Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA - Številka 3 - Leto XIV. - .1. februar 1975 SOZD EKIL V našem časopisu smo se že večkrat srečali z nazivom SOZD EKIL kar pravzaprav pomeni ..Sestavljena organizacija združenega dela Elektroko-vinska industrija Ljubljana", ki je nastala s podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi dveh velikih slovenskih združenj podjetij Iskre in Gorenja iz Velenja. Točka 24 omenjenega sporazuma predvideva postopno zlitje obeh združenih podjetij (Iskre in Gorenja) v eno samo združeno podjetje. Trenutno že teče aki t kako, kdaj in na kakšen način naj bi odpravili obe ..začasni" vuiesni stopnji: obe ZP. Komisija, ki jo sestavljata po dva Predstavnika ZP Iskra' in ZP Gorenje, pripravlja predlog Programa s časovnim zapored-ujem akcij, ki naj pripeljejo do zaželenega cilja še v letošnjem letu. Po vsej verjetnosti bo prvo gradivo predloženo Delavskemu svetu SOZD, ki bo zasedal 4. 2. 1975, nakar bo celoten program dan v razpravo vsem delovnim kolektivom Iskra in Gorenja. ^ Morda se bo kdo vprašal, kaj vse to nas v temeljni organizaciji briga, da je to pač zadeva uprav ZP ISKRA in ZP Gore-nje, mi imamo svojih lastnih problemov več, kot bi jih želeli. Toda tovariši, tako kot boste (bolj, ali manj premišljeno) odločili, priporočili, sklenili vi, taka stališča bodo vaši delegati zastopali na organih upravljanja SOZD. Vsak tak, ali drugačen sklep ima take, ali drugačne organizacijske, ekonomske in tudi samoupravne posledice; pa uajsi bodo pozitivne, da o negativnih niti ne govorimo. Da bi se izognili prav tem negativnim posledicam, je še kako potrebno aktivno sodelovati pri proučevanju materialov za zasedanja organov upravljanja, zaradi zavzemanja najbolj ustreznih stališč do posa-! rnezne problematike. Vemo, da so posamezna gradiva preveč strokovna, nerazumljiva in pogosto tudi suhoparno napisana, zato -je Potrebno, da vam jih strokovni delavci na vaših zborih obrazložijo, da bi se po svojem prepričanju in v skladu z interesi vas samih in vseh delavcev Iskre resnično'lahko pravilno odločali. Torej, niti sklepi organov uPravljanja v TOZD, niti v delovni organizaciji, še manj pa v in na SOZD, ne morejo in ne smejo mimo odločitev in Interesov delavcev v naših TOZD naše združene Iskre. I.S. POGOVOR Z DIREKTORJEMA ZA NOTRANJI IN ZUNANJI TRG Na obeh trgii brez večjii sprememb Kot ste že gotovo opazili, smo v našem glasilu namenili v letošnjih prvih dveh številkah veliko pozornosti spremembam v ZP Iskra. V prvi številki smo poleg poslanice generalnega direktoija Jožeta Hujsa objavili pogovore z direktoiji posameznih branž, v drugi številki smo imeli aktualne razgovore z vodilnimi delavci na področju tržništva, financ in inovacijske dejavnosti. Tokrat objavljamo pogovora z direktorjem notranjega trga, Simonom Primožičem in v.d. direktorja zunanjega trga, Ludvikom Kranjcem. Letošnja zima, če to ime sploh zasluži, je med drugim krepko opeharila tudi številne naše smučarje, ki m tihem upajo, da bo vsaj na Soriški planini ostalo toliko snega, da se bodo lahko pomerili za prvenstvo Iskre. Tov. Primožič, ali je branžna reorganizacija terjala kakšne spremembe tudi v TOZD Domači trg? ..Kakšnih bistvenih sprememb nismo doživeli, saj je ostal nastop na domačem trgu praktično v istih relacijah kot jih je vpeljal Iskra Commerce. Pred reorganizacijo je prodaja potekala na relaciji branžne direkcije - domači trg, zdaj pa branžne industrije - domači trg." Kaj menite bi bilo treba narediti za še enotnejši nastop Iskre na jugoslovanskem tržišču? ,.Takšen nastop je treba vsekakor okrepiti. To lahko v zdajšni novi organiziranosti dosežemo s koordinacijo na ravni komercialnih direktoijev branžnih podjetij in direktorjev obeh prodajnih organizacij — Domačega trga in Zunanjega trga." Torej tudi filiale in servisi niso doživeli sprememb? „Ne. V naši temeljni organizaciji je skupno zaposlenih okoli 700 ljudi. V filialah več kot 100, v servisih čez 400, v lastni prodajni mreži okoli 150 ter v nabavi okoli 30." Kako je z delom filial? „Letos mineva 20 let, kar smo odprli prve tri filiale in to v Beogradu, na Reki in v Splitu. Zdaj imamo že 14 filial, ki so v vseh zaključenih gospodarskih regijah. Naj jih kar naštejem: Ljubljana, Maribor, Reka, Zagreb, Osijek, Split, Banja Luka, Sarajevo, Beograd, Novi Sad, Niš, Priština, Skopje in Titograd. V vseh teh filialah je zaposlenih, kot sem že povedal, več kot 100 delavcev - ki opravljajo za svoje ime in račun branžnih industrij akvizicijo ter sklepajo prodajne pogodbe za vse vrste proizvodov naših organizacij. Filiale morajo tak status zdržati tudi v novi branžni organiziranosti ne glede na to, koliko je vsaka od teh organizacij samostojna in koliko je žiro računov. Gotovo bo nekaj težav povzročilo to, da bo moral kupec, ki bo kupoval širši Iskrin asortiman, nakazati denar na različne žiro račune. Menim, da to ne bo pospešilo enotnega nastopa Iskre na jugoslovanskem trgu." Kako pa bi rešili ta problem? „Z ustanovitvijo interne Iskrine banke, kakor je bila prvotno načrtovana. Naj se povrnem k prejšnjemu vprašanju. Naše filiale so zadržale predmet poslovanja tudi po novem samoupravnem sporazumu. Njihov pomen je vsekakor velik, saj smo z njihovo pomočjo dobro obdelali tržišče, prodajni kader v filialah pa je bliže kupcu. Zavedati se namreč moramo, da trga ni mogoče obdelati iz nekega centra." Ali morda obstaja nevarnost, da bi nekatere branžne industrije skušale mimo TOZD Domači trg prodajati na domačem tržišču.? ,,Ta bojazen vsekakor je, vendar upam, da se tega ne bodo posluževale, ker bi tak nekoordiniran nastop povzročal škodo sami branži, s tem pa seveda tudi ugledu Iskre. Kajti to bi pomenilo, da Iskra kot celota ne obstaja več." Tov. Kranjc, ali so nastale kakšne spremembe na relaciji branžne industrije — zunanji trg? „Da. Lahko govorimo o spremembah v tem smislu, da so bivše branžne direkcije v starem IC prešle v okvir proizvodnih branžnih podjetij. Po starem sestavu so se pri zunanjetrgovinskih poslih, predvsem na področju izvoza, pojavljali včasih tako imenovani trikotni odnosi. Dogajalo se je, da so posamezni proizvajalci opravljali izvozne posle samo neposredno prek Zunanjega trga, pri tem pa obšli branžno direkcijo v IC. V sedanji konstituciji pa te možnosti in nevarnosti ni več.Ljudje iz branžnih direkcij so zdaj neposredno povezani s proizvodnjo in jfe nastajanje trikotnih odnosov - proizvodnja - Zunanja Tovarno AT C na Laborah je v četrtek, 23. januarja obiskal ambasador Kolumbije v Jugoslaviji JAMARILIO ZULETA, s svojim sinom in svetnikom. Ogledali so si proizvodnjo Telekomunikacij in se pogovarjali s predstavniki Iskre -Elektromehanike, Iskra Commerce in podjetja Intertrade trgovina - branžna direkcija — praktično izključeno. Zaradi tega pričakujemo. da bo to ugodno prispevalo k ažurnejšemu toku medsebojnih informacij in odločitev." Ste opazili še kakšne druge ugodnosti? „Ugotovili smo, da formiranje branžnih industrij, ki vsebujejo kompletne komericalne organizme, prinaša precejšnjo izboljšavo in bolj čiste odnose med proizvodnjo in zunanjim trgom. Hkrati pa lahko žal ugotovimo, da pomeni to potencionalno nevarnost, da bi komercialni organizmi branžnih podjetij navezali neposreden stik s tujimi partnerji mimo TOZD Zunanja trgovina. To bi hudo prizadelo Iskrino politiko na enotnem nastopu na zunanjem trgu." Kako to, saj novi samoupravni sporazum obvezuje branže, da se poslužujejo TOZD Zunanji trg? „S samoupravnim sporazumom so vse temeljne organizacije prenesle zunanjetrgovinsko poslovanje na našo TOZD in- so potemtakem dolžne spoštovati določila tega sporazuma, seveda v kolikor želimo resnično uveljavljati načelo o enotnem nastopu Iskre na zunanjem trgu. To načelo je gotovo tudi edino pravilno." Kaj pa načrti glede zunanjetrgovinske menjave za letos? „Spričo gospodarskih gibanj na zunanjem trgu, katerih značilnost je še vedno močna recesija, pričakujemo težave na področju izvoza in plasmaja Iskrinih izdelkov. Tuja konkurenca je zaradi manjšega povpraševanja izredno močna, zato pričakujemo, da bomo morali vložiti dodatne napore, če bomo hoteli uresničiti začrtano nalogo. Kajti ta naloga je za letos v primerjavi z lansko realizacijo za skoraj 40 % višja. V okoliščinah, ka kršne so, je ta ambicija zelo velika. Domači instrumentarij in domača gospodarska politika pa ne upoštevata v zadostni meri problemov, s katerimi se mora boriti jugoslovansko gospodarstvo na zunanjem trgu, politika stimulacije izvoza pa ostaja v glavnem pri besedah, od katerih pa proizvodnja bolj malo dobi. Menim, da je izvoz eden glavnih problemov jugoslovanskega gospodarstva in bi zato zaslužil večjo pozornost. To je dejstvo, katerega bomo morali prej ali slej spoznati. Pri tem pa nam mora biti popolnoma jasno, da tuja konkurenca neprestano deluje, česar pa ne moremo trditi za jugoslovansko gospodarstvo. Konkretno: smo na koncu januarja pa še vedno ne vemo za celoten zunanjetrgovinski instrumentarij, ki bo veljal letos." Kaj pa uvoz? „Naše podjetje je v preskrbi reprodukcijskega materiala za proizvodnjo še vedno v precejšni meri vezano na uvoz. Predvidoma bomo letos uvozili za četrtino več kot lani. Glede na blagovne režime je tudi struktura našega