GDK: 907.11 :(497.12 TNP) 
Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park 
Forests (Forestry) and the Triglav National Park 
Janez BIZJAK. 
Izvleček 
Bizjak, J.: Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski 
narodni park. Gozdarski vestnik št. 9/1995. V slo-
venščini. 
Prispevek govori o vlogi Triglavskega narod-
nega parka kot edinega narodnega parka v Slo-
veniji, o različnih pogledih na vprašanja zavaro-
vanja narave v Sloveniji, o konkretnih dejavnostih 
v zvezi z varovanjem narave v Triglavskem narod-
nem parku ter o preteklem in prihodnjem sodelo-
vanju uprave narodnega parka z gozdarsko služ-
bo. 
Ključne besede: varovanje narave, zavarovana 
območja, Triglavski narodni park. 
Takoj po vojni so nas v osnovni šoli učili: 
"Gozdovi so naše največje bogastvo." 
Table s tem napisom so bile pribite na 
debla in so s preprostimi besedami vcepila 
zavest o pomenu in fenomenu gozda. 
Ne vem, kakšni sta vsebina in naravna-
nost izobraževalnega sistema osnovnih šol 
danes - po 40 letih. Če sodimo po obna-
šanju vedno številnejših obiskovalcev v 
gozdovih TNP, potem je videti, da se pri 
predmetu Spoznavanje narave in družbe 
otroci učijo o drevesih, ničesar pa ne zvejo 
o prej omenjenem pomenu in izjemnosti 
gozda. 
Gozdovi so bogastvo vsakega zavarova-
nega območja - vrednotimo jih kot najbolj 
vitalne dele narodnih in naravnih parkov. 
Znotraj njihovih meja naj bi bili vključeni 
najbolj reprezentativni naravni in krajinski 
pojavi in različni ekosistemi; med njimi so 
gozdni in vodni ekosistemi najbolj zanimivi, 
najbolj skrivnostni, -in najbolj občutljivi. 
Da so gozdovi v narodnem parku v 
ponos nas vseh, gre zasluga gozdarjem in 
lastnikom. Gozdarski stroki zato, ker je na 
Slovenskem razvila in utemeljila svoj kon-
· J. B., dipl. inž., Triglavski narodni park, 64260 
Bled, Kidričeva cesta 2, SLO 
Synopsis 
Bizjak, J.: Forests (Forestry) and the Triglav 
National Park. Gozdarski vestnik No. 9/1995. ln 
Slovene. 
The article deals with the role of the Triglav 
National Park as the only national park in Slovenia, 
with different view s regarding the topic of nature 
protection in Slovenia, with concrete activities as 
to nature protection in the Triglav national Park as 
well as the past and the future collaboration of the 
Park' s administration with forestry service. 
Key words: nature protection, protected are-
as, the Triglav National Park 
cept gospodarjenja z gozdom - in ni 
nekritično posnemala nezglednih primerov 
onkraj državne meje. Nekaterim nekdanjim 
zasebnim lastnikom pa gre zasluga zato, 
ker so še znali spoštovati ne napisana stara 
izročila in pravila, zato so svoj gozd čuvali 
kot svetinjo in kapital, v katerega so 
posegali le, kadar je bilo res nujno potreb-
no. 
V zavarovanih območjih varujemo tisto, 
kar je varovanja vredno: to so izjemne na-
ravne, krajinske in kulturne vrednote na-
rodnega in vsedržavnega pomena. Varst-
vo pomeni odgovorno in drugačno go-
spodarjenje, tudi usklajeno omejevanje, 
samoomejevanje in odpovedovanje dolo-
čenim načinom rabe in izrabe. 
Gre za iskanje skladnosti med rabo, 
nego in varstvom, po znanem geslu: tisti, 
ki koristi naravo danes, jo mora hkrati 
varovati, da bi jo lahko koristil tudi jutri. Ne 
misliti na jutri - pomeni izkoriščati in 
izrabljati, ne pa koristiti in rabiti. 
Kako je videti to načelno izhodišče v 
praksi; na območju TNP? 
Križanje različnih interesov nedvomno 
otežuje strokovno usklajevanje, strpnost in 
treznost pri izvajanju uzakonjenih dogo-
vorov glede zavarovanih območij. 
GozdV 53, 1995 393 
Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park 
Zakon o TNP je potreben reviZIJe in 
dopolnitev; predvsem v smislu gospo-
darjenja in upravljanja s prostorom in z 
naravnimi dobrinami. Dopolnjen zakon 
mora biti boljši od sedanjega, sicer je bolje, 
da ostane sedanji. Predstave o tem, kaj bi 
v TNP moralo biti boljše in kvalitetnejše, 
so zelo različne. 
Kdaj bo Slovenija dovolj razvita in spo-
sobna, da bo na območju edinega narod-
nega parka zavarovala naravo tako, da bo 
to skladno z evropskimi normativi in stan-
dardi za zavarovana območja? 
Nekateri smo prepričani, da mora biti 
varstvo zavarovanih območij v Sloveniji 
primerljivo in usklajeno s prej omenjenimi 
mednarodnimi standardi. Drugi so pre-
pričani drugače: da ta skladnost in pri-
merljivost nista potrebni in da lahko v 
Sloveniji uresničujemo varstvo drugače; da 
lahko parke nekako poslovenimo. Argu-
mente imata obe strani. Tisti, ki trenutno 
upravljamo TNP, smo se odločili za prvo 
izhodišče. Pri varstvenih ukrepih in pri 
predlogih za te ukrepe skušamo postopno 
uveljaviti IUCN standarde, ki zavarovano 
naravo razvršča v več varstvenih kategorij. 
