Leto XVI. V Celju, dne 30. junija 19(H>. 1. Štev. 74. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Urednütvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta (i kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. i pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. ' plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Slovenci ! Naj plamene kresov« na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po naših slovenskih gorah in planinah, naj žare v neštetih množinah n naj oznanjajo vsemu svetu, da biva tod zavedni slovenski narod! L.Čista slovenska stranka" je najnovejši umotvor „Slov. Naroda", ki bi naj oživel na Štajerskem. Na Kranjskem „S. L. S." (slovenska ljudska stranka), na Štajerskem „Č. S. S." Samo da naj bi „Č. S. S." delovala proti slovenskim denarnim zavodom v obče, naj jili vodijo posvetni ljudje ali duhovniki. proti duhovnikom pa še posebej, ker se „razven častnih izjem I brati j o in prilizujejo Nemcem, so na ife, deželi najhujši Slovenci in imenujejo Valce „Donovine" nemškutarje, v mestu pa jim je Nemec klerikalnega kalibra ljubši kakor Slovenec." Torej slovenski denarni zavodi 'deréjo Slovence, ker jim po besedah izumitelja „Č. S. S." dajejo denar po' I -5% do 7° /o, od Nemcev pa da se dobi denar po 41/2°/o do 5%.' To je zopet I vena onih neresnic, s katero „čisti Slovenci" podirati skušajo slovenske denarne zavode, ki so toliko.močna podpora vsemu slovenskonarodnemu življenju, da, skoro najmočnejši' steber slovenskega doma. In neresnico vodi v boj „Narodov" „čisti Slovenec" zoper slovenske, denarne zavode. In neresnico, katero mora vendar uredništvo ljubljanskih „naprednjakov" kakor tako poznati, tiska „Nar." zoper slovenske prekoristne iu prepotrebne naprave na Štajerskem. Podajta si roke s „Slovencem" in obeh — reši nas o Gospod! Vsakemu poštenemu Slovencu, ki išče resnico v našem narodnem življenju, je znano, da dobi od ljubljanske mestne hranilnice vsakdo, kdor more dati zadostno varnost posojilu, denar po -±1/2%- Tudi Južnoštajerska hranilnica v Celju daje okrajnim zastopom, občinam in drugim pravnim truplom -v onih petih okrajih, kateri so Južnošta-jersko hranilnico ustanovili, posojila po 4//2%: vsem drugim prositeljem pa po 43/40/o, seveda na primerno varnost v 'neprimičninah. Posojilnice pa poso-jujejo po 5q/o> 5% in 6%. to po dani varnosti ali po razmerah* kraja. Da pa bi kak slovenski denarni zavod jemal 7% obresti, to nam ni znano. Vemo pa, da neki graški denarni zavodi, ki pa so nemški jemljejo po 7%- In ako bi tudi res bila kje kaka slovenska slovenska posojilnica, ki bi zahtevala vsled krajevnih in osobnih razmer iz-posojevalca 7% ne obresti, bila bi to izjema, kakoršnih je' pri drugih narodih dosti. Da bi slovenski denarni zavodi podpirali Ugovce s posojili, katerih bi ne imeli vrniti, samo da ljudstvu blago lahko dražje prodajajo, kakor nemški konkurent, ta trditev nasprotuje sama sebi. Ako bi trgovec dobival darila („posojila, katerih ne bom vrnil"), potem bi ravno lahko dajal blago boljši kup, kakor konkurent, ki mora posojila vra-čevati. Vse to že kaže, da je „čista slovenska stranka" prav zmedenega duha! H koncu piše „SI. N.": „Nasveto-vati je predvsem zaupen sestanek vseh svobodomislečih Slovencev na Štajerskem, katerim bi se oficielno proglasil obstanek „čiste slovenske stranke za Štajersko", volil izvrševalni strankin odbor ter končno sklepal o ustanovitvi lastne tiskarne in izdajanje strankinega glasila. Somišljeniki so naprošeni, da izrazijo svoje mnenje v dnevnikih ali ..pa naj vsaj do 20. julija t, 1. prijavijo svoj pristop v stranko pod naslovom „Čista slovenska stranka za Štajersko" v Mariboru ali v Celju." Čakajmo pač do 20. julija, koliko se jih bode oglasilo v „Slov. Narodu", „Slovencu" in „Edinosti" (naših dnevnikih) za „čisto slovensko stranko na Štajerskem". Mogoče, da se najde kak sanjar, ki nima najmanjšega pojma o ustanovitvi kake tiskarne in osnovi ter vzdrževanju pametnega časnika. Vsa opisana stvar pa vnovič kaže, kako malo resnobe in poznanja dejanskih razmer in potreb se nahaja pri naših „velikih listih". Eden požira „farje" kar cele, drugi si izmišljuje hudobije „liberalcev" in jih - dokazuj.' z . „animi mu neres-, nicami. Prvi išče nemškutarje med duhovniki, drugi pa sruli nemile mu osebe in ne vpraša po zrnu, resnici nasprotnikovega mnenja, ni mu zato, „kaj", ampak „kdo" da je rekel ali storil. Tako se vjedavajo in morijo slovenski časnikarski „voditelji" med seboj, sovražniki Slovenstva pa se smejejo in delajo z nami. kar hočejo, kakor pri zadnjih sklepih o volilni preosnovi v državnem zboru. Bridko toži „Slov. Gospodar", glasilo poslanca dr. Korošca, da se ljudstvo ne gane za svoje pravice! No, ne razjedavajmo se sami sebe, iščimo med nami samimi, kar nas druži, pa ne pobijajmo se sami, ampak vrnimo se na skupna tla krščanskih idej in ljubezni ter potrpežljivosti med brati! Vprašajmo se vendar, kaj hočemo? Vzdržati si narodno samozavest! To je vendar vseh zavednih Slovencev najvišja misel, suprema lex! Pomočke v dosego te ideje