uvoza vsa leta neugodna, saj ima na tako imenovanem LB (proti uvoz) le 20 do 25 %, GDK (globalna devizna kvota) 60 do 65 %, ostalo pa sta blagovna režima RK in DK (robni in devizni kontingent). Do konca leta 1973 je za pridobivanje deviznih sredstev za uvoz po režimu GDK veljal tako imenovani sistem vezave uvoza z izvozom, pozneje pa so se ta sredstva dodeljevala za vsako leto v absolutnem znesku. Zaradi tega smo imeli vedno težave z zagotovitvijo zadostnih sredstev za vse potrebe uvoza. Ta problem nas čaka tudi letos, s posebnim ozirom, da nekatere nove proizvodne zmogljivosti potrebujejo veliko uvoznega materiala. Naj omenim, da je v postopku predlog za ukinitev blagovnega režima GDK, tako da bi ostali v veljavi samo blagovni režimi LB, RK, DK in D (dovoljenje). To novost bodo veijetno uvedli s prvim julijem letos: Trenutno potekajo pogovori v republiški in zvezni gospodarski zbornici, Zvezni izvršni svet pa bo o tem dokončno sklepal meseca marca. Glede na izkušnje iz preteklih sem prepričan, da se bomo letos ubadah s precejšnimi težavami tako na deviznem kot dinarskem področju. Razgovora vodil: Lado Drobež V POLPREVODNIKIH IMAJO NOVEGA V.D. DIREKTORJA Na ponedeljkovi seji delavskega sveta Tovarne polprevodnikov Trbovlje so imenovali novega vršilca dolžnosti direktorja podjetja, ker je dosedanji v.d. direktorja Žika Abramovič odšel na drugo delovno mesto. Po temeljitih proučitvah so prišli do zaključka, da je najprimernejši kandidat za to mesto dosedanji vodja komerciale v tovarni ing. Stane Kovačič. Več o seji delavskega sveta in o imenovanju novega v.d. direktoija bomo pisali v prihodnji številki. j ^ Ing. Stane Kovačič. RAZGOVOR Z VRŠILCEM DOLŽNOSTI GLAVNEGA DIREKTORJA INŠTITUT ZA PRODUKTIVNOST DELA IN METROLOGIJO metod je precej obsežno delo, saj traja posamezen projekt od štirih do dvanajstih mesecev. Kakšni so nadaljnji načrti v BIT? Z novim letom 1975 je v Iskri nastala nova delovna organizacija — Inštitut za produktivnost dela in metro-logijo. Da bi našim bralcem lahko nekaj več povedali o dosedanji dejavnosti in o bodočem delu in programu Instituta, smo zaprosili za intervju v.d. direktorja Dareta Žvaba, ki ga v nadaljevanju priobčujemo v celoti. Pričakujemo, da bo možno o uvajanju posameznih sistemov razpravljati na nivoju ZP Iskra- ali na nivoju posamezne branže. Vsekakor bodo organizacijske akcije širše in globlje. Za take potrebe že imamo izoblikovane uvajalne koncepte in organizirane posamezne skupine delavcev, ki bodo zmogli takšen obseg dela, kot ga zahteva branžna organizacija. Kakšno nalogo ima ta delovna organizacija? Kaj torej pričakujete od vodstva ZP Iskra? Zaenkrat sta v Inštitutu za produktivnost dela in metrologijo dve temeljni organizaciji združenega dela: - Biro za industrijski inženiring (skrajšano Bil) - Inštitut za kakovost in metrologijo (skrajšano IKM) Poslovni predmet v obeh temeljnih organizacijah ima za ZP Iskra skupni pomen. Metode in znanja, ki jih uporabljata temelji organizaciji, so v pretežni meri univerzalne in pridejo v poštev tudi v drugih gospodarskih panogah izven elektroindustrije. Tako se pri reorganizaciji Iskre — Raziskovalnega inštituta nismo mogli priključiti nobeni konkretni branži in smo osnovali novo delovno organizacijo. Bil je nastal pred enim letom iz samostojnega oddelka za študij dela v Zavodu za avtomatizacijo. Svojo osnovo je gradil celo desetle t in večal obseg zaposlenih od sedmih delavcev v letu 1969 do 54 sodelavcev, kolikor jih je zaposlenih danes. Obe temeljni organizaciji združenega dela financirata svojo dejavnost, ki jo skrajšano imenujemo dejavnost 1. Tako je lansko leto dobil BH približno Že dejavnost 1 ali združevanje sredstev za splošno-tehnično dejavnost je bilo usmerjeno v poenotenje posameznih organizacijskih metod ali pristopov za uvajanje organizacijskih enot. Vendar se takrat nismo zavedali, kako obsežno delo je njihovo uvajanje. Sredstva za dejavnost 1 so bila za velikost ZP Iskra vedno pičla. Tako se samostojni oddelek za industrijski inženiring ni mogel razviti do obsega, ki bi bil potreben za učinkovito uvajanje. Sredstva iz dejavnosti 1 so omogočila v povprečju delo šestih do osmih delavcev. Tako število zaposlenih pa komaj zadostuje za srednje veliko tovarno s 700 do 1000 delavci, ne pa za celotno ZP Iskra. Od današnjega vodstva ZP Iskra pričakujemo, da bo aktivno sodelovalo pri testiranju posameznih organizacijskih metod in pri odločanju, da se določena metoda uvede v ZP Iskra in da se določi ustrezen vrstni red uvajanja. Danes v BII obvladamo štiri organizacijske metode: — analizo vrednosti dela, — integralni sistem za merjenje dela ob uporabi WF sistema, — integrabi sistem za vrednotenje zahtevnosti dela in — mtegralni sistem kontrole kvalitete. Čeprav smo pred leti verjeli, da se Work Factoijev sistem lahko v neki organizaciji samostojno uporablja, kažejo izkušnje, da moramo imeti kompleksnejši pristop, zato bo treba obvladati še precej drugih metod kot npr.: — termmiranje m planiranje, — notranji transport, — vzdrževanje strojev, — tovarniška statistika, — planiranje kadrov, — računabiške tehnike, — pisarniške tehnike itd. no tudi uporabljali v študijske namene. Za uvajanje WF sistema v celoti pa je potrebno še vrsto znanja, ki gaje bilo treba pred tem še razviti m to je Biroju v zadnjem destletju prav s sodelovanjem tehnološke komisije ZP Iskra tudi dokaj dobro uspelo. Izkuš; nje, ki si jih je Biro pri uvajanju WF sistema v nekatere druge tovarne izven Iskre in v Iskri pridobil, smo ocenili kot dovolj, da bi delo in sodelovanje pri uvajanju v Elektromehaniko tudi uspelo. C p Zastavili ste precej na široko. Kaj pomeni za vašo tovarno uvajanje kompelksnega sistema WF? D mese Kot že rečeno, je Elektfomehaniks ^ velika organizacija m ustrezno tem« r< smo morali akcijo pripraviti temeljito . ese b obsežno ter angažirati pri tem kal j^voc največ sodelavcev Biroja za priuče- 21,0! vanje novega kadra b pripravo vseh 7,18 članov kolektiva na tako zahtevno U delo. večji ________________________________ - odst« fcikti In kako ste delali do sedaj? |(onc D ARO ŽVAB je v Iskri zaposlen od decembra 1945. V Iskro je prišel od vajenca preko strojnega tehnika, strojnega inženirja, do diplomiranega ekonomista po izobrazbi; po dejavnosti pa iz rezkalca, konstrukterja, vodje konsti-ukcije, šefa priprave proizvodnje, do vršilca dolžnosti namestnika direktorja v Biroju za industrijski inženiring. BII je kratica za Biro za industrijski inženiring. Kaj pa je industrijski inženiring? tur j delovni odnosi b da po izgradnji konkretne tovarne ali obrata priučimo delavce na ustrezne delovne metode. Seveda smo danes za tako kompleksno delo po obsegu zaposlenih še prešibki. 9 7o celotnega dohodka iz skupnb sredstev, IKM pa okoli 55 %. Delež združenih sredstev iz leta v leto upada, ker se obe temeljni organizaciji začenjata tržno orientirati, čemur pripisujemo velik pomen. Kakšno korist utegnejo imeti delovni kolektivi Iskre, če uvedejo -—^-------;--------7-------------7~lfo----—--------rvciivacii Taz-vm je uuvlivci k katero od organizacijskih metod. uvajanj'u organizacijskih metod? Ttakšen razvoj je doživel BII pri Klasična organizacija dela v tovarnah je v svojem bistvu pasivna. Posamezni sektorji se med seboj ne povezujejo, zato vsak zase hodi svojo pot. Pri tem zaostajajo ali prehitevajo pri reševanju posameznega problema. Vzemimo za primer delovno normo. Osnovo ji daje tehnolog. On predpiše, kako naj se izdela posamezni izdelek, normirec pa predpiše porabo časa za njegovo izdelavo. Ta dva delata v isti službi ali v istem sektorju tovarne. Pri izdelavi izdelka pa sodelujejo razne službe v tovarni, ki so precej nepovezane, kot npr.: kadrovski oddelek, ki skrbi za delovno silo, služba za varstvo pri delu, nagrajevanje, kontrola, vzdrževanje, vrednotenje dela, medi-cina dela itd Vidimo, da v obstoječih Dosedanje metode normiranja so Srno temeljile na snemanju časov po REFA Vo(jn sistemu, pa tudi izkustvene normative ^ smo uporabljali b debo tudi stali' dardne čase. Le na tekočb trakovi! smo uporabljali za študij dela Wr n- r analizo. Tako je jasno, da nekeg3 ^ enotenga sistema, ki bi bil bolj ekzal ~ ten, nismo poznah b so zato tud1 rezultati postavljanja normativov časi bili temu primerni. Ih Kakšne koristi predvidevate? C Vi menite, da je čisti pogodbeni odnos s strankami primernejši od budžetiranja. Zakaj? Sodimo, daje s tržnimi odnosi naše poslovno življenje po eni strani težje, po drugi strani pa pravičnejše tako za naročnika kot izvajalca. Naša bodočnost je odvisna od tega, kako bodo poslovne stranke vrednotile naše storitve. Če bo tržno priznanje ugodno, lahko upamo, da bo naša bodočnost trdna, sicer bomo stagnirali b propadli. Tržni odnos nas prisiljuje, da moramo opravljati uporabne storitve, da moramo študirati in osvajati nova znanja b jih pretvarjati v aplikativno obliko v skladu s tržnimi potrebami. V čistem budžetiranju pa je nevarnost, da se aktivnost b prizadevanje zmanjšata. Človek si želi b skuša delo olajšati. S tem veča tehnično produktivnost dela. Človekovo delo lahko nadomeščamo v delovnem procesu z mehanizacijo ali z organizacijo dela. Danes je značilno za slovensko prede-lovabo bdustrijo, da