Mednarodni IUCN standardi niso za 
Slovenijo nič novega. Uveljavljajo in dopol-
njujejo le izvirne naravnovarstvene ideje, 
ki so bile prvič uresničene v prejšnjem 
stoletju na Kočevskem in leta i 924 kot 
prvo jedro današnjega TNP. 
Naravo varujemo na več načinov. 
Lahko jo varujemo in ohranjamo tako, 
da jo pustimo pri miru, je ne spreminjamo 
in skušamo omogočiti naravni razvoj. Tako 
naj bi bilo na območjih naravne krajine (po 
IUCN standardih l. in 11. kategorije). Na 
območjih kulturne krajine, to so večidel 
obdelovalne kmetijske površine in gozdovi 
(po IUCN V. kategorija), pa sta potrebna 
redna nega in vzdrževanje, da kulturna 
krajina ne izgubi tistih krajinskih in estetskih 
vrednot, zaradi katerih je bila zavarovana. 
Pri tehtanju med argumenti (ekološkimi, 
naravovarstvenimi in ekonomsko-profit-
nimi) je včasih dobro ponoviti znano in 
večkrat ponovljeno indijansko modrost: Ko 
bomo posekali zadnje drevo, ulovili 
zadnjo ribo in izsušili zadnjo mlako, 
bomo spoznali, da denarja ne moremo 
jesti. 
394 Gozd v 53, 1995 
ln še nekaj podobnega: dr. Konrad Lo-
renz je zapisal: kar je v začetku videti, da 
je ekološko napačno, se na koncu pokaže 
kot ekonomsko škodljivo. Za boljše razu-
mevanje našega dela bom navedel še eno 
misel: 
Prof. Mlinšek je v svoji knjigi Pragozd v 
naši krajini zapisal, da ima drevo tudi 
pravico, da umre. "Torej pustimo na neka-
terih območjih, da drevesa umirajo in stroh-
nijo in da ob njih- brez človekovih posegov 
-začnejo poganjati nove življenske oblike, 
ljudem pa omogočimo, da to vidijo, spoz-
najo, razumejo in občudujejo!" 
Nekaj o odnosih TNP - gozdarstvo 
Gozdarstvo v TNP je avtonomna gospo-
darska dejavnost. Zakon o TNP ne daje 
nobenih pooblastil zavodu za varstvo TNP, 
da bi karkoli omejeval ali preprečeval; v 
tem smislu nam je bilo večkrat očitano. 
Kar nas je morda razdvajale, je bilo naše 
drugačno gledanje na gradnjo gozdnih 
prometnic v TNP. Morda so se iz tega 
razvile zamere. 
Toda pred nami je skupno resno stro-
kovno delo. Na področju varstva narave 
nas je premalo, gozdarjev in drugih stroko-
vnjakov, da bi si smeli privoščiti neuskla-
jeno politiko ali morda celo nerešljive kon-
flikte. 
Nobeno zavarovanje v TNP ne bo uspe-
lo, če ne bo zraven razumevanja, pomoči 
in sodelovanja gozdarjev. 
Ko pozivam k skupnemu delu, bi rad 
rekel, da skušajmo ohraniti, kar je v naravi 
še ostalo nenačetega, nepokvarjenega. 
Pustimo naravo pri miru vsaj tam, kjer je 
raba ekonomsko neutemeljena. Prepusti-
mo zadnje bele lise čudežne nenačetosti 
še prihodnjim rodovom, naj se sami odlo-
čijo, kako bodo varovali ali uporabljali. 
V zadnjih letih smo pripravili predloge za 
nove varstvene ukrepe: skladno z zakon-
skimi pooblastili ter obveznostmi in skladno 
z možnim, postopnim prilagajanjem var-
stva TNP mednarodnim naravovarstvenim 
standardom. Ker so ti predlogi temeljili na 
omejitvah na področju lova in posegali v 
zakoreninjene pravice in navade, so po-
vzročili val ogorčenega nasprotovanja. Z 
razumevanjem Zavoda za gozdove RS ter 
Gozdovi (gozdarstvo) in Triglavski narodni park 
Ministrstva za gozdarstvo, kmetijstvo in 
prehrano smo jih uspeli utrditi na ravni 
uredbe ministrstva. 
Napori za bolj žlahtno podobo TNP in 
njegovo pristno vsebino zahtevajo dolgo-
letno skladno delo med različnimi naravo-
slavnimi področji. 
Ne zaradi mednarodnih IUCN standar-
dov, ampak zaradi nas samih, moramo 
naš edini narodni park ohraniti in urediti 
tako, da nam bo vsem v ponos in da bodo 
Slovenici ob besedi TNP začuti li visoko 
pesem svoje kulturne ozaveščenosti in 
civilizacijske zrelosti. Zavarovana narava, 
varstvo, parki naj nam ne pomenijo ovire, 
ampak potrebo, da ohranimo in obva-
rujemo tisto , kar je v njej najvrednejše in 
tisto, kar sami najbolj potrebujemo. 
Foto Lado Kutnar: Pokljuka- Šijec 
Foto Lado Kutnar: Bohinj, Zlatorog 
GozdV 53, 1995 395