Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. čo se tiska dvakrat, 15 ee se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
VredniStvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
Političen list n sioiensli narofl.
Državni zbor pa Slovenci.
Na Dunaji se jutri 4. t. ni. snide državni zbor v svojem novem prekrasnem poslopji, in naši poslanci so se večinoma danes odpeljali tje, da se vdeležijo že prve seje. To jo prav in previdno, ker liberalci vedno preže na priliko, da bi konservativcev prišlo malo v zbor, in da bi storili kak sebi ugoden sklep. Pa večina že dobro pozmi te tiče, in zato tudi zmerom straži, da je nasprotniki ne iznenadijo s kakim neprijetnim predlogom ali škodljivim sklepom. Kakor je bilo nedavno po liberalnih časnikih brati, bodo letos ravno nek dogodek na Slovenskem porabili za svoje napade. Minister Pražak je namreč sodnijskemu adjunktu Rothschedelnu v Smariji na Stajarskem za-ukazal, nemudoma odstopiti od predsedništva nemškega Schulvereina. To je, se ve da, zbudilo velik krik v Izraelu in liberalci mislijo zarad tega v državnem zboru prav hudo prijeti vlado, zlasti pa ministra Pražaka. Nam je to čisto prav; čem bolj se bodo liberaci hudovali, tem hitreje bode vlada primorana, nemškemu Schulvereinu ojstro na peto stopiti in že skoraj konec storiti njegovemu predrz-ujernu in pomirljivosti med narodi tolikanj nasprotujočemu počenjanju. Naši poslanci vedo kaj jim je o tem storiti, in preverjeni smo, da svoje dolžnosti ne bodo zanemarili. Radostno smo opazovali, da imajo veifno pred očmi skupne koristi naroda slovenskega, da se poganjajo za njegove duševne in materijelne potrebe, kjer koli jih zapazijo, in da hočejo vse koristi, ki so jih deloma pridobili za deželo kranjsko, priboriti tudi za svojo sobrate po drugih slovenskih pokrajinah. Naša skrb bode jih na te raznotere potrebe opominjati, slovenske rodoljube pa prosimo, da v predalih našega lista sprožijo in v javni govor spravijo
vse, kar koli v tem ali unem kraju, tej ali uni deželi za potrebno spoznajo.
Za danes hočemo spregovoriti o nekterih rečeh, ki zadevajo deželo Kranjsko, in ki so se deloma že obravnavale v našem deželnem zboru.
V prvi vrsti omenjamo dolenjske železnice. Potrebe njene nam ni trebe vnovič razpravljati, znana je vsakemu človeku, znana mora toraj biti še posebno našim poslancem. Nedavno se je čulo, da hoče vlada dovoliti železnico in Krškega do Novega mesta. S to železnico bi nam ne bilo prav nič pomagano, večina našo dežele bi ostala še vedno brez tolikanj potrebne železnične zveze z glavnim mestom in drugim svetom, in denarji za železnico iz Krškega v Novo mesto bi bili zastonj potrošeni. Ako že ui mogoče cele proge iz Ljubljane do Karlovca takoj izdelati, naj se za zdaj izvrši vsaj železnica iz Ljubljane v Novomesto, ker smo prepričani, da bode vlada važnost njeno hitro spoznala in jo kmalo tudi naprej izdelala.
Razne kupčijske zbornice moledvajo pri vladi tudi za železnico iz Loke v Trst; gotovo bi ta proga tudi naši deželi koristila, vendar pa za njo tolike važnosti nima, kakor dolenjska železnica, zato poslancem našim priporočamo se v prvi vrsti potegovali za poslednjo. Železnica v Kamnik ima bolj okrajen pomen, zato jo ne omenjamo posebej. Tudi so stroški za njo tako majhni, da jih bodo možje, ki se v prvi vrsti za to železnico potegujejo, brez posebnih težav spravili skupaj.
Druga nujna potreba je za nas, zboljšanje državnih cest. Poslanec g. Šuklje omenjal je v deželnem zboru neukretne ceste dolenjske, ki potrebuje mnogo poprav, da bi ljudje in živina tolikanj ne trpeli, in ako država odlaša omenjene kraje z železnico odpreti splošnjemu
l*o pošti prejemali velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „
V	administraciji veljd:
Za eelo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.	.--ts,..
Posamezno štev. veljajo 7,-kr. • .
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob popoldne.
■	---■ -^T'"
prometu, naj vsaj državno cesto po Dolenjskefh*' zlasti pa čez Gorjanec tako zboljša, da ne bo v smrtni nevarnosti, kdor se s težkim vozom poda na pot.
Ze lani je deželni poslanec g. Klun v deželnem zboru tožil, da se premalo stori tudi za vravnavanje naše Save. Ako pogledamo, koliko država dovoljuje drugim deželam za vravnanje rek, na pr. za Donavo, Veltavo, Vislo, Muro, Dravo itd., koliko je lani storila za poplavljeno deželo tirolsko in koroško, potem pač zgine tistih bornih 20.000 gold., ki se v državni proračun devajo za vravnavanje Save. Treba je zdatnejše pomoči, ako tudi pri nas nečemo doživeti kake velike nesreče, kakor lani na Tirolshem in Koroškem, da bi namreč Sava odnesla cele Vasi, ki jih spodjeda.
Pozabiti pa ne smejo naši poslanci tudi na potrebo kmečkega in obrtnijskega prebivalstva. Kmetijstvo in obrtnijstvo tirja vedno veče spretnosti, obširnejšega poduka, ako hoče napredovati, kakor zahteva sedanji čas in čez-dalje veča potreba. Nima pa naša dežela nobene popolne kmetijska in veče obrtnijske šole. Res je v prvi vrsti dežela sama poklicana krboti za take šole, ali pri znani revščini našega prebivalstva je to brez zdatno državne podpore čisto nemogoče.