moranjo spoznati in iskati, ovire pa odpravljati! Najbolj škoduje našemu napredku domišljavost posameznih, da samo oni in nikdo drug ne ve dobrih pomočkov za obrambo in povišanje naroda. Ako na Ksanjskem „klerikalec" kaj nasve-tuje, pobijali ga bodo „Narodovci". Ako pa se „liberalec" za kaj zavzame, naj bode tudi dobro, preklel ga bode „Slovenec". In kdo ima korist od tega — cui prodest? — Sovražniki Slovencev! To spoznava in priznava, ako ga prav razumemo, zadnji „Slov. Gosp." Zato upamo, da bomo vsaj na Štajerskem v političnem delovanju pustili osobnosti na strani in vsi imeli pred očmi samo — blagor naroda! Gospodoželjnost in napuh v kraj! V časopisih posebno! Resnica naj bo podlaga vsej politiki. Pot do resnice pa gre skoz um, skoz znanost. In kdor kaj zna, je ponižen in spoštuje mnenje' drugega. Tako naj bo — preobrat! Občine naj pomagajo državi pravično vladati. C. kr. okrajno sodišče v Gornjem gradu je bilo leta 1904 pod vodstvom pokojnega deželnosodnega svetovalca M. Vidica nakrat ukazalo vsem občinam Gornjegrajskega okraja, da morajo odslej dostavljati strankam vse sodne kazenske spise, češ, da je upravno sodišče na Dunaju s svojo razsodbo z LISTEK. Krištof Kolumb. Dne 21. maja 1906 je minilo 400 let, kar je umrl tragični junak v svetovni zgodovini, Krištof Kolumb. Polno tragike je njegovo življenje in zgodovina ni zabeležila večje nehvaležnosti, kakor jo je žel odkritelj Amerike, Krištof Kolumb. Za svojega življenja je doživljal same krivice, in šele po smrti so ga začeli slaviti. Deset italijanskih mest se je potegovalo za slavo ga nazivati svojim sinovom, a on sam je označil Genovo kot svoje rojstno mesto. Po nekem starem rodoslovju bi bil on sin nekega plemiča Dominika Kolumba, ki je umrl L 1457. A genovški kronisti pravijo, da je sin nekega suknjarja. Peschel označuje 1. 1456 rojstnim letom Kolumba, a ne leto 1436 ali 1446, kakor pravijo nekateri. L. 1470 so ga poslali roditelji na vseučilišče v Pavijo, da se posveti matematskim znanostim. Komaj je dovršil 20. leto, je šel v Lizbono in se je tam oženil z bogato deklico Dono Filipo. Moniz-Pelestrello, hčerko prvega mogotca na otoku Posto-Santo pri Ma-deiri. Videti je, da je deloval na Kolumba njegov tast, ki je imel mnogo map in zemljevidov, tako, da ga je spodbudil za pozneja potovanja in odkritja. Kolumb je slišal njega in druge pomorščake mnogo pripovedovati o nepoznanih krajih in o tem, da še mornarji niso bili daleč na zapadu; tako je prišel na idejo, da v zapadnih krajih mora biti kopno, ki ga ljudje še niso odkrili. V tem ga je podpiralo tudi to, da so morski valovi često prinesli v njegovo domovino drva itd., nekoč celo dve trupli, ki sta se po barvi razlikovali od Evropejcev. Vedno trdnejši je bil njegov sklep, da gre na potovanje in morda odkrije te bajne kraje. Seveda je bil ta načrt jako fantastičen in ni čuda, da so se mu smejali vsi učenjaki, ko ga je razložil Kralju Ivanu II. Portugalskemu, ki je bil jako naklonjen pnstolovnim podjetjem. Vsi učenjaki so nazvali Kolumba sanjarja in pustolovca. Samo eden tedanjih učenjakov, Nemec Martin Be-heim, ki je baš takrat živel v Lizboni, je podpiral Kolumbovo idejo. Ko mu je umrla soproga, je zapustil Kolumb Portugalsko in se je napotil na Špansko, a tudi tu mu ni šla namera od rok, dokler ga ni vzela kraljica Izabela na svoj dvor. Njej je natanko razložil celo osnovo, in ona jo je dala proučiti na vseučilišču v Salamanki. Po dolgem čakanju ozlo-voljen jo je krenil Kolumb 1. 1491 s svojim sinom proti Francozi. Med potjo je mnogo stradal. Žejen in lačen zaprosi v samostanu La Rabida hrane. Samostanci ga lepo sprejmo in pater Juan Perez de Marebeva. ki je bil kraljičin spovednik, mu obljubi svojo podporo. Po učenjaku Garcia Hermandera, ki je bil oduševljen pristaš Kolumbove osnove, se obrne pater na kraljico in ona pozove Kolumba nazaj na svoj dvor. Za Kolumba so nastopili baš takrat boljši časi, ko je bila meseca januarja 1. 1492. osvojena Granada. A še vedno se je s vprašanjem odlašalo, in št le, ko se je Kolumb hotel vrniti na Francosko, so 17. aprila 1492 sklenili pogodbo. S tremi ladjami je krenil Kolumb 3. avgusta 1492 iz Palosa na svoje prvo potovanje. Stodvajset oseb ga je spremljalo na potovanju proti Kanarskim otokom in dalje. Po mnogih neprilikah je opazil Kolumb 13. sept. deklinacijo magnetske igle, kar je bilo važno odkritje v mornarskem zvezdo-slovju. Okoli 10. ure zvečer 11. oktobra opazi z ladje Pinta mornar Rodrigo de Triava kopno, kar se je kot vesel dogodek s strelom iz topa javilo ostalim ladjam, in ko je 12. oktobra 1492. leta vzhajalo solnce, je videl Kolumb pred dne 1. maja 1901 v smislu cesarskega patenta z dne 3. maja 1853 broj 81 drž. zakonika to dolžnost občinam brezpogojno naložilo. Nekatere občine so še sicer uprle temu nalogu, a c. kr. politična ekspozitura v Mozirju jih je užugala z na-povedanjem globe, le občina Kokarje se ni hotela udati, temveč je vkljub zažugani globi 200 K vrnila sodišču vse došle kazenske spise ter se pritožila na c. kr. namestnijo v Gradec. Tu so njeno pritožbo zavrnili, istotako se ji je godilo tudi pri c. kr. notranjem ministrstvu. Pritožba pa, ki je bila vložena v ti zadevi na c. kr. pravosodno ministrstvo ter podpisana od vseh občin Gornjegrajskega okraja, še do danes ni rešena. Na županskem shodu Gornjegrajskega okraja se je v ti zadevi dne 24. maja t. 1. sklenila odločna resolucija. s katero se je od vseh občin sklenilo, sodišču odpovedati brezplačno dostavljanje sodnih kazenskih spisov ter so se vsi odloki v ti zadevi, tudi oni c. kr. notranjega ministrstva pogojno proglasili za nezakonite. Ta odločna resolucija je dala okrajnemu sodišču Gornjegrajskemu povoda, se obrniti z okrožnico z dne 10. junija 1906 praes. 