s= tfelja po pošti: = Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ , „ 13'-za četrt leta „ . „ 6-50 za en шевео „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo Ieio naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— četrt leta za n » za en meseo „ . „ 2'— V opravi prejeman шебпо K 1-70 ilnseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. i Izhaja: h vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike; ob 5. url popoldne. Iiar Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen Ust za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol Štev. 8. "Eu Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 49. Ljubljane 8 vin. y LjuBllani v Eelrlet, 29. ieBruarja 1912. Oana5nia števfka obsega strani. S prilogo »Naša Gospodinja«. Kmet in liberalizem. Kdor je videl zadnji ponedeljek impozantno zborovanje kranjskega kmeta in slišal, s kako rezkostjo si je prepovedal enkrat za vselej, da bi imela liberalna stranka sploh še kdaj v imenu kmeta nastopati in se štuliti za zastopnico in predstavnico njegovih stanovskih koristi, ta bo razumel, da so morali biti važni vzroki, ki so kmeta do tega prepričanja pripravili. Naš kmet je čutil na svoji časti in na svojem gospodarstvu vso škodljivost sedanjega liberalizma, zato ga. je obsodil in smatra pod svojo častjo, biti še kdaj rob liberalizma. Kako protinaravna je zveza liberalnih idej in kmeta, se je prav posebno pokazalo na Koroškem, koder gospodari liberalna večina. V koroškem deželnem zboru so možje, prežeti od liberalnih misli, a imajo dolžnost zastopati kmetijske interese in koristi. Odtod pride, da žive v vednem konfliktu sami s seboj. V vprašanju ljudske šole, meščanske šole, vzgoje, narodnega gospodarstva, so primorani ubirati pota krščansko socialne politike pod liberalnim praporom. Zato ni čudo, če jo koroški deželni zbor neprestano predmet napadov od strani avstrijskih liberalnih listov. Možje so res pristni liberalci in listi jim krivico delajo, a so zvezani, ne morejo nikamor; če hočejo ostati v deželni hiši in se rešiti propada., jim sploh ne kaže drugače. Ali vzemimo naše agrarne poslance v nemško-nacionalni zvezi v dunajskem državnem zboru. Ti ljudje nimajo z nemško - nacionalnim liberalnim programom skoro ničesar skupnega in jih veže s svojimi liberalnimi tovariši edino le skupni nemški jezik. Sami priznavajo, da so jim krščanske agrarne stranke neprimerno veliko bližje po svojem programu in po svoji taktiki in da jih na nemško-nacionalni liberalni klub veže le rahla zunanja vez. Še jasnejše nam pa kaže ta prepad in notranje nasprotstvo med liberalnimi strankami in kmečkim ljudstvom politični razvoj v Nemčiji.. Dne 19. februarja je zborovala v največji dvorani v Berlinu zveza nemških poljedelce/v, kateri pripadajo po ogromni večini samo protestantovski kmetje. Udeležba i na zborovanju je bila ogromna; zbra- i lo se jc nad 7000 kmetov iz cele Nemčije. Člani tc zveze ne pripadajo nemškim konservativcem tudi niso pristaši pravovernega protestantizma, ampak zasledujejo v prvi vrsti koristi nemških kmetov in imajo tudi v berlinski zbornici svojo lastno zastopstvo. To pripomnimo zato, da bi jih no zmetal kdo v »klerikalni« koš. Pri zadnjih volitvah so bili precj udarjeni, a pravijo, da ni' bilo še nikdar na nobenem zborovanju tako bojnega razpoloženja in navdušenja med nemškimi kmeti, kakor je bilo topot. Drugekrali so prišli na njih zborovanja tudi liberalni poslanci, ki imajo med njimi mnogo svojih volilccv, topot ni bilo nobenega in kclor bi si bil količkaj upal delati kako reklamo za liberalno stranko, bi ga na mestu kmetje ven vrgli. Nasprotstvo med narodno in ljudsko liberalno stranko na eni strani in med to največjo organizacijo nemškega kmeta na drugi strani se je tako poglobilo in tako poostrilo, da ni več čas daleč, ko bo liberalna stranka zadnjega kmečkega volilca izgubila. To dejstvo utegne postati za nemške liberalce naravnost usodepolno. Nemški kmet čisto instinktivno čuti, da je liberalizem njegov nasprotnik. V tem prepričanju ga je posebno utrdil razvoj liberalizma zadnja desetletja. Nemški liberalizem je postal največji zagovornik kapitalizma, branitelj in agitator za veletrgovino in veleindu-strijo in politični zaveznik soc. demokracije; zato mu obrača tudi nemški kmet hrbet in mu prepušča, naj si milostno s soc. demokracijo deli politično rnoič v velikih mestih. Čimbolj so liberalci pomikajo na levo, čimbolj radikalnejši postajajo, tembolj se trudi kmet oprijemati pozitivne smeri krščanstva in išče v nji pomoči za svoj obstanek. Znamenito je govoril član zveze pl. Wangenheim, ki je neusmiljeno ožigosal skupni boj soc. demokratov in liberalcev proti nemškemu kmetu. Vesoljni potop, ki ga poznamo iz svetega pisma, je bil vsaj' čista voda; ta reka, ki se je pa na nas izlila, je bila umazana voda iz smrdljivih kanalov velikega mesta, prekuhana s sovraštvom in gnjusom, akoravno smo v celi vrsti postav žrtvovali svoje prepričanje na ljubo liberalizmu; toda tudi tu je gotova meja. Liberalizmu ne gre za. drugo kakor za to, da nas politično in gospodarsko ubije. Liberalizem ima oka-j menel in zastarel program, je brezplo-i den v politiki, opore nima več v nem- škem narodu, zato si išče rešitve v soc. demokraciji. Ostre besede so padle tudi proti vladi, ki stoji popolnoma nema na strani volilnega boja in pusti, da se širi infamna gonja proti tistim strankam, na katerih domoljubje takrat tjka, ko se ji gre za to, da dobi nove miljone in nove davke. Nemški kmet se lepo zahvali za take komplimente. Zborovanje tc mogočne organizacije, ki jc pokazala tak odpor proti liberalizmu, potrjuje znova našo misel, ki smo jo vedno povdarjali, da nima liberalec med kmetom ničesar iskati. Interes kmeta in slovenskega liberalca sta sli v takem nasprotju kakor ogenj in voda. Liberalni listi sicer vedno pravijo, da jc ta diferenca posledica upliva naše duhovščine na kmeta. Bog ve, kdo pa upliva na nemškega protestantov-skega kmeta ,da je ušel iz liberalnega jarma? Pastorji ne, saj ti so sami po veliki večini najhujši liberalci. Kmet je prišel sam od sebe do spoznanja, da je velekapitalizem, ki ga liberalci zagovarjajo, njegova smrt in njegov grob, da jc liberalni program njegova pogrebna pesem. Kdor meni, da je to brczclno, ki zija med liberalnimi strankami in kmetom umetno narejeno, je bedak. Nara/va tega solidnega, zdravega, kmečkega elementa iz katerega se rekrutirajo tudi vsi meščanski sloji, no prenese take hrane, ki mu jo poklada liberalna stranka v porcijah frivolne-ga brezverstva. Če nimajo gospodje za kmeta važnejših in boljših stvari, naj še te sami požro. OGRSKI PARLAMENT. Kakor smo poročali, jc pričela včeraj v ogrskem parlamentu obstruirati Justhova stranka. Pet poslancev Ju-sthove stranke je zaprosilo za dopust zaradi bolezni, na kar so zahtevali Justhovci, naj se o vsakem slučaju glasuje posamezno, čemur je seveda večina ugovarjala. Vsled tega se je vnela debata o poslovniku, ki je trajala do 2. ure popoldne. Prihodnja seja je danes ter ie na dnevnem redu debata o brambni reformi. Akoravno so nasprotja med vlado in Justhovo stranko precej velika, vendar se na oboli straneh misli, da se bodo v prihodnjem tednu ta nasprotstva poravnala. Ako se kljub pričakovanju ne bo posrečilo v teku dveh tednov skleniti z Justhovo stranko miru, bo vlada bržkone