To so toraj nektere silnejše potrebe, ki nas tarejo, in ki jih živo priporočamo ne samo našim poslancem, ampak celi večini državnega zbora. Slovenec je bil od nekdaj državi krepka in zanesljiva podpora in on se je bo tem tesneje oklepal, ako bode videl, da ima tudi država srce zanj in da skrbi za njegove potrebe.

Vlada Leopolda I.
(Dalje.)
Ludoviku XIV. je bilo posebno na tem ležeče, da je na Ogerskem vedno tlela iskra vstaje zoper cesarja. Ko so bili Turki I. 1064 pri St.-Gotthardu tepeni, sklenjen je bil mir v Sasvaru za 20 let. Toda ta mir razdražil je zelo Ogre. Dolžili so vlado, da bi bila lahko po zmagi Turke spodila iz Ogerske, in drugič je vlada Turkom odstopila 3 mesta: Veliki Varad, Neuhiiusel in Neograd. Posebno pa je ogerske duhove razburilo, da so ostali nemški vojaki po ogerskih mestih. Ti vzroki, kakor tudi sebičnost ogerskih magnatov povzročili so zaroto, v kojo so bili zapleteni palatin Pr. Vesselenyi, hrvatski ban Zrinski, Fr. Nadasdy, Fr. Bakoezv, Frangipan in Tattenbach. Skrivaj
je pa to zaroto podperal Ludovik XIV. On sam poduči svojega poročnika Gremonville-ja na Dunaji: „0e pošlje cesar vojakov na Nizozemsko: prišel je čas in priložnost, da se Ogri, kakor so večkrat želeli, z dobičkom začno gibati in da zahtevajo svoje koristi se silo, z orožjem v roci. V tem slučaji jih bode kralj podpiral, kolikor je v njegovi moči." In to se je tudi zgodilo. Ludovik sam poroča: „Skrivaj sem bil tudi v dogovorih se Zrinskim, da bi povzročil vstajo na Ogerskem ob priliki, ko bi bil jaz s cesarjem v boji". Njegov poročnik je delil denar med vstaše v pogubo magnatom, v nesrečo Ogerske, v škodo cesarjevo in njegovih narodov. I/. 1071 so bili velikaši ogerski zasačeni in usmrteni.
Toda upor s tem ni bil končan. Začelo so se preiskave proti vstašem; ti pa so božali na Sedmograško iu Turško. Drugi so se poskrili domii ter pripravljali k novemu uporu. Preojstro ravnanje preiskovalno komisije, po-
sebno pa protirelbrmacija na gorenjem Ogerskem razburilo je vstaše do skrajnega. Pričeli so se vedni boji v malih trumah. Bogatini in berači, poštenjaki in roparji, katoliki in pro-teslantje zbirali so se okoli vstajniških zastav. Glavni vodja tem „kurucom", kakor so imenovali po turški besedi: Kurudži, t. j. hraber vojak, bil je s prva Tokolv. Turki so jih podpirali in Ludovik XIV. tudi ni hotel zamuditi za-nj tako ugodne prilike. Zvedel je bil. da so se uporniki obrnili do poljskega generala Sobieskega ter mu ponudili poveljništvo, da celo kraljevo krono. Na to sklene vpljivati tudi Ludovik. Z obljubo denarjev pridobi si mnogo imenitnih Poljakov iu tudi Sobieskega. Pa tedanji kralj poljski Mihael Koribut, svak nemškega cesarja, ovadi to Leopoldu, in Ludovik se poljske pomoči zoper cesarja do smrti Ko-
ributove ni mogel nadejati.
1674 Koribut
umrje, iu sedaj prične delovati francoski denar. Ludoviku je bilo največ na tem, da zasede
V Ljubljani, 3. decembra.
Avstrijske dežele.
Namesto g. Germana, ki pride k ministerstvu za bogočastje in uk, pride v Prago k deželnemu šolskemu svetu Guido Toply.
Slovanska vzajemnost jela se je med (J o hi in Morava ni jako lepo javiti, odkar Nemci razkroj češke kraljevine zahtevajo. Iz Morave oglaša se toliko ljudstva k predstavam v pražkem narodnem gledišči, da se morajo s posebnimi vlaki tja voziti. Vzajemnost med Siovani je sicer že od nekdaj tukaj, nemška agitacija jo je pa še bolj okrepčala ter jo na boljšo podlago postavila.
Obrtniški nadzorniki so že imenovani. Z vrhovnim nadzornikom jih je deset in ne bodo značaja državnih uradnikov dobili, temveč se bodo nastavili s pismenimi pogodbami, ktere se na medsebojno jednoletno odpoved opirajo. Plače bodo dobivali od 2400 do 2800 goldinarjev in pa še nekaj sto goldinarjev za popotue stroške, kajti vedno bodo morali na cesti biti. Delovanje bodo pričeli ob novem letu.
„[*ng. Post-1 naznanja iz Zagreba: Ko bosta imenovana ban in minister za Hrvaško, bodo brž začeli pripravljati, da se snide deželni zbor med 10. in 14. t. m. V tem letu bode deželni zbor imel odobriti le predlogo za budget prihodnjega leta in pričakuje se, da bode to storil z veliko večino. Med danes in jutro (1. in 2. t. m.) se bodo zbrali vsi udje narodne stranke, da v konferenci določijo, kako hočejo slovesno sprejeti novega bana. Tukaj in po deželi ljudje zaupajo v prihodnjo razvijanje stvari.
llrratje imajo svojega bana. Imenovan je „obergespann" iz Raba grof Khuen Hedervary za to preimenitno mesto. Ali bo mož svojemu poslu kos, in ali bo Hrvatom vgajal, je silno važno vprašanje, na ktero se danes še ne more odgovoriti. Za hrvaškega ministra imenovan je zopet Bedekovič. Filipo-vič banstva menda zaradi bolehnosti ni zamogel prevzeti, vsaj tako se govori. Mi smo pa prepričani, da ko bi bili Madjari Filipoviču dovolili pogoje, ktere je stavil, da bi bil vestno in z vspehom bansko službo opravljati zamogel, bi se Filipovič izvestno ne bil branil imenitnega posla prevzeti. Deželni sabor zbral se bo menda inecl 10. in 14. t. m. Hrvatje se neki se zaupanjem na novega bana ozirajo. Bog daj, da bi jih ne goljufalo.