ima dovolj sodobno delovno opremo, hkrati pa nima ustreznega organizacijskega kadra, da bi to opremo optimabo izkorišča. Zato je nadomeščanje delavcev z organizacijskimi prijemi danes v povprečju desetkrat cenejše od nadomeščanja človekovega dela z mehanizacijo. Te resnice pa nočejo ali ne morejo sprejeti vodilni delavci tovarn, ker jim mehanizacija po njihovem mnenju nudi več ugleda in delovnega užitka, kakor nevidna organizacija dela. V kolektivih ZP Iskra bi lahko samo z uporabo WF sistema povečali tehnično produktivnost v povprečju najmanj za 20%. Vsakdo si lahko zamisli, kakšne koristi bi imela tovarna, ki bi npr. lanskoletni celotni dohodek ustvarila v višini z 120% ob istem kolektivu. Kako ste pričeli s skupnim poslovanjem? Kakšni so delovni načrti vašega Inštituta? Nedvomno je zaradi enoletnega poslovanja kot temeljna organizacija BII uveljavil nekatere ideje, ki naj olajšajo poslovanje, vzpodbudijo sodelavce z nagrajevanjem po delu itd. Zato, da bi bile naše skupne službe kar najbolj učinkovite, se predstavniki obeh temeljnb organizacij dogovarjajo o tem, kaj ohraniti iz poslovanja ene b kaj iz poslovanja druge temeljne organizacije. Začelo se je s poučevanjem Work-Factoijevih postopkov. Danes štejemo to obdobje izključno za obdobje izobraževanja kadrov. Verjeli smo, da normirec z opravljenim tečajem že lahko uvaja WF sistem. Izkazalo pa se je, daje to znanje preskromno, da bi z njimi kdorkoli lahko rešil vse probleme, ki nastopajo v praksi pri študiju dela. Ker ni bilo ustreznih rezultatov, smo razvili novo dejavnost -svetovanje. Analitiki WF sistema so bili v konkretni tehnologiji trenirani za uporabo tega sistema, hkrati pa so sodelavci Bil svetovali pri uvajanju. Ta konept je bistveno naprednejši in tudi učbkovitejši, vendar je praksa pokazala, da uvajanja organizacijskih metod tovarna ne končna v predvidenem roku. V zadnjem času se je razvil izvajalni koncept. Po tem konceptu sodelavci BII v celoti opravijo uvajanje bodisi v posameznem obratu, temeljni organizaciji ali v delovni organizaciji. Hkrati z uvajanjem izobrazimo ustrezno število strokovnih in delovnih analitikov naročnika. Vsi taki projekti. do sedaj jih je bilo sedem, so bili uspešno zaključeni do planiranega roka. sistemb učinkuje na izdelavo izdelka cela vrsta služb. Redno pa se pojavlja vprašanje, kako učbkovati na izdelek, da bi ga proizvajali optimabo. To vprašanje razrešuje industrijski mženi-rbg. Pri tem gre za. aktivno m povezano učbkovanje vseh služb na izdelek tako, da so človekove naravne, fizične in umske sposobnosti primarne. S sodobnim znanjem lahko človeku podredimo vso materiabo okolico, hkrati pa ga v celoti vključimo v delovni proces. Industrijski inženir mg zajema obsežno uporabno znanje, Id je razdeljeno na posamezne organizacijske metode, ki so skladno povezane. S tem znanjem povezujemo optimabo človeka - proizvajalca z materiano -okolico. Ta definicija mdustrijskega bženiringa je moja. Lahko rečemo, da za industrijski inženiring nimamo ustreznega domačega izraza in tudi v svetu ni enotne definicije zanj. Predvsem vidim korist v uvedbi enotnega sistema dela za normirce ijj tehnologe. Poleg tega pa smo ugotovi! , na podlagi vzorčnb analiz, da ^ v produktivnost lahko z uvedbo kod1' -v pleksnega sistema WF dvigne v pov' . preč iu za celotno Elektromehanik; med 20 in 30 %. Tudi nagrajevanje, 1° 0, bazira na normativb časa, bo za vs* 86 člane kolektiva, ki delajo po nonfl1, pravičnejše. K Elek vili? Kakšne cilje ste si pri tem post*' tnov Na podlagi vzorčnb analiz b P2 bez obsežne študije smo izdelali pregrad1 dela izobraževanja b program uvajanj2 k>lai kompleksnega sistema WF. Pri tei*1 ko j« smo ugotovb, da moramo izobrazi! brez 60 do 80 novb analitikov dela b1 boč omogočiti 15 % vsega kolektiva Ele! bed tromehanike, da se seznani z novid11 lizin metodami dela, ki jb želimo uvesti, b1 cilji. Predpriprave b sam program srd2 r V katerb tovarnah ZP Iskra trenutno uvajate organizacijske metode? Ali predstavlja letošnja reorganizacija ZP Iskra možnost, da bi se bolj poenoteno b lažje uveljavljale organizacijske metode, ki jb uvaja BII? Obvladati želimo toliko znanja b do take uporabne vrednosti, da bi izpobili (kot pri gradbeništvu graditev hiše na ključ), tudi v projektiranju proizvodnih procesov graditev bvesti-cijskb elaboratov na „ključ“. Dandanes mvesticijske elaborate delajo predvsem za banko, da bi jim odobrili mvesticijske kredite. Naš namen pa je v tem, da izdelamo celotni investicijski elaborat s tako vsebino, da so razrešeni vsi proizvodni in Kakšna je organizacija dela v BII? Praksa je pokazala, da organizacijske metode ne moremo uvajati na daljavo. Zato oblikujemo za vsak projekt številčno ustrezno skupbo (npr. šest sodelavcev, pa tudi dvanajst), ki dela neprekinjeno na konkretnem projektu v tovarni do konca projekta. Uvajanje sodobnb organizacijskb Lahko rečem, da nas poznajo vse tovarne v ZP Iskra, saj pošiljajo svoje sodelavce na naše tečaje. Naše največje „gradbišče“ v ZP Iskra je tfe-nutno Elektromehanika v Kranju, ki smo jo od vseh tovarn do sedaj zajeli najbolj kompleksno. Uvajanje organizacijskili metod -v Elektromehaniki traja že dobro leto. Nekatere tovarne kot Elektromotorji Železniki, Avtomatika Pržan, Tovarna gospodinjskb aparatov Škofja Loka, Polprevodniki Trbovlje b druge, so že uvedle WF sistem. Pri tem bi rad opozoril na to, da sem pri navanaju tovarn uporabil imena, ki so veljala pred uvedbo branžne organizacije v ZP Iskra. oblikovali tako, da bomo postavljen6 _______ cilje zanesljivo dosegh. Obdobje z’ izobraževanje kadrov v Elektromeh* D niki smo omejili na obdobje 0 decembra 1973 do junija 1975. M °bcu braževanje samo pa poverili Biroj! ,ov Uvajanje WF sistema pa smo progri 6®ca; m ir ah z začetkom v septembru 197* lab b bo trajalo z ozirom na obseg de! _________ vsaj 30 mesecev. ^ -------------------'ni c Kje je razlog, da ste se za uvedb v>de WF sistema odločili prav za naš Biro žad( Iskrina reorganizacija pomeni prestrukturiranje Iskre od temeljnb organizacij do ZP Iskra z organiziranjem temeljnb organizacij v branžne organizacije Ta sprememba kaže na to, da prehaja desetletno pasivno vodenje ZP Iskra v aktivno vodenje, ki bo olajšalo prodor posameznb organizacijskb metod v ZP Iskra. Danes uporabljajo nekatere tovarne NVork-Factor sistem za merjenje dela, nekatere sistem za vrednotenje zahtevnosti dela, integralni sistem kontrole kvalitete, analizo vrednosti itd., tisto, kar posreduje BIL Nekatere tovarne se povezujejo z drugimi svetovalnimi organizacijami in nektatere ne uporabljajo ničesar. Drugo zasedanje Delavskega sveta SOZD Združenb podjetij elek-trokovinske industrije Ljubljana bo v torek, 4. februarja 1975, ob 12, uri v veliki dvorani PPG ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 1. DNEVNI RED BO OBSEGAL: 1) Pregled sklepov 1. zasedanja DS SOZD z dne 17. 10. 1974 2) Zasnove programsko-poslovne usmeritve SOZD 3) Ocena poslovanja SOZD za leto 1974 b gospodarski plan za leto 1975 4) Informacija o: — predvideni integraciji „Gorenje“ — „Obod“ Cetinje - vključitvi ZP Elektrokovine Maribor v SOZD ZP elektroko-vinske bdustrije Ljubljana 5) Poročilo komisije za realizacijo 24. člena Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD elektroko-vinske industrije Ljubljana 6) Razno V naš razgovor smo vključili tudi porabnika storitev Biroja b zaprosili direktorja tehnološkega področja Elektromehanike, Kranj Peha Mbe-liča, da pove razloge, zakaj seje Elektromehanika odločila za uvedbo WF sistema? Nekaj razlogov sem že naštg k mislim pa, Ja je bistveno, da je Bit6 l$rk razvil vse potrebne sisteme, ki so Vs6g uvajanje WF sistema v tovarni kar trebni. Poleg tega je Biro izobliko''2 Mor pristop k takim nalogam povsej tud drugače, predvsem na mnogo širi lošk bazi, ki daje določeno zanesljivost, Hud bo akcija tudi uspela. Sistem namtn tiste ni samo v teoriji, ampak postavi' 17% izvajalce pred nalogo, da postavlje'* tova cilje na papirju tudi praktično doka*; in s in priuči delavca na delovnem mest2' Sma šele tu je naloga končana. V pripri' Pub Ijabem obdobju se je z demo2 lahk stracijami to tudi dalo dokazati m Ute vrsti primerov smo metode dejans!8 % preskusili. Pod _____________________________________y Uet Ali so še drugi razlogi, da ste* lotili uvajanja WF sistema prav sedaj last ' Elektromehanika se je prilično pozno, skoraj bi rekel, med zadnjimi Iskrinimi tovarnami, odločila za kompleksno uvajanje WF sistema, je na moje vprašanje odgovoril tovariš Peter M belič, hoteli smo biti sigurni v to akcijo in pripraviti sohdno vse osnove, da bi kompleksno uvajali WF sistem v tako veliko tovarno kot je Elektromanika. Elektromehanika b njeni strokovni kadri so WF sistem poznali že od vsega začetka in ga del- Poleg že naštetb razlogov men# da je razlog tudi v tem, daje pretek)' s, že dest let odkar smo imeli revizij ,^u| norm v naši tovarni. Od takrat ^ I97 danes so razni „inflacijski vpliv' g" povzročali postopno naraščanje pr% ^ ganja norm na skoraj 145 %, b jU p tem pogledu bilo nujno nekaj štorij Prepričan sem, da bomo na podroti, tehnološke disciplbe, poslovne disc (Nadaljevanje na 3.str**^ ISKRA - APARATI, LJUBLJANA Dobri decembrski rezultati prispeval