Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celu leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gid.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. , Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Stev. 211. V Ljubljani, v četrtek 17. septembra 1891. Letnilt XIX. »Slovenščine ne znajo." (Izviren dopis.) II. Ko je mestni šolski svet prišel v narodne roke, je šlo prizadevanje na to, vpeljati stari slovenski program! Po ljudskih mestnih šolah naj bode slovenski jezik po vseh razredih učni jezik (Unterrichts-sprache), nemški jezik pa naj bode učni predmet (Unterrichtsgegenstand) začenši s tretjim šolskim letom. Vlada je n. pr. odgovorila tako-le: „Prav tako, a za nemške otroke morajo biti nemške šole!" Takrat bi bilo morda umestno, napraviti nemške oddelke deškim in dekliškim šolam; a po mestu se je začela umetna agitacija zoper nemške šole, češ, ni jih treba novih, Nemci jih imajo dovolj — saj v Ljubljani pristnih Nemcev ni itd. Vlada ni jd-jenjala in je kar narekovala. In kar slovensko-nemškim šolam niso privoščili, — morajo sedaj storiti za čisto nemške šole. G. kr. nadzornik za ljudske šole v Ljubljani nikakor „ex proprio motu et dili-gentia" ne ponemčuje, a ves stroj je sedaj tako osnovan, da izvrstno deluje, in nadzornik je v Ljubljani med Scillo in Oharibdo. Sedaj so dobile, kakor so nas časniki poučili, nemške šole svojega posebnega nadzornika. — Iz tega vidimo, da prevelika in nepremišljena gorečnost več škoduje kakor hasne. S prijenljivostjo o pravem času se več doseže, kakor s svojeglavnostjo. Kdo je kriv ponemčevanja? Kdaj se ima začeti s poučevanjem v nemščini, ali s tretjim šolskim letom, ali s tretjim razredom, to je sedaj Arhimedova točka, okrog katere se to vprašanje rado suče. Stvar je prišla tudi v deželni učiteljski konferenciji ua razgovor, a bila odklonjena, dasiravno so jo nekateri zagovarjali. Imamo sedaj petrazredno *) nemško mestno dekliško in trirazredno deško šolo. nNemško šolo bodemo napravili, ako nas vlada prisili" — tako so *) V dejanju že šestrazredno, samo uradno še ni priznana. modrovali preveč premeteni (?) slovenski politiki. Govorilo se je tudi, da je od kraja vlada prigovarjala, a ko lepa beseda ni ničesa pomagala, je pa ukazala. Ljubljanski Nemci pa tega niso čakali, marveč osnovali so si svojo „nemško - šulferanjsko" šolo in vlada je še mesto prisilila, da je napravilo deško in dekliško nemške šolo. — Tako zelo so Nemci v Ljubljani zatirani 1 Gč. nunam uršulinkam so očitali, da mladino ponemčujejo in sedaj — kaj pak, se ne ponemčuje več!! Oj, doslednost, kje si doma? Najboljše pa še ima priti, pripravlja se že polagoma. Nekateri krogi že delajo leta in leta previdno in energično na to, kakor so n. pr. leta in leta po svetu trobili, kako je Ljubljana nezdrav kraj, kako se bode vse zboljšalo, ako se napravi vodovod, tako, da so se ljudje počasi privadili tej misli in dragemu trošku. Kako je neki to, da slovenska mestna osem-razrednica za deklice nič več ne zadostuje, saj je bila svoje dni „premilo" dete nekaterim gospodom ? Ako so kake hibe, lehko jih je odpraviti v domači konterenciji; saj so učiteljice jako poslušne in vestne ter med seboj tekmujejo zastran boljših uspehov. — No, nemška dekliška šola