8 oktobra. in M razstava Kosova io Moteli BEOGRAD, 22. — V prostorih kmetijske šolo v Prištini so odprli veliko razstavo lokalne industrije in obrti, ki je zelo pomembna, ker kaže velike gospodarske uspehe nekdaj tako zaostale kosovskometohij. I ske oblasti. Na razstavi je mnogo odličnih izdelkov domače obrti, velike uspehe pa so dosegle tudi nekatere industrijske panoge, ki uporabljajo domače surovine. BEOGRAD, 22. — Zilliacus je včeraj iz Jugoslavije odpotoval v Veliko Britanijo. Ustavil se Je tudi nekaj dni v Dubrovniku, kjer je prisostvoval šahovski o-limpladl in festivalu renesanse. Vsa vodilna mesta v Albaniji v rokah ruskih strokovnjakov Te dni je prišlo iz SZ v Drač 480 strokovnjakov, ki bodo prevzeli vodilna mesta v vojski, v CK KP, v ministrstvih in v vodstvih množičnih organizacij BEOGRAD, 22. — Beograjski radio javlja, da je te dni prišlo v albansko mesto Drač iz Sovjetske zveze 480 ruskih strokovnjakov. Skupina teh, v uniformi, je bila dodeljena posameznim komandam albanske vojske, drugi pa so zavzeli nekatera vodilna mesta v centralnem komiteju KP Albanije, v ministrstvih in v vodstvih množičnih organizacij. Isti radio poroča dalje, da je Sovjetska zveza prepovedala Romuniji, da bi še nadalje prodajala syoj benzoletilen Češkoslovaški in ga bo morala odslej prodajati samo Sovjetski zvezi. Val čistk v Vzhodni Nemčiji BERLIN, 22. — Čistke v Vzhodni Nemčiji so v polnem razmahu. Ze nekaj dni nadzorujejo ministra za prehrano pokrajinske vlade Sachsen AnhaL ta. Istočasno so njegovo ime črtali s seznama kandidatov na prihodnjih volitvah oktobra meseca. Berlinski tisk pa piše, da so predsednika Narodne Saragatovei in republikanci nasprotujejo ustanovitvi posebne civilne milice v Italiji mmBmamammtmKKmBKmmamsmammBmrnmKmmmmtamnmammmimmmmmmmmmammmmamMmmmmmmmammmnmmammmmmammmmmmtmmmmmmmammmmmmmmmmm Do sedaj še nobene rešitve pri pogajanjih glede povišanja mezd in o vprašanju odpustitev - Konferenca za proučitev vprašanja vojne odškodnine RIM, 22. — Minister za delo Marazza je danes nadaljeval razgovore v zv.ezi s povišanjem mezd in z ureditvijo vprašanja posameznih odpustitev. Sprejel je predstavnike treh sindikalnih organizacij, s katerimi se je razgovarjal dve uri. Predstavniki sindikalnih organizacij so poudarili, da se vprašanje posameznih odpustov ne sme zapostavljati za vprašanjem zvišanja mezd, ker delavci vstajajo na istočasni rešitvi obeh vprašanj. Glede povišanja mezd so predstavniki delavcev izjavili, da še pričakujejo konkretnih predlogov industrij cev. Bo sestanku je Marazza izjavil novinarjem, da obstajajo največje težkoče glede vprašanja odpustitev. Dejal je da upa, Skupščina OZN bo razpravljala jjjgpadu ameriških letal na kitajsko ozemlje vpis vprašanja Formoze na dnevni red- Porazdelitev dela med posamezne odbore l)raaIN.G MEADOWS, 22.1 ni skupščini, da podpre zahte- 4, btaA MEADOWS, 22. S%rS J^čdsedstva glavne O da 86 ip danes se" opravljanje Sklenil je z »K* In dv£L enoniu (Kilaj-Ra dm^a ,Vzrmoz?tvni red vpra* WtoL*«*ieri$' a1 Sa io PfeS{We; 5‘ razgla-Vlle smrti pogreša- ali Prvim SfeteSSr nSRESSS Hi Ach^nm sicer: L Ko-SSS predtog za SrV 3 ^il glavne ŽV ^reje^ ^ 08 finske- Oolitienim od-r“ •-azPrav^QH o ■ Spamja, 3. Pa- bo razprav- •4'biti v°jnihU,,-R.err|ških in zolrivitnikih' «le' jih J1P1° zr Jptska zveza gooai svoje J ^rskj J?^10 spoštu- rghjy. vo zy vpis na dnevni red vpra' šanja ameriškega napada na Kitajsko, ki je bilo danes sprejeto, poudarja, da »sovražna dejanja, izvršena po vladi ZDA proti Kitajski, predstavljajo kršitev osmoynih načel listine OZN in resno grožnjo za mir in mednarodno varnost. Glede vprašanj« vojnih ujetnikov izjavljajo v Wgshingto-nu, da imajo ZDA namen pred skupščino obtožitj Sovjetsko zvezo, da je odgovorna za smrt poldrugega milijona nemških ujetnikov v sovjetskih taboriščih in da je pokazala popolno indiferentnost za osnovne pravice nemških voj. ujetnikov. Ka-kor je znano, je predsedstvo skupščine priporočalo, naj bi o tejn razpravljali pred skupščino. Sestanek treh v New Yorku NEW YQRK, 22. — Danes so se sestali zunanji ministri ZDA, Francije in Anglije ob navzočnosti ministrov za o-brambo istih držav. Zjutraj so imeli tajno sejo, ki se je nadaljevala popoldne, Predstavnik državnega de-partmana je izjavil, da so v glavnem razpravljali o ustanovitvi atlantske obrambne sile ln o vprašanju vključitve nemških oddelkov. O poteku današnjih razgovorov bodo poročali na prihodnjem zasedanju atlantskega sveta. Isti predstavnik je izjavil, da so na konferenci zopet razpravljali o ameriški tezi glede obrambe. Se posebno Francozi nasprotujejo zopetni oborožitvi Nemčije, ker so trikrat doživeli nemško invazijo, je pripomnil predstavnik, ki je dodal, da ameriška teza ne predvideva nemške oborožitve v navadnem smislu besede-Nemški oddelki bi bili pod nadzorstvom skupnih sil in ne pod nadzorstvom nemške vlade v Bonnu. ZDA hočejo VVASHINGTON, 22. — Uradni predstavnik državnega de-partmana je izjavil, da so ZDA naklonjene sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko, ki bi omogočila ZDA upravljati jj ime- nu Združenih narodov otoka Riu-Kiu in Bonin. Zato je zelo verjetno, da bodo ZDA predlagale, naj se omenjena otoka, ki sta velike strateške važnosti, postavita pod upravo Združenih narodov. Predstavnik je tudi izjavil, da bi ZDA želele skleniti spora-*zum z Japonsko, ločen od mirovne pogodbe, na podlagi katerega bi ameriške sile ostale na japonskem ozemlju. Trumanov veto glede orotikomunističneoa zakona WASHINGTON, 22. — Predsednik Truman je daffSš uporabil veto glede zakona o nadzorstvu nad ameriško KP. Predsednik je nato poslal predstavniški zbornici spomenico, v kateri je navedel vziroke, zakaj se poslužuje *-eta glede zakona, ki ga je že odobril kongres, in sicer predstavniška zbornica s 320 glasovi proti 20, senat pa 7, 31 proti 7. Truman je kot običajno poslal vsakemu poslancu izvod svoje spomenice ter jih poziva, naj, pazljivo proučijo osnutek zakona, preden bodo še enkrat glasovali. Ameriška ustava določa, da stopi zakon avtomatično v veljavo, potem ko je bil & enkrat odobren kljub vetu predsednika. Zbornica je takoj nato predložila osnutek zakona na glasovanje in ga odobrila z več kakor 2/3 večino. Zakon so nato predali senatu, ki ga bo verjetno prav tako spet z veliko večino odobril. Predstavniška zbornica ZDA je danes z dvigom roke odobrila uvedbo novih davkov, s katerimi bo država iz ameriških davkoplačevalcev iztisnila 4 mi lijarde 700 tisoč dolarjev. S temi milijardami bo vlada krila stroške za oborožitev. Mislijo, da bo Truman podpisal zakonski osnutek, če bo tega odobril senat. čeprav je vlada zahtevala novih davkov za 5 milijard dolarjev. Ameriški senat je danes odobril in poslal Trumanu zakon ki predvideva nakazilo 17 milijard dolarjev za vojaške stroške. GRANADA, 22, — Seizmograf-ski institut, ki ga upravljajo jezuiti, je zaznamoval močne potresne sunke katerih epicenter je 25 k:n zahodni' od Granade. Mesto Alhana Je pred 70 leti potres popolnoma razrušil, in prav v tem mestu sq danes občutili naji močnejše sunke. da bo v ponedeljek lahko presodil o potrebi plenarne seje prizadetih. Sindikalne organizacije pa bodo imele v ponedeljek popoldne novo skupno sejo, da ponovno proučijo položaj. Vodstvo italijanske socialistične stranke je no svojem sestanku sprejelo resolucijo, v kateri obsoja privolitev Italije v atlantski pakt in podporo ameriškega predloga za oborožitev Zahodne Nemčije tcr P°" udarja, te. Američani so se na Koreji začeli posluževati nove taktike. Z naglimi pohodi zabijajo kline v sovražne vrste, ne da bi se 'brigali za severnokorejske edinice, ki ostanejo odrezane v ozadju. Na drugi strani je 24, divizija, ki napreduje vzdolž ceste katera pelje prot; Kunšo-nu, Taejonu in Seulu, dosegla danes Obongdmg, ki leži 10 km vzhodino od Kunšona in 20 km s e vemov zhjodn o od Vaeg-vama. Na zahodnem bregu reke Naktong nad Vaogvanom so oddelki 24. divizije razširili mostišče. tako da so po zadnjih poročilih ameriški oddelki oddaljeni le še 1 km od mesta Sonju. Tudi 27. angleika brigada je prekoračila reko in se je pridružila ofenzivi ameriške divizije. Ker je bilo mostišče 2. divizije na cesti, ki pelje v Hjopšon nasproti Sangenjonga, ojiačemo, so se danes oddelki 2. divizije polastili kraja Sogje, ki ležj 7 kan zahodno od Nak-tonga. Drugi oddelki iste divizijo Pa so prodrli še naprej proti Sinbani. Na področju zahodno od Ma* sana je 25. ameriška divizija danes zavzela še Songjon, ki leži 10 km vzhodno od Singju, ali 30 km od Masana. Zadnja poročila s fronte pravijo, da so oklopne edinice 4. divizije prodrle zvečer v Kumšon. Tudi južnokorejske divizije naglo napredujejo. Mesto Ka-san je bilo zasedeno. 1. južno-korejska divizija, ki napreduje vzdolž ceste iz Jongšona proti severu, je zasedla Ujson, 8. juž-nokorejska divizija, ki operira severno od Jongšona, napreduje proti severu. Oddelki 1. konjeniške divizije in 1., 6. in 8. južnokorejske divizije so dosegli črto, ki poteka v višini Sonsona, Kunvija in Kusandon ga. V ozadju so ostali osamljeni severnokorejski oddelki, katere sedaj uničujejo. Južnoko-rejska divizija je danes zavzela Kigje ta napreduje proti severu. 3. južnokorejska divizija je po zavzetju Fohanga zasedla Hungae, ki leži na pol poti med Pohangom in Jongdokom ter napreduje. Poročajo, da je izkrcanje južnokorejskih pomor skih strelcev pri Jongdoku bilo brezuspešno. Poročilo, izdano danes JJ Tokiu pravi, da so morali ostanke izkrcanega oddelka 600 mož ponovno vkrcati pod zaščito vojnih ladij ta letalstva, potem ko so se borili 4 dni. POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNOKOREJSKE VOJSKE, izdano zjutraj pravi, da so oddelki severne vojske na vseh frontah zapleteni v boje s sovražnikom, ki napada. Na- področju ob vzhodni obali čete severne vojske zadržujejo sovražno ofenzivo in zadajajo sovražniku velike izgube. Na področju Inšona še naprej o-gorčeno napadajo izkrcani a-meriški oddelki. Eri tem jih podpirajo letalštv.o, oklopne sile in vojne ladje. Severnokorejska vojska je zapletena v hude obrambne boje in skuša zadržati sovražnikovo ofenzivo, ki skuša zavzeti Seul. Večerno poročilo še naprej govori o hudih bojih ter pravi, da oddelki severne vojske, ki branijo področje Kemina (Tonin), zadržujejo sovražnikovo napredovanje s podporo prebivalstva Seula in področja Kemina ter tako branijo vsako pčd žemlje. konu in so enostavno odklonili izročiti vladi seznam oseb, ki bi postale člani bodočega u-pravnega sveta podržavljene industrije. Del javnosti je v tem koraku videl poskus sabotiranja zakonov, zato jg prišlo do izmenjave pisem med bivšim predsednikom zveze An-drewom Duncanom in predsednikom vlade. Duncan namreč vztraja, da izvedba tega zakona škoduje državnim koristim y‘ sedanjih okoliščinah. V političnih krogih mislijo, da bo vlada zaradi tega poostrila borbo proti industrijcem. Strokovnjaki pa sodijo, da ho vlada kljub temu naletela na težkoče pri izvajanju načrta, ker se voditelji zveze upirajo, da bi sodelovali v upravnem sv.etu. Krogi, ki so blizu Attleeja, pravijo, da kljub pisanju časopisov ne bo letos novih volitev. Niti ne bo pred 17. oktobrom, ko se bo začelo zasedanje parlamenta, prišlo do važnih sprememb v okviru vlade. Glede govoric, da bo na zunanjem ministrstvu prišlo do sprememb, češ da bo Bevina kdo drugi zamenjal, pravijo v krogih, ki so tesno povezani s predsednikom vlade, da ta sploh ne misli na spremembo, kvečjemu če bi Bevrn sam želel odstopiti. Drugič pa sam Bevin