sklenila razpustiti poslansko zbornico. jeno, premišljeno, v tretjem dejanju iz- i borno in je »prinesel« velo partijo brez podčrtavanja. Le v sceni z beračem ni bil dovolj živahen in parkrat je eks-temporiral, vendar so bili ti ekstempori na mestu in ne celotni igri v kvar. Pohvalim npj pa posebno še to, da so bile njegove kretnje premišljene in docela naravne. Orel (Pavšek) je postavil v nedeljo svojo najboljšo partijo na oder. Bopotal je, da je bilo veselje in bil naraven, samo malo premalo živahen. Čemu govori tako hitro, da mu poide naravni hitri tok govorice in se zaletava? Višek je dosegel v prvem dejanju in prinesel pointe v drugem dejanju povsem jasno in dobro. Organist (Gorski) ni bil slab in je zadel v celoti »poslušnega« moža, ki jc oddal nadvlado v hiši svoji boljši polovici. Vendar ga je v drugem dejanju Ana tolkla in drugod ni imel prilike, da pride do veljave. Diskreten je bil vseskozi, nikdar silil v ospredje in ni padel iz okvira cele igre. In to je za pasivne, vloge dovolj! Berač (Podbregar) je rešil svojo epizodo dobro, imel je izborno masko. Inscenacija jc bila prav dobra in se je tudi prav čedno videla. Zakaj pa režija nc pazi na to, da bi igralci ne pokrivali drug drugega in zakaj sc ne priigrajo v ospredje? Bila jc nedelja po pustu in vrhu UČITELJSKA SLUŽBENA PRAGMA-TIKA. Naučni minister je vložil v poslanski zbornici načrt zakona, ki se tiče službenega razmerja učiteljstva na državnih srednjih in nižjih učnih za-vodih (učiteljska službena pragmati-ka). Predloga se v temeljnih normah naslanja na splošno službeno pragma-tiko. Ta načrt določuje za prave učite-Ije na državnih srednjih šolah, nautič-nih in državnih višjih trgovskih šolah, za glavne učitelje na državnih učiteljiščih kakor tudi za učitelje v devetem in višjih činovnih razredih na obrtnih učnih zavodih, najvišjo plačo 6400 K (doslej 6200 K), torej najvišjo plačilno stopnjo 7. činovnega razreda državnih uradnikov. Materielni položaj suplen-tov in asistentov se zboljša na ta način, da se jim po dve-, štiri- in šestletnem službovanju vsakokrat zboljša re-muneracija za deset odstotkov in da dobe oni suplcnti in asistenti, ki brez svoje krivde nc dobe učnega mesta, v potrebi za eno leto 1200 K kot vzdi Sevalni prispevek. Zakonski načrt govori tudi o službenem napredovanju državnih učiteljev. Pravomočnost učiteljske službene pragmatike je seveda ravnotako kakor splošna službena pragmatika in sodniškega zakona odvisna od dovoljenja poslanske zbornice za pokritje novih zahtev. BAVARSKA POSLANSKA ZBORNICA. Včeraj je bil otvorjen bavarski deželni zbor ob navzočnosti princev kraljeve hiše, diplomatičnega zbora, najvišjih dvorjanov, tajnih svetnikov in vseh poslancev. Princ-regent je sam otvoril zasedanje s prestolnim govorom, v katerem je končno povdarjal, da je treba sedaj po razburljivi dobi volilnega boja skupno delati za blagor domovine. Pri volitvi predsednika bavarske poslanske zbornice je bilo oddanih 153 glasovnic. Od teh se je glasilo 92 na dosedanjega predsednika dr. pl. Or-tererja. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen pl. Fuchs z 92 glasovi, za dragega podpredsednika, pa Frank-Weiden z 88 glasovi. Vsi člani predsedstva so pristaši centra. DELAVSKO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. Iz Londona poročajo: Pogajanja premiernega ministra z last,niki premogovnikov in delojemalci so ostala brezuspešna. Lastniki premogovnikov v Walesu nočejo na noben način pri- tega še proti zadnjemu, zato jc bil obisk slab. Dobra, res zaokrožena predstava bi zaslužila več publike in pa malo boljše zakurjeno dvorano! Dr. A. M. Dne 10. marca se bo uprizorila velika klasična tragedija Grillparzerjeva »Ljubezni in morja valovi« (Hero in Leander). Za to igro je povsem nove dekoracije, narisal gledališki atelier Wilhelm Hammann v Diisseldorfu in bo to igro, ki bo pokazala, koliko za-more šola in resen trud in obeta biti najboljša predstava cele sezone! Slovensko oledoiče. »Blaznik ali svetnik.« Urama v 3. dejanjih. Spisal Josć Echćgaray. Poslovenil dr. V. Zupan. Bcžiser A. Verov-šek. Večkratni milijonar Don Lorenzo de Avendano, živi samo knjigam in stremljenju po popolnosti. Njegova edina hči se ima poročiti z vojvodo de Almonte. Tu izve Lorenzo od svoje nekdanjo pestunje Juane, ki je na smrt bolna, da on nc nosi svojega imena in ne uživa bogatega premoženja po pravici. ampak da jo zadnji potomec rodbine de Avendano v smrtni bolezni svetoval ženi, naj na tihem vzame tuje LISTEK. Ljudski oder. Dr. Krek: »Tri sestre«. Premijera 25. februarja 1912. Ljudska igra »Tri sestre« je vobče dobro znana. Igrali so jo že na mnogih odrih in tudi v Ljubljani smo jo že večkrat videli. Zato bi bila obširnejša ocena odveč. Povdarjam samo to, da bo ta igra preživela marsikako drugo »narodno« igro, ker ima zdravo jedro, krepek dialog in dobro risane značaje. Posamezne scene so uprav vzorne in pisatelj je znal s par potezami orisati mojstrsko cel položaj. Seveda ni igra brez hib, premalo dejanja in nekaj nefino-sti v tretjem dejanju so glavne napake. Igralo se je vobče prav dobro in smo se vračali prav zadovoljni domov. Vse vloge so bile topot prav dobro zasedene in vsi igralci so igrali naravno in živahno! Celo težavni tempo v drugem dejanju sc je vzdržal do konca in se jo igra odigrala prav »flott«, kot pravi Nemec. Špela (Čatar) in Cena (Verhunec) ste nastopili prvič v glavnih vlogah. Prva zna dobro modulirati svoj glas, dasi je njen organ nekam raskav. Pa j ravno rezkost jo za vlogo Špele kot na-! lašč. Prehoda v tretjem dejanju naravno diletant ne more zadeti bogve-j kako dovršeno, a smo bili zadovoljni. Priigrala se jc pa na oder zelo dobro in naravno in bila ves čas resolutna. Cena pa je v drugem dejanju tako naravno igrala, da bi je bila vesela še tako stroga kritika. V tretjem dejanju pa je postala nekonsekventna in je zato padla v kreaciji. Tu ni zadela naravnega, priprostega tona. Je pa za reso-lutno ljubimko prav izborna moč. — Majda (Jaromirska) ni sicer postavila na oder tipa, ampak je svojo vlogo držala v smeri navadne, začetniško igre. Majda pa je tip, najboljši tip celo igre, ki stoji pred nami kot izklesan marmor. Ni naš silila, da bi ji sledili, pa tudi odbijala nas ni. Vsekakor pa je talentirana. Helena (Zalar Fani) jc bila dobra, Jera (Kinska) se jc hvalevredno potrudila. Težko jc za naivko, da igra karakterne partije. Pohvalimo to, da ni ustvarila karikature in da jo sku-i šala s zavaleno govorico ustvariti tip. ! Grajamo pa par šiloma iskanih skokov v komiko. Helena pa napreduje, samo organu je treba okrepitve. France (Kalar) jo bil pač, kot doslej skoro še vedno, zopet izboren. i .V inaski malo premlad, jc igral umor- znati rudarjem višjih" plač. medtem ko so ostali angleški lastniki premogovnikov izrekli se v principu za povišanje plač, ako se odloži stavka. Če se posreči pregovoriti VValeške lastnike premogovnikov v zadnjem trenutku, da od-jenjajo, bi bilo to vseeno prepozno, ker nimajo zastopniki delavcev nobenih pooblastil, odložiti stavko, kvečjemu, da akceptirajo lastniki premogovnikov zahtevo o določitvi najmanjše plače. Včeraj je narastlo število že stavku-jočih delavcev na več kot 100.000. Danes ponoči pa bo pričelo stavkati 600.000 delavcev. HELMSKO VPRAŠANJE. Iz Peterburga poročajo: Državna duma je sprejela s 151 proti 150 