k uspešnemu zakfučku leta Delovni kolektiv Aparati je tudi v mesecu decembru 1974 dosegel visoko raven končne proizvodnje, saj smo Mesečni dinamični načrt skupne proizvodnje presegli po vrednosti kar za 21,09 %. S tem pa je bil presežen za 2,18 % tudi letni načrt. Uspeh bi bil lahko dejansko še večji — v letnem obsegu vsaj za dober odstotek, če bi uspeli odpremiti in fakturirati vse izdelke, ki so bili do konca meseca izdelani. Zaradi in ven-tUr Pri kupcih in tudi v skladiščih IC Sm° morali precej finalizirane proizvodnje zadržati v tovarni. V stmkturi proizvodnje po tržiščih Sm_° bili uspešnejši pri izpolnjevanju načrta v tistem delu, ki je bil name-nien za domače kupce. Mesečno nalo- go po dinamiki smo izpolnili s kazalnikom 124,88, letni načrt pa s 112,49. V izvozu smo v decembru načrt sicer presegli za 5,15 %, celoletnega načrta pa nismo izpolnili, saj je kazalnik obstal pri 85,73%. Po posameznih statističnih skupinah izdelkov je bilo doseganje dinamičnega, posebno pa še letnega proizvodnega načrta dokaj različno. V skupini stikalnih aparatov smo mesečno nalogo za domače kupce izpolnili s kazalnikom 191,12, celoletno.pa s kazalnikom 163,57. Predvideni celoletni izvoz smo realizirali komaj 37,80%. Tako velika odstopanja so nastala na eni strani zaradi dopolnitve programa s proizvodnjo stikal TLC, na drugi strani pa so bile dobave delov iz kooperacije z DDR na tipkala TLB vse leto v velikem zaostanku zaradi rekonstrukcije tega programa. V skupini industrijskih elektronskih naprav je bil proizvodni načrt v mesecu decembru dobro izpolnjen, tako pri proizvodnji za domače tržišče — s kazalnikom 101,10, kot tudi pri proizvodnji za izvoz, kjer smo dosegli kazalnik 150,22. Vendar tudi s tako ugodnimi decembrskimi rezultati nismo uspeli nadoknaditi prejšnjih zaostankov, zato je bil letni načrt v tej skupini dosežen za domače kupce s kazalnikom 90,05, za izvoz pa komaj z 59,41. Izdelki v tej skupini imajo zelo dolge proizvodne cikle in potrebujejo širok izbor reprodukcijskega gradiva z velikim deležem kupljenih delov iz uvoza. Izredno težak položaj pri oskrbi v drugem poletju, zlasti pa v zadnjem trimesečju je tako onemogočil uspešnejši finiš proti koncu leta, katerega smo bili navajeni v preteklih (Nadaljevanje na 4. strani) INŠTITUT ZA PRODUKTIVNOST DELA IN METROLOGIJO # ( Nadaljevanje z 2. strani ) V' in organizacije dela z uvedbo WF :fl Ostema bistveno napredovali in k* ^dernizirali marsikaj, kar je zaradi se obsežnosti in hitre rasti podjetja za-i, ostalo. ✓ Kakšna je vaša ocena glede stanja v Elektromehaniki na področju siste-a Hov dela? 2 Naša tovarna potrebuje za posa-^ “j1®2116 vrste služb več sistemskega iž i,’ .Zato je nujno, da pristopimo k lJ olanju našega kadra. Konec je časov, iti h -*e lahko vsak, ki je prišel v tovarno, re2 sistema prijel za delo. Potrebna je k' ifiH03 specializacija ob polnem lig* sodelovanju vseh. specia* id fli Torej šolanje? Z) , 12a, Biro bo vodil izobraževanje po 3 ro-^Famu, kjer bo v že omenjenem

dobilo informacije ali se specializiralo kot analitiki. 5I*: ^ ttv 86 P°novno vrnemo na začetek, im vi 1OVolite vprašanje, kje ste v praksi ■> » j * *n spoznali, da je Biro sposoben C ^ovoljiti vašim zahtevam? v j Kot član tehnološke komisije ZP sem spremljal delo Biroja od u ,se§a. začetka. Poznal sem torej vse, L 31. je bilo do sedaj vloženega in ' (ji tt0rjenega, da bi Biro ostal tista insti-^ i^Ja v Iskri, ki bi dejansko na tehno-ji Fkem področju tovarnam lahko rči j' nek nov enoten in kompleksen ,|j! JIe«i za sistemsko delo. Biro sije pa ,,ii talrn° tega pridobil izkušnje v drugih j:iVarnali, predvsem manjšega obsega ■ti). s„Sl je le tam izpilil svoj sistem, kar !3v pUL,t.ram’ da je zelo ugodno. Na re-0(i (j, Šiških posvetovanjih, kjer smo fl® tat k° 0.cenjevali tudi dosežene rezul-.|(6 ];ir|e Pa je bilo jasno, da ima Biro izde-p , najbolj kompleksen sistem na . n, a8i WF za uvajanje modernih °d študija tehnologije. i # '------- ’ ^ “ ------------------------------------ la„??kšne rezultate ste že dosegli z ^mnni strokovnimi kadri? skun3^ na novo izšolani analitiki so JO Uvaf^ s starejšimi kolegi v tovarni j ](jF' WF sistem že v prvem polletju v št„,4 analiziran montažni trak za ievec r - _ Ble _____________ __________^ d po programu in uspešno. V Pot v-ki dobravi. Obe akciji sta ! ,i ^ ek;aii po programu in uspešno. Kaj pa kvaliteta? tenCMotovili smo, da s povečanim P001 dela kvahteta ne trpi, celo obratno se dogaja. Razumljivo je, da je kvaliteta bistven pogoj dobrega dela . in menimo, da je v urejenih razmerah možno le-to tudi zagotoviti. In koliko časa bo trajalo kompleksno uvajanje WF sistema? Uvajanje WF sistema v Elektrome-haniki bo trajalo na podlagi načrtov Biroja tri leta, in sicer: - od junija 1975 so v programu TOZD Števci, Električna ročna orodja in Skupna produkcija delov - do junija 1976 TOZD Telefonski aparati in elementi in TOZD Stikala - do septembra 1977 TOZD Avtomatskih telefonskih central in ostala proizvodnja. Sicer pa vse izdelke, ki jih na novo uvajamo v proizvodnjo obdelamo po WF sistemu in uvedemo v proizvodnjo ne glede na to, v kateri temeljni organizaciji se nahaja. Na čem gradite svoje prepričanje, da bo celotno delo v roku in zadovoljivo opravljeno? Do danes so vsi parcialni cilji v roku in v kvaliteti doseženi, kar daje garancijo, da bo tudi končni cilj uspešno izpolnjen. Sodelovanje z Birojem poteka torej dobro in ne dvomim v uspeh naše akcije. Samostojni oddelek za študij dela obstaja že dobrih deset let, vendar v glasilu Iskra nismo zasledili veliko informacij in člankov o vašem delu. Kako to? Uvajanje organizacijskih metod je izredno občutljivo delo, je dejal D. Žvab. Pri tem se moramo izogibati vsake komercializacije. Bil že tako dolžijo, da skuša poslovati kar najbolj komercialno. Vsak članek ali informacija v glasilu Iskra bi utegnil imeti za posledico oblikovanje mišljenja, da gre za ekonomsko propagando. Žato smo želeli najprej doseči ustrezne rezultate v praksi in šele nato pisati o našem delu, vendar v strokovnem smislu, ne pa v komercialnem. Do sedaj smo govorili pretežno o Biroju za industrijski inženiring; povejte prosim še nekaj besed o vaši drugi temeljni organizciji. Z našo drugo temeljno organizacijo, Inštitutom za kakovost in metrologijo, imamo mnogo skupnega, oziroma se lepo dopolnjujemo, saj na istem artiklu obravnavamo komplementarni dejavnosti, to je — povečanje storilnosti in s tem kvalitete (Biro) in — povečanje kakovosti in zanesljivosti (Inštitut). Več kot desetletne izkušnje kolektiva v Inštitutu za kakovost in metrologijo in priznanja, ki gaje ta kolektiv že dosegel, pričajo, daje to institucija, od katere dejavnosti si lahko mnogo obetamo. V primeri z dosedanjo dejavnostjo Sektorja za kakovost in metrologijo v okviru IR1 pričakujemo v bodoče večjo aktivnost tudi na področju metrologije, saj to narekujejo tako potrebe delovnih organizacij v okviru ZP Iskra kot tudi zakonodaja, ki je v pripravi. Kar zadeva njegovo dosedanjo dejavnost na področju kakovosti in zanesljivosti, pa lahko povem, da z ali te ve po preskusih dokazujejo ne samo to, kako potrebna je ta dejavnost v Slovenskem prostoru, temveč da bo treba obseg že v najbližji prihodnosti občutno razširiti. Poudarim naj, da koncept obeh organizacij temelji na strogi nevtralnosti, saj oboji uporabljamo objektivna izhodišča in merila. Kako je potekalo združevanje obeh TOZD v delovno organizacijo? Združevanje obeh TOZD v delovno organizacijo ni povzročilo nobenega problema. Oboji imamo — dobro utečeno poslovanje, — sposobne kadre, — uspešno poslujemo — imamo čiste račune in si zaupamo, kar je vse pogoj za uspešno skupno delo. Imate kakšne integracijske načrte? Bil se bo povezal z 1KM predvsem na področju kakovosti. Moje osebno mišljenje pa je, da bi bila potrebna za uspešno delo inštituta še temeljna organizacija združenega dela za avtomatsko obdelavo podatkov, biro za projektiranje delovne opreme, biro za projetiranje industrij škili objektov ITD. Šele takrat bi bilo mogooče opraviti vse delo, ki je potrebno za izgradnjo industrijskih objektov vnaprej. Projektiranje pa se nanaša tudi na razreševanje proizvodnih in delovnih od oso v in ne samo na investiranje v zgradbo in opremo. Takrat bodo načrti, kijih ima inštitut danes, doseženi. Čeprav delam za inštitut kot celoto, sem v ta razgovor vključil predvsem poslovanje Biroja za industrijski inženiring, ker iz njegahzhajam. f ^ Spet nam zaradi nekaterih dol- ) gih člankov ni uspelo objaviti s vsega pripravljenega gradiva, s zato se opravičujemo. s > /Nrv'VNy\ZNA^vN#NZsyNrvN/,v~v*vN/-y'V*vk v\Av'v’v'^77- SSrS^oTtSSŠoI &»~d: Le^btk.nUpr^.o^ovHonui, da želimo prav tu ustvariti pravilne no deluje na delovno sposobnost. medčloveške odnose. Sprašujemo se, Alkoholik ne samo da umre prej kot |(( " " ali smo res dobri sodelavci, če vemo nealkoholik, temveč izgubi prej tudi lil || rji | O |f| ( ||l|ill3liTI za določ enega delavca, da pije, da ima delovno sposobnost. Izračuni kažejo lllllMl JI« zato težave doma in v službi, pa o tem da izgubi alkoholik v življenju vsaj 10 M m ne obvestimo pristojne službe (social- delovnih let, torej se močno skrajsa „ nretekleea leta so v naši nih delavcev ali