Vnanje države.
Na Srbskem se bodo o preosnovi davka posvetovali. Do sedaj ondi nimajo še nobenega katastra.
Katoliki v praski Stezi j i imeli so svoj zbor 11. septembra, na kterem so sklenili
poljski prestol njemu prijazen kralj. To so mu tudi posreči. Njegov poročnik, škof Forbin Janzon, mož, ki je raje služil svojemu kralju, nego svojemu poklicu, imel je nalogo, delati na to, da je izvoljen kraljem princ Pfalz-Neuburški, prijatelj Francozom, in nikakor ne Karol Lotarinški, prijatelj Leopoldov. Da bi tudi Sobieski podpiral francoske namene, obljubi mu Forbin Janzon naslov francoskega pora in maršala, red sv. Duha in 100.000 tolarjev. Tudi Mariji Kazimiri, soprogi Sobieskega, rojeni Francozinji, obljubi na leto 20.000 liv. Pa izvoljen je bil kraljem Ivan III. Soseski. Lu-dovik mu pošlje 400.000 liv., in za ta dar naj bi podpiral Ogre, ali pa zahteval Slezijo od Leopolda. Toda nobenega teh dveh pogojev Sobieski ni spolnil. Ogre je podpiral le toliko, da je vedoma pustil francoskemu poročniku trositi denar med Ogre.
Ludoviku se posreči lo spraviti Poljake s Turki, da bi ti imeli prosto roko proti Nemčiji. Toda Turki se zapleto v vojsko z Rusi,
odposlali peticijo na državni zbor, da se bode otrokom v šoli krščanski nauk v maternem jeziku predaval. Peticijo podpisalo bode 52.870 oseb, kterim je na tem ležeče, da se bo njihova mladina v krščanskem duhu izgojevala in da se spridenosti, ki sedaj od dne do dne raste, po tom potu v okom pride.
Nemški prestolonaslednik pogovarjal se je več časa z francoskim poslanikom v Madridu in je pri tej priložnosti povdarjal, kako sočutje da ima do Francozov in do Pariza in z njim vred cela njegova družina. Namen njegovega popotovanja ni političen in Nemčija ne išče španjske zveze; Nemški cesar, kakor tudi njegovega vlada, edino le miru želi, kar bodo cesar tudi pri vsaki priložnosti pokazal. Naposled izrekel je cesarjevič še svoje obžalovanje, da mu ni mogoče preko Francoske povrniti se v svojo domovino. On ljubi Francosko, da si tudi jo Nemec.
Laško. Viktor Emanuel bode dobil pokopališče pri vhodu v Panteou v osrednji kapeli na desno. Tako ste se dogovorilo vlada in duhovska oblast.
Belgija. V imenu svobodo zatirati svobodo, to posebno znajo br. prostozidarji. Posebno pa to velja za učno svobodo. Katoliško vseučilišče v Lovaniji na Belgijskem prav posebno cvete, kar pa tudi prav posebno v oči peče br. Hočejo jo s tem djati na suho, da bi ji vzeli pravo imenovati doktorje in jednako-pravnost za državniške službe. Postava 1. 1807 je odpravilo prejšnjo sodišča (Juries) in je vseučiliščem izročila podelovanje akademičnih stopinj. Država le določi, kaj najmanj more učenec takih šol znati in potrdi diplome. Diplom, ki ga daje tako prosto vseučilišče o sposobi notarja, zdravnika, odvetnika, sodnika in naduči-telja. Državno potrjenje je lo unanjost. Odkar pa ljudska šolska postava 1. 1870 določi, da nihče ne more postati vradni učeuik, ki nima diploma kake državne normalno šole. hočejo to vpeljati tudi po učiliščih in državi zopet nazaj dati nadzorništvo, kakor ga je poprej imela.
Francoska zbornica je 30. nov. končala splošno debato o budgetu in je sprejela več nastavkov denarstvenega ministerstva. — Minister pomorstva je dobil danes (30. t. m.) naznanilo iz Hanoi dne 23. p. m., ki govori o administrativnih zadevah in naznanja, da se pripravljajo na pot.
1. decembra. Zbornica je sprejela nasvet ministra, naj se amortizira vsako leto 100 milijonov, namesto 00, kakor je nasvetovala komisija. Druga poglavja denarstvenega budgeta so sprejeli brez debate. Renaull bere poročilo komisije, ki je privolila kredit za Tonkin. Poročilo dopoveduje, da so šli v Tonkin brez potrebnih pripomočkov, to je sovražnika ojačilo in Kitajcem dalo pogum. Poročilo nasvetuje dalje, naj se vlada pogodi s Kitajskim, da ne pride do vojske. Med tem je pa vendar treba
in boj z dvema državama ob enem ni bila turška navada. Ob enem se je tudi prijaznost Poljcev do Francozov ohladila. Da-si francoski poročnik manjuis de Bethune Sobieskemu prinese red sv. Duha v dijamantih in za Kazimiro mnogo daril, vendar se bliža Sobieski vsled osobno mržnje do Ludovika, kakor tudi iz političnih vzrokov vedno bolj nemškemu cesarju Leopoldu, volilni knez braniborski pa Ludoviku. Šo roma sicer francoski denar skoz Poljsko v Ogersko, pa to ni provzročilo turške vojske, ampak jo le pospeševalo.