še ni izrekel nobene želje, da bi ga kdo zamenjal. Vladni krogi poudarjajo, da so te govorice le želja opozicije, ki je po sprejetju zakona o izvajanju podržavljenja jeklarske industrije sprožila kampanjo proti vladi. Lista «Daily Express» jn «Daily Mail» sta napisala, da v laburistični vladi st niso enotni glede razpisa novih volitev. Minister Bevan baje vztraja, naj bi volitve bile v najkrajšem času. Attlee in večji del ostalih ministrov pa predlagajo, naj bi volitve bile prihodnje leto. «Daily Express» dodaja, da bo verjetno Bevan načel vprašanje volitev na kongresu laburistične stranke, ki bo prihodnji mesec. Stavka delavcev 18 londonskih plinarn se nadaljuje. Vsega skupaj stavka 1450 delavcev. Danes popoldne prevladuje mnenje, da bo vlada te dni posegla vmes, če se delavci ne bodo vrnili na delo. Stavka se je začela že v soboto, njene posledice pa občutijo po vsem mestu. STOCKHOLM, 22. -f Nobelovo nagrado za mir so danes izročili dr. Ralphu Bucheju, posredovalcu .v palestinskem sporu. jenja velikih sil postali žrtev pohlepnih apetitov, imperialističnih sosednih držav, niso zaradi dejstva, da živijo v drugačnih pogojih, prenehali biti sestavni, del slovenskega ljudstva. Krivična meja more preprečiti svoboden prehod preko meje, ne more pa preprečiti zasužnjenemu slovenskemu ljudstvu v Italiji, da misli in čuti s svojim narodom v. domovini, da črpa pri matičnem narodu sile, ki so mu potrebne za nadaljnji uspešen razvoj politične in kulturne borbe proti svojim sovražnikom. Ljudski tabor naj bo dokaz, da je za pravilen in nemoten kulturni razvoj slovenskega Ijudstvg v Italiji nujna najtesnejša. naslonitev na. slovensko skupnost, ki naj mu bo Vir, kjer bp zajemalo duhovno bo-gastvo in vrednote s katerimi se je oplemenitil ter obogatel naš narod po zaslugi velikih mislecev preteklih stoletij in sedanje dobe. Prav dobro se zavedamo, da so na delu temne sile reakcije in protislo-venstva, ki si na vso meč prizadevajo, da bi razbile to vez ter spravile naše ljudstvo V osamljen položaj. Teh je polno tudi med najvišjimi italijanskimi vladnimi krogi, ki bi, če bi le mogli, z enim udarcem zbrisali Slovence v Maliji, Toda v tej svoji nakani ne bodg uspeli, ker stoji slovensko ljudstvo kakor en mož na braniku svojih pravic in ker stoji za njegovim hrbtom mogočna in svoboing. država svobodnih ljudi, ki ne bp nikoli pozabila, da prebivajo Slovenci tudi zunaj njenih meja in da potrebujejo v svoji težki in pravični borbi za narodnostne in politične pravice njeno oporo. Slovenski narod je torej nedeljiv, predvsem pa ne more in ne sme obstajati kakršna koli razlika v pogledu kulturnega in političnega razvoja. Slovenci v Italiji smo veja slovenske narodne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji, in t0 bomo tudi ostali v se do takrat, dokler razvoj ne bo podrl nenaravnih mej, ki so jih krivično zarezali p naše narodno telo. Manjka nam še veliko. Dol. golitng fašistična doba je dobesedno uničila brate v Benečiji. Zavest, da pripadajo malemu toda junaškemu slovenskemu narodu, je v marsikateri ben.ški hiši zamrla. Tja moramo zanesti plamenico narodnega prebujenja. Zatiranemu jn obubožanemu slovenskemu Benečanu bomo prožili bratsko roko ter s Plamenico, ki jo je slovenski narod tako junaško prižgal in nosil skozi narodnoosvobodilno borbo, posvetili v zadnjo vas pod Matajurjem, kajti kjer prebiva slovenski narod, mora v njem tudi živeti zdrava slovenska misel. Jutrišnji ljudski tabor v So-v.odnjah bo torej še tesneje navezal stike, ki sm0 jih Slovenci v Italiji vedno gojili do bratov v domovini; bo poleg tega nov dokaz visoke politične in kulturne zavesti zamejcev, tiste zavesti, ki je vedno bila in bo ostala glavni nosilec naprednih idej za zmago pravice in svobode. Radicheve špekulacije na račiin tovarniških odborov J*roti stvarnim predlogom JEuotuega razrednega sindikata se voditelji JES bore z lažmi in klevetami S svojim člankom v listu «11 Lavoratore« z dne 11. t. m. Erne-sto Radich jasno dokazuje, da se ni nikdar poglobil v pridobitve, do katerih se je tržaški delavski razred dokopal z osvobodilno borbo. Nasprotno! Kot malome-žčan, prežet z reformističnimi, patriotarskimi in kapitulantskimi ideologijami, se je Radich prav za prav vedno boril proti tem pridobitvam, Zdaj pa bi rad z besedno igro zasukal situacijo tako, da bi prikazal razredne sindikate kot organizacijo, ki se je postavila ob stran industrij-cev z namenom, da bi bili okrnjeni tudi tovarniški odbori, ki predstavljajo najvažnejše delavske pridobitve. Članek naj bi predstavljal odgovor vodstva Enotnih sindikai tov na predlog skupščine Enotnega razredhega sindikata indu-strijcev, na kateri je bila izvršnemu odboru poverjena naloga, da zastavi vse sile za skupni sporazum med sindikalnimi organizacijami. Zakaj le na podlagi takega sporazuma bi bilo mogoče začeti akcijo v prid potrebam tržaškega delavskega razreda, in sicer na osnovi nekaterih točk, katerih se Radich v svojem članku sploh ni dotaknil. Dodobra pa je v svojem pisanju izmaličil stvarnost, zanašajoč se na trenutni nejasni položaj v tem vprašanju. V odkovor na našo trditev, da že od leta 1949 delavci nimajo pogodbe, ki bi uravnala funkcije in delo na območju tovarniških odborov, pravi Radich enostav-no, da to ni resnica. Sicer priznava, da bi delodajalska združenja «hotela» oslabiti enostransko odpovedani sporazum, vendar zatrjuje nadalje, da bi to ne imelo nikakršne važnosti, ker je treba smatrati — «v smislu tolmačenj točnega člena civilnega zakonika«, da je sporazum odslužil. Ne vemo, o kakšnem civilnem zakoniku namerava govoriti Ra* dich. Vsekakor pa dobro poznamo zadevni splošni dkaz št. 4 izdan od ZVU, ki legalizira določeno dejansko stanje na sindikalnem polju in torej tudi 'vse funkcije in polnomočja tovarniških odborov od 1945. dalje. Vendar so dogodki pokazali, da je vse to premalo. Akoravno nudi Splošni ukaz št. 4 delavcem juri-idično moč, se ta ukaz vendar tolmači v skladu z razmerjem sil. Aretacije, obsodbe in odpustitve članov tovarniških odborov z dela leta 1948, nam; to v polni rneri dokazujejo. Trenutno pa nam odpustitev člana tovarniškega odbora IRCO ter drugi podobni primeri pričajo, da se s sedanjim položajem ni mogoče'sprijazniti in da je treba v obrambo tovarniških odborov vendarle nekaj ukreniti. mi za lažje razumevanje citiramo v splošnem ukazu št. 4 VU. Tretji člen, ki zadeva odpustitve, smo mi formulirali takole: Tovarniški odbori bodo preiskali vsak primer posebej. Kako si torej tolmači to formulacijo sindikalist, ki pozna dejansko stanje v Trstu Od leta 1945 vse do resolucije Informbiroja, se pravi, «v sramotni preteklosti« ni prišlo nikdar do kakršnih koli odpustitev, pri katerih bi tovarniški odbori ne posredovali. In ne samo to. Odpustitvam so se celo uprli, odnosno predlagali rešitve, na podlagi katerih so skoro vedno te odpustitve preprečili. Morali so torej vsekakor preiskati vsak primer posebej in temu pri. rr.erno ukrepati. Ako bi morali industrijci proučiti naš osnutek pogodbe z vključenim tretjim členom, formuliranim na zgoraj o* menjeni način, bi bržkone močno vzkipeli. Medtem ko je drugi del 3 čl. v sedanji obliki ugoden in dejansko odraža položaj, v katerem so tovarniški odbori vedno delovali, predstavlja prvi del to, kar so delavci vedno zavračali. Prvi del zajema namreč znani ukaz št 113, s katerim se je pričela likvidacija industrijske produktivnosti s sodelovanjem tovarniških odborov, t. j., s sodelovanjem delavcev samih. Radich se kajpada tega vprašanja izogiba. Piše pač zato, ker ve da nihče ne vodi računa o njegovih trditvah. Njemu je malo mar smisel in pomen obstoja tovarniških odborov. Njegov na- ZLOCIN BI BIL, da bi nadarjenemu slovenskemu mladincu ne bil omogočen študij zaradi njegove revščine. Dijaška Matica mu mora omogočiti študij. Zato postanimo vsi člani Dijaške Matice, zbirajmo prispevke v sklad ((Dijaške Matičen. men je v glavnem ta, da bi se čim tesneje povezal z italijanskim sindikalnim položajem, vendar ne na čelu, marveč na repu borbe italijanskih delavcev. Z Radichevim člankom odklanjajo voditelji ES predloge o e notni akciji, ki jih je formulirala Skupščina Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev in dajo razumeti, da se sploh ne bodo zganili za rešitev tukajšnjih sindikalnih vprašanj. Dosledni svoji izdajalski in pasivni liniji, ne vodijo računa o predlogih in zahtevah, s katerimi se strinjajo najširše tržaške delavske množice. Da bi to prikrili, skušajo z najnizkotnejšimi klevetami in na. migavanji na naš račun razvrednotiti stvarne predloge Enotnega razrednega sindikata. šole v Trsiu Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu bo do 30. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. ure za vse razrede. Otroci, ki se vpišejo v I. razred, morajo prinesti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in potrdilo, da imajo zdrave oči. Obe potrdili dobite na zdravstvenem uradu (Ufficio Igiene), 1. Cavana 18, I. nadstropje. Vpisovanje bo: a) za šolo pri Sv. Jakobu v Ul. delle Scuole Nuove štev. 12-1.; b) za šolo v Ul. C. Donadoni na šoli v Ul. Donadoni; c) za šolo v Ul. sv. Frančiška na novi šoli v Ul. sv. Frančiška, štev. 42, in ne na prejšnji šoli v Ul. sv. Frančiška štev. 25. BARKOVLJE IN ROJAN Obveščamo starše slovenskih šoloobveznih otrok, da sc je začelo 20. t. m. vpisovanje otrok v slovensko ljudsko šolo v Barkovljab (Ul. Ceretto) ter v Rojanu (Ul. Montorsino S), ki bo trajalo do 30. t. m. Z uspelega koncerta na stadionu „Prvi maj“ DRZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SC-LA-TRST vpisovanje za i., ti. in 111. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. 1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra t. I. Podrobni pogoji za vpis so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan . Ulica Montorsino 8-III.). Slovenske srednje šole in tečaji Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 23. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni Izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti oglasni deski vsake šole. POGLED NA POLNO DVORANO, ZBOR IN ORKESTER. Levo zgoraj: SOPRANISTKA ANICA SCUKA desno■ MEZZOSOPRANISTKA JUSTINA KRALJ-VUGOVA.: Kot star demagog in špekulant se je nameraval Radich sklicevati na vprašanje našega predloga, ki zadeva sporazum o delovanju tovarniških odborov, misleč, da bo delavcem; na tem področju najteže izluščiti resnico in namen njegovih trditev. Za tem se trudi z opravičevanjem, da se namreč sporazum iz Rima ne nanaša na tovarniške odbore, marveč na notranje komisije, ter skuša nadalje dokazati nepomembnost borbe za tukajšnji sporazum, ki bi uredil delovno območje tovarniških odborov. Mi smo že neštetokrat izjavili, da je sporazum, o katerem smo zgoraj govorili in ki so ga sedanj! voditelji ES podpisali, prava kapitulacija za delavce. Za Ra-dlcha pa, ki je bil vedno sovražnik pridobitev tržaških delavcev, je ta sporazum nad vse ugoden. Tovarniški odbor s svojo orga-nizativno strukturo, s svojimi pododbori, komisijami itd., predstavlja vsekakor nemajhno sindikalno moč, ki je notranje komisije v italijanski republiki nimajo. In tudi iz vsebine obeh po-EOdb, t. j, tržaške in Italijanske, se lahko dokaže zlaganost Radichevih trditev. Zato bi Radi-chu priporočali, naj si pogodbo prečita, zlasti tri izjave k zapisniku In ono, kar je v oklepajih člena št. 11. o bistveni razliki med pogodbo in pogodbo si bo takoj na jasnem. Kar zadeva čl. št. 3 pogodbe, zatrjuje Radich, da smo v našem osnutku ta člen enostavno izpustili ter se s tem podredili namenom industrijcev. Toda to je navadna laž. V našem osnutku pogodbe čl. 3 ni izpuščen, marveč formuliran tako, da upošteva priborjene pravice tovarniških odborov, pravice, ki jih Radich poudarja v tolmačenju nekega člena civilnega zakonika, ki pa jih Urnik redne telovadbe na stadionu „Prvi maj“ Telovadni odsek ZDTV vabi vse ljubitelje telovadbe, da se udeleže rednih telovadnih ur, ki so ob PONEDELJKIH. SREDAH m PETKIH od 20.30 do ure n® stadionu »Prvi maju. ,er '»'ovadba eden naj bolj zdravih športnih • anng, pri kateri ima telovadec naj-vtčje zadoščenje, upamo, da se bo telovadnih ur udeležilo veliko število ljubiteljev športa pbojega spola. Znanega oportunista in razbijača Rudija Grgiča v Dolini je sedaj nadomestil vidalijev-skj funkcionar Avguštin Caste-lani. Kakor kaže, se je hotel v zahvalo za povišanje takoj izkazati. Pred dnevi je namreč navalil na tov. Slavka Stumiana najprej z vse mogočim; psovkami, mu očital, da so Babičevi ubijalci in podobno ter mu končno pričel groziti s pestmi. Kakor nam sporoča sam tov. Sturman, je o priliki napada po. jasnil pretepaču Castelaniju, da so njegovi nasilni predhodniki v dolinskem kotu že davno propadli ravno zaradi takih dejanj. Spomnil ga je n3 njegova škvadristična dejanja o priliki prve konference OF v Skednju leta 1949. ko jo vodil škvadro pretepačev, ki so napadli in pretepali antifašistične udeležence konference. Spomnil ga je Je drugih ((junaštev« njegovih kominformističnih tovarišev kot napada na tov. Švaro in njegovega nedoletnega sina, na nizkoten požig slovenske zastave z rdečo zvezdo v Ric-manjih, pri čemer niso prizanesli niti slikam štirih bazoviških junakov. Pretepač Castelani ni mogel utajiti dejstev, o katerih je poučena vsa dolinska javnost. A-ko je bil poslan v Dolino, da bi nadaljeval tako imenovano ((revolucionarno« delo svojega predhodnika. R. Grgiča in ako ima tudi on namen pobesiti vse «babiciane» iz-Doline na drevesa, mu ti svetujejo, naj se temu namenu odreče. Saj je sam njegov prednik nekoč dejal, da je tam premalo dreves, da bi mogli nanje pobesiti vse «babieiane». Pri plezanju v Glinščicici si je zlomi! roko in nogo Z avtomobilom Rdečega križa so včeraj ob 16 pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje glavne bolnišnice 16-letne-ga Antona Ferraro iz Ul. R Manna 11. Uslužbenci s0 ga pol ure prej pobrali v Glinščici, kjer je mladenič Pri plezanju na neko skalo pade; z višine 10 metrov. Pr; takojšnjem zdravniškem pregledu so zdravniki ugotovili, da si je zlomil levo nogo ter komolec desne roke, zaradi česar se bo moral zdraviti okoli 50 dni. Z 'Vespo” v obcestni jarek Z Opčin proti Proseku se je včeraj zjutraj peljal s svojo «Vespc» 59-letni Aleksander Romič z Boveda 46. Ko je privozil do bližine letališča, je iz neznanih vzrokov z motornim vozilom vred padel v obcestni jarek ter se pri padcu tako poškodoval, da bo maral okoli 10 dni ostat; v glavni bolnišnica Telefonski številki uredništva 93 808 in 94-088 Poštni predal 502 ODMEVI IZ SODNIH DVORAN Na zatožn; klopi zavezniškega sodišča za določevanje narokov Pod predsedstvom maj. Craebba smo včeraj dopoldne po preteku Z dni zagledali 27-letno Zofijo Zancato, ki je 14. t. m. popoldne v Banah št. 57 v prepiru do smrti zabodla svojega zaročenca, nekega ameriškega vojaka. Včerajšnja razprava je bila zelo kratka. Obstajala je samo v odgovoru obtoženke na predsednikovo vprašanje, če ima kaj povedati. Obtoženka je odgovorila, da ji je dejal zdravnik v Koroneju, da bo v 7 dneh zdrava, ona pa ima še polno podplutb po vsem telesu. (Pred tragičnim dogodkom jo je umorjeni vojak v prepiru verjetno tudf tepel, tako da je bila vsa črna po telesu. To je biljo vse, kar je včeraj izrekla obtoženka. Po tem odgovoru je maj. Craebb. odločil, da bo o njeni nadaljnji usodi odločalo redno sodišče. Tako bo proti Zofiji Zancato razprava po vsej verjetnosti pred tukajšnjim porotnim sodiščem. "Žandar” z razbitim nosom Včeraj ob 12.10 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali V tukajšnjo glavno bolnišnico 13-letnega Lucijana Gerina s Korza št. 24. pri katerem so zdravniki ugotovili, da ima zdrobljen nosni hrustanec, zaradi česar bo moral ostati v bolnišnici najmanj 15 dini. Njegov prijatelj Livij Rugliese, ki ga je spremljal, je povedal, da je Lucijana, ko so se igrali «ravbarje in žandarje«, spotaknil njegov sovrstnik Marij Cittar Ove nesreči pri delu Včerajšnji dan je bil za tržaško delavstvo dokaj nesrečen, saj sta se ponesrečila dva delavca, katerih poškodbe pa na srečo niso preveč hudega značaja. Najprej, so ob 10 dopoldne pripeljali v bolnišnico 28-letnega Lucijana Telo iz Ul. Giuliani 25, kjer so ga sprejeli na ortopedski'bddelek, ki si je malo preji pri -delu v Ul. Al-fier; 9 spahnii desno nogo, zaradi česar 'bo okoli 20 dn; nesposoben za delo. Ob 12.30 pa so na isti oddelek »prejeli 37-letnega Romana Punisa iz Ul. delle Cave 761," ki si je Pri delu v tovarni ((Gaslini« tako poškodoval desno nogo, da se bo moral zdraviti okoli 20 dni v bolnišnioi. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z avtomobilom Rdečega križa. Slovenski otroški vrtec v Rocolu Roditeljski svet v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpiso-I vanje v slovenski otroški vrtec " v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure. Zadovoljiva rešitev vprašanja slovenske šole v Ul. sv. Frančiška Starši iz okoliša slovenske šole v Ulici sv. Frančiška nam sporočajo, da je vprašanje šolskih prostorov v tej šoli zadovoljivo rešeno. To vprašanje je močno razburjalo našo javnost, posebno starše prizadetih otrok. Ko so v letošnji zimi ((začasno« izselili šolo iz poslopja v Ulici sv. Frančiška štev. 25, je bila začasna razmestitev slovenskih razredov izvedena s tako očitnim podcenjevanjem in zapostavljanjem slovenske šole, da so naši starši upravičeno ogorčeno protestirali. Prejšnje žalostne izkušnje in dejstva, da je bilo naročeno slovenskemu didaktičnemu ravnatelju, naj išče za šolo druge privatne prostore, so mobilizirali starše, ki so se neprestano zanimali in borili za pravično rešitev tega vprašanja. Postavljeni sta bili dve zahtevi: prvič, da dobi šola prostore v javnem, za šolo zgrajenem poslopju; drugič, da ostane sedež te šole v centru. Četudi so sedaj dodelili slovenski Šbti Učilnice v poslopju št. 42 v isti ulici, je vendar v bistvu to vprašanje rešeno v smislu zgornjih zahtev. Ko so bili lansko šolsko leto nekateri naši razredi začasno razmeščeni v podstrešne prostore, je neki apedagogn pri šolski oblasti prepričeval naše matere in očete, da s «pedagoškega stališča» najbolj odgovarjajo učilnice podl streho. No, končno so spoznali, da nas ne morejo ((osrečiti« s ((pedagoškega stališča« z najbolj primernimi učilnicami in ima sedaj naša šola v Ulici sv. Frančiška učilnice v visokem pritličju in prvem nadstropju. Kakšen nauk pa sledi iz te zadeve? Slovenska šola je naša pravica, ki nam po morajo priznati še najbolj sovražne in šovinistične sile. Te sile so sicer neprestano na delu, da nas za našo pravico osleparijo. Zato se moramo, žal, že Pet let po porazu fašizma boriti za vsako našo postojanko. Le ob naši slabosti in brezbrižnosti bi utegnil šovinizem zmagati; ob našem odločnem nastopu *BO VEDNO ZMAGA NASA. KER BRANIMO SVOJE PRAVICE. Vprašanje osnovne šole v Ul. sv. Frančiška je torej za naše starše in otroke zadovoljivo rešeno. Ostaja pa še odprto vprašanje otroškega vrtca za ta šolski okoliš. TUDI TEGA SI BOMO PRIBORILI. KER JE TUDI TO NASA PRAVICA. KOLEDAR $£edaiidce - Sobota 23. septembra Kvatre, Slavna sonce vzide ob 5.52, zatone ob 18.02. Dolžina dneva 12.10, vzide ob 17,09, zatone ob Jutri nedelja 24. septembra Marija, Radivoj Lutkovna predstava v Barkovljah ((Peteršiijčkovg mati« bo prišla danes 23. t. m. v prostore prosvetnega društva na Man-driji, da razveseli vse pridne pionirje. To se bo zgodilo ob 16.30 popoldne in je razumljivo, da ne bo nitj en pionir manjkal. lutkovna predstava za otroke Grete, Rojana in Škorklje Vabimo vse otroke z Grete, Skorklje in iz Rojana na lutkovno predstavo, ki bo jutri v nedeljo 24. t. m. ob 10.30 v Ul. R. Mairsna 29. Pionirska prireditev Danes 23. IX. ob 2Q. uri bo v Borštu okrajna pionirsk^ prireditev. Sodelovali bodo pionirji iz Doline, Boljunca, Bor-šta, Ricmanj, Domja in Plavij. Vabimo vse prijatelje mladine, da obiščejo predstavo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V nedeljo 24. t. m. ob 19. uri GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM) z Goldonijevo komedijo „pi:imoi:ske mkahk Opozarjamo, da je ta predstava namenjena tudi vasem, kakor Škofije, Badiha, Pri Orehu, Jelarji, sv. bara in Božiči. — Za prebivalce jugoslovanske cone: P daja vstopnic na bloku v Škofijah v soboto popolan nedeljo. Cena je 10 in 20 din. ^ E" Slikarska razstava v galeriji Škorpijon Galerija Škorpijon, kjer raz. stavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-CernitoJ, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20. SPORED proslave petletnice društvenega obstoja Prosvetnega društva »Slavko Škamperle" ki bo jutri 24. t. m. na NTADIOAIJ „PRTI MAJ« 1. Pevski nastop društvenega pevskega zbora v narodnih nošah. 2. Razvitje zastave in nagovori delegacij. 3. Pevski nastop društvenega pevskega zbora. 4. Recitacija. 5. Izvajanja svetoivanske pionirske dramske družine. 6. Pevski nastop zbora »Ivan Cankar«. 7. Recitacija. 8. Izvajanja narodnih plesov svetoivanske folklorne skupine. 9. Zaključni nastop društvenega pevskega zbora. Po končanem kulturnem sporedu bo prosta zabava. Med proslavo in po njej igra godba na pihala Prosvetnega društva iz Plavij. Na slavje Svetoivančanov vabljeni vsi! PROSLAVA BO OB VSAKEM VREMENU IN SE PRIČNE TOČNO OB 15. URI. Udarniško delo v Dijaškem domu jo v nedeljo 24. I. m. Mestni odbor ZAM organizira v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri udarniško delo v slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Buo-narroti 31. Vabimo, da se ga udeleži vsa mladina. Posebno Vabimo brigadirje in tabornike. Mestni odbor ZAM URADNE OBJAVE GLASBENA MATICA V TRSTU Obveščamo vse odbornike, da bo danes 23. t. m. ob 20.30 važna seja v običajnih prostorih. Naj nihče ne manjka! POVIŠANJE NOTARSKIH PRISTOJBIN TRST. 21. (AIS) — Ukaz ZVU štev. 174 določa povišanje pristojbin pri notarskih arhivih za listine, ki jih sprejemajo in overovljajo notarji in ki jih je treba registrirati. Ukaz stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, 21. septembra 1950. DELA ZA ZGRADITEV SANA TORIJA ZAVODA ZA SOCIAL NO SKRBSTVO PROGLAŠENA ZA JAVNO KORISTNA TRST, 21. (AIS) - Ukaz ZVU štev. 173 odreja, da je sinatratj vsa dela za zgraditev sanatorija na STO, ki ga upravljajo britansko-ajneriške sile, v skladu s splošnim načrtom ((Državnega zavoda zs socialno skrbstvo« (Istituto Nazionale della Previdenza Sociale) za javnokoristna in nujna ter neodložljiva. Ukaz stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, 21. septembra 1950. ČLANI AMERIŠKEGA KONGRESA NA OBISKU V TRSTU TRST. 22. — Danes so prispeli v Trst štirje člani ameriškega kongresa, in sicer demokratski srna tor Claude Pep-per iz Floride, republikanski senator Chven Browster iz Mainca, demokratski poslanec Harold D. Cooley iz Severne Karoline in demokratski poslanec W. R. Poage iz Texasa. Člani kongresa so bili na konferenci parlamentarne zveze (EIRE) v Dublinu in so na- to obiskali Nemčijo ter Jugoslavijo. Od tukaj bodo šli v Rim in Atene. NOVI PREDPISI O NAJEMNIH ODNOSIH TRST, 21. (AIS) — Ukaz ZVU z dne 20. septembra 1950 podaljšuje dosedanje najemne pogodbe pod določenimi pogoji, do 31. dgčembra 1951 in povišuje najemnine ter določa nekatere predpise o podnajemih in odpovedih. Ukaz se naslaniia na italijanski zakon štev. 253 z dne 26. maja 1950, od katerega se razlikuje le v dveh važnih točkah: 1. Dosedanji datum 24. marca 1942 kot začetni dan najemnega odnosa, po katerem ni dopuščena odpoved, je nespremenjen. 