glasovom sprem, predlog oktobrista Aurcpa, da naj ostane gubernija Helin v okvirju poljskega kraljestva. Za to so glasovali opozicionalci, Poljaki in večji del oktobristov, nasproti pa desno krilo oktobristov, nacionalci in ekstrem-na desnica. Nato je državna duma odklonila s 139 proti 135 glasovom (7 poslancev se jc glasovanja zdržalo) celi 10. odstavek helmske zakonske predloge, ki določa izločitev helmske gubernije iz poljskega kraljestva. PORTUGALSKA. Iz Lizbone poročajo: Vprašanje o političnih jetnikih daje mnogo opravka vladi in javnemu mnenju v Lizboni. Angleška kolonija v Lizboni sc je obrnila zaradi nečloveškega ravnanja z jetniki na angleško poslaništvo. Zaraditega je obiskal angleški poslanik lizbonsko jetnišnico. Angleški poslanik je izjavil, da so razmere v jetnišnici nesanitarne. V nekaterih ječah stoji voda in blato od zadnjih povodnji čevelj visoko. Oskrba jetnikov je slaba. Portugalska vlada je nato odgovorila, angleški, da se bo takoj skušalo /boljšati te razmere. KRETA. Iz Pariza poročajo, da priplujejo jutri pred Kreto tri francoske in tri angleške bojne ladje. Na Kreti je položaj mirnejši, ker so nekoliko potihnili agitatorji vsled odredb velevlasti. Angleška, Francoska in Rusija se dogovarjajo, ali bi ne kazalo začasno okupirati Kreto v slučaju, da pošlje kretska vlada na vsak način odposlance v Atene, ali pa, ako bi vlada odpustila mohamedanske nastavljcnce ali jih nadalje trpinčila. Vprašanje v bližnjem času še ne bo aktuelno. ker se grške državnozborsko volitve vrse šele 29. marca. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Z bojišča v Tripolisu. Iz Rima poroča »Agenzia Štefani«: Seneral Raisoli brzojavlja iz Homsa 27. t. m., da so italijanske čete zasedle dšino pri Merghebu po hudem boju s lurško-arabskimi četami. Sovražnik je imel velike izgube. Italijani so imeli 11 mrtvih in 82 ranjenih. Dementi. Iz Carigrada poročajo: Berolinski i »Lokalanzeiger« je poročal 24. t. m., da j je avstrijski poslanik Pallavieini zu- j nanjemu ministru Asid-beju zagotovil, j da Italijani ne bodo forcirali Dardanel. i V tukajšnjih informiranih krogih ozna- j čujejo to poročilo kot neresnično. i Izgon Italijanov. Iz Carigrada poročajo: Od izgona rtalijanov iz vilajetov Alepo, Sirija in Bajrut kakor tudi iz sandžaka Jeruzalem so izvzeti samo oni italijanski re-iovniki, ki so v kakem zavodu, stoje- čim pod varstvom kake druge države. Nasprotno pa morajo duhovniki onih zavodov, ki stoje pod varstvom Italije ali so prišli šele pred kratkim pod pro-tektorat kake druge države, zapustiti deželo. Položaj v Bajrntu. Obstreljevanje bajrutskega pristanišča je vzbudilo v notranjosti Sirije veliko razburjenje. Kot poročajo, je prebivalstvo mnenja, da se bodo skušali Italijani izkrcati v deželo. V Alepu in mnogih drugih mestih so domačini pripravljeni, da odidejo v Bajrut in tako ojačijo tamošnjo garnizijo. Dnevne novice. -r Lopovi. Kadar je liberalna stranka najbolj na tleh in si ne ve drugače pomagati, pa začne psovati knezoškofa. Tako tudi zdaj. Ves vpliv so izgubili, razklani so medseboj, vse jim obrača hrbet, pa si olajšujejo dušo s teim da brizgajo svoj strup na ljubljanskega vladiko. Včerajšnji »Narod« pogreva zopet rdečo brošuro in imenuje lmezo-škofa. »psihopatičen slučaj«, »obče nevarnega. in obče škodljivega«, »težko bolnoga«, ga dolži, da »izprija. slovensko mladino« in pravi, da lx> »kranjska dežela po zaslugi škofa, postala cldora-do za kupčevalce s človeškim mesom«. Da »Narod« pri tem hujska tudi kanonike, naj škofa »odstavijo«, je samopo-sebi umevno. Te ostudne izbruhe glasila. za kojega pisavo je v pivi vrsti odgovoren dr. Tavčar, samo registruje-mo, ker ni vredno, da bi sc z »Narodom« v tej zadevi spuščali v kako polemiko. Nič ni bolj smešno in farizejsko, kakor če si liberalna stranka natakne krinko sramežljive device in se navdušuje za nedolžnost mladine. To je tako jasno, da ni treba o tem izgubljati niti ene sarne besede. Treba je samo pogledati oddelek »Za kratek čas«, ki ga priobčuje »Narod« vsako soboto, potem je 'človek takoj na jasnem, kdo mladino pohujšuje. »Narod« naj pomisli le to, da je njegova svoječasna lo-povsku gonja proti knezoškofu vzbudila po celi deželi tak odpor, da so liberalci takoj umolknili, kakor bi jih bil po ustih udaril. Če liberalna stranka morebiti še danes ne ve, zakaj jo je zlodej vzel še nekoliko poprej, kakor bi bilo pričakovati, ji lahko danes povemo, da je ravno njen nizkotni boj zoper knezoškofa bil nemalo vzrok, da jo je ljudstvo tako hitro in krepko na tla treščilo. »Narodovo« hujskanje zoper knezoškofa pa tudi drugod no bo nič zaleglo. Verjamemo, da liberalcem ni všeč, da sedi na ljubljanski škofijski stolici mož, ki je vse svoje ure posvetil le dušnemu in gmotnemu blagru našega ljudstva, je utrjuje v verskih načelih in vzpodbuja tudi k politični in socialni organizaciji, se zanj žrtvuje in svojo duhovščino navaja, da je v tesni zvezi z ljudstvom. Malokdo je toliko pomagal k verski, nravni in gospodarski povzdigi slovenskega ljudstva kakor ravno knezoškof dr. Anton. B. Jeglič in prav to je vzrok, da ga liberalci tako sovražijo. Prav to pa je vzrok, zakaj slovensko ljudstvo svojega škofa tako ljubi in ga bo tem bolj ljubilo, čim bolj ga bo oropala liberalna družba napadala. -j- »Samo po sebi umevno patri-etična« je narodnonapredna stranka, kakor je z veliko slovesnostjo zatrjeval v minulem zasedanju kranjskega deželnega zbora gospod dr. Triller. Danes pa beremo v glasilu Adolfa RibniJkarja, ki jc v zadnjem času prevzel vodstvo dete k sebi kot svojega rodnega otro- j ka, da si ohrani njegovo premoženje, j In Juana, njegova prava mati, je skrivnost obdržala zase skozi celo življenje. Šele ko pričakuje smrti, sc razodene sinu in mu poda v dokaz resničnosti svoje trditve pismo njegove dozdevne matere. Pošteni Lorenzo hoče sedaj takoj vso stvar naznaniti oblastvom in i.se odpovedati plemstvu in bogastvu, brez ozira na posledice, ki jih ima ta korak za bodočnost njegove hčere. Ko pa Juana vidi, kako daleč gre sin v svoji doslednosti, mu neposredno pred smrtjo utaji vse svoje izjave in uniči na skrivnem vse dokaze Lorenzovega pokol jen ja. Tega so vsi dogodki zadnjih dni silno pretresli. Ker je bil tudi sicer nekoliko nenavadnega obnašanja, — njegov prijatelj dr. Tomas ga ima za nervoznega in oksaltiranega fantasta — so začeli v njem slutiti blaznika — in to tem rujši, ker mnogim njegov namen, odpovedati sc premoženju in imenu, ni bil posebno simpatičen. Bas ga opazuje psihiater dr. Bermudez, ko pride Lorenzo temu na sled, da so mu uničili njegove dokaze za njegovo trditev, in ga — očividno — duševno čisto normalnega — vtakne v blaznico. S tem disakordom drama konča. Lorcn-®a ni spravila v blaznico njegova sve-'! t ost, ampak deloma njegova včasih ne-umljiva nerodnost, da ne zna ob pravem času in s pravimi besedami svoji okolici pojasniti dejanskega položaja, deloma njegova nervoznost, deloma njegova ne preveč brihtna okolica, nekoliko pa tudi pisateljev — sic volo, sic iubeo. Na tem po našem mnenju trpi vsa igi a. To pa .spravi z našo dramo tudi one, ki se bojijo, videti na odru mučenika svojega zaupanja v Boga in svoje poštenosti. Z rešitvijo problema ne zamoro biti zadovoljen niti oni, ki odobrava Lorenzovo plemenito dejanje, niti nasprotno-misleči. In zato tega dela pač nikrlo ne bo šel gledat dvakrat. Vzpričo tega nas tudi ne dirne tako neprijetno slabi obisk predstave: Sc skoro res ne izplača! Ga. Danilova je igrala težko vlogo Juane tako, da ji zamoremo izreči samo naše odkritosrčne čestitke. — G. Verovšek jo žel bogato odobravanje maloštevilnega, občinstva kot don Lorenzo. Včasih je bil sicer precej navezan na suflcrko, kar je. pri tako veliki vlogi samoobsebi umevno. Zato je pa v tretjem dejanju naravnost eksceliral. — Ostale vloge so bile v spretnih rokah g. Juvanovo, Šetfilove, Bukšeko-ve, gg. Danila, š i mačk a, Skrbinškn, Drenovca, Pefka iu Štruklju. I, D. narodnonapredne stranke, sledeče besede: »Kje našel je naš novi rod — rešilna svoja pota? — Prej cilj je bil slovanski brocl — sedaj avstrijska flota.