Toliko večje upanje je Ludovik stavil na Turke.
Dokler je živel veliki vezir Koprili, dobivali so ogerski vstaši lo skrivaj pomoči od tedanjega kajmakama Kare Mustafe. Toda, ko 30. okt. 1. 1576 Ahmed Koprili umrje, postane 7. nov. istega leta veliki vezir Kara Mustala, čigar srce jo bilo polno sovraštva do kristjanov in ki je peljal turške čete pred Dunaj.
Benočanski poročniki. Kvirini, Morozini.
pomoči poslati tje, da je za vse pripravljeno. Debata o tonkinskem kreditu se določi za petek. — Rumeno vezana knjiga se bode v sredo razdelila. — V zbornici se je razdelil načrt zarad naprave telegrafa med Šaigon-om in Ton-kin-om.
Izvirni dopisi.
Iz Planine, 20. nov. (Kmetijsko predavanje. Cerkev sv. Duha.) Pretečeno nedeljo 18. nov. počastil je potovalni učitelj kmetijstva g. Ernst Kramar naš prijazni trg. Gorko priporočilo iz prižnice, še bolj pa novost reči sama napolnila je do cela šolsko prostore, v kterih se jo predavanje vršilo. Ko bi bilo pa slavno glavarstvo Logaško poziv tudi sosednjim faram, v kterih g. Ernst Kramar še ni bil, poslalo — gotovo bi bilo tretjino več poslušalcev.
Ob 3. uri stopi g. učitelj med radovedno čakajoče ter začne govoriti o kmetu naj po-trebnojše stvari: o gnoju in umnem ravnanji ž njim. Bridko se je pritožil čez popolnem ne-dostatna gnojišča planinska. Res je, da so krajne razmere tukaj malo sitne, tako da marsikteri gospodar si ne more brez velikih-stroškov dvorišča popraviti — ali vendar nekaj se more in se mora zgoditi. Ob deževnem vremenu se kar mlaka steka v vodo in tako uide najboljše gnojilo našim gospodarjem po vodi. Nasvetoval je g. učitelj mnogo načinov, kako se bi tem nedostatkom v okom prišlo — in do malega vsi se sprejemljivi.
Potem jo prišel na živinorejo in se je dokaj pohvalno izrekel v naših volih, kteri pa se ve da niso toliko domače reje — kot od drugod prignani. Priporočoval je dve za naš kraj, kjer posebno dobre vprežne voli rabimo, pripravni štajarski plemeni: muriško in pa marijadvorsko pleme. — Naj se vpelje to ali ono — slavna kmetijska družba naj vendar tudi Notranjce enkrat pogleda z maternim očesom. To je nespametno, da se biki sploh na dražbi predajajo, ker revni kraji na ta način nikoli no pridejo do dobrega bika, — kteri jim je pa očividno bolj potreben, kot bogatim gorenjskim soseskam.
Še jo par besed spregovoril o umni sad-joreji in skušal poslušalce malo ogreti za to prekoristno reč. — Bog daj, da bi res kaj hasnilo. Predavanje je trpelo nad Vj2 ure — potem so se poslušalci redoma razšli vsak na svoj dom premišljevaje zlate besede, ki so jih slišali.
Oivrano in Donado, ki so osebno občevali s Karo Mustafa, strinjajo se v svojih poročilih o njem tako-le:
Kara Mustafa je bil rojen v neki vasici Male Azije. 'Njegov reven oče je kupčeval se sadjem, ki ga je vozil v Stambul, kamor je tudi svojega sina jemal. Nekoga dne ostane Kara Mustafa v mestu ter si ogleduje množico ljudi, ki prihaja in dohaja iz palače velikega vezira Koprili-ja. Ce mu je kdo dal kako delo, brž je bil pripravljen. Njegova moč, vztrajnost, odločnost prikupile so ga marsikomu. Nekega dno da mu Koprili sam neki ukaz. Hitrost mladega Kare se prikupi velikemu vezirju. Dobi službo na dvoru, kjer ima priložnost videti celo sultana Mahomeda IV. Mla-deneč hitro spozna lakomnost sultanovo ter mu ponudi svoje priloženo imetje v dar. To mu gladi pot do višje službo in slednjič postane kajiuakam, t. j. namestnik velikega vezira.
(Dalje prih.)
Ne morem si kaj, da ne bi svetu povedal še neko druge veselo stvari, ki je našim Pla- ■ nincem v veliko čast in tudi veselje. Mislim zidanje cerkve sv. Duha. Kdor si hočo ogledati okusno — dejal bi elegantno cerkvico — naj pride v Planino. Zidovje jo že povsem izdelano — lo notranjost je še prazna. Ko bi Bog naklonil tej lepi cerkvi kaj dobrotnikov, da bi se tudi notranjost zunanjosti primerno ozaljšala bila bi to cerkvica — ki ima malo para na Kranjskem. Prva zasluga gre gotovo razen darežljivemu g. Možek-u in pa županu gosp. Kovšci — preč. g. župniku — pod kterega vednem nadzorstvom se je delo pričelo in se bo tudi končalo. Hog nakloni razumnemu g. župniku le toliko dobrotnikov, da bo po svojih mislih izdelati mogel, kar je začel — in lahko bo Planina ponosna na cerkvico sv. Duha.
Iz Loža na Notranjskem, 25. nov. (O Ljubljani marsikaj.) Veliko sem že tvojih listov dragi mi »Slovenec" prebral ali iz naše loške doline nisem še črtice našel, akoravuo se tudi tukaj pri nas marsikaj novega pripeti, vendar ga nimaš tukaj tacega prijatelja, da bi ti kako reč naznanil. Toraj se ti jaz ponudim (ako ti moja pisava zadostuje), da ti hočem kak listek poslati.