2. Medtem ko predvideva italijanski zakon zvišanje najemnine za 50%, določa ukaz Zavezniške vojaške uprave povišanje najemnine Po vrsti predmeta najemne pogodbe od 20 do 80%. Predvidevajo, da bo la določba prilagodila tukajšnje sedanje najemnine italijanskim. STRELSKE VAJE TRST 22. (PIO) - Na streli-šcu v Malem Repnu bodo 23. 25., 27., 28. in 29. septembra streljali z minometalci vsak dan od 7,00 do 17.30 ure. Na bazoviškem strelišču bodo 25. in 27. septembra streljali s karabinkami od 7.00 do 17.30 ure Na pomorskem strelišču v Se.v Banu bodo 25. septembra streljali z avtomatičnimi puškami od 8,00 do 1,00 ure Od ponedeljka, 25. septembra, do sobote 30. septembra, bodo britanske čete na STO imele svoje vojaške vaje na področju Devina, Opčin in Bazovice. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carniei. Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasinl, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Glulla l; Zanettt - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43: Hara-baglla v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. ,AI Vermoulh di lori1111 zopel odprl Danes zvečer bodo zope prli znan; bar na Korzu «A1 Vermcuth d; Torino#. . TRŽAŠKA BORZA Zlati štea-ling JlOO-815^ pimatj šterlmg t580"1^ # 670-674, dolar (telegr«8”^. 683. švicarski frank 100 francoskih frankov avstrijski šiling 22. (5-2 SCI NO Rossetti. 16.30: ((Peščena ;icr. 16,30: ((Molčeči Excelsier. Alan Ladd. .,ni pi Fenice. 16.30: ((Romantični r ot- '16-00: j,(Kliccar(. lovec«, Gregory Pečk Filodraramatico. 1- - * tobra», Glenn Ford, *• o Alabarda. 14.30: »Neprf Jjj£e» '«Neprem#jjSi Armonia. 15.20: ((Tretji Hat Rita83)' A Valli. O. VVelles. jja Garibaldi. 15.00: «Traged‘J lema«. Ideale. 16.00: ((Karmen«, vvorth. ,nn0 tvoJ2’1 Iropero. 14,30: «BrezupnP Bette Davis. iiul>eze liana. 16.00: ((Velka U Bette Davis. . -.v, v *' Ob morju. 16.00: ((Ne«1)3 gustu«. Vera Čarna- . Tli Savoaa. 15.30: ((Moč Gobbi. hegu>, |w Viale. 16.0: «Zena na n« Lupino. eTeror te Vittorio Veneto. 16-00: če po žici«, B. Stan v) a . trave4 Azzurro. 16.00: ((Morje Belvedere. 16,00: nija«, M. Oberon, j 0i(F’ Marconi. 16.00: ((Koran' H. Bogart. . |2 ff* Massimo. 16.00: ((Mojjje,,^ dečkov«, Spencer Tra«1' iz Odeon. 16.00: «Volk Amedeo Nazzari, V. Radio. 16.00: ((Mornar 'JKra' rajši Venezia. idmam Danny Kaye. segi. Vittoria. 16.00: ((Tako gal v vojni«. -d), I* Železničarski (Sv.J^ ^ Vid)- «Krasotice v Ljudski vrt na «Ura usode«, M. Moj? jjjsF Letni kino Rojan, l**'' ura,)- v.Hi. ,4 Letni kino BroccM«3 yo» ' «Skofova žena« Lorei Gary Grant. . ijirn*' Sv. Just. 18.30: ((Princ 891,i RADIO®., JUG0SL.C0NE (Oddaja na srednjit1 212.4 n. ali l«‘Lo PETEK 22. 9. • SOBOTA, 21- *' 16 <5: Z 6.30: Jutranja V ročila v ital. in Jir 7.00: Napoved časa ... 7,13. slov. in objava spore j tranja glasba. 12.00: Opoldanski KrateK v» z?taJ. ir>--V 12.30: Melodije 12.45: Poročila v ca53; sporeda; 13.00: Napo« a spo^jj-ročila v slov. igr® j3.is; 13.15: Na harmoniko eVi; 4;oO: der, vmes vesel‘ (lta'-Litikf: Gospodarski pregledi seii gv ,j. Zabaval vas bo v jtal.I 14.30: Pregled tiska Pregled tiska v f^popojf it;! 17.30: Sobotna^J!; ura ,'jiS iffoite in eiiaite Ihimoibki dnemili! V nedeljo bo zaplapolala pri Sv. Ivanu pomembna zastava: slovensko prosvetno društvo i(Slavko Skampeile» bo slavilo petletnico svojega obstoja z razvitjem društvenega prapor i, To bo za Sve-toivančane važen, da, zgodovinski dan, ker bo dokazal vsem sovražnikom naše kulture, da je na e domač prosvetno življenje srečno prestalo ono skoro sto let trajajočo borbo, ki so jo nam vsilili razni tuji gospodcval-ci. Ta borba je pred dvajsetimi leti dosegla višek ostrine in vsem se je že zdelo, da naša domača prosveta bije svoj poslednji, smrtni boj proti nekulturnim ter nečloveškim zakonom jn odredbam fašistične evropske kulturne velesile, katere znaka simbola sta bilg volkulja in s šibami povezana sekira. Res, do krvi so nas bičale nje šibe in mnogo je ubtl 33.!0: Objava da: 23.15: Napevi za Zaključek. MAUOG^ gradništva in sadj3rSl„etv0 'hs*0 minva m> ■’r”'neiseSt«,3rijs„ urejeno mata P°5tan^t0^ ha, z novo u*,bnI!!i Uatefj h^Jn^pritiklinam^ ^ ^ skem okraju, blizu da y, staje. Posestvo pož Čvke%eP°priTufoU>^ ADEX iz,e5,» 8. OKTOBRA pu^je«* express našli*!11« 1 ^ v škocijanstoo l* v Vipavo in na Reh® > Fpisouanje P1"* uradih do 23. Mizarji podjetniki kmetovalci nove. m ^eiU'' lesov, ple veza1>> šče, furnir, parkete nudi najugodneje m ifiSf Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32 Nedeljski ljudski tabor v Sovodnjah naj ponovno dokaže, da [e naša kultura iz ljudstva, da je živa in polna mladostne sile :.Stehvanje“ koroško narodno igro izvajali tudi na taboru v Sovodnjah judski tabor v Sovodnjah bo . naj otipljiv dokaz kul-' ne ravni zamejskih Sloven- Lz°Jame,Zne deleg«ue bodo /Kazale kulturno življenj- «>ažnPorsHadeVan-ie’ da v mejah , znosti uspesno vodijo bor cev2'r P?litižni ^zvoj Sloven-tein-?-,. recemo. da bo ob še k? Prišel na svoj račui ter , kritičen presojevalec LJ* tako izbirčen lu/ske umetnosti. ljubitelj boli J g.otovo Pa bo med na Za,nimivimi ‘očkami koro- nubljen! -Van]ie>>’ !° ie najpri-igra v koroška narodna časa’ T,! f6 Je 0hranila še izza 4 nwv°V-,Stehvanje 50 K(> > je narodna igra idjein r, ogu- Pri njej sode-Pogumni fantje na ko- 1950 in za katere ni bilo obvezno socialno zavarovanje, da lahko prostovoljno vplačajo vse prispevke za ves čas zaposlitve v navedeni dobi. Te prispevke bodo lahko vplačali najkasneje do 14. aprila 1951. Po čl. 3 istega zakona bodo imeli vsi vplačani prispevki uradnikov zaposlenih v dobi od 1. maja 1939 do 31. avgusta 1950, isto veljavnost kot redni obvezni prispevki. V kratkem bo Zavod za socialno skrbstvo odposlal posameznim delodajalcem okrožnico v tej zvezi, vendar pa se že sedaj priporoča, da vsi prizadeti že ta mesec, vključijo v seznam zavarovancev vse uradniško osebje, ki ga je na podlagi omenjenega zakona vključiti med obvezne plačevalce prispevkov v sklad socialnega skrbstva. Nov vozni red avtobusov na pokopališče V nedeljo 25. t. m. bo za avtobus, ki vozi dnevno na pokopališče, zopet uveden zim -ski urnik. Ob delavnikih bo odslej odhajal s Travnika ob 15. in se s pokopališča vračal ob 16. uri. Ob nedeljah in praznikih bo s Travnika odhajal ob 10.15 in s pokopališča ob 11.16. Na vidiku je nova šovinistična manifestacija Italijansko goriško časopisje je objavilo vest, da se bo vršil bodoči kongres italijanskih časnikarjev v Trstu, en dan dela kongresa Pa bo tudi v Go. rici. Ni potrebno poudarjati, da se za tem namenom italijanske časnikarske zveze skriva nova šovinistična provokacija na račun Tržaškega ozemlja in na račun «italianisslme» Gorice. Slehernemu človeku je to kot na dlani. Kako pa naj bi tudi ne vedel, saj je bila Gorica v zadnjem času prizorišče, kjer je marsikatera šovinistična organizacija izlivala krokodilove solze za izgubljenimi «ita-lijanskimi» kraji ter se ob meji pred «Sveto Gorico« zaklinjala, da bo osvobodila asvoje brate« ter ponovno postavila italijansko zastavo, kjer So nekoč bili asacri corfni della Pa-trias. Tako šovinistične manifestacije so se navadno končale s provociranjem jugoslovanskih obmejnih straž ter s sramotitvijo jugoslovanske države. Samo spomnimo se, kaj so delali pred meseci bersaljeri ob državni meji, pa bo takoj jasno, da drugače kot je bilo niti to pot ne bo Po drugi strani pa tako ravnanje italijanskih šovinističnih združenj zopet potrjuje že staro in vendar vsak dan novo dejstvo, da je poražen italijan. ski fašizem pcgnal v šovinistič- Prihodi in odhodni vlakov za ljudski ta Odhodi iz Trsta: 6.50, 9.30 in 12.30 s prihodom v Gorico ob 8.09, 10.56 in 13.46. Potniki naj izstopijo na zadnji postaji pred Gorico, v Gabrijah, od koder je samo 10 minut peš do Sovodenj. Odhodi iz Krmina ob 13.13, 15.33 s prihodom v Gorico ob 13.29 in 15.49. Potniki naj nabavijo vozni listek do Gabrij, kjer bodo izstopili in se napotili peš do Sovodenj, ki so od postaje oddaljene samo 10 minut. Zvečer bodo Tržačani lahko odšli z vlaki z goriške postaje ob 19.30, 22.32 in 23.30. Krminčani pa bodo lahko odšli z vlaki z odhodom z južnega goriškega kolodvora ob 20.05 in 22.50. Večerni tečaji za mizarje Na državni strokovni šoli v Ul. Vittorio Veneto so pričeli te dni z vpisovanjem v dvoleten tečaj za mizarje, slikarje in olepševalce, ki ga je organiziral Državni institut za usposobljenje industrijskih delavcev (1NAPII). V ta tečaj se sprejemajo vsi oni delavci teh strok, ki so že obiskovali prvi letnik ter vajenci, četudi brezposelni, ki se hočejo usposobiti v omenjenih strokah. Tečaj je brezplačen in bodo na njem poučevali v večernih u-rah. Prijave sprejema tajništvo šole od 8.30 do 12.30 ln od 7. do 18. ure. ni svojati tako močne korenine, dg vedno znova oživlja imperialistični apetit Po neitali-janskih krajih. Vendar naj se tudi italijanski demokristjm-ski, kominformistični in drugi časnikarji kar potolažijo, kajti sline, ki se jim cedijo v toliki meri, bedo zaman. Tudi možgane lahk0 izslinijo, toda stari časi se ne bodo vrnili. Kolo zgodovine, gre svojo pot. Pr šel je čas, ko so mali narodi pokazali, da za. svoje življenje ne rabijo varuhov s strani velikih držav, še cel0 pa ne držav, ki bi malim narodom vladale. Obvezna zaposlitev vojnih povratnikov invalidov, sirot in vdov Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse tvrdke, da je veljavnost zakona z dne 15 julija 1950 št. 593, ki prepoveduje odpust z dela vojnih povratnikov, partizanov in podobnih, podaljšana do 31. maja 1951. Interesenti si lahko na sedežu Zveze ogledajo vse nadaljnje odredbe, ki določajo, v kakšnih oko. liščinah je dovoljen odpust omenjenih delavcev.. Tvrdke, ki zaposlujejo nad 25 delavcev, pa si lahko ogledajo vse odredbe v zvezi z obvezno zaposlitvijo vojnih invalidov po zakonu z dne 15. julija 1950 št. 539, ter one o obvezni zaposlitvi vojnih povratnikov, vojnih sirot vdov po zakonu 4. junija 1954 št. 537. Nesreča gri delu Pri delu v podgorski predilnici se je včeraj ponesrečila 211et-na Fides Visintin iz Ul. Cipria-ni 13, katera je zadobila več ran na desnem ramenu in mezincu desne roke. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo zdravniki takoj pregledali in izjavili, da bo ozdravela v dvajsetih dneh. Pričetek šolskega leta na vseh slovenskih šolah ' v Italiji Dne 25. septembra 1.1, se pričnejo na vseh šolah ponavljalni izpiti in istočasno tudi vpisovanje. V prvi razred se lahko vpišejo otroci rojeni v letu 1944. Za vpis novoobveznih je potreba pred ložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Ni dovoljeno vpisovati učence, ki so 10. oktobra 1.1. dopolnili 14. leto starosti. Pri vpisovanju naj starši vplačajo razrednemu učitelju 25 lir za šolsko izpričevalo. Po vseh šolah naj bo šolska maša dne 7. oktobra in v ponedeljek, 9. oktobra 1950 naj se prične reden pouk. Učiteljsko zborovanje za učiteljstvo doberdobskega rav nateljstva bo v Doberdobu, 19. oktobra, za goriško pa 26. oktobra 1950. Obnova dovoljenj za ribolov Za obnovo starih in izdajo novih dovoljenj za ribolov v sladkih vodah morajo interesenti predložiti prefekturi prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir in v njej točno navesti vse podatke. Prošnji je treba priložiti dve sliki in poštno položnico na tekoči račun št. 9-17337 naslovljeno Registrskemu uradu v Gorici. Za dovoljenja kategorije A je treba priložiti poštno položnico za 1414 lir, za dovoljenja kategorije B 1014 in za dovoljenja kategorije C pa 511 lir. Prošnji za novo dovoljenje je priložiti nakazilo 135 Ur. Na omenjenem nakazilu bodo morali prosilci navesti vzrok plačila. Nadalje si bodo morali poskrbeti pri občini izjavo, da niso bili kaznovani zaradi kršenja zakona ki ureja ribolov. Volitve notranje komisije v tovarni SAFOG Položaj Delavske zbornice se je znatno poslabšal V tovarni SAFOG v Straži* cah volijo te dni delavci in na. meščenci notranjo komisijo, ki bo po izvolitvi delovala eno leto. V torek, sredo in četrtek so volili svoje predstavnike delavci, danes v soboto pa bodo svoje predstavnike izvolili tudi uradniki. Na volitvah za delavske predstavnike so bile s strani sindikalnih organizacij predložene tri kandidatne liste, in sicer kandidatna lista Delavske zbornice, Italijanske konfederacije delavskih sindikatov in Italijanske delavske zveze. Volivna komisija, ki je pregledala oddane glasove za izvolitev 'delavskih predstavnikov, je ugotovila, da je Delavska zbornica dobila 172 glasov, Italijanska konfederacija de-lavskih sindikatov 237 glasov, Italijanska delavska zveza pa 75 glasov. Iz tega sledi da je na prvem mestu Konfederacija delavskih sindikatov s štirimi, nato Delavska zbornica 2 dvema, na zadnjem mestu pa Italijanska delavska zveza z enim sedežem v notranji komisiji. Za današnje volitve uradni- ?Jih v. ■'tr/, v. ‘eku z železnim ki-tličku aJ?a^°. po lesenem če-54 1. ‘ el3riček je nameščen jev, j_; drogu. Cilj jaha- /bričk-Se spustijo v dir mimo kiji, j. /n mahajo p0 njem s l0- 2tna„a ga eimprej razbije- 1(0 »ločn alec. 76 tisti’ ki ta" sesuje / udari po njem, da se V diru . magovaIec mora nato ‘i g- ? kijem sneti venec, Mletij mIadenka v roki l ples z dečvami, ki so med "Qvalc» ' wki tzpodbi )ej0 • Med plesom tudi po- «1 hiovj izpodbujajo tek- 5?* Ostin^v^0’ da ie štehva-Vsak ” borb proti Turkom, t^ško ,■ Primeru gre za ju-!>aStVo °’ ‘ Prikazuje ju-Droti ?°gUm koroških bra- t6y iavif dne ~30- 'e ie >tanc„ /3akem „_______ prikazuje kore zatiralcem. . za uradnike Lv7ezno zavarovanje !®°ro<:a fa socialno skrbstvo a’ da le Uradni list št. • avgusta 1950 ob- hT'’' št. 633 Z d,ne 27' julija l/opali M . ; P° katerem bodo / Social®-1 Prispevati v sklad v^tki. ki vo tudi vsi * kot 1500 Prejemajo plače hVsi deir!!i • mesečno. kodo zatorej /ijav0 nf^orw’ ki ie stopil v al®se? dni po njegovi u/0. zavarm septembra v a»ike 1?, 1 vse uslužbene r' kak°r tudi tehnične Ci., ravnatelje itd. vsem nega zakona daie m sWi t ™ °mm- ki so bili M 1. } uradniki - *** 1939 do 31! ""'mn v dobi avgusta AVTOBUSNI PREVOZI na ljudski tabor v Sovodnje IZ GORICE: odhod s Travnika ob 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30 in 21.00. Povratek iz Sovodenj: ob 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.30 in po potrebi do 24.00. IZ BRD: odhod iz Steverjana ob 14.00, Oslavje 14.20, Pev-ma 14.35, Podgora 14.45; prihod v Sovodnje ob 15. S KRASA: odhod iz Jamelj ob 14.00, Doberdoba 14.15, Poljan 14.20, Dola 14.30, prihod v Sovodnje ob 14.45 uri. Avtobusi za Brda in Kras bodo ponovili vožnjo tolikokrat, kolikor bo potrebno. Povratna vožnja iz Sovodenj proti Steverjanu in Doberdobu bo od 20. ure dalje. Za prevoz pevcev je poskrbljeno posebej. ških. predstavnikov je bila predložena samo ena kandidatna lista Pokrajinske sindikalne zveze. Na osnovi dobljenih podatkov je mogoče ugotoviti, da se je položaj za Delavsko zbornico precej poslabšal na račun žoltih delodajalskih sindikatov. NERODEN PADEC Na vrtu gostilne «Pri zlatem jelenu« se je včeraj pred kosilom spodtaknila Marija Zippi. S čelom je trčila ob kameniti rob neke gredice in zadobila precejšnje rane. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo žena morala zdraviti deset dni. p.'~- Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško P^-krajno sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino objavilo z okrožnico št. 447050 z dne 31. avgusta novi seznam «S», na katerem je navedeno vse blago, ki ga trgovci lahko svobodno uvozijo iz krajev v področju šterlinga. To blago bodo lahko uvažali samo iz Anglije, tz krajev v področju šterlinga (Schedulet Tern-tories) in Egipta, Angleškega Sudana, Etiopije in Siama ter iz bivših italijanskih kolonij, razen Somalije. Interesenti si lahko o-gledajo omenjeni seznam kakor tudi vsa druga navodila v tej zvezi na sedežu Zveze trgovcev^ KINO VERDI, 17: «Gospa Bovary», J. Jones: VITTORIA, 17: «Rom antičen pustolovec«, G. Cooper; CENTRALE, 17: «DonašaIka kruha«, V. Gioi; MODERNO, 17: «Mladoletnice»; D. Delavar; EDEN, 17: «Vladar morja«; DELAVCI IZ TOVARN Arrigoni in Ampelea se pripravljajo na razstai/o Bliža se razstava gospodarske dejavnosti naiega okrožja. Kakor kmetje irj zadruge, pripravljajo svoje izdelke za razstave tudj tovarne in delavnice, ki nanj bodo pokazale, kakb se dviga produktivnost .v. tovarnah, koliko se je-Tzboljšalo, življenjsko stanje naših delovnih ljudi. V Izoli se pripravljata tovarni Arrigoni in Ampelea, ki bosta pokazali ves razvoj produkcije, izdelke, pa tudi življenje delavcev v odnosu do podjetja, dela, izboljšanje izdelka in dviga proizvodnje. Arrigoni bo.prikazala naravno konserviranje slanih sardin, zelenjave, raznih navadnih rib. V zvezi s tem bomo videli že lepo vložene izdelke v pločevinaste škatle, «važe» in zaboje. Izdelke bodo spremljale lepe slike, ki bodo pokazale potek proizvodnje. Posebno zanimivo je to, da Ipripravljajo delavci vse izdel-|ke za razstavo v čezurnem, u-jdarniškem delu. Za to delo 'jim dolgujemo vse priznanje, hkrati vidimo, kako ti delavci razumejo važnost razstave. Z lepimi izdelki se bodo predstavili tudi vajenci. Tako pripravlja v mizarskem oddelku ta mizo, drugi stol, tretji vrata itd. V mehaničnem oddelku bo pokazal Jordan Deli-se angleški ključ, drugih šest ^ajencev prav tako razne predmete. Od mizarskih vajencev bodo razstavljeni še Ivan Deli-se, Josip Krevatin, Marij Co-lombo, Livio Ulcigrai, Livio Vascotto. Tudi vajenci bodo pokazali s slikami svoje delo. Tovarna «Ampelea» prav tako ne zaostaja. Poleg raznih izdelkov rib >n konserviranja bodo prikazali ves proces proizvodnje, delo /za izboljšanje proizvodnje in za večjo storilnost dela. Končno bomo videli dva modernizirana stroja, ki sta iz rok novatorjev in pospešujeta celotno delo. V mnogem bomo spoznali, da se delavci pri pripravah za bodočo razstavo zavedajo, da so tovarne docela v njihovih rokah in da morajo ravno sedaj pokazati čim večji napredek svojega dela. Glasbena šola v Kopru S šolskim letom 1950-51 prične Glasbena šola, ki je do sedaj obstajala v Portorožu, s poukom tudi v Kopru, Ul. Verdi 9. V šeli se. bodo učenci učili naslednjih instrumentov: klavir, violino, violončelo, kontrabas, vsa pihala ter solo-petje. Vsak gojenec, ki se bo učil instrumenta, bo obvezan se uoitli tudi predmete, ki so predpisani za njegovo stopnjo: solfedžo, teorijo, harmonijo ali kontrapunkt. Ti učenci se bodo morali učiti tudi zborovega petja. Za solfedžo in zbonovo petje se lahko priglasijo tudj gojenci, ki se ne bodo učili instrumenta. Rok vpisovanja bomo objavili naknadno. Ravnateljstvo Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesar e Battisti 2 - Telefon 70 zir volivcev o Babičih Naši najboljši mladinci in mladinke — voditelji mladinskih aktivov so bili nedavno povabljeni na obisk sindikalnega mladinskega okrevališča v, Bohinju. To je bil prvi takih obiskov med našo mladino in med mladino vseh. pokrajin Jugoslavije, Njihov namen je ta, da se mladina medsebojno čimbolj spoznava, kakor tudii, da spoznava delo in življenje novega pokolenja v borbi za izgradnjo socializma. Naš mladi rod se zaveda, da itma pred seboj važne in odgovorne naloge in da bo moral kmalu sam gospodariti ter upravljati ysa proizvajalna sredstva. Prav iz tega razloga se je naša mladina tega izleta zelo veselila, da na ta način vidi tako lep kraj, kakršen je Bohinj, ter spozna mladino vseh pokrajin Jugoslavije, ki preživlja svoj letnj dopust v istem kraju naše domovine, V soboto popoldne se ie zbralo 27 mladincev in mladink iz vseh mest in vasi našega okraja. Pot je vodila po Rižanski dolini. Petje in veselje je vladalo na kamionu, vda so ljudje ie takoj vedeli, da potuje mladina. Po kratkih urah vožnje so se že približevali Postojni. Nekaterim mladincem so bili kraji docela novi, drugi zopet pa so pripovedovali, kako so ju-rišali po raznih strminah, pašnikih in poljih v času NOB ter razlagali imena krajev in pripovedovan zanimivosti iz svojih doživetij. Po kratkem obisku Postojne so nadaljevali pot proti Vrhniki in Ljubljani, kamor so prispeli že v mraku. Tukaj so prisostvovali dramski predstavi, nato jih je CK SMS povabil še na zabavni večer mladinskih voditeljev iz Ljubljane. Med novimi prijatelji so spoznali vztrajno voljo pr; delu za preureditev domovine. Z 'navdušenjem so prikazovali, kako bo njihova dežela industrializirana in elektrificirana, kako bo težka industrija izdelovala stroje za lahiko industri- V zvezi z vestmi, ki jih je' prinesel tržaški «Giornale di Trieste« z dne 22, t. m. smo prejeli od tov. Viljema Turka iz Sv. Antona naslednjo izjavo: Podpisani Viljem Turk iz Sv. Antona izjavljam zaradi sramotnih in neresničnih vesti, ki jih je objavil eGiornale di Trieste« 20. in 22. t. m. ne samo proti meni, ampak tudi proti ljudski oblasti in zoper KL.O Sv. Anton, sledeče: Tržaški list navaja tendenciozno, da so »kmetje našega kraja javno manifestirali proti tako imenovani ljudski oblasti« in da sem bil Jaz ranjen. Kot vse dnevne izmišljotine od strani takih listov, je tudi ta »novica« samo gola laž in ob- Clen v verigi laži in obrekovanj rokovanje, ki ima namen preslepiti tudi poštene ljudi v Trstu. Res smo imeli pred nekaj dnevi krajevni zbor volivcev z veliko udeležbo. Med drugim je važno povedati, da smo na tem zborovanju ' izvolili sedem komisij kot pomožne organe ljudske oblasti, in to zato, da bo več ljudi sodelovalo in odločalo o problemih našega kraja. Mislim, da bi bilo veliko bolje, če bi omenjeni list napi- ^ ^ i>. ltl Ife ■ ■ Al ■ s komolcem glavo, iz ust pa «Kje pa je oni«, reče hlast- sal resnico o uspehih našega dela, to je: kmalu dograjeni velik zadružni dom, obnova vseh požganih hiš, obnova šole in sedeža KLO ter nov kamion, ki zelo olajša delo naših ljudi. Viljem Turk 1. r. Sv. Anton, dne 22. 9. 1956. Ta, kakor tudi vse ostale ve-,£ti, ki jih prinaša «Giornale di Trieste« te dni, kakor na pri-mer vest, da vojaki minirajo mostove na Rižani in pri Kopru, bu »dl .nagl° ustrečl Ss uB5 rl Se enkrat sl-tla i nim k°Pitom na 1 vdL°dletel zapah. Vj1 VPl3e Z°Pet c“«. 1» Je 50. 3 s svetni ogenJ ter ? Vrati ! v veZo' lfl Dol Stal komisar S v°Jak g nJega frim- '-Svl^Unlco v vežo-s^al komi: E njega fr; svetite!« t ^ *P1 pred ve ^?>WeJeka2al zu' ^atlen 0Č€m- ^ bU P°svetite!» vel) ha/'zcir, j., 0pl Pred vežo. Na tleh, tik pod Polonič. nim oknom je ležal z zvezanima rokama Nande. Divje je gledal okoli stoječe vojake ln kri, ki mu je tekla iz široke rane na čelu, je dajala grozen obrobek bledemu licu. «T1 sl!» je viknila Mozol-ka polglasno in se stresnila po vsem životu. Pa ni mogla gledati dolgo tega strastnega, prepadlega lica. «A11 je on vas sin?