« •-- Da je to patriolično, pač nobeden ne bo trdil, ker jo jasno, da se v tem skrpucalu postavlja slovanski brod z avstrijsko floto v direktno nasprotje. Mi se v to stvar delj ne spuščamo, ker je čisto vseeno, kaj revolverski žurnal ljubljanskega tržnega nadzornika o avstrijski mornarici misli, pribijemo le, da bodo ob priložnosti liberalni poslanci gotovo zopet trkali na svoja patriotična prsa in proglašali narodno-napredno stranko za najbolj avstrijsko, dasi je »Dan«, organ — tajnika narodnonapredne stranke. + šolsko vprašanje. Liberalni koroški deželnozborski poslanci so začeli akcijo, da se število učiteljstva reducira, da se tudi število ljudskih in meščanskih šol omeji, da se šolski dnevi skrčijo, da se sploh šolsko obvezna doba skrajša, da se poveča vpliv dežele na deželni šolski svet in se šolsko nadzorstveni zakon v ljudstvu prijaznem zmislu reformira. Tako so koroški liberalci začeli na šolskem polju iskati tistih reform, ki so jih krščanskodemo-kratične stranke vedno zahtevale. In ni res, da se samo Steinwender zato zavzema, ampak razun koroškega Rib-nikarja, profesorja dr. Angererja se vsa koroška zbornica strinja glede imenovanih šolskoreformnih predlogov. Priporočamo tudi našemu deželnemu zboru, da vzame reformo šolstva v navedenem zmislu v pretres, kajti šolski budget. uprav strahovito narašča. Tudi pri nas so se začele v zadnjem času zidati mnoge šole popolnoma brez potrebe. Glejmo, da ne pridemo v tej maniji do tega, da bomo morali šole podirati, kakor mislijo to zdaj koroški liberalci. Tam bodo kmalu mnoge nove šole stale prazne kakor stari mlini, pri katerih so se kolesa polomila. Opozarjali bi na iniciative predloga koroških liberalcev tudi zlasti g. šolskega referenta pri deželni vladi, ki tako rada in z uprav blazno naglico tišči na to, da bi že vsak kot s tremi hišami dobil novo šolo. -f- »Stranko dela« se radi imenujejo naši kranjski Nemci in pri vsaki priliki radi povdarjajo, da so pripravljeni delovati v korist dežele. Tako govore na Kranjskem, v svoje graško glasilo »Grazer Tagblatt« pa pišejo drugače. Nevtralno polje na Kranjskem bi moral biti tujski promet, povzdiga tujskega prometa bi bila enaka korist za vse. Naši kranjski Nemci pa se v »Grazer Tagblattu« zaletava jo v vsako ustanovo, ki je slučajno ustanovljena od Slovencev za povzdigo tujskega prometa. Kranjski Nemci, ki so silno razburjeni, če se liberalci zaletavajo v »Kranjsko hranilnico« in druge njihove gospodarske zavode, ne morejo v »Grazer Tagblattu« pustiti pri miru niti tako nedolžne družbe, kot je hotelska družba »Triglav« v Bohinju. Danes so v »Grazer Tagblattu« na to družbo izbljuvali cel članek z očividnim namenom družbi škodovati. Beležimo to nizko stališče kranjskih Nemcev v »Grazer Tagblattu«, obenem pa pravimo: Naši kranjski Nemci naj si u r e d c svoje besede in svoja dejanja. Skrajni čas je za to! Posebno svojim dopisnikom v »Grazer Tagblatt« naj povedo, da za »stranko dela« niso častni dopisi, ki so pisani v štilu Ribnikar j evega »Dneva«. -f Pri občinskih volitvah v Novi vasi pri Rakeku je včeraj sijajno zmagala Slovenska Ljudska Stranka. Imenovanje. Naš rojak Fridolin. K a u č i č, major češkega domobranskega pehotnega polka. št. 11, je imenovan poveljnikom c. kr. domobranske orožarno na "Dunaju. — Obrtna zadruga na Bledn. Dne 3. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadruž. bolniške blagajne na Bledu, Mlino 3. — Železniški minister na Brionih. V torek je dospel na otok Brioni železniški minister Forster. — Umrla jc v Št. Vidu nad Ljubljano Marija Jovan, rojena Robida. — »Slovansy Turista«, list čeških turistov, priobčuje več člankov o našem prekrasnem Bohinju, s slikami o zimskem športu v Bohinju. Priobčuje tudi opis postojnske jamo s slikami in opis Vintgarja s sliko Zumrove galerije. — Telefonska zveza z Dalmacijo. Telefonski promet z Dalmacijo bo otvor-jen šele v jeseni. Do takrat bo namreč šele dogotovljena tretja telefonska zveza Dunaj—Trst. Na to progo bo pri-klopljena telefonska zveza do Mctko-viča s kraji šibonik, Split in Dubrovnik. Od dalmatinskih otokov pride vpoštev v prvi vrsti Mali Lošinj, zaradi velikega tujskega prometa, mogoče pa tudi Brioni. Telefonske zvezo z ostalimi otoki za enkrat ne bodo napravili zaradi prevelikih stroškov. — Analfabetom naselitev v Ameriki zabranjena. Senatu Zcdinjenih dr^žav je predložen zakon, s katerim se analfabetom zabranjujc naselitev v teh državah. — Lep brat. Pod tem naslovom smo prinesli dne 22. fobruarja sledečo vest: Franc Lap iz Klanca št. 3 je s kolom napadel svojega brata Janeza Lapa in ga na rebrili znatno poškodoval. Francu Lapu je pridno pomagala njegova žena, vsled česar bosta imela oba še sitnosti pred sodiščem. Janez Lap je moral iskati pomoči v deželni bolnišnici.« K tej notici nam pošilja županstvo v Klancu sledeče pojasnilo: Županstvo in žandarmerija sta ta dogodek preiskala in našla, cla Janez Lap, ki je v bolnišnici to izpovedal, ni prav poseben prijatelj resnico. Dognalo se je, da je prišel Janez Lap domov že te-pen in razbit in da je doma napadel z nožem v roki ženo svojega brata Franceta, ki je imela otroka v naročju. Brat, Franc mu jo vzel samo nož iz rok, no da bi ga kaj pri tem poškodoval. — O zlati poroki g. Lorenca Dolža-na in njegove soproge Marjete v Sp. šl-ški sc nam poroča šo sledeče: Zlatopo-ročenca sta oba pravi šišenski korenini in najstarejši zakonski par v naši fari. To slavnost je predvsem povzdignilo še dejstvo, da je poročeval zlato-poročenca njun zet, duhovnik reda sv. Frančiška, č. P. Mariofil, ki je pred 15 leti poročil hči slaVljeneev in pred devetimi leti, ko mu je umrla soproga, popustil službo kot železniški uradnik ter stopil v red čč. oo. frančiškanov. Pri tej priliki se je nabralo na iniciativo ženina tudi 18 K denarja, namenjenega kot ustanovni sklad »Vincencijevi konferenci« za podporo ubožcev v Sp. Šiški. — Z drevesa je padel S metrov globoko v Bizoviku delavec Franc Sive, 49 let star, in je pri tem zadobil težke notranjo telesne poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico. — Ponesrečen parnik. Parnik »Po-szony« družbe »Ungaro-Croate«, naložen z žitom, je v bližini Rovinja nasedel na plitvino. — Mladenič zgorel. »Edinost« poroča: V nedeljo zvečer sta bila Štefan Makole, kamnolomec iz Prečeika, star 28 let in Jožef Kralj iz Slivnega št. 28 skupaj v Petrovi gostilni po domače pri »gospodiču« v Nabrežini. Nekaj pred polnočjo sta dospela v Slivno. Makole jc šel s Kraljem na njegov dom. Kralj je šel spat v svojo sobo, Makole pa na senik, kjer pa mu ni ugajalo, zato