Za zdaj naznanim lo bralcem tvojega ve-lecenjenega lista, da sem bil prišel na somenj sv. Leopolda v Ljubljano, in ker sem bil svojo kupčijo že dopoldan končal, sem imel obilo časa prijazno Ljubljano ogledati; pregledal sem vse kote še od takrat mi znane, ko sem bil vojak, in kar sem videl in slišal, da je meni najbolj dopadlo, to hočem tukaj ob kratkem omeniti. V prvič je cerkev presv. Jezusovega Srca, ona se mi je toliko dopadla, da sem se bil kar zagledal vanjo. Ogledal sera jo prav dobro, toraj izrečem pohvalo vsem, kteri so imeli tukaj opraviti; posebno pa tistemu, kteri je križev pot izdeloval, ki je tukaj postavljen. V drugič, kar sem slišal v Ljubljani, se mi je to najbolj dopadlo, da ljubljansko prebivalstvo bolj po slovensko govori, kakor tisti čas, ko sem jaz ondi stanoval; le malo (?) sem slišal nemških besedi, to je lepo za naš narod.
V tretjič, sem še nekaj zapazil in tega tudi zamolčati nočem. Ko som šel po sv. Jakoba nabrežji in po Bregu tam, kjer se prodaja starina, stara obleka, železo itd., bile so tudi stare bukve na prodaj po vsaki ceni, katero sem tudi pregledoval, pa bukve bile so veči del vse nemške, le malo število bilo slovenskih takih, ki so od učencev zavržene bile. Kaj to pomeni, mislim, da že vsak domoljub ve; le toliko rečem, da nemška beseda so odpravlja in svoje stare bukve še pusti tukaj na prodaj.
Tako Ljubljančani in vsi Slovenci govorimo v svojem domačem slovenskem jeziku, in vsak nas bo ljubil, in zato se poženimo, kar je našega, saj slovenska beseda je dražja od nemške. Na sv.. Jakoba nabrežji mi ponudi neki mali dijak štiri zemljovide na prodaj. Jaz ga vpra-šem, kakšni da so? On mi odgovori, da nemški. Ali slovenskih nimaš? Imam, imam slovenske ravno take doma, pa so dražji I
Toraj Slovenci, ako so slovenski zemljevidi več vredni kakor nemški, ali nam ne bo slovenska beseda mileja od nemške?
Iz trnovske fare na Notranjskem, 25.
nov. (Slovo.) V našo veliko žalost smo pred enim mesecem zvedeli, da naš preljubljeni in spoštovani kaplan, gosp. Strupi, bode preložen.
Precej so je slišal glas po fari, škoda da zgubimo tega blagega gospoda, in brž je bila spisana prošnja do premilostljivega knezoškofa, podpisana od treh županov, ktero sta osebno izročila premilostljivemu knezoškofu, bistriški župan in g. K., zastopnik trnovske županijo, ter še osebno prosila, da bi nam bil še pu-ščen g. Strupi, kteri se je vedel med časom, ko je med nami bival, pridobiti ljubezen, vdanost in spoštovanje vso fare.
Upali smo, da so bo naša prošnja uslišala, pa žalibog se to ni zgodilo; gosp. Strupi je moral od nas; pa kdo pozna Božje sklepe in namene? Toraj s težkim srcam se ločimo od blagega gospoda ter mu k slovesu kličemo: Bog ga ohrani še mnoga leta I
Upamo, da seme, ktero je on sejal na prižnici, spovednici in ljubi mladini v šoli, bode obrodilo obilen sad.
Prosimo ga pri njegovem odhodu, naj nas blagi gospod ohrani vedno v dobrem spominu, kakor se bomo tudi mi trnovski farani njega vedno s hvaležnim srcem spominjali!
Iz Istre, 8. nov. (Narodno in cerkveno petje.) Kolike važnosti je lepo, ubrano petje, ni treba več razlagati, to je že obče znana in dognana stvar. To nam pričajo razne mnogo-brojne družbe in društva, ki so se osnovala v prospeh in povzdigo lepega petja. Kakor' pa razločujemo v glavnem dvojno petje: cerkveno in posvetno, tako so tudi dvojna pevska društva.
Na Slovenskem se je v raznih deželah petje različno gojilo. Se le pred nekterimi leti se je pričelo nekoliko dramiti narodno petje in v ta namen imamo danes že nekaj pevskih zborov, — žal, da le pičlo število in še to le ob mejah. V notranji Istri ni še najmanjšega začetka. Kak vpliv ima narodno petje na narodno prebujenje! Ono je prvo znamenje narodne zavesti; ono vzbuja narodne čute in narodni ponos. Pošteno narodno petje moramo gojiti, ako hočemo, da zdramimo naš zaspani, tlačeni narod v tužni Istri!
Kaj pa bi rekel o tujih, laških melodijah, ktere so se k nam zanesle; ali tudi te, če tudi se pojejo s slovenskim tekstom, širijo naroden čut? Ne, in nikoli ne! Beseda pri petju je le sredstvo, tvarina pa je melodija. Ako slovenskim besedam postavljamo tuje melodije, ne koristimo svoji narodnosti, marveč z domačim sredstvom razširjamo tujo tvarino. To velja posebno še zato, ker tuje, k nam prinesene melodije, so mnogokrat le tuji izmeček, kteri sploh nima v sebi prave lepote. Naloga nam bodi, tako pokvarjenost povsem odstraniti!