« vpraša komisar in pokaže drugega, nekaj korakov od Nandeta v travi ležečega človeka. Plaho je pogledala Mozol-ka tja jn spoznala Pavleka-Tudi ta je bil bled ko pobeljena stena ter podpiral jakih, s komolcem glavo, iz ust pa mu je tekla kri. «Pavlek, Pavlek, za božjo Kriščevo voljo, ali so te ubili?« je vzkriknila mati in pokleknila k sinu. A ta ji ni odgovoril. «Spravite ga v hišo«, reče Mulej, «morda mu ne bo hudega! Pa mi ga jnismo ubili, tale lopov ga je s tako silo sunil v prsi!« Rekoč, pokaže Nandeta. «Jaz sem to videl, ko sem skočil izza hleva«, nadaljuje potem; «fant ga je držal za vrat, pala sta in on ga je s pestjo udaril na prsi. Potem smo ga zvezali! Pa saj to je vendar tisti vaš Nande — mati?« Komisar je bil do sedaj tako prepričan, da je ujel pravega, da je bil pozabil pre-cej vprašati Mozolko o njem. A ta mu ni odgovorila; poleg sina je klečala in bridko jokala. Mulej se je ozrl po vo- no, «oni pisar, katerega smo s seboj pripeljali?« Vsi se spogledajo. V tem pa zadoni gori izpod hriba gjasan klic: «Qui vive?« dvakrat, trikrat in tretjemu odgovori hripav, grozen vzklik. Potem je bilo gori vse tiho- Komisar pošlje naglo nekaj vojakov tja, a trajalo ni dolgo, ko se vrnejo ti hi oni, ki jih je bil Paviek vpr-vič čul in zalezoval. Sredi njih je korakal Obloški Tonček, zadaj pa so nesli trije — brdskega pisarja. «Kaj je s tem možem?« vpraša osorno Mulej. Poveljnik tega oddelka mu razloži, da Je proti vojaku, ki je stal gori na parob-ku na straži, pritekel ta sta-rec, a ker na klic straže nl počakal, je skočil vojak za njim ter ga z bajonetom prebodel. Okrog Nandetovih usten je zaigral demoničen smehljaj, ko je čul to vest. Ozrl se je tja in se srečal z očmi Obloškega kobilarja. Oni je svoje povesil, a v Nandetovih je bilo nekaj, kakor bi bil hotel reči: «Skupaj bova visela, Tonček, skupaj!« Komisar se obrne sedaj h kobilarju, kazoč jetnika. «Ali je to rokovnjaški glavar?« Tonček niti očesa ne dvigne, ko reče osorno, pa bolj potihoma: «Ta je menda; kaj meni mar! Pa sedaj ga imate, mene pa pustite, da grem svojim potem!« «Počasi, prijatelj«, odgovori Mulej, «vi ostanete v zaporu; oni starec je o vas nekaj povedal, kar je blizu tako, kar je o vašem glavarju pravil. Vi pojdete z vojaki nazaj v Kamnik, tega moramo pa odvesti na Kolčvec«. Svet, kjer je bil ujet Nande, je spadal pod kolovško gosposko in zato so morali peljati rokovnjaškega glavarja tja- Nekaj čudnega se je posvetilo zopet v temnih Nan-detovdh očeh, ko je čul, kam ga bodo peljali- Tonček pa je stal bled in s stisnjenimi ustmi sredi vojakov ter nekajkrat oči obrnil na desno in levo, kakor bi gledal, kam bi bilo ugodneje skočiti. A videl je pred seboj mrtvega pisarja in opustil je misel o begu. Pavleka so odnesli v hišo in potem so vojaki odrinili s svojimi jetniki; en del z Nandetom, ki so mu v naglici rano obvezali, na Kolč-vec, drugi pa s Tončkom v Kamnik. Zadnji so odnesli tudi mrtvega Rakovca. Polonica je v svoji izbi Cula vse, kar se je godilo pred oknom; klečala je v temi pri skrinji in glavo podpirala z obema rokama; ko so odnesli Pavleka v hišo in ko jo je prišla mati nekajkrat klicat in trkat na zapahnjene duri, se ni oglasila niti nl šla iz izbe. DVAINDVAJSETO POGLAVJE Kajne, moj bratec, da to ne bo? Kaj v stran od mene obračaš oko? Boris Miran Ko se je oskrbnik Poljak pripeljal s svojo mlado ženo domov. Je zvedel, da so vojaki in čuvaji že odšli. Bil je silno razburjen in vprašanjem svoje soproge je večkrat kar narobe od-govarjal. Po večerji je nagovarjal Reziko, naj ide spat, ker mora on čakati še prihoda svojih čuvajev in vojakov. Ona je že vedela, da bi bil vsak ugovor zastonj in ga je ubogala. Stefan je ostal v svoji pisarni pri tleh; poleg nje z edinim vhodom je bila improvizirana že nekaj časa ječa za uporne tlačane, ujete pohajače in tatove, ki seveda niso dolgo prebili tamkaj, kajti izpustili so jih ali pa odvedli k okrožnemu komisariatu v Ljubljano. Nadaljevanje sledi Vo in se zahvalil vsem delavcem, predvsem pa predstavnikom naših oblasti za njihovo pomoč, ki so jo doprinesli v korist te važne stavbe. Predstavniki so od svoje strani izrazili priznanje delovnemu kolektivu «Edilita» za njegovo požrtvovalno delo, zlasti udarnikom, ki so bili zgled vsem o-stalim delavcem. Med ostalimi je v imenu o-krajnega LO povzel besedo tudi tov. Mahnič in izrekel zahvalo vsem tistim, ki so se žrtvovali, da je bila klet tako hitro dograjena. Toy. Mahnič je poudaril, da bo to prva vinska klet te vrste y našem okrožju, ki bo imela toliko kapaciteto, da bo shranila polovico celotnega vinskega pridelka našega okraja. V tej kleti bodo sortirali vsa vina, ki bodo na ta način dobila višjo ceno in vrednost, kar bo omogočilo večji uvoz potrebnih predmetov. Končno je tov. Mahnič še posebej čestital udarnikom, ki so dejansko borci pri današnji gradnji blagostanja. Tov. Klun je kot direktor gradbenega podjetja «Edilit» očrtal ves potek dela pri tej gradnji in poudaril, da je pripisati tekmovanju in razumevanju vseh delavcev, da smo dosegli tako velike uspehe. Končno je tov. Klun pohvalil imenoma nekatere delavce za njihovo prizadevnost pri delu. Najboljši vsega delovnega kolektiva je bil tov. Bruno Fonda iz Izole, ki je bil razglašen za udarnika in je prejel že večkrat nagrado. Poleg njega je bilo razglašenih še 41 drugih tovarišev za udarnike, več pa pohvaljenih. Ce bodo vsi delavci z zavestjo novega človeka — borca delali za skupnost kot je teh 42 tovarišev bomo dosegli še večje u-spehe. Besede tov. Kluna so sprejeli vsi navzoči z velikim pritrjevanjem, nakar se je pričelo malo slavje za «likof» Minske kleti, dosedanji predsednik Ivan Babič tudi preobložen z delom,, i* odstopil, na njegovo mesto pa smo izvolili Artura Savčiča. Ta namreč prebiva prav na nasprotnem koncu našega kraja kakor pa tajnik krajevnega LO. Vsi volivci so bili s to rešitvijo zadovoljni. Na zboru volivčev smo razpravljali tudi o šolstvu. Tovariš z okraja nam je pojasnil, da bomo imeli že v tem šolskem ietu v koprskem okraju v večjih krajih, in sicer v Marezigah, Šmarjah, Sv. Petru, Kortah in v Dekanih osemraz-redno šolo al£ tako imenovano osemletko. Tako bo trajala šolska obveznost 8 let in naši otroci bodo v bodoče napravili najmanj štirirazredno osnovno šolo. Tisti otroci pa, ki bodo imeli veselje in ki bodo sposobni, bodo lahko nadaljevali še nadaljnje štiri razrede. Na ta način bodo končali nižjo srednjo šolo ali nižjo gimnazijo. Seveda bodo morali otroci, ki ne bodo prestopili v gimnazijo, kljub temu obiskovati osem let osnovno šolo. Razume se, da so starši na vaseh zelo zadovoljni s tem novim ukrepom šolskih oblasti, ker bodo njihovi otroci tako rekoč doma deležni nižje srednješolske vzgoje, ki jih bo usposobila za nadaljnje šolanje na gimnaziji, odnosno na raznih strokovnih zavodih. Zbor volivcev je bil važen tudi v toliko, ker smo pri tej priliki izvolili razne komisije. Tako bo delovala davčna komisija, ki bo imela nalogo, da obdavči prebivalce pravilno in pošteno ter v skladu z njihovimi resničnimi dohodki. Izvoljena gospodarska komisija bo skrbela za dvig gospodarstva, zdravstvena bo imela nalogo, da uvaja in čuva na vasi zdravstvene in higienske ukrepe. Izvolili smo še prosvetno in kulturno komisijo, ki bo nadzirala stanje prosvete, dalje kmetijsko komisijo, ki bo pazila na pravočasno in plansko obdelovanje zemljišč, in še druge komisije. S tem bo krajevni ljudski odbor kot osnovna edinica ljudske oblasti izdatno posegal na vsa delovna področja njegovega prebivalstva. Nedvomno bo pripomoglo to k še večjim uspehom. Prijateljsko srečanje slrelskih športnih društev iz Kopra in Ljubljane V nedeljo ob 9. uri bo medmestno srečanje med strelskim društvom iz Kopra in Ljubljane. 2e drugič bodo njihovi člani pomerili svoje sposobnosti v strelskem športu. Vabimo vse člane koprskega strelskega športnega društva, kakor tudi ostalo ljudstvo, da obišče to tekmovanje. Tekma bo v pristanišču, in sicer s tarčami na morju, kar bo še bolj zanimivo. PRIMORSKI DNEVNIK VELIKA VLOGA KREMLJA V BOLGARSKI NOTRANJI POLITIKI ŽIVI VTISI SREČANJ Z GRADITELJI SOCIALIZMA V FLRJ Razmere v današnji Bolgariji so takšne, kakršne so si že od nekdaj želeli v Kremlju. Sofijski informbirojci so storili vse mogoče, da ustrežejo svojim gospodarjem, in so brez posebnih pomislekov dopustili, da se je domovinsko}rontovska Bolgarija spremenila v navadno «obdO-navsko gubernijo«. Da bi čim bolj dokazali svojo ((Vdanost«, se Viko Cervenkov in njegovi ljudje na vse kriplje trudijo, da bi z zastrupljanjem in zaostrovanjem odnosov med dvema sosednjima državama ter z umetnim ustvarjanjem napetosti na Balkanu dokazali miroljubnost« tistih, ki dajejo sofijski vladi ukaze, kako naj ravnajo in vodijo svojo politiko. V okvir te politike spada tudi zloglasni odlok bolgarske vlade, s katerim so vsi prebivalci t. j «zahodnih bolgarskih pokrajin», ki iz kakršnega koli vzroka živijo v Bolgariji, s 1. septembrom avtomatično postali bolgarski državljani, ne glede na to, da je takšna prisilna opcija, ki jo spremljajo grožnje o izselitvi in aretacijah, v. nasprotju z mirovno pogodbo, ki jo je bolgarska vlada podpisala po koncu druge svetovne vojne. Mimo tega razlikovalnega ukrepa proti Jugoslovanom, ki žirijo v Bolgariji, se velja za hip ustaviti pri tem, kaj v Sofiji pojmujejo z izrazom »zahodne bolgarske pokrajine». Ko v bolgarskih vodilnih krogih omenjajo «zahodne bolgarske pokrajine», mislijo predvsem na bosiljgrajski in dimi-trovgrajski (prej caribrodski) okraj, saj je o lem še pred kratkim pisalo uradno glasilo bolgarskih informbirojcev «Ra-botničesko delov naslednje: «Po prvi svttovni vojni je bila Bolgariji narejena krivica, ker so bosiljgrajski, caribrodski in del kul-skega okraja, pripadli velikosrbskim hegemonistom.... Po drugi svetovni vojni pa titovci niso rmili nezakonito in nasilno odvzetih bolgarskih pokrajin....« V tem slogu pisarijo tudi drugi bolgarski listi, ko objokujejo, da je Bolgarija izgubila dre nepravični roj ni, ker je sodelovala na strani tu jih osvajalcev, cd katerih se je nadejala, da ji bodo pomagali ostvariti njene velik', bolgarske težnje. Bolgarsko potegovanje za te kraje sega že v prejšnje stoletje. Po ruskoturški vojni 1- 1877. ki so jo Turki zgubili, je z mirom v San Stefanu J. 1878 , car-tka Rusija hotela ustanoviti «Veliko Bc'gartjo» — avtonomno kneževino pod ruskim, protektoratom. V sklop te ((Velike Bolgarije» naj bi prišla poleg drugega vsa Makedonija in tudi nekateri deli vzhodne in južne Srbije. Druge velesile tistega časa (Avstro-Ogrska, Anglija, Bismarkova Nemčija in ZA smeh.7 kiatek četd CAR IN CAR Nedavno je nek bolgarski slikar razstavil veliko siifco, ki jo je imenoval »Kronanje carja», •Seveda Je slika povzročila senzacijo in preplah med bolgarskimi slikarji; slikarjevi druži, ni so najbltžji znanci in sorodniki že začeli izražati svoje sožalje. Novica je prišla tudi na uho višjemu umetniškemu forumu v poslopju ministrstva za notranje zadeve, ki je slikarja takoj zaprl. Ko je slikar pri zaslišanju izjavil, da ne čuti k rivde, ker je slika kronanje ruskega carja, je nastala med umetniškimi strokovnjaki na policiji že večja zmeda. eAh, vi ste slikali ruskega carja? Oprostite, oprostite... Izvolite, spodaj ras čaka avto, dri ras odpelje domov». Stvar se je končala tako, da so zdaj zaprli umetniške strokovnjake,- ki so prej prijeli slikarja. Razen zaradi buržoazne, ga nacionalizma so Jih zaprli tudi zato, ker so zamenjali reakcionarnega bolgarskega carja z naprednim, velikim CARJEM vseh Rusov. NOVA IGRA , -Kaj, takoj prvi dan tak hrup v razredu?! ~ Oprostite, tovarn razred-sc »Varnostni svet» Pod Mahkovim predsedstvom... ZADNJE VESTI reT^lfJnTte kt^ Pa k°- _ ;&? iiie pa spet navlekel? soDfsu .!