je šel na dvorišče Franceta Makole, svojega bodočega tasta, in tu je šel četrt ure pred polnočjo spat na senik. Nekaj minut pred 2. uro zjutraj je prišel Jožef Kralj, doma iz Slivnega, iz Šempolaja in je zapazil, da šviga plamen iz senika Franceta Makole. Takoj je šel zvonit, da je zbudil ljudi, ki so vstali in šli gasit. Vzlic vsemu naporu x je pogorel senik do tal. Nekateri so menili, da jc Morda zgorel tudi Štefan Makole, ker je bodoči zet prihajal večkrat spat na ta senik. Ko so zjutraj okolu 8. ure dogorele grede, so zapazili v pogorišču človeško truplo, ki je ni bilo možno prepoznati. Vzbudil se je po ljudeh sum,' da bi utegnil biti to Štefan Makole in to so naznanili na njegov dom v Prcčnik. Ko je prihitel na mesto nesreče Štefanov brat Ivan, je ta po gumbih, ki so bili pri truplu, prepoznal svojega brata. Štefan je najbrž, ker je bil nekoliko vinjen, kadil na seniku cigareto in tako zažgal seno, v katerem je našel sam žalostno smrt. — Kriza v zagrebški policiji. Vsled razburljive in naporne "službe zadnjih dni je 20 zagrebških redarjev odpovedalo službo, 10 jo bilo radi »neporablji-vosti« odslovljenih, nekai jih leži v bolnišnici in precejšnje število se jc javilo »marod«. Za službo na ulici zmožnih mož je sedaj le šc kakih 50. — Belgrajski milijonar Ljubomir Krsmanovič se je izselil iz Bclgrada, ker je zadnji čas dobival pisma, v katerih sc pod grožnjami od njega zahteva denar. Izjavil je, da se nc čuti več varnega v Belgradu. Ivrsmanović je vedno bogato podpiral kulturne in dobrodelne zavode ter je užival velik ugled. — Velik požar v mizarski delavnici. Iz Trsta poročajb: G. Josip Canto ima veliko mizarsko delavnico v ulici Piccardi št. 32. Tu jc zemljišča 330 kvadratnih i-ežnjev, na katerem je Cante zgradil poslopje, obstoječe iz pritličja in prvega nadstropja, potem dve lopi za skladišče lesa. Ob 4. uri je izbruhnil tukaj iz neznanih vzrokov ogenj, ki se jo v kratkem času zelo naglo razširil. Cante je zavarovan pri dunajski zavarovalni družbi »Fenice« za 130 000 K, ali izjavil je, da je škoda mnogo večja. Cante je tekom 11 let'Je 3krat pogorel. REVIZIJA MESTNEGA PULJSKEGA GOSPODARSTVA traja dalje. Iz mostne hiše ni mogoče ničesar zvedeti Po mestu kroži vest, da se je našlo pri mostnem užitnin-skem uradu velikansk primanjkljaj, ki naj bi 80.000 K prekoračil. Z največjo napetostjo sc pričakuje eventualnih razkritij v mestni hranilnici. Saj jc še znano, da ej na dan zadnje držav-nozbor&ke volitve krožila po mestu govorica, da ni bilo mogoče isti dan v mestni hranilnici dobiti niti 100 K. Mestna hranilnica velja za pupilarno varen zavod, zato bo treba temu zavodu posvetiti še prav posebno pozornost. Govori se tudi, da se je prišlo na sled velikim sleparijam ob priliki nakupovanja sveta za novo plinarno. Potrjene te vesti še niso. — Kamora je strašno pobita, ker se je menda tudi misija dr. Rizzija in Salatie popolnoma ponesrečila. Odgovor na neupravičen protest zoper vlado bosta dobila poslanika komore od ministrstva za notranje zadeve v četrtek. Vse ljudstvo razun komore, spremlja vladno revizijo z velikimi simpatijami. Kakor smo že vedeli naprej, še ni konec aretacij. Dosedaj je oblast poleg onih sedmih, o katerih smo že poročali, dala shraniti še dva gospoda z magistrata. Aretiran je bil še vodja magi-stratnega računskega oddelka Giaco-mo F i 11 i n i c h, ki je brat tržaškega odvetnika dr. Ubalda Fillmicha, a danes okrog pol 9. ure pa je bil tudi aretiran mestni občinski svetovalec Gio-vanni P e t r i s, ki jo bližnji sorodnik dosedanjega puljskega župana dr. Va-retona. Kakor je torej videti, posega oblast s svojimi neupogljivimi železnimi rokami vedno višje in višje, in kakor se splošno sodi, s tem še ni konec razkritij in aretacij. Danes se je sicer govorilo po Pulju, da oblast izpusti aretiranega mostnega tajnika dr. Pe-santeja, a zgodilo se to ni, ker pada nanj sum, da je vedel za ves nered v mestnem uradu. Državni inženirji, ki so prispeli včeraj v Pulj, so že prevzeli vodilne posle v mestnih podjetjih, plinarni in elektrarni in v najkrajšem času je pričakovati tudi odtod raznih zanimivih odkritij, kako je mogoče, da so vsa ta podjetja vedno le pasivna. LMaoske novice. lj Kršč. ienska zveza ima v petek, t. j. dne 1. marca ob 4. uri redno predavanje v »Ljudskem Domu«. Predavatelj č. g. dr. Jerše. lj Slov. gospodarsko ln Izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo priredi predavanje danes, dne 29. t. m. ob %8. uro zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica številka 4 (pri Repniku). Vabila se ne bodo razpošiljala. K obilni udeležbi vabi odbor. lj Predavanje v Rokodelskem doma. V nedeljo, dne 3. marca, točno ob pol 11. uri dopoldne bo predaval v dvorani Rokodelskega doma gospod profesor dr. Josip M a n t u a n i, ravnatelj deželnega muzeja, o umetnosti, tehniki in obrti. Naj se imenovanega, zlasti za obrtne kroge pre-važnega predavanja, vsak mojster in pomočnik, ki hrepeni po pravem strokovnem napredku, zanesljivo udeleži. lj Volitev v bolniški odbor ljubljanske tobačne ivornice. Dne 19. t. m. smo volili v bolniški odbor. Zmagala je naša lista. Izvoljeni so bili: Josip Savenc (1667 glasov); Anion Besov (1654 glasov).; Toma? Novak (1655 glasov); Helena Koprive (1639 glasov); Frančiška Juvanc (1652 glasov); Karo-lina Rotter (1654 glasov). — Rdeča lista je dobila: Frančiška Nedved (365), Marija Novak (365), Marija Erjavec (364), Josip Zupan (363), Josip Janko-vič (364) in Ivan Krže (365 glasov). Se leta 1910 so dobili rdeči po 492 glasov. lj četrto gledališče v Ljubljani. V Ljubljani imamo tri gledališča: deželno gledališče, nemško glednlišče in gledališče v »Ljudskem Domu«, skoro pa bi dobili četrto gledališče v Ljubljani. Lastnik kinematografa »Ideal« je predložil mestnemu magistratu načrt za zgradbo popolnega gledališča s parterjem in galerijami, katerega je nameraval zgraditi na dvorišču pri Ma-liču. Pri tej priliki se je razvila v ma-gistratnem gremiju jako zanimiva debata o kinematografih. Govorniki vseh strank so povdarjali škodljivost kinematografov in njihov pogubni vpliv na mladino, njihov katastrofalen vpliv na vsako resno izobraževalno prireditev, na predavanja, deželno gledališče itd. Soglasno se je sklenilo, da se zgradbe kinematografskega gledališča ne dovoli. Včeraj je bila tudi komisija v dosedanjih prostorih kinematografa ter je določila nekaj novih varnostnih predpisov. Tako se je z magistrata pričela hvalevredna akcija. Upamo, da se bo nadaljevala. Naj bi končno odločno besedo z ozirom na obisk mladine v ki- nematografih izpregovoril tudi naš deželni šolski svet ter naj bi posnemal v tem oziru taka zastopstva v drugih deželah. Tudi druge šole, kjer se vzgaja naraščaj, naj že kaj ukrenejo, da ne ho vsa mladina poneumljena. Tudi dežolna vlada in policija naj hi nekoliko bolj ostro oko imeli na predstave in plakate, kjer se kaže žensko v vsej svoji poltenosti, moški pa v svojih najbolj ostudnih nagonih. Skrajni čas je zajeziti pogubne vplive kinematografov! lj Umrl je v Trstu strojni komisar državne železnice gospod Rudolf Schweitzer, brat gospoda dr! V. Schweitzerja. lj Funtkovo izvirno dramo »Tekma« uprizore na slovenskem gledališču prihodnjo soboto. lj Nogo si je zlomil včeraj preč. g. župnik R i h a r iz Planine pri Rakeku. Pripeljali so ga včeraj zvečer v ljubljansko