je za zdaj dovršena*), a slovenska še ne; za višjo dekliško šolo mora se skrbeti in kaj več za to storiti. Občno mnenje se mora pripravljati na to, da obe sedanji mestni dekliški šoli premalo gojita slovenščino itd., torej nam je višje dekliške šole treba, kjer se bodo izrejevale pristne Slovenke — raje bi rekli — ošabne nemškute, kar se prav rado zgodi, ako kakšna ni-čemurna glavica prilično kaj več zna, kakor druge nje vrstnice in se potem sramuje svojega revnega naroda. To se sicer apodiktično ne more trditi, a to je istina, da se vse prizadevanje in težnje po višji dekliški šoli nekako opira ua nadzornikovo poročilo *) Nadučiteljica in g. nadzornik sta druzega mnenja. in s tega stališča zagovarja, da omenjeni šoli ne zadostujeta potrebam in zahtevam našega veka. Iz tega je tudi razvidno, zakaj sta ti šoli pomanjkljivi. Kje pod solncem je kaj popolnega, kar je del j človeških rok in človeškega uma? Ako se pri šolah doseže glavni smoter, šola nekako zadostuje svojemu kraju, svojemu času; nemogoče je — vzlasti šoli — vsem ustreči. Ne govorimo danes o samostanski šoli pri čč. gg. uršuliukah. Vsa Ljubljana jo pozna, samo toliko opomnimo, da učiteljice na tej šoli store vse, kar morajo in morejo, da bi zadostile zahtevam in potrebam časa. Zakaj pa nekaterim vendar ne ugajajo? Ne rečemo, da bi bili ti sploh sovražniki cerkvenih naprav, marveč tem in takim ljudem je narodnost, narodna beseda prva in poglavitna stvar. In v tej pretirani, ali bolje rečeno — nepremišljeni gorečnosti uprav podkopujejo slovensko narodnost še veliko huje, kakor so jo podkopavali vneti ponemče-valci, katere je vsak poznal in za take imel. Izpregovoriti hočemo le še nekaj o osemraz-redni mestni šoli pri sv. Jakobu v Ljubjani. Ta šola je sedaj tako uravnana in pod takim vodstvom, da bi lehko samostansko šolo pogrešali, ko bi več takih šol imeli. Kaj pak — ako najboljše moči šolo zapuščajo ali zapustiti morajo, more se to prena-rediti. Namestne ali šole nastopivše učiteljice ne morejo takoj storiti tega, kar do/rše skušene moči. Dobro ali slabo šolo najbolj razglasi otroci sami. Šola ne more zatajiti svojega značaja. Kako marljive so učenke, kako modre in skrbne učiteljice, kaže razstava ženskih ročnih del, ki je videti vsako leto na konci šolskega leta. Obnašanje učenk pri šolski maši je vzgledno in kaže o skrbni in krščanski vzgoji z besedo in vzgledom. Na tej šoli ni prepira med veroučiteljem in šolskim osobjem. Tridnevnico sv. Alojzija je dekliška šola z drugo mestno deško šolo vred v spodbudo vse fare sv. Jakoba prav slovesno obhajala in vzgledno je bilo obnašanje učencev in učenk pri tej slovesnosti. LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) Irvinghton udari s palico na kamen in poše-peta Petru: nAko boste imeli kedaj opraviti z Angleži, spomnite se „Treaty-stone"-a v Limericku." „In obljube, kojo je mojemu očetu dal Pressmann," zavrne Peter. Na drugem koncu mostii bil je na široki deski prilepljen papir, na katerem je z velikanskimi črkami stalo zapisano : „REMEMBER QUEEN ELISABETH" (Spominjajte se kraljice Elizabete). V podnožju kčlov, ki so nosili ta napis, stal je mož v opravi gorskih prebivalcev, ki je z glasnimi besedami čital „razglas", „da vsak, kdor bo Angleža ali