Petje je petje, naj si bode posvetno ali cerkveno. Kar velja o narodnem, velja večinoma tudi o cerkvenem petju. Pojdimo po naših cerkvah in poslušajmo, kako se tam poje! V Istri, izvzomši laških »li polaščenih mest in trgov, le težko slišiš v kaki cerkvi petje, ktero zasluži to ime. V mnogih krajih je tako vpitje in razsajanje, tako spakedranje, da se tujca, ki to sliši, loti smeli, kteri pa se pri pravom katoliku spremeni v žalost, da mora v hiši božji Bogu na čast kaj tacega slišati. Tako je večinoma v srednji Istri; v gorenji Istri je nekoliko boljše, toda le toliko, da se pojejo tam pesmi največ s posvetnimi melodijami. Ni davno, ko sem slišal v neki farni cerkvi peti „Tantum ergo" kot znano poskočnico. Žalostno, a resnično! In to se godi skoro v obče. Kako so (o vjema s cerkvenimi določbami o cerkvenem petju; kako morajo cerkveni predstojniki in čast. duhovščina sploh, kaj tacega trpeti, mi jo nerazumljivo I
Pri vsi pazljivosti, pri vsi delavnosti in požrtvovalnosti sv. cerkve se vendar peča sveta vera; kako pa tam, kjer se v cerkev, v božje svetišče pustijo tako neslanosti, da ne rečem pokvarjenosti! Kak vtis napravlja divje rujo-venje na verno ljudstvo med službo božjo? Kam napeljuje „poskočnica" in jednake posvetne melodije človeške misli med službo božjo? Kam drugam, kakor na plesišče! Kak razloček: duhovno opravilo pri sv. maši — in divje razsajanje! Za Boga, kje smo, kam pridemo?
Te in jednake napake so sprevideli duhovni in posvetni razumnjaki, pravi katoliki, ter so se s trdnim prepričanjem lotili truda-polnega dela, da take nespodobnosti in po-hujšljivosti iz cerkve povsem odstranijo.
(Konec prih.)
Domače novice.
(Naši državni poslanci) so se danes ob 3/jll. uro dopoludne z brzovlakora odpeljali na Dunaj, kjer se jutri prične državni zbor. Poskrbeli smo, da bodemo tudi letos za naš list dobivali natančna in zanesljiva izvirna poročila.
(G. Anton Lenarčič), začasni koncipist pri c. k. finančnem ravnateljstvu, nastavljen je stalno za finančnega koneipista v Ljubljani.
(,, Premogarjiu) so danes že krotkeji, dobili so namreč trobentice. Saj bi pa tudi ne bili mogli več tako razgrajati, kakor so razgrajali zadnje dni. Nek šaljivec je. slišavši trobentice, rekel: „Naj jim dajo rajši harmonike, bo bolje!"
(Letošnji ..Ljubljanski zvon11) ima 106 sodelovalcev in je ravnokar za letos poslednji-krat zapel.
(Sent Vid - Vižmarje.) Zakaj se prva postaja od Ljubljane na Eudolfovi železnici ..Vižmarje" imenuje, menda še tisti ne bode vedel, ki se je za to ime odločil. Kaj pa je Vižmarje? Nič! priprosta slovenska vas edino le topničarjem znana, ki so tja hodili na tarčo streljat. Vižmarje nima nikake obrti in nobene trgovine. Ondi ni pošte, ne drugih uradov. Vse to se pa nahaja v prijaznem St. Vidu, ki se na prvi pogled vsakemu takoj priljubi. Tukaj jo c. kr. pošta, občinski urad, župnija. Tukaj se mizarska obrt jako lepo razvija in če tudi še izvoz n;, Bog ve še kakošen, je vendar le zdatneji, kakor pa na Vižmarjih, kjer ni čisto nobene reči, kar bi železnici koristilo. Po naših mislih bi bilo popolnoma pravično, ako bi se Sentvidani zbrali ter napravili peticijo na c. k. vodstvo državnih železnic, naj se jim železniška postaja Vižmarje, ki tik Št. Vida leži, prekrsti za „Št. Vid", kajti St. Vid ima svojo bodočnost, Vižmarje nobene.
(Razpisana je služba) notarja na Vrhniki. Dotične prošnje naj se vlagajo v štirih tednih pri notarski kamori v Ljubljani.
(Razpisi učiteljskih služeb na Kranjskem.) Da se za trdno postavi, razpisuje se učiteljska služba na enorazrednici v St. Juriji pri branji z letno plačo 450 gold. in s prostim stanovanjem. Prošnje oddajajo se do 20. decembra t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranji.
—	Na dvorazredni ljudski šoli v Dragatušu, ktera pa se bode kmalu razširila v trirazred-nico, razpisana je služba liadučiteljeva, ob enem šolskega voditelja z letno plačo 500 gold.. s prostim stanovanjem in s postavnimi dokladami.
—	Na čveterorazredni ljudski šoli v Metliki oddala se bode služba II. učitelja z letno plačo 500 gold. Obe službi podelile bodete se za trdno, ali začasno. Prošnje naj se vlagajo do 15.de-
cembra 1883. 1. pri e. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. — Na čveterorazredni ljudski šoli v Ribnici oddaja se za trdno IV. učit. služba z letno plačo 400 gold. Prošnje za njo vlagajo se do 15. decembra t. 1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kočevji. — Na eno-razrednici v Dolskem učit. služba s slovenskim učnim jezikom z letuo plačo 450 gold. in s prostim stanovanjem. Prošnje oddajo naj se c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Ivameniku do 20. decembra t. 1. — Na enorazrednici v Komendi učit. služba z letno plačo 400 gold. in s prostim stanovanjem za trdno. Prošnjo do konca t. m. tudi v Ivameniku. — Na dvoraz-rednici v Crmošnicah II. učit. služba z letno plačo 400 gold. Prošnje oddajajo naj se c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Novem mestu (Rudolfovo) do 5. decembra t. 1. — Na novoraz-širjeni dvorazrednici na Jesenicah na Gorenjskem nadučiteljeva služba s 500 gold. letne plače, s prostim stanovanjem in z 50 gold. do-klade in II. učit. služba z letno plačo 400 gld. iu oziroma s prostim stanovanjem. Prošnje c. kr. okraj, šolskemu svetu v Radovljici do 20. decembra t. 1. — Na dvorazrednici na Brezovici II. učit. služba s 400 gld. letne plače, za trdno, ali začasno. Prošnje c. kr. šolskemu svetu v Ljubljani do 15. t. m.