238/17/6 na vse občinske urade okraja, v kateri se znova naglaša, da so občine glasom odloka c. kr. pravosodnega ministrstva z dne 15. decembra 1905 broj 26437/5 v soglasju z razsodbo upravnega sodišča z dne 1. maja 1901 in po §.213. cesarskega patenta z dne 3. maja 1853 broj 81 drž. zakonika dolžne kazenske spise brezplačno dostavljati. V ti okrožnici trdi sodišče, da ono noče z brezobzirno doslednostjo izvajati iz teh določil popolnih kon-sekvenc, temveč da hoče imeti v okraju mirne in med seboj se podpirajoče odnošaje ter vabi občinske urade, naj se izjavijo, za katere kraje in iz katerih vzrokov se odklanja dostavljanje kazenskih spisov. Konečno se v ti okrožnici omenja, da hoče sodišče dostavljanje po občinskih uradih na kolikor možni način omejiti. Občina Kokarje je od začetka tega boja smatrala tozadevne naredbe sodišča in vseh političnih oblasti gori do ministrstva za nezakonite; kajti v Avstriji ni nobenega zakona, ki bi občinam to dolžnost brezpogojno nalagal, a § 213. imenovanega cesarskega patenta, navaja to dolžnost le pogojno in sicer na zadnjem mestu, zaradi tega se je spustila v boj po vrsti z vsemi političnimi oblastmi s prepričanjem, da mora zmagati. Obenem se ji je posrečilo dobiti v roke pismeno razsodbo svojimi očmi toli željno pričakovano zemljo. Bil je otok Guanahani. ali kakor ga danes imenujejo: Vatlingov otok. V imenu španske vlade je Kolumb zasedel otok in je sprejel kot podkralj prisego zvestobe in udanosti od domačinov, kar so oni. ko so sprejeli darove, radi storili. Otoku je nadel Kolumb ime San Salvador in je potem odpotoval na nadaljna odkritja, pri čemer je odkril še več otokov. Pri tem se mu je razbil admiralski brod, iz katerega razvalin je postavil trdnjavo, v kateri je pustil del svoje verne posadke. Z ostalim delom se je vrnil 4. januarja 1493 v domovino. Med potjo ga dohiti grozna nevihta. Konečno je vendar prišel dne 4. marca v lizbonsko pristanišče, kjer ga je svečano pričakal kralj Ivan II. Opremili so potem novo mornarico in 17 ladij z 1200 vojaki je imelo odpotovati v ,,novi svet". Kolumb ni hotel oditi na drugo potovanje samo kot upravnega sodišča z dne 1. maja 1901 na katero se okrajno sodišče in politične oblasti tako rade sklicujejo, češ. da so občine dolžne dostavljati vse sodne kazenske spise. Imenovana razsodba trdi uprav nasprotno, namreč, da občine niso dolžne dostavljati vseh sodnih kazenskih spisov. Razlogi te razsodbe so: Preiskati je bilo treba, ali je občini naložena dolžnost, dostavljati brez obotavljanja vse sodne kazenske spise, v nenatančno označenih in obstoječih predpisih novega opravilnega reda. utemeljeno ali ne. To vprašanje se je moralo zanikati. V izpodbijani razsodbi c. kr. ministrstva za notranje zadeve se navajajo za podlago S 26. kazenskega pravdnega reda. § 2Ì izvršilnih predpisov k kazensko pravdnemu redu ter konečno § 213. ces. patenta z dne 3. maja 1853 drž. zakonika št. 81. Kar se tiče kazensko pravdnega reda. se mora omeniti, da nima ta niti v obče niti v VIII. poglavju, ki govori o obveščenju. oziroma o dostavljanju sodnih ukrepov, nobenih izrecnih določb o organih, po kojih bi se naj dostavljanje oski bovalo. Po besedilu § 26. kazenskopravd-nega reda so se kazenska sodišča oči-vidno na korist hitrejšega kazenskega pravoslovja samo pooblastila, gojiti stike z vsemi državnimi, deželnimi in občinskimi, oziroma z ogrskimi oblastmi, kakor tudi z onimi tujih držav. V tem § se je le v obče izreklo načelo, da morajo vse oblasti tuzemstva došlirn prošnjam kazenskih sodišč z možnim podvizanjem ustreči. Če se tudi brez nadaljnega razglabanja priznava, da je kazensko sodišče po okolnostih v konkretnem slučaju primorano, ali če se mu to na korist kazenskega pravoslovja dobro zdi, zahtevati na podlagi tega § sodelovanje kake občine kakor tudi kake državne ali deželne oblasti za oskrbovanje katere določene do-stavnice — v katerem slučaju je na-prošena oblast zakonito dolžna, prošnji nemudoma ustreči ali pa kazenskemu sodišču, morebiti nastale ovire takoj naznaniti — se vendar ne more n a n o l) e d e n način iz tega izvajati sklep, da bi bila občina d o 1 ž n a s t a 1 n o o s k r b o v a t i dostavljanje v kazenskih zadevah. Takisto se ne more § 21. izvršilnih predpisov k kazenskopravdnemu redu za ta namen uporabljati; kajti on govori samo o pozivnicah za o b-d o 1 ž e n c a. ter se