ZAVOD ZA STATISTIKO SE DUŠI V LASTNI UTESNJENOSTI
Veliki proizvajalec podatkov
Po sistemizaciji del in nalog bi bilo lahko v Zavodu SRS za statistiko Ljubljana 415 delavk in delavcev. Trenutno jih je v zgrad-bah na Vožarski 12, Parmovi 33, Karlovški 3 ter v trinajstih izposlavah po Sloveniji le okrog 360. To je celo znatno manj, kot jim določa naloga izvršnega sveta SRS o zmanjšanju števila delavcev v upravi. Zavodu manjka okrog 50 delavcev.
Vzroke za močan odliv programerjev in svetovalcev in drugih delavcev, so nam razložili predsednica 00 ZSMS Zdenka Vidic, predsednik sveta delovne skupnosti Franc Cimperman, predsednik IO OO ZS Matjaž Stopar, sekretarka OO ZK Mira Zupan \n načelnik kadrovsko - splošnega oddelka Mitja Tomažin.
Če bi še nekako preboleli prostorsko stisko in razpršenost, jih silijo .. odhajanju nizki osebni dohodki, nedopuščanje plačevanja po delu, delovni čas in zaostajanje pri razvoju materialno - tehnične baze. Žal odhajajo strokovno najbolj usposobljeni delavci.
Ovakrat je imel zavod zagotovljena sredstva za novo zgradbo na ploščadi med Metelkovo in Masarykovo cesto, a so bila zakonska določila o prepovedi investicij v negospodarstvu vedno močnejša od njihove potrebe in načrtovanega razvoja.
300 namesto 5 sekund
Samostojni programer z višjo izobrazbo ima na zavodu okrog 25 tisoč dinarjev osebnega dohodka, svetovalec z visoko izobrazbo pa dobi dobrih pet tisoč dinarjev ved. Poprečni osebni dohodek v kolektivu, kjer prevladujejo delavci s fakultetno izobrazbo, je nekaj nad 21 tisoč dinarjev.
Na njihov osebni dohodek ne vplivajo količina in kakovost, zahtev-nost določene naloge in izpolnjevanje rokov, pač pa imajo določeno plačo. V skupini, kjer je mogoče normiranje dela, lahko pridna delavka dobi več le, če odvzame del dohodka drugi delavki.
Kljub temu, da so velike možnosti za pridobivanje dodatnih sred-stev z neposrednimi naročili oziroma s svobodno menjavo dela, tega v zavodu ne morejo uresničevati, ker jim ustanovitelj pri takem delu priznava le materialne stroške. Zato takih del ne sprejemajo.         <
Vse družbenopolitične organizacije so dale pubudo, da se spre-meni sistemizacija delovnih naiog in opravil ter se uvede nagrajeva-nje po delu ter se sprosti gospodarjenje zavoda, ki je sfcer res največji republiški upravni organ - dejansko pa proizvajalec podat-kov - s pridobljenimi sredstvi. Tudi za osebne dohodke.
V zavodu se pojavlja še ena posebnost. Računalnik znaten del dneva, kljub trinajsturnemu obratovanju, skoraj počiva; ob konicah pa ne more zadostiti povpraševanju. Tako posreduje podatek komaj v tristo sekundah namesto v petih.
Delavci bi bili pripravljeni opravljati zavodove naloge na računal-niku Facom 180 zunaj delovnega časa, če jim bi odlok dovoljeval prisotnost na delovnem mestu. Menijo, da postopajo z njimi preveč uradniško in ne tako, kot zahteva tehnološki proces, ki ga omogoča računalnik.                                                .   ¦
Denarja ni, ker...
Drugačen odnos do dela pričakujejo delavci Zavoda SRS za stati-stiko Jtudi zato, ker so v resnih škripcih. Računalnik z izjemnim procesorjem skoraj ne more sprejemati novih podatkov, -ker je spo-min zapolnjen z registrom, zavod pa nima deviz na nakup diskov. Točneje, diskov ne more kupiti tudi zato, ker temu nasprotujejo domači izdelovalci računalniške opreme. Kljub temu, da ne izdelu-jejo diskov, ki bi omogočali delo njihovemu računalniku. Če bi imeli samostojna sredstva, bi se lažje izvili iz tega položaja, za katerega me.nijo, da ni na ravni stabilizacijskih prizadevanj naše družbe.