Leonišče. lj Prijela tatica. Včeraj jo prišla v neko gostilno v Bohoričevi ulici leta 1879. v Klansnu rojena slaboglasna Marija Fissneider. Ko se je natakarica za trenutek odstranila, je Fissineider šla v njeno spalno sobo in je iz kovčega ukradla 28 K denarja. Oškodovanka je pa tatvino še pravočasno zapazila, kar je dalo povod, da jc policija tatico aretovala. lj Kolo ukradeno. Včeraj je bilo v Sodnijski ulici ukradeno g. Orosyju še dobro ohranjeno, 200 K vredno »Sty-ria« kolo, modela 77 in s tovarniško številko 152.978. Kolo je prostega teka, črno pleskano, ima rdo2e sedlo, pri kolesih sta notranja obroča poniklja-na. Pozor pred nakupom! lj Oproščeni pohotnež. Tajna razprava se je vršila pred ljubljanskimi porotniki proti 49 let staremu Janezu Pangercu, delavcu v Planini, ker je 3. novembra 1911 in nekaj let preje z od rojstva bebastim dekletom zakrivil hudodelstvo, ki je kaznjivo po § 126. kaz. zak. Porotniki so ga oprostili. Ij Našel je Franc Petrič, učenec podkovske šole, v bližini Prešernovega spomenika denarnico s srednjo vsoto denarja in en zlat prstan. Dobi se v podkovski šoli v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročna. ZBOR ZAUPNIKOV S. L. S. NA GORIŠKEM. Gorica, 29. februarja. Danes se je vršil tu zbor zaupnikov S. L. S. na Goriškem. Zbralo se je okoli 400 mož s celo dežele. Zbor je otvoril dr. Gregor-č i č, ki je pozdravil navzoče, deželnega glavarja dr. šusteršiča ter poslanca dr. Kreka in dr. Korošca, katerim so zborovalci prirejali navdušene ova-cije. Dr. Gregorič je poročal o političnem položaju v deželi, orisal delovanje deželnega zbora in poudarjal, da je bilo doslej premalo stika med politično osrednjo organizacijo in organizacijami na deželi, da je pa naloga današnjega zbora, da se to popravi in organizacija izpopolni. Naglašal je potrebo edinosti' med somišljeniki S. L. S., ako naj se dosežejo trajni uspehi. Poslanec F o n je v svojem poročilu navajal, koliko in kaj je stranka dosegla za kmečko prebivalstvo v državnem in deželnem zboru ter poudarjal potrebo tesne zveze s Hrvati v zmislu trializma. Nato je nastopil dr. Š u-s t e r š ič. Zborovalci so se dvignili iz sedežev in priredili načelniku S. L. S. stoje velikanske ovacije. Dr. šuster-šič je nato govoril najprej o zunanji politiki in naglašal, da je za Slovence edino rešilno, ako se čutimo s Hrvati kol. er. narod. Z ozirom na neko notico »Edinosti«, češ. da je on prišel na Oo riSko krpat S. L. S., pripominja, da c L. S. ni treba krpati, pač pa je krpanja potrebna liberalna stranka, ki je raztrgana na vseh koncih in krajih. Na Goriškem vladajo nenormalne razmere, v kolikor obe katoliški stranki ne delujeta skupaj, ali da tega ni, tega je kriva italijanska katoliška stranka, ki z neprestanimi napadi na naše poslance napravlja vedno večji prepad med pbema katoliškima strankama. Dr. šusteršič jc končno dejal, da bo vse megle razgnalo solnco ljubezni in edinosti med somišljeniki S. L. S. Govor dr. šusteršiča je bil od zboroval-cev sprejet z velikanskim navdušenjem. Pri volitvah je bil izvoljen za. načelnika S. L. S. na Goriškem veleza-služni voditelj goriških Slovencev dr. Gregorčič (Velikansko ploskanje in odobravanje; dolgotrajni živijo-klici), dr. F on jc kot deželni poslanec itak ičlan vodstva, potem so bili izvoljeni še gospodje: Berbuč, dr. Brecclj, G r č a r, poslanec M a. r i n i č, dekan M u r o v e c, profesor I p a v e c. Kopač, vikar Josip A b r a m. — Nato je govoril poslanec dr. Korošec, ki je izvajal, kako štajerski in koroški ob- mejni Slovenci delajij za združeno Slovenijo, za njim pa je govoril dr. K r e k, ki je poudarjal, da jc naša organizacija bojna organizacija, kateri je treba bojnega duha. Ta duh je vir naše edinosti, uspehov in zmag. Govornik jc dejal, da bo yesel, če se bo duh edinosti ohranil. Nato ie dr. Gregorčič shod zaključil. OBSTRUKCIJA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Budimpešta, 29. februarja. V današnji seji ogrskega državnega zbora je pred dnevnim redom zahtevalo več poslancev opozicije, naj jim predsednik da besedo. Predsednik je to odklonil. Nato je pet opozicionalnih poslancev brez navedbe vzroka zahtevalo, naj se jim da 16dnevni dopust. Za vsak dopust po zahtevali posebno glasovanje. O tem se je razvila debata. GENERALNI ŠTRAJK V VSEH OGRSKIH MESTIH. Budimpešta, 29. februarja. Gibanje za prireditev generalnega štrajka kot manifestacije za uvedbo splošne in enake volivne pravice vedno bolj raste. V vseh ogrskih mestih bo v ta namen 4. marca generalni štrajk. NAGLA SMRT NADPOROČNIKA 27. PEŠPOLKA. Dunaj, 29. februarja. Danos se je na cesti zgrudil na tla 28 let stari nad-poročnik 27. pešpolka kralj Belgijcev Franc T r i n k 1 in je bil v par trenot-kih mrtev. Pri mrtvem nadpora^ni-ku so našli liter konjaka. Steklenica je bila napol prazna. Smrt je nastopila vsled otrpnjenja srca radi preobilo za-vžitega alkohola. Nadporočnik Trinkl je bil začasno na dopustu in bi se danes moral vrniti k svojemu polku v Ljubljano. Truplo bodo obducirali. DOGODKI NA HRVAŠKEM. Zagreb, 29. februarja. V vladnih krogih se govori, da hoče ban Čuvaj odgoditi volitve v hrvaški sabor, češ, da se radi nemirov ne morejo vršiti. Pravaši in koalacija so zato pričeli vplivati, da demonstracijo prenehajo. Hrvaška stranka prava je izdala komunike, v katerem pravi, da izvrševalnj odbor z žalostjo gleda, kako razni neodgovorni ljudje nalašč izvršujejo proti-zakonitosti, da bi preprečili volitve. Poziva pristaše, naj se ne dajo zapeljati in naj bodo mirni. Zagreb, 29. februarja. Socialni de-mokratje so sklicali za nedeljo shod na vrt »Kola«. Tudi v Varaždinu za nedeljo sklicujejo socialni demokratje shod. Osjek, 29. februarja. Dijaštvo je včeraj v sprevodu krenilo iz dolnjega mesta v gorenje mesto, kjer se je di-jaštvu postavil nasproti kordon policajev. Kordon je bil predrt in dijaštvo je izvršilo manifestacijo po celem mestu. Zagreb, 29. februarja. V Kaštelu je bila včeraj velika demonstracija. Demonstriralo je 2000 ljudi, ki so zažgali mažarsko zastavo. Zvečer je priplul v luko reški parnik »Braso«, kateremu je množica preprečila vkrcati blago. Zagreb, 29. februarja. Čuje-se, da bo za varaždinskega velikega župana imenovan Janko pl. Jclačič, za vel. župana v Osjeku Pišta Barlovic, za zagrebškega Čuvajev brat Anton Čuvaj, za vel. župana v Gospicu Sliepovič. Zagreb, 29. februarja. Dijaki vseh tukajšnjih srednjih šol so imeli včeraj shod, na katerem so sklenili, da bodo en dan štrajkali, ako umre Sahinagič. PORAZ MLADOTURKOV PRI VOLITVAH V SOLUNU. Solun, 29. februarja. Pri volitvah v j občinski zastop Soluna je doživela j mlado turška stranka popoln poraz I On~zicija j-"4 veliko večino pridobila vteh pet mandatov. Sodi se, da. bo izid teh volitev vplival tudi na prihodnje državnozborske volitve, zlasti še, ker velja Solun za središče mlado turške stranke. RUSIJA POSREDUJE ZA MIR. Rim, 29. februarja. Posredovanje Rusije za mir bo naslednje: Rusija vpraša Italijo, pad kakimi pogoji ob suvereniteti Italije nad Tripolisom in Cernajko bi Italija pristala na mir. Nato bodo velevlasti vprašale za mnenje v Carigradu. VELIKE STAVKE. London, 29. februarja. Veliki štrajk jc v polnem teku. Že sedaj stavka 100.000 delavcev. Vlada nastopa za določitev minimalno delavske plače. Berolin, 29. februarja. 