ugovarjajoča občina proti ti dolžnosti ni pritožila. Nasproti temu je upravno sodišče enako z izrekom izpodbijane razsodbe tega nazora, da se pač naj v zadevah potovalec. ampak kot utemeljitelj evropske kolonije. Dne 25. sept. 1493 je odplulo brodovje iz Cadiksa, ä 27. novembra je prišel Kolumb — potem ko je odkril še več otokov — do one trdnjave, a našel jo je razrušeno. — posadka pa je bila pobita. Kolumb, ki sta ga spremljala dva brafa. je prodiral v notranje dele otoka, hoteč najti zlato; tudi pri tem je imel uspehe. Dne 5. majnika 1494 pa je odkril otok Jamaiko. A sedaj so začeli Kolumbovi ne-prijatelji delovati proti njemu. S svojimi spletkami so dosegli toliko, da so nekoliko nezadovoljnežev ; pregovorili na povrnitev v Španijo, da bi Kolumba tam očrnili; Kolumb pa je med tem premagal, poglavarja domačinov in mu naložil velik davek. V tem pa je zaznal o spletkah, se vrnil domov in 11. .junija 1496 je prišel v Cadiks. S svojimi uspehi je prepričal kralja o neistinitosti obrekovanj in si zopet kazenskosodnih dostavnic uporabljajo določbe § 213. cesarskega patenta z dne 3. maja 1853. drž. zak. št. 81, a ni mogel po razlaganju določb tega § priti -do tacega sklepanja, kakor je prišla izpodbijana ministrska razsodba. Po § 213. rečenega ces. patenta se naj dostavnice v kraju sodišča dostavljajo po zapriseženem sodnem slugi, zunaj tega kraja pa praviloma po pošti. Vendar se morejo dostavnice strankam, ki bivajo zunaj sedeža sodišča, toda v sodnem okraju, na izrecno zahtevanje stranke, ali če sodišče to radi gotovosti (varnost i) zapotrebno spozna, izročati tudi po sod-n e m slugi. Za izročanje ali dostavljanje dostavnic se sme sodišče posluževati tudi občinskih predstojnikov ali pa naprositi okrajno sodišče, v čegar okraju se naj dostavnica izroči. Potemtakem razločuje zakou strogo način, kako se naj dostavnice dostavljajo na sedežu sodišča in kako zunaj njega. V tem. ko se dostavnice zunaj sedeža sodišča dostavljajo praviloma po pošti ter je presoja o primernosti katerega drugega načina, osobito onega po občinskih predstojnikih izročena sodišču, je za sedež sodišča izrecno zapriseženi sodni sluga določen. Temu nasproti pa se nikakor ne sme tolmačiti, da bi bil zakonodajalec po eni strani za sedež sodišča dekretiral za dostavljanje sodnega slugo, po drugi pa bi bil za kraje izven sodišča prepustil u e o m e j e n i razsodbi ali samovolji sodišč. Za to razlaganje § 213. ces. patenta z dne 3. maja 1853. govori tudi razlog, da je bil do takrat veljal predpis § 18. naredbe pravosodnega ministrstva z dne 28. junija 1850. drž. zak. broj 256 po katerem je bil občinski predstojnik zavezan izročati strankam vse poklice, katere je bil v ta namen v civilni in kazenski zadevi od sodišča sprejel in je bil dolžan za ta posel najeti zauesljivega človeka. Na mesto te naredbe je leta 1853. stopil S 213. rečenega patenta, s katerim je dostavljanje dostavnic v krajih zunaj sedeža sodišča omejeno na več načinov, a ne samo na onega po občinskih predstojnikih. -Kakor je iz tega tolmačenja razvidno ni upravno sodišče s svojo razsodbo z dne 1. maja 1901 razsodilo, da so občine dolžne vse sodne kazenske spise strankam dostavljati, velikoveč sledi iz cele razsodbe sklep, da občine niso dolžne vseh kazenskih spisov dostavljati, temveč le one, kateri se ne morejo niti po pošti niti po sodnem slugu izročiti. pridobil kraljevo naklonjenost, a obenem še več neprijateljev. V tretje jè šel Kolumb na potovanje dne 30. maja 1498 s šestimi ladjami, ua katerih je bilo ukrcanih mnogo zločincev, ker dobrovoljno nihče ni hotel iti na potovanje. Tokrat je šel nekoliko bolj južno. Posadka mu je silno trpela vsled vročine in neugodnega podnebja, a 11. julija je konečno zagledal kopno, koje je nazval Trinidad. Odtam je jadral proti Hispa-njoli, kakor je uazval otok Haiti. Med Kolumbovo .odsotnostjo je njegov brat začel nove kraje privajati h kulturi, a domačini z nezadovoljnimi Španci so se uprli in uničili vse uspehe. Istočasno so spletkarili v Španiji, in kralj Ferdinand je poslal svojega namestnika Bobadillo v „novi svet"; ta je prišel 23. avgusta 1500 v San Domingo, iiklenil Kolumba in oba brata ter se vrnil na Špansko. V okovih je stopil odkritelj „novega Okrajno sodišče v Gornjem gradu se je pod svojim novim vodstvom sodnega svetovalca g. Grebenca postavilo primerno razsodbi upravnega sodišča na zdravo stališče ter je s svojo okrožnico z dne 10. junija 1906 povabilo vse občinske urade svojega okraja, naj se izjavijo, za katere kraje in za katere kazenske spise odklanjajo dostavljanje. Razumeva se samoobsebi. da se bodo vse občine izjavile v tem smislu, da se naj sodni kazenski spisi v smislu § 213. ces. patenta dostavljajo strankam po pošti, kjer to ni mogoče, pa po sodnem slugi, in kjer tudi to absolutno ne bode mogoče, po občinskem slugi. Sicer pa je pustil imenovani cesarski patent občinam • odprte • duri. skozi katere lahko brez stroškov na varno zlezejo. Treba je le ljudstvo podučiti, naj vsaka stranka pri sodišču zahteva, naj se v smislu rečenega