Razne reči.
—	Nj. Veličanstvo podarili so za
zgradbo cerkve na Črnučah iz lastnega 200 gl.
— Iz Kamnika se poroča „Sloveneu", da je tam 30. novembra ob s/46 zvečer nastal ogenj v šupi in na podu Janeza Volka iz Velikih ulic. Za Sutno na produ ob brznem vodotoku (Schussbachu), kakor ga tam imenujejo, je več strojarjev, nekaj podov iu drugih poslopij. Nevarnost je bila zarad približnjih gorljivih stvari za vse predmestje velika. K sreči ni bilo vetra. Prihitela je urno na pomoč požarna straža, ki se je hvalevredno obnašala, ter gasila vsa noč, ker kraj požara je bil s klajo in drvmi natlačen. Vse priznanje gre tudi c. k. žandanneriji, ki je skrbela za red in ljudi prigovarjala na delo. — Ne molimo toraj zastonj : ognja obvaruj nas gospod Bog!
—	D u h o v s k ev spremembe v goriški nadškofi j i. G. g. Matija Kravanja postal je kot knezonadškotijski kancler ob enem tudi knezonadškotijski konzistorijalni svetovalec, t. g. Jožef Skočil, bil je invenstiran na župnijo Podmelcami, č. g. Ivan Trevisan pa na ono v Bračanu (Brazzano). — G. g. Joahim Jereb, vikar v Jagerščah, sprejetje v kapucinski red. — C. g. Franc Mahatschek, katehet na mestni deški šoli v Gorici, šel je v stalni pokoj. Na njegovo mesto imenovan je čast. g. Franc Castelliz. — Razpisano je mesto prof. svetopisemskih ved na goriškem bogoslovskem učilišči. Dotična pismena in ustmena skušnja bo 20. in 21. decembra. Prosilci naj do prejšnjega dne uložijo svoje prošnje pri prečast. vodstvu v semenišči.
- N e s i- e č a na ž e 1 e z n i č n i progi Innsbruck-Laudek. V soboto zjutraj ob 7. uri sta trčriila skupaj osebni vlak iz Landek-a, ki je odšel od tam ob 4. uri in 50 m. in tovorni vlak iz Innsbrucka odhajoč ob 0. uri. Lokomotivi ste butili. vozovi z blagom so bili razbiti, 1 kondukter je bil močno ranjen, več potnikov manj. Iz Innsbrucka je šel pomočiti vlak z zdravniki.
—	S t r a š e n cerkveni r o p poroča se iz Budapešte. Brezbožniki. najnovejši sad liberalne dobe. ulomili so v slovaško cerkev na kerepeški cesti skozi okno ter so jeli naravnost oltar razdelavati. Zlomili so sv. križ in saboj vzeli pozlačeno podobo Matere božje, o kteri so mislili, da je srebrna. Prepričavši se, daje le iz žoLnu, o j i stran vrgli. Vlomili so v velik železen zaboj, ki je stal poleg altarja;
denarja notri niso nikakega dobili, zato so pa iz jezo vse papirje sežgali, ki so bili ondi spravljeni. Razdjali so tudi do čistega orgije. Našli so še drug železen zaboj, v kterega so tudi ulomili in altarske prte iz njega pobrali. Razbili so tudi skrinjo cerkovnikovo in razno reči iz nje vzeli. Konečno so celo altar onesnažili. Redarstvo, ki je zjutraj na sveto mesto prišlo, našlo je ondi dvoje nožnic za sablje in jedno ostrobrušeno bodalo. Hudodelci so bili menda na vsak slučaj pripravljeni.
—	Zrtva spi rit i sni a. Kakor poroča .Pokrok" znorela je v Mladi Buki na Češkem delavka, ki je že delj časa zahajala v spiri-tistične kroge. Spiritisti, s kterimi je občevala, pravijo, da se ji je že pred nekoliko dnevi jelo mešati, dokler ni popolnoma zblaznila. Bodi pristavljeno, da je Cerkev ojstro prepovedala zahajati v spiritistične družbe.
—	Posebno slovesen pogreb imel je v Rimu pretečene dni 821oten starček, po celem mestu dobro znan in vsem priljubljen. Kot 20Ieten mladenič bil je brivec blizo samostana San Romualdo. Tod mimo je hodil večkrat pater prokurator kamaldulenskega reda in se je tako soznanil z mladim brivcem, kteremu je tudi knjige posojeval L. 1825 postane ka-maldulenski menih kardinal in vzame brijača k sebi za postreščeka, ki je pa več študiral kakor mu pa stregel. Čez 6 let je kardinal Mavr Cappellari papež z imenom Gregor XVI. Postrešček Gaetano Moroni postane prvi papežev kamornik; ker ima pa sedaj še menj dela ko prej, bavi se toliko bolj s slovstvom. V vatikanski biblioteki prebira stare rokopise in izda naposled 100 zvezkov obsegajoče delo: Dizionario di erudizioni storico — ecclesiastica. Kdor je bil od Gregorija XVI. sprejet v privatno avdijenco, gotovo je videl v prvi sobi v knjige zatopljenega nekdanjega brivca Moro-nija. Učenjak ostal je sluga. Po svoji ponižnosti in vljudnosti pridobil si je srca vseh. Imel je 6 hčer, ki so se vse pomožile. Le nekoliko let pred smrtjo izdal je stvarni slovar k svojemu prejšnjemu delu. Pij IX. pridržal je slugo svojega prednika, na stare leta dal mu je popolno pokojnino in naslov komanderja. Moroni ni bil celo življenje bolan, nekaj dni pred smrtjo je pa tožil, da mu je slabo, a viegel se ni. V noči na tretji dan je šel navadni čas ležat, a zjutraj našli so ga mrtvega.