4000 krojaških pomočnikov je sklenilo s 1. marcem pričeti stavko._ KNJIGOTRŽTVO. P. Angelik Hribar: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor so pravkar izšli v zalogi .^Katoliške Bukvarne- v drugem natisu. Te pesmi našega priljubljenega skladatelja so bile že več let popolnoma razprodane. Na vsestranske želje jih je ^Katoliška Bukvama zopet izdala, kar je gotovo ustreženo vsem našim cerkvenin zborom, ki bodo brezdvomno v obilnen številu segli po njih, jih marljivo gojili it proizvajali v postnem in velikonočnen času. — Partitura stane 2 K, glasovi so pt po 50 vinarjev. Šmarnice zn leto 1912. izidejo pod пг« slovom »Šmarnice arskega župnika«, ki bo do po vsebini izvanredno zanimive. Glavn predmet je razlaga lavretanskih litanij zgledi posameznih dni pa tvorijo krasne celoto s tem, da nudijo izredno zanimivi životopis župnika arskega, blaženega Ja neza Vianej. — »Katoliška Bukvama« i Ljubljani. VOLITVE V OLOMUŠKO TRGOVSKO IN OBRTNO ZBORNICO. O 1 o m u c, 28. februarja. Danes je končal skrutiuij po volitvah v tukajšnjo trgovsko i 1г obrtno zbornico. KljuL izbornemu češkemu organizacijskemu in agitacijskemu delu so Nemci obdržali svoje dosedanje mandate in s tem tudi večino v zbornici. Nemci imajc 38, Čehi pa le 10 mandatov. Hozne sivari. Odlikovanja za zdravnike. Cesar ustanovi v kratkem nove častne naslove za zdravnike, ki jih hoče posebno odlikovati. Častna naslova, ki ju bc podeljeval cesar sam, sta dva, in sicei »zdravstveni svetnik« in »višji zdravstveni svetnik«. Obmejne vojaške čete v Bosni la Hercegovini. V vojaških krogih poročajo, da ustanovi vojna uprava v najbližjem času posebne bosenskoherce-govske obmejne vojaške četo po vzoru tirolskih obmejnih čet. Te čete bodo imele nalogo skrbeti za varstvo meja proti Črnigori, Sandžaku novopazar-skemu in Srbiji. Za enkrat sc ustanovita dva obmejna bataljona, eden za Bosno in drugi za Hercegovino. Galantna Kalifornija. V Kaliforniji so dobile vse polnoletne ženske aktivno in pasivno volilno pravico. Pred vo-livno komisijo mora vsak volivec — moški in ženska — povedati svojo starost in vsled tega je bila bojda ženskim volivkam volivna pot s trnjem posuta. Tako vsaj trdijo časnikarji, da se je tudi najrazboritejša volivka pri tem kislo držala, mnogo žensk pa vsled tega sploh ni prišlo volit. Tedaj je zako-nodavni zastop pokazal, da mu vitežtvo nasproti žonstvu ni prazna fraza ter je ženski volivni pravici ugladil pot s tem, da je spremenil dotično določbo in je odslej volivkam treba le priseči, da so polnoletne. 30.000 krojaških pomočnikov iz* kljcčenih od dela. Iz Frankobroda poročajo: V kakih 30 mestih v Nemčiji, med njimi tudi v Berolinu, so krojaški pomočniki odpovedali plačilne ta/-rife. V Frankobrodu se že 8 dni vrše pogajanja med pomočniki in delodajalci brez uspeha. Krojaški pomočniki v Frankobrodu imajo najvišje plače, višje kot so v Parizu in Londonu. Sedaj pa hočo imeti tudi ostalih 30 mest. enak arif. Zastopniki delodajalcev so privolili le v šestodstotno zvišanje plač. Po daljših pogajanjih so se ponesrečili vsi poizkusi za sporazum. Danes, dne 29. februarja, so pričeli pomočniki stavkati v vseh 30 mestih. Splošna *,veza delodajalcev namerava proglasiti izključitev vseh krojaških pomočnikov in tako bo v 175 nemških mestih 30 000 krojaškili pomočnikov brez dela. Ruski proračun za leto 1912 izkazuje 2.896.519.261 rednih in 5,400.000 rubljev izrednih dohodkov ter 50 milijonov prebitka. Vseslovenski čebelarski kongres se vrši letos meseca maja v Moskvi. Vlada je udeležencem dovolila brezplačno vožnjo na ruskih državnih železnicah. Smrt velike češke tragedinje. Dne 26. t. m. so v Pragi z velikimi častmi pokopali slavno tragedinjo Otilijo Sklenar-Malovo. Povodnji na Češkem. Ker so reke, zlasti Moldava in Laba, v veliki dolžini do tal zamrznile, nima nastopajoča voda in manjši dotoki, ki so sc že odfa-lili, odtoka. Zato na mnogih mestih Češke preti povodenj, tako tudi v neposredni bližini Prage. Vojaštvo jc odposlano na pomoč. Umor in samoumor občinskega tajnika. V vasi Vojnarov v zahodni Galiciji jc ustrelil občinski tajnik Sawi-arski ženo občinskega predstojnika, ker ni hotela ugoditi njegovim ljubezenskim ponudbam, ter je nato izvršil samoumor. Poneverjenia pri praški cestni železnici. »Pravo Lidu« poroča, fin so pri praški mestni električni cestni železnici odkrili poneverjeja. Upravitelj re-mis Novak je od službe suspendiran. Roparski umor gostiiničarke. Iz Krakova poročajo: Neznani banditi so napadli 28. t. m. ponoči restavraterko Braun v Trembovli. jo ubili s sekiro in oropali, kar jim jc prišlo pod roke. Proces proti poslanca Siapinskemu. Iz Krakova poročajo: Razsodba v procesu černoviškega bančnega agenta dr. Szajewicza proti načelniku poljske ljudske stranke drž. posl. Stapinskemu za plačilo provizije 50.000 K v zadevi koncesije gališke ljudske banke se jc včeraj obema strankama pismeno dostavila. Zahteve tožnika dr. Szaje\vicza so popolnoma zavrnjene ter mora tožnik plačati vse stroške procesa. Proces proti patru Mačohu. Pred sodiščem v Petrikovu se je pričela včeraj razprava proti pavlanskemu meni-nihu patru Mačohu in dvema njegovima tovarišema. Soobtožena je tudi ljubimka patra Mačoha, Helena Mačoli, žena umorjenega menihovega brata. Nadalje so obtoženi tudi čenstohovski samostanski vratar, samostanski sluga iu drugi. Pater Mačoh se je priznal krivega vseh obtoženih zločinov ter se je zagovarjal, da ga je Helena Mačoh pripravila do tega, da je umoril svojega brate. Živela jc s svojim soprogom v neprestanem prepiru. Mačoh je na predsednikovo vprašanje podrobno pripovedoval , kako je izvršil umor in kako je pomočjo nekega samostanskega sluge skril truplo v neki zofi in kako jo je odpeljal s pomočjo nekega izvoščeka. Priznal je tudi tatvine včenstohovskem samostanu. Od poljskih in rusinskih odvetnikov ni hotel nihče prevzeti za-^ovorništva Mačoha, akoravno je ta ponujal 40.000 K. Dodeljen mu je ex offo zagovornik dr. Klein. Poklicanih je k razpravi 130 prič, med njimi več pav-lanskih menihov. Bogate dobrodelne ustanove. Iz Norimberka poročajo: Tajni kemerci-elni svetnik Hornschuh v Furthu je zapustil 375.000 mark v dobrodelne namene. Od tega denarja dobe delavci v njegovih prejšnjih podjetjih 150.000 mark in mesto Furth za ubožno ustanovo 100.000 mark. Štajerske novice. š Občni zbor »Slovenske 1, o zveze« se vrši na Jožefovo, dne li). marca, v Celju. Na njem bo govoril tudi državni poslanec dr. Krek. š Sprememba pri gozdarskem uradu. Poljedelski minister je gozdarskega nadkomisarja Otoma Paula v Ljubljani po lastni prošnji prestavil k isti kategoriji v Celje. š Tečaj za župane, občinske svetovalce, odbornike in tajnike priredi Slovenska kmečka zveza dne 14. aprila t. 1. v Mariboru. š Poučni tečaj se je vršil včeraj, dne 28. t. m., v Skalah pri Velenju. Na tečaju so o raznih zanimivih predmetih predavali državni in deželni poslanec dr. Kari Verstovšek, profesor bogoslovja dr. Ilohnjec ter živinorejski inštruktor Krištof. š Pri streljanju ponesrečil. Iz Mozirja v Savinski dolini nam poročajo: Na neki gostiji, ki se je vršila v inozir-ski okolici, sta streljala posestnik Pavel Novak in posestniški sin Franc Robida z možnarji. Ko je hotel Robida nabiti možnar sprožiti s kratko zažigalno špago, se je okrog možnar ja razsuti smodnik vnel, obenem pa se jc vnel tudi možnar in ves naboj je zletel Robidi v obraz. Zadobil je nevarne poškodbe ter so ga morali spraviti v bolnišnico. š Lapsus linguae. Ko je na Wasti-anovem shodu v mariborski kazini govoril odvetnik dr. Mravlag, mu je všel lapsus linguae, ki jc vzbudil splošen smeh. Ko je zopet enkrat pričel z novim odstavkom in je hotel z vsakdanjo frazo titulirati volilce, je rekel: »Meine sehr geehrtcn Ilerren Ge-schworenen!