cesarskega patenta tožniku, tožencu in pričam dostavijo vsa vabila po sodnem, a ne po občinskem slugi. Tako se bode občina rešila velikih troškov. Sedaj nastane vprašanje, kdo bode povrnil občinam Gornjegrajskega okraja stroške za dveletno dostavljanje? Ti stroški so znašali za eno občino mesečno povprečno po 20 do 30 K ali ua leto 240 do 360 K. kar znaša po odštetju občine Kokarje. ki se nikakor ni hotela ukloniti nezakoniti zahtevi, in občine trga Gornjigrad. do katere se ta zahteva sploh stavila ni, za ostalih 7 občin povprečni letni znesek 2100 K. Ta znesek so morale po nepotrebnem trpeti občine namesto države. Ta slučaj nas uči. kako bodimo čuječi in budni nad upravo v državi ter da naj vselej ne verujemo in ne ubogamo slepo, kar nam državni uradniki nalagajo, temveč d e la.imo na to, da se bode v državi vse tako upravljalo in vladalo, kakor veleva z a k o 11. Ni nam treba biti državnim poslancem. V konkretnih slučajih ima pritožba občine več moči. nego beseda državnega poslanca, katerega navadno odpravijo s prijaznimi, a praznimi obljubami. Ker imamo v Avstriji tako upravo,,^ ki se često spozabi in prekorači meje zakona, je nastala potreba, naj pomagajo občine državi, oziroma nj.eni upravi pravično vladati. Svetovno-politični pregled. — Državni zbor. V sredo je za ministrskim predsednikom baronom Beckom govoril železniški minister dr. pl. Derschatta. ki je pojasnoval vzroke prekoračenja skroškov pri sveta" na španska tla! Bobadilla je bil takoj odpuščen, in namesto njega je poslal kralj v Ameriko namestnika Orando, ki je dobil nalogo, da povrne Kolumbu njegovo imetje. Da to dobi. je šel Kolumb & majnika 1502 na četrto potovanje, ki je ponesrečilo po krivdi Orande. Kolumb se je srečno rešil velike nevarnosti in se vrnil v novembru 1504 telesno in duševno uničen v domovino. Osiromašen po potovanjih se je moral boriti, da so mu dali vsaj nekaj podpore, od katere je živel v Valladolidu. V taki bedi ga je našla smrt 21. maja 1506 in ga rešila daljnjega trpljenja. Ni dočakal, da bi mogel pridobiti svojemu sinu vsaj del onega, kar mu je pripadalo. Mrtvemu njegovemu truplu so izkazali dolžno spoštovanje in ga pokopali najprej v samostanu Santa Maria v Sevilli, 1. 1537. pa so ga prepeljali, kakor je to sam želel, v San Domingo na otok Haiti. gradnji alpskih železnic. Povedal je, da se je proračunjena svota prekoračila pri bukovskera predoru in sicer za 3,800.000 K. Z novim letom 1906 je bilo na razpolago kredita iz prejšnjih časov 9,640.000 K, potrebščin pa je bilo 38,200.000 K. — Finančni minister vitez Korytowski izjavlja, da se bo strogo držal proračunov, ki jih parlament dovoli. Posebno naklonjenost bo posvetil m a t e r i j a 1 n e m u vprašanju u r a d n i š t v a in saniranju deželnih financ. Posi. Irò je strastno napadal nemškega ministra, češ, da agitira proti nemškemu mandatu v Galiciji, ter dela za češki notranji uradni jezik. Govorniku so pomagali kričati in psovati Malik, Schönerer in Stein. Ko je omenil, kako je nemški župan v .Jablonci pred cesarjem skril napise Bismarckovih ulic, kričal je Schönerer venomer: „Beštije! Kanal je! Lumpi! Psi!'1 — Malik: „Take ljudi ni rodila nemška mati. bizantinsko kravo so sesali!"' Psovanje je trajalo še dalje in Vse-nemci so prirejali viharne demonstracije za Bismarcka. — Posi. dr. Tavčar je ugovarjal zoper inštitut nemškega ministrstva; apeliral je na slovanske ministre, naj se spominjajo jezikov na jugu države. Glecle volilne reforme je rekel, da pomeni uzakonjeno slovansko inferijornost. Nadalje je kriti-tooval ponemčevalni sistem pri spodnje-štajerskih in koroških sodiščih ter je končno zahteval zastopstvo Jugoslovanov v ministrstvu. — Posi. dr. Ploj je izjavil v imenu slovanske zveze, da nima zaupanja do vlade in da ne dovoli proračuna. Nezaupanje, ki se je pokazalo že pri sestavi sedanje vlade, se je še pomnožilo vsled zadnjega glasovanja v volilnem odseku. Ministrski predsednik je govoril le o po-mrjenjn narodnih prepirov na severu, Bkor da bi na jugu države ne bilo fakih prepirov. Dokazoval je, kako politične oblasti na Spod. Štajerskem zatirajo slovenščino. Posebno ptujsko okrajno glavarstvo pošilja slovenskim občinam le nemške dopise. — Posi. Pittacco se je pritoževal o zapostavljanju Italijanov pri volilni reformi ter izjavil, da bodo Italijani glasovali proti proračunu že zaradi italijanskega vseučiliščnega vprašanja. — Nato je bil proračunski provizorij v drugem in tretjem branju sprejet. Brez debate se je nujnim potom sprejel trgovinsko politični poverilni zakon. Prihodnja seja bo v torek. — Avstrijska delegacija. V četrtkovi seji avstrijske delegacije je grof Deym zahteval boljše gojenje polkovnega jezika v armadi in spoštovanje narodnih čustev. Izrekel se je la enotno poveljevanje in protestiral feti Steinu rekoč, da je zadnje cesarjevo potovanje po Češkem pokazalo, da vsenemško gibanje izgublja tla. Seidl. ki je zahteval, naj se ozira na zahteve kmetov, Ehrenfels in Hruby, ki je govoril proti germanizaciji v armadi. — Y permanentnem obrtnem odseku se je posrečil