—	Okolo sveta potreboval jo vojvoda Ivan Albrecht, sin velikega vojvode Friderika Franca II. Meklenburg - Schvveriuskega trinajst mesecev; odpotoval je lansko leto meseca oktobra na Laško, od ondi v Egipet. Iz Egipta podal se je na otok Cejlon, potem v Bombaj, v Kalkuto in v notranjo vzhodno Indijo, od ondi v Kitaj in Japan. Od tam prepeljal se je preko velikega morja v Ameriko v san Francesco, kjer se je vsedel na Pacifično železnico ter v Novi Jork odrinil. Iz Novega Jorka peljal se je v Bremen, kamor je 25. novembra t. 1. dospel. Prinesel je s saboj jako veliko zbirko.
—	Luther, mož po volji božji — revolucijonar. Morda bolj navdušeno kakor sami protestantje, poveličujejo Lutra francoski revolicijonarji, ker pravijo, da je on oče revolucije. Z njimi se vjema med laškimi liberalnimi listi posebno „Diritto".
Tuj c i.
30. novembra.
Pri Maličl: Ford. baron Marenei, c. k. stotnik, z Dunaja. — Hausner, Franc, Aisler, in Oreschnig. kupci, z Dunaja. — Janez Bonetti, kupec, iz Trsta.
Pri Slona: Finger in Legat, iz Lipico. — Hier-seinberg, iz Novi. — J. Roscnbergcr, iz Gradca. — Božidar Wallnor, železn. vradnik, iz Rakeka.
Avstrijskem cesarji: Josipina Kraigher, i/ Maribora.
Umrli so:
30. nov. Janez Glavcč. gostač, 82 let. Dnnajska cesta št. lo, oslabljenje moči
1. dec. Emilija Krejči, krznarjeva hči, i) dni Kongresni trg- št. 3, Kinnbachonkrampf.
Dunajska borza.
1. decembra.
Papirna renta po 100 gld.	78 gl. 95			kr.
Sreberna „ „ „ ., . .	79		50	n
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	98	t*	80	n
Papirna renta, davka prosta	93		40	
Ogerska zlata renta 0?»	120		45	
...... 4% . . .	87	M	40	it
„ papirna renta 5%	85	11	10	
Kreditne akcije .100 gld.	283		50	
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	10S	n	25	r
„ avstr.-ogerske banko	837		_	
„ Liinderbanltc	107		25	
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu	014		_	
„ državne železnico .	312		25	
Trannvav-društva velj. 170 gl. .	218	"n	50	
4% državne srečke iz 1. 1854 250 gl.	119	n	50	
4% „ ...... 1860 500 „	133	,i	80	n
Državne srečko iz 1. 1804 100 „	—		—	
........ 1804 50 „	—	n	—	
Kreditne srečke 100 „	172		25	
Ljubljanske srečke . 20 „	23		_	
Rudolfovo srečke 10 „	19		_	
5% štajersko zemljišč, odvoz, obligac.	104	H	—	
Prior. oblig. Elizabetino zap. železnice	102		80	
„ „ Ferdinandove sev. „	104		50	
London ......	120		55	
Srebro ......	—		_	
Ces. cekini.....	5		70	
Francoski napoleond.	9	n	58	l
Nemške marke.....	59	„	20	„

4 vol. mala 8°. 1879, (9)	založil
Miroslav Pustet v Reznem.
Vsako polo tega brevirja pregledala in potrdila je pred tiskom S. Rituum Congregatio v Rimu; oziralo se je kolikor mogoče na posebno zložnost molivca; glavni deli in odlični prazniki brevirja so po priljubljenem dunajskem strokovnjaku gospodu prof. Kleinu najspodobnejše illustrovaui s krasnimi izvirnimi podobami in sicer: Pars Hiomalis z 0, Pars Ternalis s 15, Pars Aestivalis z 10 in Pars Autumnnlis s 7 podobami.
Neprecenljiva prednost novega brevirja je gotovo njegova popolnost in pravilnost: mnogo v dosedaj izišlih izdajah nepopravljenih pogreškov iu pomanjkljivosti odstranilo se je n a j skrb 1 j i vej š e.
Ta v štirih zvezkih izdani, različno vezani brevir, ki se vsled svoje trdnosti in ličnosti ne boji nobene kritike, prodaja podpisana bukvama glede na kakovost vezanja po sledečih cenah: 21 gl., 22 gl., 24 gld. itd.
Posamezne pole zahtevajočim radi pošljemo na ogled.
'jjfafT" Vrednosti tega brevirja. pravi nek presojevalec, so pač tako velike, da ga mora vsak duhovnik z naj več i m veseljem 5 pozdravljati. Zlasti zarad najnovejših praznikov in na novo vpeljanih votivnih officij, tega brevirja ne bo mogel nikdo duh o vniko v pogreša t i.

ti KMh.
na Gorenjskem v cerkljanski župniji pet oralov zemlje obsegajoče posestvo s trdo-zidauim gospodarskim poslopjem. Zemljišče obstoji iz lepega in velikega sadnega vrta, treh zaraščenih gozdov, nekaj polja, travnika in pašnika. Ker je v vasi tudi cerkev, bilo bi posestvo posebno za kakega vpokojenega duhovnika pripravno. Natančneje se poizve pri vredništvu <> ,,Slovenca".	(9)