zdravstvenega osebja), tudi obdobje njegove produktivnosti. Jr°nf instrumentov v Mislimo, da bi bilo grdo vtikati se v Alkohol zmanjšuje odpornost orga- ±Smllil^teTtoZgl njegove osebne zadeve, grdo bi bilo o nizma, zato se vsaka bolezen pri ^ P . dpinvne done so jetos tem spregovoriti, in se" pogovoriti z alkoholiku zdravi mnogo teže in za- dela. Deset let delovne dobe so letos nadrejenim o tem problemu. Tudi hteva daljši izostanek z dela. V naši P • nadrejeni običajno delavca - alkoho- OZD so n.pr. primeri bolnikov, ki Kricka Ana, Bogataj Jožefa, Buh Slav- lika tolerirajo mu odpuščajo spo- bolujejo za raznimi boleznimi, osnov- ka, Čadež Antonija, Golc Marija, drsljaje in skušajo biti dobri ter na pa je alkoholizem. Veliko je izgub- Grbec Marijana, Grom Franc ml., razumevajoči Neopravičene eno- Ijenih ur in delovnih dni, ki so upra- Gržinlč Marko, Jazbec Jože, Jazbec ■ ■■ Oprostite, zasedeno! Delo, naglica, nervoza, ta presneti tempo ... ni čudno, da človeku kdaj pa kdaj popustijo živci. Pa mu ne bi smeli! Vsaj v takšnem primeru ne, ko ima opravka z ljudmi, ki ne opravljajo nič lažjega dela kot on. Prav on — mnogi med nami — pa se pogosto izgovaija na nervozo in še kaj. Gre za odnos do deklet v telefonskih centalah, deklet, za katere lahko zatrdimo, da opravljajo izredno težko in odgovorno delo. O tem delu smo se pogo-vaijali z dekleti iz telefonske centale v Iskrini poslovni hiši v Ljubljani. Telefonska centrala je v kletnih prostorih Poslovnega centra. Obiskovalec, ali pa delavec v tej hiši takoj ob prihodu v lepo poslopje odkrije na levi strani Iskrin izdelek — telefonsko centralo, takoj za njo pa prostor, v katerem delajo naše telefonistke. Vsem so na očeh, saj delajo v lepo razsvetljeni ,,izložbi", pasantov pa, ki si naša prikupna dekleta ogledujejo, je vsak dan več kot 1000 „v eno smer“. Prav ti mimoidoči zelo motijo telefonistke, če že zaradi drugega ne zato, kčr se vsak ozira vanje, s tem pa jih dekoncentrira. Kar pomislte, kako bi bilo, če bi mimo vašega stroja ali pa delovne mize trumoma hodili ljudje, vsak pa bi vas ošinil z očmi, vas „ocenil“, morebiti še pomislil, glej ga, saj dela .. Prijetno bi bilo, kajne? ! No, dekleta se bodo tega problema odkrižale, ko bo dograjen vhodni objekt v Poslovno hišo, svoje delo pa bodo lahko takrat opravljale bolj v miru in bolj.sproščeno. Dekleta v telefonski centrali imajo vsak dan polne roke dela, če že ne s prevezovanjem linij, pa s klicanjem različnih naročnikov. Verjetno njihovo delo ne bi bilo tako težko, če bi vedno hitro dobile zaželenega naročnika, toda žal ni vedno tako. Celo obratno. Iskra je pač razdrobljena po vsej Sloveniji, tisti znani „tu-tu“, ki opozarja, da bo treba še enkrat poklicati pa se oglasi že pri klicanju ničle. Če dobijo dekleta vsaj to ubogo ničlo, pa se zatakne pri šestici, ali pri Katarina, Jurca Julka, Kavčič Alojz, Kogovšek Kristina, Kržič Matija, Marolt Ivana, Mole Antonija, Možina Marjan, Mrzlikar Ana st., Ogrin Marija, Raztresen Peter, Slovša Ana, Slovša Francka ml., Smrtnik Izidor, Stanovnik Štefan st., Škof Nežka, Trček Janez str., Velkavrh Francka, Končan Stane. kakšni drugi številki, pogosto pa je seveda zaseden tudi naročnik. Prava mora. V najboljšem primeru, ko telefonistke le dobijo zvezo, so zadovoljni vsi — tudi telefonistke, saj so končno le priklicale zaželenega naročnika Res, tudi telefonistke so zelo zadovoljne, ko dobijo zvezo, sploh pa morajo biti ta dekleta dobre volje in prijazne vseh osem ur in pol, ki jih presedijo na delovnem mestu z eno roko na številčnici, z drugo pa na slušalki. In kdo so ta dekleta v PPC? Marica Oter, Joži Novak, Lada Leznjak, Dragica Klobučar, Vesna Radojčič in Ivanka Dolenc, moški glas, ki ga morebiti zaslišite v slušalki, pa je od edinega predstavnika ..močnejšega spola", od Stanka Turkoviča. Prav on nam bo morda zameril, ker vseskozi pišemo o telefonistkah ne pa še o telefonistih, toda kaj, ko pa vedno zmaga večina. Eden glavnih problemov, s katerimi se srečujejo, je prav gotovo prezasedenost telefonskega omrežja v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji. Dekleta so mi povedala, da neredkokdaj tudi Kranja ne morejo priklicati, saj je karakteristična številka Gorenjske precej zasedena od šestih pa tja do zgodnjega popoldneva. Seveda ni nič bolje z drugimi deli Slovenije. Še teže kot naročnike v Sloveniji pa je dobiti naročnike v drugih republikah. Morda tale primer: če dobijo zvezo z Beogradom po dveh urah neprestanega vrtenja številčnice, je to že lep rekord, zgodi pa se celo, da mnogih številk ne morejo dobiti, čeprav kličejo ves dan. Nemalokrat se zato zgodi, da zaradi tega kakšnemu Iskrašu ..popustijo" živci. Morda mu pa v prihodnje ne bodo več, če se bo v tistem „kritič-nem" trenutku spomnil na tele besede: Kaj bi bilo, če bi živci popustili tudi telefonistkam? Lado Drobež POLIURETANSKE PENASTE MASE OBSTOJNE DO 200 STOPINJ C Nov poliuretanski sistem za izdelavo termično visoko odpornih poliuretanskih penastih mas je dala na trg nemška firma TAG (Technische Akustik GmbH & Co). Pri dosedanjih znanih poliuretanskih trdih penastih masah je bilo območje toplotne obstojnosti v področju 120-140 stopinj C. Danes pa je težnja za bolj termično stabilne materiale in tako je v industriji zelo pomembna novost firme TAG — teimostabilna poliuretanska penasta masa, ki zdrži pri trajni obremenitvi 170 stopinj C. Za posebne namene, kjer se zahteva termična obstojnost do 200 stopinj C, je to tudi primeren material, vendar le za kratkotrajno obremenitev. Predelava je možna s stroji, ali pa tudi z ročnimi dodatki, prostorninska teža te mase pa je 100 kg/kub. m. Plastverarbeiter 1974/3 S. O. Izredni študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani 3. PRIKAZ Osnutek novega zakona o visokošolski dejavnosti predlaga, da naj visokošolski zavodi poleg rednega izobraževalnega procesa organizirajo in razvijajo oblike študija ob delu in da naj v sodelovanju z organizacijami združenega dela organizirajo razne oblike za dopolnilno izobraževanje. Na Fakulteti za elektrotehniko smo pričeli razvijati te dejavnosti že pred leti. V dogovoru z organizacijami združenega dela organizira fakulteta zaključene tečaje izrednega višješolskega študija. Izredni višješolski študij obsega 1800 ur predavanj in vaj ter diplomsko delo in ustreza rednemu dveletnemu višješolskemu študiju. Študij je razdeljen na štiri leta, dru- ISKRA gače pa veljajo zanj vsa pravila rednega študija. Predavanja in vaje tečejo časovno vzporedno z rednim šolskim ciklusom, po 15 ur tedensko, urnik pa je prirejen tako, da so izven rednega delovnega časa. Učni načrt je vsebinsko prirejen potrebam organizacij združenega dela in sestavljen tudi s pomočjo njihovih strokovnjakov. Sedaj tečejo trije tečaji izrednega študija. Tečaj v Ljubljani za ZP Iskra se je pričel februarja 1972. Študirati je pričelo 69 slušateljev, sedaj, pred vpisom v zadnji semester, jih študira še 40. Tečaj ima dve usmeritvi: telekomunikacije in avtomatizacijo. Oktobra 1972 je stekel tečaj v Novem mestu za člane Iskrinih organizacij na Dolenjskem. Vanj se je vključilo 30 slušateljev, sedaj, ko se je študij prevesil v drugo polovico, jih je še 21. Tretji tečaj je za RTV Ljubljana in se je pričel jeseni 1973. Vanj se je vpisalo 39 slušateljev, po enem letu študija jih je še 23. Februarja 1975 bo na vrsti nov tečaj, tokrat spet v Ljub- . Ijani za ZP Iskro. V zadnjem času je prav iz Iskre prišla iniciativa, naj bi ta oblika študija postala stalna. Druga dejavnost je dopolnilno izobraževanje. Naloga le-tega je posodabljanje znanja inženirjev. Izvajamo ga v obliki seminarjev in predavanj, ki so bodisi odprtega tipa, bodisi zaprtega za določene delovne organizacije. Ne nameravam naštevati vseh seminarjev in predavanj, ki jih je v preteklih letih izvedla naša fakulteta, omenil bom le najbolj značilne. Med odprtimi seminarji velja spomniti na tečaj mikroelektronike, ki je bil od 7. do 15. junija 1973. Na njem se je pri 25 predavanjih zvrstilo 22 strokovnjakov s Fakultete za elektrotehniko, Iskre, Inštituta Jožef Štefan, Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko, Radio industrije Zagreb in ZDA. Tečaj je bil pod okriljem IEEE in se gaje udeležilo 70 slušateljev. V sodelovanju z Evropskim centrom za analogno in hibridno računanje v Bruxellesu pa je naša fakulteta organizirala dva večdnevna seminarja o analognem in hibridnem računanju, leta 1970 in 1972. Med tečaji zaprtega tipa je bil najbolj obsežen seminar iz elektronske tehnike in teorije avtomatike s poudarkom na uporabo v telefonskih centralah. Obsegal je preko 60 ur predavanj, organizirala pa gaje Fakulteta leta 1973 za ves razvoj Iskre -Elektromehanike v Kranju. Posebej pa moram omeniti dopolnilno izobraževanje na področju raču nalništva, ki ga organizira fakulteta v sodelovanju z ameriško ustanove Control Data Institute. V tem okviru se je letos zvrstilo že 10 večdnevnih in en celosemestrski seminar. Ti seminarji, ki jih vodijo vodilni svetovni strokovnjaki na svojem področju, so omejeni na približno 15 udeležencev, zahtevajo pa izredno intenzivno sodelovanje. Seminarji pokrivajo področje uporabe računalnikov (aplikacije, načrtovanje, boljše izkoriščanje) in metode