protestantskega Irca volil, bo zaznamovan rudečim križcem, in sicer tako, da bo vsakdo znal za njegovo ime in stanovališče; prihodnjo nedeljo pa bo v cerkvi razglašen kot odpadnik iu izdajalec." Ne daleč od te gruče stala sta dva redarja nepremično, kakor sohi. Petdeset metrov daleč od teh stal je del 28. polka, ter čuval obrežje. Niso se brigali niti za čitanje, niti za glasne vsklike Ircev: »Živela Irska!" „Jeden naših sorodnikov bival je v ,Aston-Laue'-i," de Peter; „morebiti vam on preskrbi prenočišča — in pove o onih, ki jih iščem." Brez ugovora se napotita doktor in Jan ž njim. — Nepopisljiv je bil prizor, v katerem se je kazal danes stari Limerick. Zelene in trobojne zastave, trakovi, cunje narodnih barv so visele iz oken; povsod so zeleni, rudeči, modri listi, ki vabijo k zborovanju; tu se gnete glasna množica skozi ulice, tam se sliši petje narodnih balad, — in zopet tam surove kletve, pretenja itd. Peter ni našel sorodnika ; zvedel je, da je umrl, in od dveh sinov je šel jeden v Ameriko, drugi pa za pomorščaka. Sklenili so, vrniti se k mostu. V hipu pa se Irvinghton oglasi: „Kako sem vendar neumen! Pojdimo, da dobimo kaj jedi; za prenočišče že v&n, in sicer krasnejše, nego ga je imel kedaj kralj!" „V cerkvi, kaj ne?" pravi Peter. „V palači kralja gorskih vil, dragi moj !" odvrne doktor. „In kje je ta krasna palača?" vpraša Fire-brand. „Kaj je na tem ležeče, da te le tija popeljem!" odgovori doktor. „Najprvo gremo jest, potem bomo videli vspored volitev; mislim, da bode najboljši prostor pred Marijino cerkvijo?" „Ako so bile že ceste slikovite, bil je omenjeni prostor prava razstava v volilni dan kralja beračev. Možje in žene so kričali, vpili, jeli, pili, prepirali se, in celo tepli. Okoli in okoli so razprostirali pre-kupovalci svoje šotore in prodajali podzemljice, ribe, salato in mesna jedila. Mazači so prodajali svoja zdravila, godec je stal na sodu, okoli njega so plesali mladi, pol-opijanjeni ljudje. Na vogelniku je stal govornik, katerega prve besede so se vsklikom vsprejele, a nadaljevanja niso več poslušali. Irvinghton je imel srečo. Baš ko je s prijateljema došel, da bi se pririnil skozi gosto gnečo, začela se je ta pomikati naprej. Neki Anglež se je bil pridružil k O' Brien-ovim strankarjera, da bi se zgovarjal z žganjarjem. A U mu zbije pokrivalo raz glavo, pomoli pest pod nos in zavpije: „Poberi se mi pes izdajalski, — ali ti pa izbijem zobe, da —" Razsrjena množica je planila proti njemu, a ta je skrčil pesti ter se ji postavil v bran. S posebno marljivostjo se je pripravljal« ta šola za prvo sv. obhajilo, kar je bilo sicer poglavitna skrb veroučitelju, a vse hvale je vredna tu W i« presvetli vlaty|, |ti stoji n« čelu naše drŽave. A mnogi, le premnogi naših go-spodujočih stanov jeli so se obračati od krščanstva, postali so, akoravno so še po imenu kristijaoi, najhujši sovražniki krščanske vere, postali so nekrščan-ski. Od kod to prihaja, da ravno višji, omikani stanovi, ki imajo vendar več kakor drugi priložnosti, prepričati se o resničnosti in dobrodelnosti krščanstva, postajajo nekrščanski? Uzrok temu je nekr-ščanski duh, ki vlada mej takozvanimi omikanimi stanovi in kateri kakor strupena kužna sapa pokvari vsacega, ki gre v njeno območje, ne da