kompromis, tako, da so poravnane vse ovire ter bo obrtna novela sestavljena tako, da ji tudi gosposka zbornica ne bo ugovarjala. Po seji so peljali nemški člani odseka deputacijo alpskih rokodelskih •^organizacij k ministru Foftu. — V justičnem odseku je govoril načelnik dr. Ferjančič posmrtnico posi. dr. Byku. Potem jse je razpravljalo o konvertiranju hipotekarnih terjatev. — Cesar na Moravskem. Cesar je v četrtek odpotoval v Moravski Ostrovi, kjer prisostvuje slavnosti strelcev. — Minister Derschatta na Tirolskem. Minister za železnice dr. Derschatta se je v četrtek v spremstvu sekcijskega svetovalca dr. Otona Mül-lerja in ministerijalnega tajnika pl. Schlicka odpeljal v Inomost, odkoder se dne 30. t. m. poda v Meran k slovesni otvoritvi vinčgavske železnice. — Ogrska avtonomna carinska tarifa. Uradni list je priobčil odredbo kralj, ogrskega ministrstva, s katero stopi do daljne odredbe zakonodaje v veljavo avtonomna carinska tarifa s povratnim delovanjem od 1. marca 1906. Sledi poslovni predlog o avtonomni carinski tarifi in odredba glede po-četka veljavnosti trgovinskih in carinskih pogodb z Nemčijo. Belgijo. Italijo, Rusijo in Švico ter glede provizorične uredbe trgovinskih razmer s Srbijo. Bolgarijo in Crnogoro. — Jugoslovanska zveza in Ogrska. Petrogradsko „Slovo"' piše prav simpatično o jugoslovanski zrezi. Pozdravlja zadnji obisk Madjarov v Belgrads „Madjari in Srbi so vsled krivic z Dunaja primorani skleniti zvezo proti skupnemu sovražniku — Avstrije. Da bo ta zveza pristrigla peruti avstrijski hegemoniji na jugu Fvrope. o tem ni več dvoma. To je izzvalo politično paniko na Dunaju, prestrašilo je avstrijske Nemce in diplomata Goluchow-skega, ki je storil toliko značilnih netaktnosti, ki le pospešujejo mogočnost madjarsko-srbske zveze. Dogodki v-Av-stro-Ogrski in na Balkanu postajajo, čimdalje jasnejši, in v nedaljni bodočnosti se bo Evropa obogatela poleg trozveze še z dvozvezo, namreč z ju-goslovansko-madjarsko zvezo"'. Organizacija ogrskih narodnosti. V krogu narodnostnih poslancev se izvršuje organizacija. Rumuni, Srbi in Slovaki brdo stopili v eno organizacijo, a vsaka stranka bo imela svojo avtonomijo. Centrala bo v Budimpešti. Uveden bo tudi strankarski davek. — Srbska skupščina se sestane dne 7. julija. — Grški kralj v Rimu. Grški kralj obišče meseca oktobra laškega kralja v Rimu. To je obenem dementi za i raj no zVezo med Avstrijo in Grško. — Dopolnilne volitve v hrvatski sabor. V četrtek so pri volilnih volitvah v sabor bili izvoljeni: v Glini Fran Supilo (koal.), v Valpovn dr. Lorkovic (koal), v Varaždinu dr. Vr-ba!nič (koal.), v Belovaru dr. Roje (koal.), v Koprivnici .dr. Ivan Banjavčič (koal.), v Novem Marofu starčevičanec dr, Aleksander Horvat, v Sv. Ivanu Žabno dr. Karol Bošnjak. — Velike rnmunske vojaške vaje /)b ogrski meji. Romunski vojni minister je ukazal, da se vrše velike vojaške vaje ob ogrski meji. Udeležita se jih tudi kralj in prestolonaslednik Ferdinand. Vadilo bo 22.000 mož. Budimpeštanski politični krogi sodijo, da pomenjajo vaje zakrito združitev vojaštva ob ogrski meji. — Splošna vstaja na Ruskem J Kakor poračajo iz Ruskega, je prišel tja pravi voditelj ruske revolucije, ki je načel o val revolucij s k e m u odboru v Švici, kar smatrajo gotovim znamenjem skorajšnje splošne vstaje po celem Ruskem. — Punt me — Zastrupila se je v Zagrebu 19letna Cecilija Malec s solno kislino, vendar so jo še ohranili pri življenju. I — Na obeh nogah se je oparil v Zagrebu Jurij Glivar, ko je stopil v vrelo vodo v kopališču. Moral je v bolnico. r*— Mati — neniati. Marija Her-Djakorič v Dalju na Hrvatskem je imela že dalje časa ljubavno razmerje z nekim kočijažem. Ker ju je pri tem večkrat zalotil Hernjakovičeve 2 letni sin. sklenila sta ga odstraniti. V ta namen ga je mati v petek ponoči, ko je spal, zgrabila za vrat in ga toliko Élsa dušila, da ga je zadušila. Nečloveško mater iu ljubimca so seveda : amovali. — Za 200 milijonov obligacij si najme Španija ter je kralj že podpisal dotični dekret. I — Za predsednika v Santiago de Chile je izvoljen dosedanji podpredsednik Petro Mutt. Ili — Atentat pri koncertu. V New Xorku je med koncertom znani milijonar Thaw iz Pitsburga ustrelil arhi-" teh a Whiteja. Po atentatu je samo izjavil: „Zaslužil je smrt, ker je uničil mojo ženo.1" — Zborovanje hrvaških sodnikov se je vršilo v soboto v Zagrebu, da se doseže garancija za popolno neodvisnost sodnikov. Izvoljen je bil odsek 15 članov, ki bo formuliral želje sod-uijskega stanu ter jih predložil hrvaškemu saboru. " — Tseučiliški rektor v Zagrebu. Za vseučiliškega rektorja za leto 1906 -1907 je izvoljen dr. Ante Bauer. I — Strašne skrbi so Vam imeli celjski nemškutarji zadnje dneve. V ■ izurjena v trgovini z me-šanim blagom, zmožna slovenskega in nemškega je-zika v besedi in pisavi (3tjf>) 2-2 želi premeniti službo. — Naslov se izve pri upravi tega tista. Celjskega Sokola" v ŠT. ILJ. ODBOI^. Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so ra^pasepen j-* in ^ Singer Co. Nähmaschinen AotGes. vzorna I ., ^.. . . ' .