upravljanja, tj. modernega managementa, izmed katerih pa so izbrane le take, ki so Uporabljive v našem družbenoekonomskem sistemu. Pogodba med GDI- in fakulteto velja do leta 1980. Naša želja in naloga je, da v tem času rzoolikujemo lasten program za dopolnilno izobraževanje na tem področju in zberemo ter izšolamo lasten kader za njegovo izvajanje. Naj od Koncu tega površnega prikaza dodam še nekaj misli. Nagel napredek znanosti in tehnologije zahteva od vsakega inženirja stalno izpopolnjevanje, ne le na lastnem delovnem področju, ampak tudi na področjih, ki se njegovega dela dotikajo. Najhitreje in z najmanj truda se takšno posodabljanje znanja pridobi na dobro organiziranih' seminarjih, kjer so vse potrebne informacije že zbrane in selekcionirane. Zato smo v letu 1972 skupaj s kadrovsko službo in strokovnjaki Iskre pričeli priprav Ijati program dopolnilnega izobraževanja. Delo pa je zastalo, kajti anketa med vsemi inženirji Iskre je pokazala, da jih večina odklanja tako izobraževanje. Ker dvomim, da se anketiranci ne bi zavedah hitrega razvoja elektrotehnike, si lahko razlagam tak izid ankete s kakim drugim vzrokom. Doc. dr. Franc Bratkovič, dipl. ing. ISKRA - ELEKTROMEHANIKA,KRANJ Kako bomo reševali naloge aktiva invalidov Prejšnji mesec je bil sestanek odbora aktiva invalidov Elektro-mehanike, na katerem so obravnavali razna kadrovska vprašanja in sprejeli načrt dela za leto 1975. Prvo, kar je moral aktiv rešiti, je bilo kadrovsko vprašanje. Ker dosedanji predsednik zaradi bolezni in izmenskega dela ni mogel v celoti opravljati svojih nalog, smo namesto njega izvolili za predsednika aktiva Pavla Stupija, zaposlenega v tehnološkem področju (tel. št. 2153). Vsi invalidi naj se sedaj obračajo po pomoč in nasvet nanj. Odbor aktiva invalidov je nato poslušal obrazložitev programa dela, ki ga je podal Konrad Pavli in so ga že predhodno obravnavale družbenopolitične organizacije v Kranju. Sam aktiv v Elektromehaniki pa je nato na sestanku izoblikoval naslednji pro gram: Prvo, kar naj bi se uredilo, je vprašanje financiranje dela aktiva. Ker moramo predvsem skrbeti za invalidne osebe v naši tovarni, je nujno, da tudi tovarna to naše delo vsestransko podpre. Predlog je bil, naj bi bil vsak invalid vsaj enkrat letno zdravniško sistematsko pregledan. To sicer zahteva izdatna finančna sredstva, vendar je hkrati ta predlog tudi predlog naše socialne službe in je medtem že dobil vsesplošno podporo pristojnih prganov tovarne in ga že tudi izvajamo. Upamo pa, da to ni vse, kar smo in bomo dobili kot podporo našemu delu, saj to izkazuje že samo dejstvo, da smo že začeli tudi reševati problem socialne ogroženosti posameznih invalidov. Druga stvar, ki jo je aktiv predlagal je, da z letom 1975 služba HTZ organizira razne seminarje za vodilni kader _tovarne. ker se do sedaj še vse prevečkrat dogaja, da po raznil premeščajo invalidno prizadete osebe na neustrezna delovna mesta, brez odobritve zdravstvene službe (komisije), s tem pa invalid izgubi vse bonitete, ki mu gredo po zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. To zelo slabo vpliva na prizadetega, a vsekakor ni tudi humano, saj smo vendar humana, socialistična družba. Aktiv je tudi predlagal, naj bi kadrovska služba ob raznih razpisih režijskih delovnih mest v tovarni najprej le-te ponudila invalidom osebam, nato šele zdravim, seveda v skladu z njihovo izobrazbeno strukturo. Aktiv je še predlagal, naj bi vsem delovnim invalidom izplačali 100% bolniški stalež tudi za prvih 30 dni, saj je že splošno znano, da invahdi večkrat rabijo stalež in so že tako preveč prizadeti pri svojih dohodkih. Vsaj enkrat letno naj bi obiskali vse težke invalide, bivše delavce Elektro-mehanike. Istočasno aktiv predlaga, naj 10 sindikata, če meni za potrebno, sprejme v svojo komisijo za socialne zadeve in družbeni standard člana aktiva invalidov, ta pa bi bil z naše strani zadolžen, da bi 10 direktno seznanjal o delu aktiva prenašal sklepe in smernice nazaj v aktiv. Ob koncu se je aktiv zavzel za to, da bi izpeljali prek društva v Kranju akcijo v vsakem javnem prevoznem sredstvu naj bi dovili vsaj 2 sedišči, ki naj bi bili označeni za morebitne potnike invalide. Ta akcija naj ne bi zavzela samo okoliš Kranja, ampak vso republiko, (v drugih republikah je to v glavnem že urejeno), ker praksa kaže, da naša humanost upada. Naš program je obsežen, zato imamo veliko željo; da bi nas 10 sindikata podprl, prav tako pa tudi vse ostale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi tovarne, ker bomo le tako lahko izpeljali naš načrt. Drugič pa o rekreaciji. g p .WWWWSZ,VeVNAAVNZs/W^yNA^VeVSZVNAAyNAv^Z^ZNZN/‘ Igor Slavec, sedanji odgovorni urednik glasila „lskra", se je 29. januarja srečal z Abrahamom. Ob življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo aktivno in tvorno sodeloval pri našem listu. Uredniški odbor Zbor delavcev Poslovne stavbe Iskra Pevski zbor »Iskra« želi pomladitev V Iskrini poslovni hiši v Ljubljani je bil prejšnji četrtek zbor delovnih ljudi Poslovne stavbe. Zbor se je začel z izvoUtvijo delovnega predsedstva in organov zbora, zatem pa je v.d. direktorja Poslovne stavbe Marjan Dvoraček na kratko orisal načrte tega delovnega kolektiva ter med drugim spregovoril o težavah, ki čakajo delovno skupnost Iskrine Poslovne stavbe v prihodnje. Zbor delovnih ljudi Poslovne stavbe pa je zatem sprejel sklep o organiziranju te delovne skupnosti, nato pa še začasni statutarni sklep. Slednjega je obrazložil namestnik Marjana Dvoračka, Miro Stegnar. V 4. tč. dnevnega reda so obranvali predlog za razpis vohtev v delavski svet te delovne skupnosti ter eviden- -namest— nike za delavski svet in kontrolne delavske komisije. Evidentirali so jih na zboru delovnih ljudi, izvolili pa jih bodo 21. februarja letos. V nadaljevanju so izvolili tudi Člane akcijskega odbora. Ta odbor bo v času do izvolitve DS in imenovanja njegovih organov opravljal funkcijo delavskega sveta delovne skupnosti. Dejavnost Kluba štipedistov Zamira komunistov. Prav tako moramo v odnosu do mladine v Iskri poiskati vse možnosti za sodelovanje in uveljaviti Z optimizmom sem prevzel nalogo, znova vse tiste dejavnosti, ki so že da bom poročal o delovanju Kluba uspevale, štipendistov Iskre. Lani sem lahko Po zboru delovnih ljudi so se udeleženci se šli na občni zbor sindikata. Predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije Vlado Pavček je najprej prebral poročilo o delu osnovne organizacije sindikata. Med drugim je poudaril, da je v minulem dveletnem obdobju sindikat aktivno sodeloval z drugimi družb ehopoh-tičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in drugimi organi upravljanja. Poleg pohtičnih je organiziral tudi različne druge akcije, kot npr.: organiziral je pomoč socialno ogroženim, poskrbel je za obdaritev žensk ob 8. marcu, podelil je sredstva materam samohranilkam ter delavcem z nizkimi osebnimi dohodki, organiziral pa je tudi športno in rekreacijsko dejavnost. Udeleženci so zatem razpravljali in —sklepali o pravilih OOS ter sprejeli-letni delovni in finančni načrt organizacije za letos. V okviru 4. točke dnevnega reda občnega zbora sindikata so razrešili dosedanji izvršni in nadzorni odbor, jima izrekli vse priznanje ter za novo mandatno obdobje izvolili nove člane. Dosedanjega predsednika izvršnega 10 OOS Vlada Pavčka so na eni prejšnjih sej izvolili za sekretarja osnovne organizacije ZK delovne skupnosti Poslovne stavbe. lad Moški pevski zbor „Iskra“ že nekaj let predstavlja pomemben del kulturnega življenja v naši OZD. Zbor se je sedaj pričel pripravljati za nastope ob 30-letnici osvoboditve in 30-letnici ISKRE. Poleg tega imajo v programu še vrsto nastopov za člane naše delovne skupnosti in na raznih gostovanjih. Pevski zbor „Iskra“ je v svojem dosedanjem razvoju prišel do stopnje, ko je treba njegove vrste okrepiti z večjim številnim dobrih pevcev. Vabimo vse tiste člane Iskre — Elek-tromehanike, ki imajo veselje do petja, pa do zdaj še niso peli v zboru kot tudi, ki že sodelujejo pri kakšnem zboru, da se vključijo v zbor. Še posebej vabimo mlade delavce. Zbor ima veliko možnosti za nadaljnji razvoj, saj imajo zagotovljene prostore, denarna sredstva in celo dirigenta. V zbor se lahko vključijo pevci ir vseh TOZD Elektromehanike. Delavcem iz dislociranih TOZD bo sindikat povrnil stroške za vožnjo.; Pevska kultura nudi veliko osebnega zadovoljstva. Sodelovanje pri zboru je tudi del družbenega udejstvovanja posameznika. Vaje bodo vsak teden po 2 uri. Do sedaj so bile vaje ob sredah od 17,30 do 19,30. Čas vaj se bo pozneje prilagodil željam večine. Vaje so v dvorani delavskega samoupravljanja nad restavracijo. Pevci, ki bi se želeli priključiti pevskemu- zboru „ISKRA“, naj pridejo v naslednjih sredah na vaje. Upamo, da se bo našlo čim več novih pevcev in bo naš zbor še bolj ubrano zapel; v ponos svoji organizaciji združenega dela. A.Boc Zgledna dejavnost planincev „Vaša planinska sekcija je lahko za zgled številnim drugim sekcijam in planinskim društvom. Čestitam voditeljem planinske sekcije v kranjski Elektromehaniki, še predvsem pa načelniku skecije Petru Lebanu, hkrati pa tudi vsem planincem v Elektromehaniki. “ S temi besedami je predsednik PD Kranj