bi se zoper nje škodljivi vpliv zadostno zavaroval. In od kod prihaja ta strupena sapa, ta nekrščanski duh? Ta strupeni duh prihaja iz nekrščanske vzgoje in omike v nekrščanskih šolah. V nekrščanskih, brezverskih šolah goji se brez-verstvo, nekrščanstvo, goj^ se tista načela sebičnosti in koristolovstva, katera so, kakor smo videli, tako pogubljiva za ljudstvo in državo. Sedaj vidimo, od kod da prihaja vse tisto, kar je slabo, kar je gnjilo v državi — iz slabih, to jenekrščanskišol! S Da bi bile šole krščanske, potem bi bilo vse drugače. Ce bi bile šole — jaz ne menim le ljudske, marveč in v prvi vrsti tudi srednje in višje šole — krščanske, potem bili bi gospodujoči in ljudstvo krščanski. Krščanske šole dajale bi nam krščanske učenjake, krščanske uradnike, krščanske zakonodajalce. Gospodstvo v državi bilo bi potem krščansko in s tem bila bi, kakor smo videli, dosežena ljudska sreča. Vidimo sedaj, kakega velikanskega pomena je krščanska šola, vidimo, da od krščanske šole odvisno je naše duševno in gmotno blagostanje, od krščanske šole, lahko se reče, odvisna je sreča ljudstva. Iz tega pa sledi, da so t isti, ki so sovražniki krščanske šole, najhujši sovražniki ljudstva, najhujši nasprotniki ljudske sreče! Poznamo tedaj svoje prijatelje in svoje sovražnike. Naši prijatelji so tisti, ki so krščanskega mišljenja, posebno pa tisti, ki nam oznanjujejo ona srečna načela »krščanstva, ki so edini in glavni pogoj naše sreče. Naši sovražniki pa so oni, ki ne priznavajo teh krščanskih načel, ki nas hočejo odtujiti naši krščanski veri in ki nas hočejo razpreti z našimi najboljšimi prijatelji, to je z onimi, ki so naši učeniki v Krščanstvu. Tudi pri nas, na naših slovenskih tleh, vstali so krivi preroki, ki nam pridigujejo, da naj se ločimo od krščanstva, da naj se ločimo od svojih vrlih krščanskih duhovnikov. A motijo se, če menijo, da se bodejo njih naklepi posrečili. Motijo se, če mislijo, da bode slovensko ljudstvo kedaj pustilo prepričanje, da je krščanstvo prvi in glavni pogoj ljudskega blagostanja. Vabljivi so sicer in priliznjeni naši sovražniki, sovražniki krščanstva. Pustimo vero, ne prepirajmo se radi vere, pravijo ti gospodje, vsaj smo vsi narodni, in to je glavna stvar. In nedavno čitale so se v glavnem slovenskem liberalnem glasilu, v „Slov. Narodu", nastopne besede: „Pustimo v stran privatna mišljenja o verskih in neverskih rečeh — skupno n a-rodno mišljenje bodi naše in v tem smislu de-lujmo." To se pravi toliko, kakor: Vse jedno je, če so tisti, katerim izročimo vodstvo naroda, gospodarstvo v narodu, krščanski možje ali ne; da so le narodni, potem je vse jedno! Mi pa vemo, da je ravno to glavnastvar, da so tisti, ki imajo vodstvo naroda, krščanski možje, ker vemo, da je le v tem slučaju mogoče doseči srečo naroda, srečo mile slov. domovine. Če nam tedaj kdo pride in pravi, da iz ljubezni do naroda moramo zatajiti svoja verska načela, da se ne smemo izpodtikati nad nekrščanstvom tistih gospodov, ki se imenujejo „narodni", da moramo iz ljubezni do domovine jedno oko zatisniti, odgovorimo mu: Iz ljubezni do mile svoje slovenske domovine, i* ljubezni do svojih hftftj \a f^ter. svo- jih Uftfcih otrok, iz tj^zni ^ g^jeg* ^žnjega, iz ljubefpi do vsega, lg|{ nanj je sveto