« Bučen smoli je zašumel po dvorani. Je pač križ, če je človek še v politiki vedno samo advokat. š Pri rezanju krme ponesrečil. Te dni jc rezal posestniški sin Anton Ra-tej na Ponikvi ob južni železnici krmo na rezilnem stroju. Stroj ga je po neprevidnosti zgrabil za levo roko in mu jo popolnoma zmečkal. Težko ranjenega Rateja so spravili v celjsko bolnišnico. š Ponesrečen žagar. Iz Trbovelj nam poročajo: Te dni jo nesel posestj niški sin Anton Babič od Sv. Katarino pri Trbovljah dva lilodiča na žago žaj garja Jeseiišeka. Babič je v šali sunil Jesenšeka z enim hlodom v prsa, vsled •česar je Jesenšek tako.nesrečno padel, da si je razun rane na glavi pretresel tudi možgane. Spravili so ga v bolnišnico. š Neprijazen pasažir. Pred kratkim je vstopil v vlak v Rajhenburgu pri Brežicah nekoliko natrkan posestnik Janez Resnik. V pijanosti pa je zgubil vozni listek. Ko je sprevodnik zahteval listek od njega, mu je Resnik stvar pojasnil, a sprevodnik mu ni ho-plačilo. Resnik se jc čutil na časti žaljenega ter je s sprevodnikom začel prepir, v katerem je dal sprevodniku tako zaušnico, da se je slednji zgrudil za vrata. Resnika so naznanili oblasti. š Umrla je v Celju soproga občinskega svetnika in hišnega posestnika g. Jožefa Aichleitnerja. š S kavo oči polila. 22 letni Peter Andriani iz Trbovelj so je dne 25. t. m. prepiral z delavčevo ženo Nežo Očka, ki pa mu je v jezi zlila kuhano kavo v obraz in mu tako poškodovala oko. Andriani je moral iskati pomoči v deželni bolnišnici ljubljanski. li PMI} Na prehranitev in razvoj prezgodaj rojenih otrok se mora prav posebno in skrbno paziti. Tukaj se maščuje vsaka napaka in vsaka zamuda. Ravno takim otrokom se Pristna flamos izkaže Scott-ova ribjeoljnata^cmul-to znamko — jjja, redno zaužita v primerni mno-r!^aTcij7kim žini, kot pravi blagoslov. Razvoj znakom Scott. takih prezgodnjih otrok se s ovepa ravnanja ovo 2693 SCOTT , EMULZIJO večkrat tako poviša, da se po kratkem času niti po cvetočem obrazu, niti po čvrstem telesnem razvoju in ojačenju kosti nikakor ne razločujejo od drugih otrok. Scott-ova emulzija je popolnoma lahko prebavna in tako prijetno dišeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja zaužlje in lahko prebavi. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni stek. 2 60 K. — Dobi se po vseh lekaunah. Gospodu pl. TRNKOCZY-JU lekarja v Ljubljani. Najtopleje se zahvaljujem za točno dopošiljatev sladnega čaja — znamka „SLADIN". Isti je v resnici izredno prijetna pijača in gre bolje v slast kot kitajski čaj z rumom. Velespoštovanjem 179 Fran Mayerhofer. Budapešta, 19. oktobra 1911, Borhegijska litij vsebujoča, iz skalovja izvirajoča, naravna rudninska voda! Ker vsebuje znatno množino ogljikove kisline in ima prijeten okus, je osveževalna in slast vzbujajoča pijača prve vrste! II. 3583 Glavni zastopnik za Kranjsko FRANC SCHANTEL, Ljubljana, Frančiškanska ulica. Skladišče v »I. ljubljanskem javnem skladišču Krisper-Tomažič, družba z omejenim jamstvom. Valilnica 238 K 45 vali bolje kot vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. b. modre. Poilendort, JI. 40 pri OimalD. Dijak iz nižjih razredov sc sprejme na stanovanje in hrano v bližini druge državne gimnazije. Kje pove uprava »Slovenca«. 619 Društvo inženirjev v Ljubljani naznanja, da jc dne 26. t. m. v Trstu preminul gospod ing. Rudoli Scluveitzer, strojni komisar c. kr. vlš|e drž. icL Pogreb se vrši v petek, dne 1. marca ob 3. uri popoldne iz južnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 29. februarja 1912. 623 S a C22 Mary Schweltzer roj. Scheindler naznanja potrtim srcem v svojem in vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem tužno vest, da je nje soprog, gospod strojni komisar državne leleznlce v Trstu po daljši bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, 26. t. m. preminul. Pogreb dragega rajnika bo v petek, 1. marca 1912, popoldne ob 3. uri iz južnega kolodvora v Ljubljani, kamor se truplo iz Trsta prepelje, na pokopališče pri Sv. Križu. Trst, dne 29. februarja 1912. Mesto posebnega naznanila. ХХКХКШККХШХ Gospodična ki je z dobrim vspehom dovršila trgovski tečaj (na dekl. liceju) želi primerne službe. — Blag. ponudbe pod št. 617. na upravništvo. ХХХХХХХХХХХХХХХ Dobro ohranjeno, skoro novo kolo je naprodaj. — Več se izve na Starem trgu št. 26/2 pri g. Vetter. 616 v Skočidolu na Koroškem se takoj oddaje. Cecilijanci samci imajo prednost. — 618 Župnijski mi v SMiin p. PoMje na Koroškem. VEČ PO DOGOVORIL PHLMH pete i z kavčuka za čevlje. Proda se po domače v šmorleii pri velita m KoroSkem, z 1-35 ha travnikov, 1'24 ha njiv, 284 ha gozda itd. za 15.000 kron. Zelo prikladno mesto za gostilno in trgovino, kateri obrti se vodita v hiši že 40 let. — Več se izve pri gosp. Jan. Sporuu, župniku ▼ Hodišah pri Celovcu. 544 Važno za mlade trgovce! i za Proda se oziroma tudi odda v najem 30 let obstoječa z velikim vsakoletnim prometom v večjem kraju na Dolenjskem, jako ugodno ležeča blizu farne cerkve. — Resni reflektanti s primernim kapitalom, ki žele podrobna pojasnila, naj naslove svoja vprašanja oziroma ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod „Brez konkurence". Odgovor sledi v najkrajšem času. 587 Dobro se obrestujoča hiša u Ljubljani sr: i"™5 r. mtiili oziroma zamenjati: z manjšo za eno ali dve družini prirejeno hišo v mestu ali bližnji okolici. — Več pove iz pri-jaznosti uprava lista._595 Zanesljivo 597 knjigovodinjo sprejeme Anton Kolenc, veletrgovina s specerijo in deželnimi pridelki v Celja. Prednost ima ista ki je že v ednakih trgovinah sodelovala. Št. 1468/v. u. Ustanova za invalide. Pri ljubljanskem mestnem magistratu je izpraznjenih 10 mest ustanove za kranjske invalide, vsako po 63 K na leto. Do teh ustanovnih mest imajo pravico bivši vojaki, ki so postali vsled vojaške službe nesposobni za delo in zaslužek, ki so revni ter lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanov morajo biti opremljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, domovinstvu, vedenju o vojaškem službovanju ter o nesposobnosti za delo in zaslužek. Prošnje, ki jih je vlagati do 15. aprila 1.1. imajo oni prosilci, ki stanujejo v Ljubljani, oddati pri podpisanem mestnem magistratu, drugi prosilci pa pri c. kr. okrajnem glavarstvu svojega bivališča. Mestni magistrat ljubljanski, dne 24. februarja 1912. Župan: Dr. Tavčar 1. r. <99<9<9<9<9<9<9<9<9<9<9 <99<9<999999<99 999999999999 9999 999999<9999 ^ »DIE ZE1T«, zelo razširjen dunajski list, piše v štev. 2908, Dunaj, sobota, dne 29. vino-(ji toka 1910, na strani 10 pod naslovom: Narodnogospodarska revija »Časa«. Dalje »nas A OTROKU Časopis za vzgojo in varstvo otrok, Dunaj, V. letnik, štev. 2, koncom maja 1907. — Potem: »NARAVNI NAČIN Z^raVLJENJAI« Glasilo za praktično higijeno na Dunaju љ decembra 1910. štev. 421, 22. letnik pišejo sledeče: Varčne gospodinje! (f Dočim daste za vsa druga otročja redilna sredstva 1 do 3 K, velja »SLADIN« ali dr. pl.