Franc Ekar pozdravil ISKRA - ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Ustanovili strelsko družino zapisal o precejšnjem številu dobrih novic, ki so govorile predvsem o dejavnostih in uspelih akcijah našega kluba. Toda, z nezadovoljstvom lahko opazi-mo, da dejavnost kluba pod novim vodstvom zamira, obeta pa se še manjša dejavnost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kluba štipendistov. Sloveli smo med študenti in dijaki kot posebnost, saj smko prirejali zanimiva dopolnilna izobraževanja. Prav to je pred časom privabilo mnoge študente, da so postali štipendisti Iskre. Po zaslugi kluba smo sloveli tudi po stikih med štipenditorjem in štipendisti. To naj bi bili razlogi, ki govorijo za to, da mora Klub štipendi-stov Iskre še naprej delovati in ne le pbstajati. Velike možnosti delovanja nnamo in če smo zapadli v nedelavnost, bo treba za to poiksati vzroke in jth čhnprej odpraviti. Člani odbora smo v začetku nasprotno računali še z nadaljnjo razširitvijo dejavnosti kluba. Prav zaradi tega smo število članov izvršnega odbora povečali in dejavnosti razdelili Po komisijah. Logično smo pričakovali, da se bo letošnja dejavnost še razširila na področja, kjer doslej še pismo delovni. S tem mislim na klub nrovatorjev in dejavnost štipendistov- Menim, da bi moral tudi referat za štipendije bolj vplivati in vzpodbujati aktivnejšo dejavnost Kluba štipendi-sptv. Klub uspešno opravlja dodatno izobraževanje, ki pomeni veliko korist prav I$kri. Jezikovni tečaji so za študente dodatna obveznost, da bodo lahko uspešneje študirali z znanjem tujega jezika prispevali k boljšemu bodočemu delu. Tudi sestanki, predavanja in strokovne ekskurzije nam širijo tehnično obzorje, hkrati pa so za mnoge izmed štipendisotv tudi prvi stiki s pravimi problemi in težavami v industriji. Koristnost Kluba štipendistov vsekakor je dokazana in je zato prav, da se zamislijo vsi tisti^ki jim je kaj do njegovega delovanja. Štipendisti sami tolaat ne bodo mogli prebresti vseh težav in prav gotovo bodo veseli vsakršne pomoči za poživitev njihovega dela. Skupno bomo morali storiti več za poživitev dela kluba štipendistov, da bo lahko utrjeval povezanost med štipendisti in- štipenditorjem, saj ti odnosi, če so dobri, lahko pripomorejo k usepšnejšemu delu na delovnem mestu, ki ga bo zasedel štipendist po končanem študiiu. - S. G. - V Železnikih je nekdaj živela močna in številna strelska organizacija. V nekaj letih pa so se njene vrste silno razredčile tako, daje njena dejavnost v lanskem letu domala zamrla. Na pobudo občinske zveze, se je zato pokrenila akcija oživljanja tradicije strelstva. Zbrali smo nekdanje člane in se dogovorili o možnostih za obnovitev in pomladitev njenega članstva. Akciji krajevne organizcije se je pridružila tudi naša tovarna. Zbrah smo zainteresirane člane in bili smo začudeni in veselo presenečeni. V kratkem času smo našteli šestnajst članov, kar je narekovalo ustanovitev sekcije. Člani sekcije so se že udeležili ekipnega tekmovanja z vojaško puško v počastitev dneva JLA v Škofji Loki. Res, da ni bil dosežen visok rezultat, kljub temu pa smo veseli že samega nastopa in preizkusa znanja. Dosežena spoznanja in veselje do strelstva so nam dala nove volje in moči, pa smo sklenili, da bomo resneje pristopili k pripravam - treningom pa tudi k zbiranju novih članov. Upamo, da bomo s svojim delom in doseženimi rezultati izpolnili osebne cilje in prispevali k razvoju kulturnih in športnih aktivnosti tovarne. Š. M. Obvestilo štipendistom Opozarjamo štipendiste na poklicnih in srednjih šolah, da morajo po zaključku prvega šolskega polletja dostaviti polletno spričevalo Referatu za štipendije, najkasneje do 10. februarja 1975. V nasprotnem primeru bomo ustavili izplačevanje štipendije. ♦ ♦ ♦ ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko K R A N J , n. sol. o. razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. SEKRETARJA TOVARNE OPTIČNIH IN STEKLOPMAŠKIH IZDELKOV „VEGA“ LJUBLJANA, Ljubljana, Kotnikova 18; 2. SEKRETARJA MONTAŽNO SERVISNE ORGANIZACIJE LJUBLJANA, Ljubljana, Medvedova 28; 3. DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA v skupnih službah - Komercialno področje, Ljubljana, Trg revolucije 1 — za delo na gospodarsko-komer-cialnem področju. Na navedenih delovnih mestih želimo zaposUti mlajše diplomirane pravnike, ki imajo željo, da se tvorno vključijo v samoupravni in poslovni sistem Iskre. Prednost pri izbiri bodo imeli tisti kandidati, ki že imajo delovne izkušnje in obvladajo katerega izmed tujih jezikov. Delovna organizacija bo izbranim kandidatom omogočia nadaljnje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje ter jim pomagala pri ureditvi stanovanjskega vprašanja. Vse informacije o delu dobite pri direktorju kadrovskega področja Iskre—Člektromehanike Kranj. “ Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 15. februarja 1975 na naslov: ISKRA—ELEKTROMEHANKA KRANJ, Kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 4. udeležence občnega zbora Planinske sekcije v kranjski Elektromehaniki Občni zbor je bil prejšnji četrtek v popoldanskih urah. Začel se je s prijetnim kulturnim programom, v katerem sta nastopila pevski zbor Elektromehanike in recitatorka Zdenka Brdnik. Zbor je pod vodstvom dirigenta Janeza Močnika zapel več slovenskih narodnih pesmi, recitatorka pa je med posameznimi pesmimi recitirala, ah pa prebrala različna dela iz slovenske planinske literature. Po izvolitvi delovnega predsedstva je načelnik sekcije Peter Leban prebral poročilo o dejavnosti planincev v kranjski Iskri. Med drugim je poudaril, da je osnovni namen Planinske sekcije omogočiti , članom tega kolektiva organizirano rekreacijo in sprostitev v gorah, kar naj prispeva k boljši psihološki in fizični pripravljenosti zaposlenih, hkrati pa vpliva na višjo produktivnost. Peter je zatem na kratko orisal odnose z drugimi sorodnimi organizacijami, nato pa je spregovoril o dejavnosti sekcije v minulem enoletnem obdobju. Ne bo odveč, če tudi mi zapišemo, kam vse je sekcija organizirala izlete. Ti vrhovi in postojanke so: Stol, Ankogel, Sonbhck, Kriška gora -Tolsti vrh, Čaven — Kucelj — bolnišnica Franja, Storžič, Kanin — Prestreljenik, Obir, Golica, Snežnik, planine Durmitorja, Platak — Snežnik, Češka koča - Zg. Ravni, Triglav, Jalovec, Kepa, Peca, Montaž, Škrlatica, Moravški hribi, Kališče, Bivak Iskra v Kočni, Kitzsteinhorn, Storžič, Pohod po poteh partizanske Jelovice. Seveda pa nikakor ne smemo mimo tega, da so bili pobudniki in soorganizatorji prvega letnega smučarskega prvenstva, prav tako planinsko-kultumega srečanja s Koroškimi Slovenci ipd. Udeleženci občnega zbora so izredno pohvalno ocenili dejavnost sekcije v minulem enoletnem obdobju, zatem pa so prešli na obravnavo predloga pravil sekcije in programa dela sekcije. Program dela je ‘ izredno bogat, objavih pa smo ga že v našem glasilu, nekaj v prvi številki nekaj pa v drugi. Odločili so se za izredno zanimiv in vsekakor dober način odločanja, kam se bodo letos podali, &j so planincem predlagati več različnih vrhov, sami planinci pa se (Nadaljevanje na 8. strani) ISKRA Preskromna udeležba na III. hitropoteznem Urednikov pogovor z bralci šahovskem prvenstvu Iskre V soboto, 25. januaija t. L, je bila menza v TOZD Avtomatika na Pržanu prizorišče III. hitropoteznega šahovskega turnirja Iskre, v dobri organizaciji domačih šahistov. Turnir je na splošno dobro uspel, pokritizirati pa je treba prepičlo udeležbo naših šahistov, saj vemo, da jih ni malo, ki bi po svojem znanju šahovske igre na njem lahko sodelovali. Udeležba — komaj 26 nastopajočih, je za tako razvito šahovsko dejavnost v Iskri prej porazno nizka, kot pa zdovoljiva, vsekakor pa je bila najbrž tudi propaganda za turnir nekoliko prešibka. Turnir je glede na vrsto, dobrih partij odlično uspel in znova pokazal, da imamo v naših vrstah nekaj solidnih šahistov, ki so „doma“ tudi v zahtevnejši zvrsti — hitropotezni igri. Smo pa lahko zadovoljni tudi z zagrizenostjo, ki so jo tudi to pot pokazali nastopajoči, saj je vsakdo izmed tekmovalcev skušal na turnirju iztržiti čim več in se uvrstiti čim više na lestvici. Po številnih odigranih partijah v predtekmovanjih je bil boj še hujši v finalu, ki se je zavlekel tja proti trinajsti uri. Nastopajoči so se končno uvrstili tako, kot so pokazali izidi odigranih partij, je pa pri tem vsekakor treba znova pohvaliti mladega Braneta Deželaka iz Elektromehanike, ki je zmagal s točko prednosti pred drugo uvrščenim Janezom Kumšetom in z dvema točkama pred tretje uvrščenim Stanetom Pertinačem iz EMO Celje.' Uradni vrstni red III. hitropoteznega turnirja Iskre je bil torej naslednji: 1. Brane Deželak (Elektrome-hanika), 2. Janez Kumše (TOZD Inženiringi), 3. Stane Pertinač (Industrija EMO), 4.-5. Vito Šoukal (Iskra Commerce) in Jože Kerec (IRI), 6. Anton Jerina.(IRI), 7. Martin Berce, 8. Miha Šmid (oba Elektromehanika), 9, —10. Milovan Rulie (TOZD Avtomatika) in Juriča Zadravec (Aparati), 11.—12. Lojze Deželak (Elektromehanika) in Zivorad Andrejič (TOZD Inženiringi), 13. Stane Zemljarič, 14. Dane Černe (Aparati), 15.-16. Bogdan Brezigar (Aparati) in Slavko Fon (TOZD Avtomatika), 17. Jože Špende (TOZD Avtomatika) 18. Velimir Bilbija (Iskra Commerce), 19. Pavle tereb (IRI), 20.