^,/!™ ,am bral v ča- Francija), ki so si tudi prizadevale čim bolj razširiti svoja vvplivna področja» na Balkanu in Bližnjem vzhodu na račun propadajočega otomanskega imperija, so se uprle ruskim veli-kodržavnim in ekspanziohistič-nim načrtom. Dober mesec po miru v San Stefanu se je sestal Berlinski kongres, kjer so se velesile - vštevši carsko Rusijo -sporazumele, da ne bo ostvar-jena eV.elika Bolgarija», kakor si jo je zamislila moskovska vlada, marveč samo bolgarska kneževina v. precej manjšem obsegu in s precej zmanjšanim ruskim vpliixm, kajti ruske okupacijske čete so morale zapustiti bolgarsko ozemlje. Toda od tistih dni Je sanstefanska «Velika Bolgarija» postala «ideal» bolgarske nacionalistične buržoazije in neprestani kamen spotike na Balkanu. Človek bi mislil, da je nastop novega režima po drugi svetovni vojni pomedel s takimi ultranacionalističnimi »ideali«, ki so zastrupljali odnose med sosednimi državami. Res so prišli na vlado drugi ljudje, toda pokazalo se je, da so »ideali« ostali isti. Poleg ((zgodovinsko — teoretičnega» razglabljanja o sanstefanski ((Veliki Bolgariji«, o čemer lahko bere-no v različnih uradnih publikacijah današnje Bolgarije n. pr. v knjigi Vasilija Kolarova v ((Lekcijah o zgodovini Bolgarske delavske partije (komunistov>» in r šolskih učbenikih, so stare velikobolgarske težnje prišle na dan tudi v uradnih aktih bolgarske vlade! Tako so sofijska ministrstva prav. do nedavnega pošiljala svoje dopise in odredbe tudi v bosiljgrajski in dimitrovgrajski okraj, kakor da sta del bolgarske države. Na. drugi strani so velikobolgarske Šovinistične težnje prišle do izraza tudi v odnosu do Makedoncev. Resolucija Informbi-roja in smrt Dimitrova sta omogočila, da so prosto splavala na površje stara nacionalistična pojmovanja o «zedinjenju» Makedonija v okviru «Velike Bolgarije«. Vcepljanje teh šovinističnih naziranj se izvaja povsod, posebno pi v šolah. »Bolgarska zgodovina», učbenik za III. razred gimnazij, Makedoncev sploh ne omenja, temveč piše naslednje,- «Bolgari, posebno kmetje in obrtniki, so hoteli napraviti konec temu roparju... Borbe so se začele pri Vraču, zatem pa pri Skopju in Samokovu». Za bolgarske voditelje, ki da- jejo idejna navodila za tovrstno potvarjanje zgodovine, je samoumevno, da tudi glavno mesto Makedonije — Skopje pri-' pada bolgarski državi in da so kmetje, ki prebivajo v okolici Skopja, že od nekdaj bili — Bolgari... V skladu s takšnim tolmačenjem «makedonskega vprašanja» Je tudi odnos bolgarskih oblasti do Makedoncev, ki prebivajo v Pirinski Makedoniji — v mejah- bolgarske države. Pirinski Makedonci, ki jih je 240-000, živijo strnjeno naseljeni na ozemlju, kjer živi poleg njih samo že 4000 Bolgarov in 6000 Turkov. Ti Makedonci so po resoluciji Informbiroja zgubili še tiste skromne pravice, ki so jim jih bolgarske oblasti dovoljevale po koncu druge svetovne vojne. Pirinska Makedonija se je v. uradnem jeziku spremenila, v ((Pirinski kraj«, ker je že samo ime «Makedonija» za bolgarske šoviniste preveč odvratno. Sofijska vlada odreka makedonski manjšini osnovne narodnostne pravice, pravice za obvarovanje narodne kulture in jezika, namesto tega pa jim vsiljuje velikobol-garsko politiko, ki Makedoncev kot narodne manjšine v Bolgariji sploh ne priznava. Izvleček iz ((Zemljepisa Bolgarije», učbenika za. IV. razred gimnazij, nas o tem najprepričljiveje pouči: ((Prebivalstvo Bolgarije je večinoma ene narodnosti — bolgarsko... So že nekatere manjše skupine tujih narodnosti, ki pa so — razen Turkov — por sem neznatne manjšine«. Torej o Pirinskih Makedoncih ni ne duha ne sluha, čeprav jih je skoraj četrt milijona. Tako. pojmovanje vodilnih krogov v Sofiji je privedlo do ukrepov, s katerimi so začeli makedon-ščino najprej kritizirati, nato pa so pneporedalt njeno poučevanje in razširjanje. V šolah Pirinske Makedonije je pouk izključno v bolgarščini, z make-donščino pg se učenci lahko ba-vij0 samo fakultativ.no, Makedonskemu gledališču v Gornji Džumaji, ki je imelo veliko uspeha, ko je pred leti začelo uprizarjati igre r makedonskem jeziku, preprečujejo to delo in ga silijo, da daje gledališke igre samo v bolgarščini. List «Pirin-sko delo«, ki je imel nekoč eno stran napisano v. makedonskem jeziku, izhaja sedaj samo v bolgarščini. Velikobolgarski šovinizem pa je ubral še druge poti. Za utemeljevanje velikobolgarske gonje in za ščuvanje proti Jugoslaviji uporabljajo tudi izmišljotino (po sovjetskem vzorcu!), da so vso Makedonijo in Južno Srbijo, — ki sta bili rso vojno pod okupacijo bolgarskih fašistov, — nato «osvobodili» Bolgari. Zaradi te izmišljene «osvoboditve», s katero hočejo informbirojci potrditi bolgarske «pravice« po tem ozemlju, pa naj bi jim bili Jugoslovani še hvaležni.... Vsa ta in podobna ((tolmačenj a«, ki jih spremljajo uradne izjave in direktivno pisanje, naj bi služila za oporo tistih načrtov, ki jih pod visokim pokroviteljstvom iz Moskve že dlje časa snujejo v Sofiji, ko hočejo sedanjo aobdonavsko gubernijo» spremeniti v sanstefansko ((Veliko Bolgarijo«. Po 't i»zn n MOTIV S POREZNA: STARI BUKVI JE ZMANJKALO HRANE V SKALOVJU Velike in mogočne so lepote naših planin. Tista lepa in preprosta samota te hipoma vsega osvoji, ko se izmotavaš -po strmih stezah iz tesnih dolinskih grap in vzpenjaš počasi v višine, ki gredo v tisoč in še več metrov nad morje. Tam gori je doma planinski mir, tam gori domuje vse tisto, ki hipoma uteši in pomiri hrepenenje u-trujenega čtoveka, ki si zaželi nekajdnevnega počitka V tistih višinah. Tudi mene so privabile te višinske samote sem od morja. LEP USPEH TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU NOV TIP KAMIONA IN AVTOBUSA V ponedeljek so v tovarni avtomobilov v Mariboru dovršili nov. tip sodobnega avtobusa in hkrati dovršili prototip zbolj. šanega kamiona »Prvenec«. No. vi tip avtobusa in kamiona, ki bosta razstavljena na zagrebškem velesejmu, so dovršili prav na dan, ko je kolektiv velike tovarne v Mariboru prevzel podjetje v svojo upravo. V mariborski tovarni so doslej serijsko izdelovali tovorne avtomobile «Pionir». Ze lani so do.mači strokovnjaki industrije avtomobilov izdelali prototip domačega kamiona «Prve. nec«, ki je prilagoden jugoslovanskim cestam. Sedaj pa so v mariborski tovarni ta domači prototip kamiona ie bistveno izpopolnili. Pri tem ima velike zasluge slovenski rojak iz Amerike Josip Manton, ki se je po 5Q letih vrnil v domovino. V Ameriki je 4Q let delal kot konstruktor v največjem avtomobilskem koncernu ((General Motors«, kjer je konstruiral karoserije najmodernejših avtomobilov. Njegovo delo je tudi hipermoderna karoserija, s katero se danes ponašajo v Ameriki. Čeprav je star že 73 let, je pri Ze v mladih letih je moral Josip Manton zapustiti svojo domovino. Na Dunaju se je izučil kolarstva, nakar je v Hamburgu izdeloval luksuzne karoserije za vozove. Iz Hamburga pa je odšel v Ameriko, kijer je pomagal pri izdelavi prvih avtomobilskih karoserij. Pridobil si je kmalu velik ugled. Modele karoserij je stalno popravljal In izboljševal, vmes pa je obiskoval strokovno šolo. Tako se je kmalu povzpel v vrsto najboljših konstruktorjev karoserij. Po upokojitvi je odpotoval v svojo domovino, da tu pomaga mladi jugoslovanski avtomobilski industriji, in odšel v tovarno avtomobilov v Mariboru, da ljudem pomaga pri osvajanju proizvodnje avtomobilov po najsodobnejših načelih. Uspeh njegove pomoči je novi tip domačega kamiona in avtobusa. Josip Manton je takoj spoznal, da so kamioni tipa »Praha«, ki jih izdelujejo v mariborski tovarni, primerni za lepe ceste, kakršne so v Sloveniji, manj primerni pa so za hribovite predele Bosne ali Makedonije, ker niso dovolj o-kretni na slabih cestah. Pred- polnih močeh in zelo energičen. | lagal je marsikatere spremem. Veselo dekle pri trgatvi v Sv. Križu URroNISTVOj ULjCA. MONTEC CHI, St. 6, III. nad. St. 20. Telefonska St. 78-38. OGLASI: od 8.30-12 • 'f'"** be. Začel je izdelovati načrte za izboljšanje prototipa »Prvenca«. Predvsem je bilo treba zmanjšati oddaljenost obeh osi od! 4,2Q na 3.70 m, da se omogoči hitrejše obračanje vozila na majhnem prostoru. Manton je pri svoiji konstrukciji mislil tudi na šoferja, ki ima težavno in naporno delo. Za šoferskim sedežem je konstruiral premično posteljo, ki se lahko dviga ali spušča, Tako lahko šofer spi kar v kamionu. Tudi konstrukcijo karoserije za tovor (je spremenil in si zamislil napravo za avtomatično spuščanje tovora. Pomembna novost na novem kamionu je zlasti način postavitve motorja. Motor je v novem kamionu postavljen tako, da leži na saneh. Pri večjih popravilih ni treba motorja demontirati; dovolj je izvleči motor v kabino po saneh. S spremembo diferencialnega menjalnika brzine so pri novem modelu dosegli tudi povečanje vla-čilne sile, z novo obliko hladilnika Pa je omogočeno daljše obratovanje motorja. Največja prednost novega kamiona pa je v tem, da je njegova izdelava enostavnejša in mnogo cenejša. Tovarna avtomobilov y Mariboru je že pretj izdelala za svoje potrebe specialni avtobus. Da se omogoči serijska iz-delava modernih avtobusov, je Josip Manton izdelal načrt sodobne karoserije. Pri tem sta mu nudila veliko pomoč inž. Pogačar in zlasti delavec Anton Božič. Tudi pri prototipu avto-busa je zmanjšana oddaljenost osi, tako da je avtobus primeren tudi za hribovite predele. Po ministru Francu Leskošku Luki je prototip novega avtobusa dobil ime »Luka«. prižgale neslepeče signalne lu, Či. Avtomobilist ob srečanju ne bo mogel uporabljati žarometov, čeprav bi jih hotel in tudi ne prej, preden ne bosta vozili privozili mimo. Praktični poskusi so popolnoma uspeli. V kolikor bi bila, vsa motorna vozila opremljena s tako napravo, bi se občutno zmanjšalo število zvočnih signalov, ki povzročajo dandanes v mestih mnogo hrupa; preprečena pa bi bila tudi neracionalna uporaba žarometov, ki ob srečanju vozače slepe, kar je često vzrok hudim prometnim nesrečam. Ko sva s tovarišem Darkom brzela čez Kras, so se ostro odražale njive cvetoče ajde od zelenja vinogradov, mi je misel že uhajala proti vrhu našega Parezma in Črne prsti. Kot še iz otroških let, sem tudi to pot vzkliknil: ((Pozdravljen Po-rezen!», ko sem po dolgi od- rezen. Računal sem, da bom dosegel v petih urah hoje vrh Po-rezna, ki se dviga 1632 metrov visoko nad morjem. No, malo sem se vendar zmotil, ker nisem računal na dejstvo, da sem v petih letih mirnega življenja izgubil precej tiste partizanske vztrajnosti, Mrak mg je prehitel že, ko sem zapustil Orehov-sko grapo in se vzpenjal proti prelazu vrh Ravni med1 Kojco in Otavnikom. Dve primorski materi Prav pod prelazom so ruše-, vine velike fašistične postojanke, ki jo je bdi črni okupator zgradil, da bi branil ta strateško zelo važen prehod. Stalno je bdlo tu trideset črnih srajc in petdeset vojakov. Postojanka je bila zelo utrjena z bunkerjem spredaj in žičnimi Z lastnimi rokami je zadržal tigra Vlada v Bombapu je podelila 2 nagradi po 75 funtov šter-lingov dvema domačinoma, iz plemena Bhil. Eden izmed njiju je zgrabil za prednje šape 3 metre dolgega «kraljevskega» tigra, ki je ogrožal okoliška na. selja in ga držal v objemu, L vzel popotno torbo z