--;-:- konstrukcija I Ysafc šivalni stroj ima varstveno znamko. usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja = Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. CELJE, Kolodvorska'ulica štev. 8. (20) 52 -25 Cenjenim gospodinjam priporočamo naj t op le j e : Francko v: pridatek k kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni Heiir. Francka sino? v Zagrebu. mee o/d Os», kralj, privil. tov. za kar. atti. 16 grud. 1880, It. 13120. Varstvena znamka. D. X 7871 Hi. 061. pomaga izborno kot nedo- i sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Trbovlje: Konsumno društvo „ Franz Dežinan „ Anton Krammer „ Jos. Mahkovec „ Jos. Moll sen. „ Johann Müller „ Jos. Sporn Velenje: Ulrich Lager Carl Tischler Josef Wutti fit. Jurij: F. Kartin nasi. J. F. Schescherko Mozirje: Leopold Vukič ,, Rudolf Pevec Pria to va : Marie Suppanz Anton Suppanz Breiioe: Franz Matheis ,, Joh. Pinteric ,, Uršič A Lipe j „ Franz Varlee Žalec: Adalbert Globočnik ,, Adalbert Geiss „ Jacob & Marie Janič Vitanje : Anton Jaklin Trg Laško : Andr. Elsbacher „ Carl Hermanu Planina: Ludw. Scherscherko „ F. Wainbrechtsteiner ,, Michael Jazbinšek Oornjigrad: Jacob Božič „ Franz Scharb Poljöane: Ferdinand Ivauus ,. Farnz Kaučič ,. A. P. Krautsdorf er ,, Anton Schwetz Carl Sima Konjloe: Franz Kupnik Vojnlk: Franz Zottl Hrastnik : Paul Bauerheim „ Konsumno društvo ,, Josef Wouk Ljubno : Joh. Filipič F. X Petek Sevnioa: S.F.Schalk ,, Ludwig Smole Anton Verbič Trg Lemberg: Fr. Zupančič Oomilsko : Franz Cukala Oelje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranzinger Rauscher Adler Ap. Johann Ravnikar > ,. Otto Schwarzl * Co. Josef Srimz „ Franc Urch Jolianu Lanric Dobrna : Josef Sikošek Braslovče: Johann Pauer ,, Ant. Plaskan Videm: Joh. Nowak Gustav Stiger Victor Wogg Alois Waüand's Nf. Carl u. Frid. Teppei Milan Hočevar Josef Matič Anton Ferjen Franz Zangger Anton Topo lak Ferd. Jakowitscli Anton Kolene \ Cene primerna nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. Pripravfe za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za iziemanje, omare za led najboljie kon-= Strukcije daje = «A tvrdka v lepem kraju in legi na Spodnjem Štajerskem blizo mesta in železniške postaje z lepimi poslopji, sobami za letoviščuike, novo strojno žago z vodno silo, lepimi sadnimi vrtovi, rodovitnimi njivami in travniki, se proda ali zamenja za hišo z gostilniško obrtjo v ali bližini mesta, trga ali žel. postaje na Štajerskem ali Osm»), Koroškem. a-2 Kje, pove upravništvo tega lista. H. YOLK Cenjenemu občinstvu iz mtstà in okolice X vljudno naznanjam, da prevzamem x s I. julijerft 1906 Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. gostilno Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska nlica. (64) 67-67 (WILDEM MANN) v Spod. Hudinji pri Celju. Točila Mm pristna domata ter bizeljska vina in vedno sveže nivo.-— Skrbijeno bo tudi za gorko in mrzlo kuhinjo, — Za obilen obisk se priporoča (364) 3-2 MIMI PARAD IŽ-ZABUKOŠEK poprej gostilničarka na Starem gradu. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja Umetalni ogenj MT Vsakih 14 dni *o*iJò ^m Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžifnim brzojavoiti opremljeni. 10.000 ton noseči; — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku: ANDREJ OD LA SEK, Ljwbljaha Slomftekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA ponedeljek, 2. julija 1906. ULtONIA. ponedeljek 16. julija 1906. SLAVONIA, ponedeljek 30. julija 39 1906. il) Pri podpisanem oskrtmištvu se bode tudi letos dne 4. julija ob 11 uri j dopoldne okoli 500 hI vina lastnega pridelka prostovoljno dražbah. Prodajali se bodo i letošnji i starši letniki in razna namizna vina po različnih cenah. «A |$d> j Licitacijski pogoji se izvedo pri oskrbništvu. Vlaki vozijo: Iz Ljubljane ob 5 uri 9 m zjutraj, iz Celja ob 7 uri 2J. n» -zjutraj. V Brežice pride: ob 10 uri 12 m dopoldne. Ponudbe s prepisi spričeval in s plači nimi (369") zahtevami naj se pošljejo 3—1 pod „Vporabcn 99" na «p aVn. tega lista. ki ima veselje do trgovine se sprejme za vajenca v trgovini Učenec ki ima sposobnost in veselje za kupčijski stan, zmožen tudi nemščine v govoru in pisavi, sprejme se v trgovino mešanega - - - - blaga pri - - - - v Bveži.cah ob Savi (Spodnje Štajersko), NajcenejSe, najodličnejše in najlepSe strešno pokritje je <•«> pri VINC. ZAJCU -sedlarju v Brežicah ob Savi ® i patent zarczna stresna opcHa 191 iti patent stisnjena zarczna strtfna opcija rsj (362) v Smartnem pri Litiji. 6—3 naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri D. TOMBAH -v Jupovcih pri Ptuju. Ne poročaj se ; brez knjige o zakonu dr. Retaua z i 39 podobami mesto 3 K samo 1'25 K. Sveto- ' valeč za tnlade Jioročence mesto 6 K samo 3 50 K.Obè'delt skupaj samo 4*50 K franko. : naprej poslano ali po povzetju. (255)30-25 A. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kunjoznosli, 1 1 v „Machtlos", p. Hönebach i Okraj KASSEL I. stane poštni zavoj bruto 5 kg (oca 50 do 60 kom.) pri stiskanju malo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice diieòega toiletncga mila vijolica, roia, heliotrop, mo-Sus, zvonček, breskvi» cvet itd. v—Pošilja jto povzetju « MANHATTANOVO PODJETJE BUDIMPEŠTA VII!., Bezerédy-ulica 3. Gumi za cepljenje trt najboljše kakovosti dobiva se v ZVEZNI TRGOVINI v Celju. wtóa v vseh velikostih boljše izdelane lirma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGEB ■ sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, I borovega, bukovega in hrastovega I I okroglega lesa (hlode) potem hrastove V I deščice (frize) po dnevni ceni, kakor I + tudi gozde pripravljene za posekati. + DUNAJ K. Wipplingerstrtsse 29, iCassetten gsbrauchteu.neue Ponudbe nasloviti je na Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v ^Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah 'in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-96 Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-93 podružnica R. A. Smekal prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti. □STRNE CENR MESU NES P REM EN D EN H ter da plačam za vsako boljšo goved zaklane t$že à kg od 70 kr. naprej. (•Ì54) Z odličnim spoštovanjem 6—3 JOSIP STELCER @ mesar. priporočam Vam lepa in najcenejša birmanska darila, ^ uhane, priveske, prstane, i. t. d. i. t. d. Vsa v mojo stroko spadajoča popravila izvršujem točno, dobro in ceno. Za vsako delo. kakor tudi za pristnost blaga jamčim pismeno. Zahtevajte moj cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto KRNI PREROKI so bili oni, ki so iz početka mojega podjetja deloma iz zavisti, deloma tudi iz narodne zagrizenosti zatrjevali, da v Celju za narodnega mesarja ni obstanka. Da se ta prorokovani polom ni uresničil, se ob koncu leta svoje samostojnosti radosten zahvaljujem vsem cenj. rodoljubom, ki so z agitacijo ter s posetom pripomogli do obstoja in procvita mojega podjetja, ter se prjporočam tudi v nadaljno podporo. Obenem naznanjam, da vljub do sedaj še nedoseženi draginji živali Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celju. Kupujte narodni kolek! sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas iu sprejel 1 i. bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—2« MULO IH PRIPOROČILO! j Usojam si P.T. občinstvu naznaniti, da sem GOSTILNIŠKO OBRT G. EM. KUKETZA, RESTAVRACIJO V ŽALCU v najem vzel- Pri tej priliki opozarjam slav. občinstvo, da bodem vsak čas preskrbljen z dobrim pivom in vinom in tudi z okusnimi mrzlimi in toplimi jedrni. — Najtopleje se 4> <#■ ■#> poročam slavnemu občinstvu udani "#•#■<#■ v J. KUNTARA, gostilničar v Žalcu. obrim m e pri- M & Zoper ogenj in Vlom Varne blagajne in šivalne stroje Kupite pri «eni najceneje. fl ____w u I Zanesljivo najboljše poljedelske stroje jj kakor mlatilnice na roko in gepelj, čistilnice (pajkle). slamoreznice, mline za sadje in grozdje, vinske in sadne stiskalnice priporoča v bogatej izberi vlacne polje ter pošilja na zeljo cenike zastonj. najvspesnejse poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. .......... Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo. Lepa izbera kuhinjske posode iz čistega nikla (253 9 TraVerze, cement, železo za Vezi, ceVi iz Kamenine, stresna lepenKa, sesalHe in VoMdne napraVe k Botrčki in botrce Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvornifarja R. A. Smekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-ìnlaziio 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh — potrebščin. Tudi na obroke. za veselice priporoča po zelo nizkih cenah P. Kostič v Celju. 152-17 E (109)' 26—13 Zaradi bolezni se dobro ohranjeno Puch-kolo - ' '' ■> "7" s prostim tekom (Freilauf) takoj proda. Vprašanja A. A. 222, poste restante Žalec. . S spoštovanjem »TnTnTnTfX»toT,XXX»Tf»TnTfX ANTON KOLENC, Celje Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 46-20 Naznanjam vljudno, da sem otrvorjl v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svežrm in. dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob,-grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koraninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnlno: piščance, race, gosi, kapune, purane itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine. Mi II 'h Ir HTIIIPk ÄSS IuilUIvIIL ILllllllvL. — V V V Cfnriìll IIH fi rn UT A fi vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor \ I I II I II II 11 II 11 II 1 I \ I II tndÌ ma'a P108ta izdelujem sam Za VlILUlUUIl V U I' w I Ü V IL ista Prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor ' tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izriila. — Štedilna ognjiiča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v nedelje in praznike Odgovorni urednik in izdajatelj Vekoslav Spiadler. Lastnik: Konzorcij lista „Domovina" Tisk „Zvezne tiskarne" v Celju ? osojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. JnžnoštajersKa hranilnica V Cdjn naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na = Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na (43) 50-24 • Obrestna mera za hranilne vloge -ostane kot dosedaj 4%.