-21. Simon Jovanovič (iskra Commerce) in Stane Červ (TOZD Avtomatika), 22. Boris Vrhovec (Aparati), 23. Boško Joviče-vič (TOZD Avtomatika), 24. Anica Jeraj (IRI), 25. Stane Cimerman (Aparati), 26. Lado Anžur (Aparati). Najbolje uvrščenim petim so podelili diplome, zmagovalcu pa še lepo šahovsko knjigo, medtem ko so ostale nagrade izžrebali. Na zaključku turnirja je bilo dogovorjeno, da bo IV. hitropotezni šahovski turnir za prvenstvo Iskre 19. aprila v Celju, v organizaciji šahovske sekcije industrije EMO Celje. B. Brezigar Tov. Jelka Škrobar, vašega pisma smo bili resnično veseli. Pesmi bomo objavili ob 8. marcu, ono ,,ta šegavo“ pa za pusta, kot ste želeli. Prav veseli bi bili novic iz EMO, kako živite in delate in kako ste zadovoljni s sadovi svojega truda. Želimo, da se tudi drugi vaši sodelavci okorajžijo in nam pišejo. Pa oglasite se še kaj! Splošne službe (personale) vaših organizacij bi nam namreč morale sporočiti imena in naslove teh upravičencev, da bi lahko mi potem kar direktno redno tedensko pošiljali naš časopis. Uspešen nastop naših šahistov Kot smo že poročali v prejšnji številki, so se 23. januarja spet začeli hudi boji v sindikalnih šahovskih ligah za prvenstvo Ljubljane, kjer sodelujejo tudi štiri Iskrine ekipe. To prvo kolo je bilo za nastopajoče ekipe Iskre zelo uspešno, saj so tri zabeležile solidne zmage, le ekipa Iskra III, ki nastopa v 5. ligi. je svoje srečanje izgubila z rezultatom 2 : 4, preprosto zato, ker treh' naših tekmovalcev ni bilo na tekmovanje, čeprav bi verjetno tudi ta ekipa lahko zmagala. Prav gotovo je nujno, da prijavljeni igralci na tekmovanja prihajajo redno po dogovoru, ker je nesmiselno, da bi zaradi ne kompletnih ekip izpuščali možnosti za realnejše uvrstitve. Ekipa Iskra I, ki nastopa v 2. sindikalni ligi, je v prvem kolu premagala ekipo Veletekstila z rezultatom 4,5 : 1,5, pri čemer so partije dobili: Janez Kumše, Vito Šoukal, Erno Petrič in Bogdan Brezigar, remiziral pa Milovan Rulič. V drugem kolu 30. januarja se je ekipa srečala s šahisti IMP. Druga Iskrina ekipa v 3. ligi je prvič s 3,5 : 2,5 premagala ekip SPIŽ. Zmagali so Jože Spende, Marjan Mrak in Stane Furlan, remiziral pa Dane Černe. V drugem kolu se je Iskra II srečala z ekipo Pionir II. Iskra III. nastopa v 5. ligi. V izgubljenem dvoboju 2 : 4 sta zmagala Velimir Bilbija in Stane Cimerman. Drugi nasprotnik te ekipe je bilo moštvo Vulon. Četrta Iskrina ekipa, ki nastopa v 6. ligi, je v prvem kolu imela za nasprotnika ekipo ZVVI. Opravila jo je z rezultatom 3,5 : 2,5, pri čemer so zmagali Darko Božič, Boris Vrhovec in Jože Tepine, remiziral pa Lado Anžur. V drugem kolu se je ta ekipa srečala s šahisti tovarne LEK. B. Brezigar Tov. J. Š. pišete, da ste upokojenec, da redno prebirate naš časopis, ki vas kar dobro seznanja o delu in življenju v današnji Iskri. Pogrešate pa vesti iz življenja upokojencev, ki vas ni malo. Naše uredništvo v nobenem primeru ne bi nasprotovalo, odnosno rado bo objavljalo prispevke iz dela in življenja naših upokojencev, pa tudi njihove spomine na delo v Iskri. Prav gotovo imate v vašem kraju tudi svoje društvo, kjer se sestajate, zato ne bi bilo napak, da se okorajžite in nam pošljete svoj prvi prispevek. Slišimo, da imajo mnogi delavci EMO Celje odklonilno staUšče do našega časopisa, češ, da nič ah pa zelo malo pišemo o delu in življenju delavcev EMO. Res tega ni veliko, potrudili se bomo, da bo prispevkov vedno več, toda to ni samo naš problem, to je problem tudi odgovornih tovarišev v EMO, ker informiranje svojega delovnega kolektiva predstavlja predvsem njihovo dolžnost (po sami ustavi), naša dolžnost pa je, da te vesti kar najhitreje in v najbolj razumljivem jeziku posredujemo našim bralcem. To pa ne velja samo za EMO temveč za celotno združeno Iskro. Tov. Janez K., Golnik! Obljuba dela dolg! Pričakujemo Tvoj zapis -spomine iz partizanskih let; s hitrimi koraki se nam vrstijo veliki zgodovinski dnevi Dražgoška bitka (9.—12. L 43), pobešeni talci v Frankolovem (12. 2. 45). I. zasedanje SNOS v Črnomlju (19. 2. 44), XIV. divizija na Štajerskem. . . Bralce, ki poznajo naše upokojence, štipendiste, vojake na odsluže-nju vojaškega roka, in vedo, da ne dobivajo našega časopisa, vljudno naprošamo, da sporoče našemu uredništvu naslove teh njihovih znancev, ki jih tu omenjamo. Važno je tudi to, da naši samo-upravljalci sproti dobivajo informacije, zato je časopis Iskra, ki izhaja tedensko, še kako prikladen za tekoče, objektivno, pravočasno in izčrpno obveščanje. Pa tudi vsi delavci združene Iskre imajo vedno priliko in prostor, da svoja stališča, pa tudi druge prispevke, vesti in šale, pošljejo v uredništvo in mi jih bomo sproti objavljali (in honorirali). Z združenimi močmi, dobro voljo in iskrenim zalaganjem bomo skušali napraviti časopis kvalitetnejši, zanimivejši za večino Iskrinih delavcev. Sodelujte z nami, pomagajte nam, pišite nam. Tudi kritično, tudi zelo kritično lahko. Vaš I. S. KEGLJAČI ISKRE V TRIM LIGI LJUBLJANE Naši najuspešnejši * lllil; lllll Mladi Brane Deželak iz Elektromehanike (levi) je zmagah zanesljivo. M ljubljanski TRIM ligi V soboto, 25. januarja, se je na kegljišču na Kodeljevem v Ljubljani končalo 11. TRIM tekmovanje Ljubljane v kegljanju, za katerega lahko trdimo, da je bilo uspešno, spričo dokaj močne udeležbe kegljačic in kegljačev iz ljubljanskih delovnih organizacij. Ugotovitev, da je bila -P Finalna partija dveh močnih Jožeta Kereca iz IRI (desni). Staneta Pertinača iz EMU Celje (levi) in V drugem sindikalnem TRIM tekmovanju Ljubljane v namiznem tenisu so sodelovale .pri moških kar tri Iskrine ekipe in sicer iz Iskra Commerce, Aparati in IRI. Najbolj uspešna med njimi je bila vsekakor ekipa Iskra Commerce, ki je nastopala v ekipi A in z zmago v predtekmovanjih prišla nato v polfinale in slednjič v finale, kjer je premagala najboljšo ekipo II. skupine - ČGP Delo z rezultatom 5 : 1 in tako postala" prvak. Ekipo Iskra Commerce so sestavljali: V A skupini je nastopala tudi ekipa Aparati, ki je v tokratnem tekmovanju zasedla 10. - 16. mesto Ekipa IRI pa se je uvrstila na 17. - 24. mesto. J. udeležba bogata vsekakor velja tudi za naše kegljačice in kegljače, ki so v lepem številu sodelovali v tekmovanju in pri tem dosegli vrsto lepih rezultatov. V moški konkurenci so iz Iskre nastopale tri ekipe in sicer iz Aparatov, IRI in TOZD Avtomatika na Pržanu, v konkurenci ženskih ekip pa ekipi iz TOZD Avtomatika in Aparati. Med šestdesetimi moškimi kegljaškimi ekipami je to pot z razhko 73 podrtih kegljev zmagala ekipa Aparati, medtem ko sta se ekipa IRI z 2.396 podrtimi keglji in ekipa TOZD Avtoma- tika z 2.341 uvrstili na 14. in 23. mesto. V ženski konkurenci sta nastopali tudi ekipi TOZD Avtomatika in Aparati. Prva je zasedla 3., druga pa 9. mesto. Med posamezniki je bil najboljši - 4. Ljubo Jamšek (Aparati), med posameznicami pa - 3. Slavka Janžekovič iz TOZD Avtomatika. Zmagovalna namiznoteniška ekipa Iskra Commerce. ZAHVALA (Nadaljevanje s 7. str.) bodo morali zdaj odločati za najbolj zanimive ture in izlete. Na občnem zboru so tudi razrešili dosedanji odbor ter njegovim članom izrekli vse priznanje. Najbolj zaslužnim članom sekcije so podelili tudi darila. Štefki Mrak so podehli darilo za požrtvovalno delo v sekciji, Branetu Jakliču za nesebično delo, Cirilu Avblju pa za opravljeno pionirsko delo v sekciji. Po razrešitvi so izvolili novi odbor, za načelnika pa ponovno Pctrs LiCbciriči zbora .^ZedSo š?£aj mMi.ll C Posnetka ,/M* bojev ///. HimpoMnen movskeo, prvemu /*«, so jih med razpravo izrekli nekateri na katerem bi bila udeležba spričo velikega števila sahistov v Iskri lahko večja. udeleženci. Predstavnik iz Vege -Zvone Snoj je opozoril, da bi se morala mladina Iskre bolj organizirano pridružiti planinskim sekcijam. Ob smrti dragega očeta ANTONA KOPORCA S n vi v v. je k; sa Pi u- vi sa P' sa Vi ž< '61 i: se iskreno zahvaljujem sodelavkam pri traku enofaznega števca, za izraze sožalja in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Marija Pavlin z družino /. Penko in L. Jamšek sta prispevala k zmagi kegljačev Aparati. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE PRAŠNIKAR Predstavnik mladinske organizacije iz Elektromehanike Silvo Sladič je priznal, da dosedanje sodelovanje ni bilo najbolj uspešno ter se zavzel za okrepitev stikov med mladino in planinsko sekcijo. Peter Leban je med drugim spregovoril o nekaterih problemih, ki tarejo sekcijo in opozoril na nerešena vprašanja povezanosti sekcije s planinskim društvom ZP Iskra. L. Drobež se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v- obdelovalnici števcev - vrtalnici za izraze sožalja in denarno pomoč. / Sin Pavel z družino Slavka Janžekovič iz TOZD Avtomatika je bila druga med posameznicami ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj - Urejuje uredniški odbor -Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Igor Slavec- Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo - Naslov: Ljubljani, Trg revolucije št. 1, telefon: 324-061, int. 21-20 — Tisk: Združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA-LJUBLJANŠKI DNEVNIK, Ljubljana Ženska ekipa Aparati je zasedb deveto mesto.