malo kru- POREZEN — FASISTI SO GA MISLILI POSTAVITI ZA MEJNIK »SVETIH IN OD BOGA ZAZNAMOVANIH MEJ ITALIJE« sotnosti ugledal njegov značil-. ovirauni. Se okna v vojašnici —' so bila zazidana tako, da je o- ni vrh. Kadar greš na nai« planine ali gore, vzemi s seboj polno odločne volje in dobrega čuta, vzemi s seboj dobre in odprte oči za planinske lepote, vzemi s seboj preprosto srce, da bo lahko sprejemalo vse velike vtise višin. Le tako pripravljen boš res lahko užival, vse ■ lepote, kii so skorp ob vsakem metru, ki ga pustiš za seboj, bolj privlačne. Obogatil boš tako svojo revno dolinsko dušo. Spoznal boš vrednost življenjske borbe še v višinski lepoti, ki te lx> vsega odtrgala iz dolinskega mračnjaštva. XXX Kazalo je, da se bo vreme z vrglo (spremenilo), kot pravi- I jo stari ljudje pri nas, ko sem --v- -1» »'.»i : vvjc.uu, - vzel popotno torbo z malo kru- dokler mu drugi ni odsekal ha, četrtinko žganja in rezerv glave. Oba domačina nista še j no majo in se odpravil skozi dopolnila 20 let. Oreh o veko grapo — na naš Po- stala samo lina za puško. Tam v bližini je ma jhna baj-ta Na Tratah. Mati Tratarica mi je vsa zgovorna pripovedovala; Večkrat so prii-li črni prašiči V hišo in me nadlegovali vprašanji, če som kaj videla «ribele». Vedno sem jim odgovarjala: «Kdo pa naj ve, kdo so «ribeli», v sebi pa sem si mislila: «Vam bodo že sami pokazali. kaj so. da si boste zapomnili za vedno«. Nekoč so partizani res demonstrativno napadli z ročnimi bomibami z grebena Otavnika. Fašisti so se tresli in bi se bili kmalu v hlače podelali od strahu. Tako sem hvaležna partizanom, da so nas rešili te črne golazni. Ne morem povedati, ka j sem vse občutila takrat, ko so odhajali. Bilo je nekega ve- _ ^ % J » ^ L llk?l D47J i >s m Brezžična sporazumevanje med vozaOI motornih vezli Italijanski inženir Armando Logla je nedavno izdelal brez žično napravo, ki posreduje vozačem avtomobilov, opremlje-nim s to napravo, prometne znake za. prehitevanja in avtomatično izključenje žarometa ob srečanju. Naprava sestoji iz kratkovalovnega sprejemnika in oddajnika ter se imenuje eTelesignal«; je izredno majhna preprosta naprava in se medsebojno sporazumevanje izva; ja samo s pritiskom na gumb na komandni plošči vozila. Ce bo hotei imeti avtomobilist prosto pot za, prehitevanje, bo moral samo pritisniti na gumb in njegov prednik bo dobil svetlobni znak preko majhne žarnice na komandni plošči, istočasno pa se bo na zadnjem delu njegovega vozila prižgala rdeča luč, ki bo pomenila, da je vozač znak za prehitevanje sprejel. Ce bo ta lahko dovolil prehitevanje odn. če ne bo druge ovire, bo s pritiskom na gumb prižgal ze-leno signalno luč, ki bo tolmačila vozaču sledečega avtomobila prosto pot. Cim Pa se bosta dve vozili približali v obrat, ni smeri na določeno razdaljo, bodo avtomatično ugasnili žarometi in se bodo istočasno Triestina a Tudi v tretjem kolu italijanskega nogometnega prvenstva so možna presenečenja Problem ki se predstavlja te dni, to je tik pred prvim nastopom »Triestine« na domačem igrišču, -je ddkaj resen. ((Roma« prihaja v Trst popolna in z vsemi najboljšimi močmi kljub pesimizmu zadnjih dni v krogih vodstva rimske enajsterice, kjer so mislili, da bodo morali nastopiti v Trstu brez nekaterih uspešnih igralcev. Toda tedenski trening «Rome» je dokazal trenerju, da lahko pošlj-e v Trst cvet svojih igralcev, med katere spadajo brez dvoma tudi tujci kot Knut Hansen, Anderson, Sundquist in drugi. Kaj pa s «Triestino»? V por-togruaru je res zmagala, vendar napadalna vrsta še nekoliko šepa. Ni še pravilne vezave in premalo je strelov na lov. Samo CiccareHi in De Vito prihajata polagoma v formo in verjetno bosta ta dva tudi stebra vsega napada. V. takem stanju in z majhnimi treningi pričakuje Triestina rimsko enajsterico, ki se pripravlja za presenečenja na tujem igrišču. Vsekakor je težko izreči prognozo. «Triesti-na» se je v nedeljo dobro obnesla, medtem ko je Rim pno-ral prepustiti obe točki svojemu nasprotniku. Kaj bo v nedeljo bomQ pa še videli. Bologna sprejme v nedeljo enajsterico Napolija in prognoze gredo v Prid prvoimenova-ne. Velik vprašaj pa nastane za tekmo med enajsterico Coma in Fiorentinc. Como je na domačem igrišču kar dobra enajsterica in težko ji bo Fio-rentina prišla do živega- Z eno točko pa bi se verjetn0 oba zadovoljila. Genoa bi morala zmagati (če seveda ne bo presenečenj) proti Atalantl, če- prav je zadnja v dobri formi in precej bogata na tujih igralcih. Pro Patria bo v Rimu srečala enajsterico Lnzis in brez dvoma, da bo prišla domov posebnih težkoč. Juventus se bo na tujem Igrišču spoprijela z enajsterico Lucchese in ni dlvoma, da bo p-ričla domov kot zmagovalka. Isto seveda bo z Milanom, ki bo na domačem igrišču igral proti Novari. Izredno zanimivo srečanje z zagonetnim izidom predstavlja tekma med Padovo Inter. Padova je na domačem igrišču izredno močna in borbena enajsterica in težko ji je odnesti obe točki. Morda se bo to posrečilo v nedeljo moštvu Inter, toda borba bo ostra. Udi-nese se mora premakniti daleč od doma. V Palermu jo pričakuje tamkajšnja enajsterica, ki je lačna golov. Brez dvoma gre zmaga že v naprej Palermu. Torino pa bo imel opravka s Sampdorio in težko bi bilo izreči prognozo. Favorit je vsekakor Torino, ker igra nu domačem igrišču. K. in 27. I. m. nastop iugoslovanskil) plavalk v Italip BEOGRAD, 22. — Program mednarodnega plavalnega dvoboja ženskih ekip Jugoslavije in Italije je nekoliko spremenjen. Tako bodb jugoslovanske tekmovalke odpotovale iz Zagreb« šele v nedeljo in sicer naravnost y Torino. Tukaj bo dvoboj z italijansko reprezentanco 26, t. m., naslednjega dne pa v Milanu z reprezentanco Milana. Jugoslovansko ekipo bosta na potovanju spremljala dir. Orlu in trener Senjanovič. Občni zbor ZDTV bo 15. oktobra 1950 Sklicujoč se na člen 10 društve nega statuta sklicuje tajništvo Zveze društev za telesno vzgojo STO letni občni zbor vseh včlanjenih društev za 15. oktober ob 8.30 v dvorani stadiona »Prvi maj« v Ul. Guardiella 7, Trst. Dnevni red bo včlanjenim društvom naknadno sporočen kakor predvideno v štatutu. čera, ko sem slišala po pod hišo, kako je deJa»:,5“ ’ Slik, šlik. Bili so fašisti, h se morali umakniti. Ocihaj«J ■ natihoma kot razbojniki jn ginili kot kafra. Hitela sem kamro k možu, ki je ‘e lan, in mu povedala to ve novico. Ni verjel, Odprla , okno, da je tudi on _9| , L značilni: šlik, šlik, šlik, 1• je počasi oddaljeval. Ven * ‘ bomo sedaj oddahnili, .(( dejiaia. Niso se več vrru. j, j so se morali umakniti ‘u dolin«, M Res da danes še ni bi bilo želetj in smo tudi služili, pa bo že “*g Včasih ko sem malo _nej na, se prav pq domače P Šim in mislim: «Kaj bo®o j vedno morali trpeti?« To P« hitro preide, ko se sp^1 kako je bilo pod faš^ Modro in dobro vody° na" jjj ditelji, zato vem, da mo» Ko sem poslušal TratarriC];i sem se spomni! na Pffim. rtr-se je dogodlil na bloku pri netičih. Tudi tu je v cOP~ druga primorska mat'- . ^ Čerini na tem bloku čejo včasih pokazati tudi j. litike. Tako je nekega an” šla že starejša žena z si«* ze starejše* pri svoji hčeri. Imela je ^ nekaj masla in d , žbli dil. To enemu izmed porogljiv© dejal: »Allor£‘ Tito«, (Torcj naj živte.0vc Zena pa mu je takoj rila; »Magari 2000 jJjvdf gari 2000 let). Na ta je ženo takoj pustil čez » ^ nekako začuden gledal »j, ko }e počasi odhajala Prqv gotovo ni mogei v .Jj, da j« taka moč V o«1*' ženi. U Zdelo se mi je vredno ^ niti ta dva pirimera ter. Takih je. še polnp Primorskem. Take matere. kaj iiim je prinesla ^ ^ svobodo. Na tej sončno ni zemlji ni bilo več ® pol-in prostosti za na*e i?,^o ^ gih 25 let je bilo obla®« # samih črnih srajc, ki * b^,jr.o rorjem dušile vsako sv*'"’,e]o misel, vsako besedo 1 „ jja-kretnjo -našega človeka, še matere ie pcm«ul manj kot smrt, ko so ^ ^ otroke hoteli učiti v »° ^ tuje miselnosti. Zato nič čudnega, če sp V $ ■ r»" primerih prav materf_?ho * zumele osvobodilno Kje bo dvoboj med Villemsinom in Turpinom LONDON, 22. — Organiziranje boksarskega dvoboja za evropsko prvenstvo med francoskim boksarjem Villemainom in Angležem Randolphom Turpinom bodo prepustili najvišjemu ponudniku. Kot prva kandidata prihajata v poštev znana menažerja Jack Salemens in Jack Cappell. Vendar sc bo verjetno potegoval tudi Parižan Gilbert Benaim. očetjie in pozdravljale Pjprav ne z vso materinsko duš - ^ partizani so jim P ,Tv- ttf veliko olajšanje in 1“ (jj8 N novi svet, M so ga s želele, Očarujoča lepota plJI,J Kako si lopa, ,Pr®prt,! privlačujoča pla-ninaka (S\jS-V Jesenici h me lju tavnijg šili«, da me 'bo v p gozdovih — pojedel ^ je bila že trda 'c,r'a' jal ** pri zadnji hiši F0^ pravo pot. Kar nek«*« £ nj nega sem se čutil, da jj Imeli še skoro za otr° ^ W prelazu vrh Ravni *»' res kmalu prišel v cirego, Tu je kar šest ^ se na prelazu 7'drU eniC°-samo, ki pelje v Je« sem skrajno desno pr P kot je prava in je tudi b ’ Je, videl dobro uro ^ —1 sem v luninem svlt^,.7iidi' planinski stan fa ...norf1!] Pot z vrh Ravni P^V' šanem bukovo-smrek -iftej1 rtu. Tu te ohjame tolc0živci gozdni mir, da trudni 9trUI' nehavajo kot ”8'pu!ekine ‘ violine. Tu pa tam P fc. jele tihoto zrel h« bukve, ^ 0t sti proti tlom zad®vaj>{avke * suhe veje. Planinske * jezijo, da si jto zmot'L ie ** vem miru. Ne bi ve« - da W bj videl na lastne rasteta bukev 1° "-.-.ata istega parobka. se £ Ijenje iz istega '<{3 vlšin} gamjata v v r to gl . ■eI]1ata,a Družno se pri tleh ob) JrpaW koreninami, s kate ^ jg moč iz zemlje in ,0 ra**. Eva Szekely najboljša evropska plavalka BUDIMPEŠTA, 22. — Na neki plavalni prireditvi v Budimpešti je 23-letna Eva Szekely preplavala 100 m prosto v času 1’05”8. Szekelyjeva je gotovo najbolj uspešna plavalka na kontinentu. Poleg odličnih rezultatov v prosteih plavanju na progah od 100 m pa do 1500 m je Szekelyjeva postavila že tudi odlične rezultate v »metuljčkovem« stilu. Navajamo rezultate, ki jih je odlična madžarska plavalka doslej postavila: 100 m prosto: 1’05”8; 200 m 2'31”4; 300 m: 3’55”5; 400 m: 5’18”2; 800: 11’26”8; 1000 m: 14'23”6; 1500 m: 21’44”6; 100 m prsno «metuljček»: 1T9”2; 200 m: 2’58”1. gočnima debloma sef •KS« bukovih rant zfP‘'^avniK. r planinski pašnik hočeš ((vstopiti«, za * debelo trto, ki » ^ pef ,s, čavnico«. To jan'0**1 jd jev, ki si znato -ntn. ~ tivno pomagati ta Y{sdN, žetodjev, (Nadaljeval tako s kJ*L — Telefon štev. 93-808 in »4-838. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ________ _ In od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanino- nii« „,.«.11, __. upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. uog. urednik STANISLAV RENKO. Tiska Trža*kt tiskarski tavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco Ml, Tel. 11-32 - Koper, UL Battlsti 30la-I, Tel. 70. boj nekaj masla in dl?fibUjo-di-1. To enemu izmed ‘lu‘ čih Čerinov n-i bilo L e je ženo izpraševati, kak ,fl Jugoslaviji, če zelo spraT* spe-podobno. Zena je kr^“ ^ znala, kaj bi Čerin rad, , ^ odgovorila, da prej P00 . ni pojedla toliiko mesa * , „6 da-ji Čerin je seveda oM ^to takem odgovoru žene a> še nadalje vztrajal P11 ^,,ah-Ko je spoznal, da ima - zavedno ženo, )e _ flV8 NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna liOO, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mese£[ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založntšt»o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega tnoz«mk«a ^ ^$1 Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči raču« pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-20