Upoštevati moramo javno razpravo
Poudarki iz uvodne besede predsednika OK SZDL Vlada Barabaša na seji občinske konference socialistične zveze
8 tokratno s»Jo občln-•ke kontorenc« SZDL, ki |* blla 6. oktobra, |« bila zakl|uL«na prva (aza naj-šlrit |avna razprav* o po-nuj«n«m rnoinvm progra-mu L*trt*ga aamoprlapav-ka v l|ubl|ansklh občlnah. Vlado Barabai, pr«d*ed-nik OK 8ZDL, |« v *vo|l uvodnl b«*«df ttrnll In na kratfco oavatllt razuHata Javna razprava, kl )a pota-kala mad kra|anl In dalav-cl Bailgrada. Objavljamo naka| poudarkov Iz njago-vaga govora.
*  Zavrnlti kaže vsa pod-tikanja, ki so se v minulem obdobju pojavila - da je javna razprava nepotrebna, da  ne bo  poslušana  niti upoštevana. V takšnih izja-vah  gre  za  delitev  med »nami« In »vami«, ki je v socialistični zvezi nespre-jemfjiva in nedopustna in je take vrste, da jo smemo, in kot je pokazala javna razprava, tudi moramo za-vrnitl z dejanjii Javna raz-prava resda ni bila množič-na, bila pa je odprta za vsakogar, za dobronamer-ne kritike, za stare aktiviste socialistične zveze, ki so jo usmerjali in za slehemika, ki žell delati v socialistični zvezi, kakršna je in mora biti.  Kljub  šibki  udeležbi smo naleteli na vrsto sta-lišč. Prav tem, spričo šibke udeležbe, nekateri očitajo nelegitimnost,   nesprejem-Ijivost     in     pomanjkanje družbene teže. Toda javna razprava je bila odprta in vsi, ki so želeli jasno in od-krito razpravljati, predvsem pa tisti, ki so imeli o ponu-)enem možnem programu tudi kaj povedati - taksnih pa ni bilo veliko, so to pri-ložnost izkoristili. Zato nas rezultati javne razprave v celoti zavezujejo.
*  V  razpravi  smo  bili priča tudl vrstl konstruktiv-nih in ustvarjalnih mnenj, predlogov, vpraSanj in pri-pomb, ki jih je, med dru-gim porajalo tudi nepopol-no gradivo, ki ponuja stro-kovnjakom malo podatkov, za malega filoveka pa je to
prezahtevno. Zato je bila odgovornost socialistične zveze še večja. Vrsta očit-kov je v razpravi letela na račun programa samopri-spevka, čeS da gre za »ga-senje požarov« in za od-pravljanje napak iz prete-klosti. Slišati je bifo očitke, da program ni celovit, da smo se v Ljubljani urejanja okolja lotili necelovko in nekonstruktivno. Razprava pa se je velikokrat sukala tudi okoli višine predvide-nega dimnika, debelin vo-dovodnih cevi in ostalih podrobnosti. Ni dvoma, da ponujeni program četrtega samoprispevk-a ni celovit. Razlogi za to so tudi v pre-teklosti, ko smo marsikaj na tem področju zamudili, zanemarili in pozabili, na kar nas opozarja okolje sa-mo. Ne morem pa se zne-blti občutka, da so se ne-katerc marginalne družbe-ne sile, ki so pogumno ma-hale z zeleno zastavo, prav s programom četrtega sa-moprispevka znašle v tako imenovanem pat položaju. Iz njihovih vrst nismo dobi-li prave podpore progra-mu, pač pa le očitke, da je necelovit. Če bi namreč podprli program, bi se pre-selili z obrobja družbene strukture v jedro in srce njenega delovanja, to pa pomeni, da bi prevzeli na-se tudi odgovornost. Tudi če program ni celovit, pa izhaja \z planskih doku-mentov in \z najnujneiših nalog na področju varova-nja in izboljsanja okoija.
* Javna razprava je pro-gram v celoti podprla. Za Bežigradom nismo bili pri-če nasprotovanju, pač pa smo naleteli le na zadržke pri dimniku termoelektrar-ne In toplarne v Mostah, ki bi jim lahko rekli zadržki moralne narave. Ljudje so se namreč spraševali, ali imamo Ljubljančani pravi-co z visokim dimnikom umazanljo pošiljati dru-gam. Prav tako nista dobila niti polovične podpore projekta komunalne uredi-tve potniške postaje in sa-nacija grajskega pobočja.
Razpravljalci so menili, da to ni in ne more biti pred-met samoprispevka. Neka-teri aktivisti so tudi sodijr, da ni zanesljivo, da bomo rezullate razprave in mne-nja Ijudi tudi upoštevali, zato so predlagali ločeno referendumsko glasovanje o posameznih sklopih na-log. Precej je bilo vprašanj o cenzusih, o tem, kdo bo in kdo ne bo plačeval sa-moprispevka, in če je prav, da na referendumu glasu-jejo vsi občani z volilno pravico, plačujejo pa le za-posleni. 0 tako pomemb-nih nalogah se morajo izrekati vsi, tudi zaposleni, ki so stari nad 15 let in še niso polnoletni, obveznost plačevanja pa se uvaja z ustreznim sklepom.
* V razpravi je bilo za Bežigradom slisati tudi do-datne predloge za razširi-tev programa Občinski operativni štab in predsed-stvo OK SZDL sta izmed štirih vključila v predlog pobud za sejo mestne kon-ference en sam predlog. To je izgradnja primarnega vodovoda Brinje-Dol--Oolsko, ki bi bistveno iz-boljšal vodooskrbo na tem področju. To obsežno na-logo predlagamo tudi zato, ker so projekti tega vodo-voda že v celoti pripravlje-. ni za razliko od nekalerih drugih vodovodov, predvi-denih s programom samo-prispevka, kjer dokumenta-cije še ni. Ostalih treh po-bud - zbiranje dertarja za bolnišnico za rakave bolez-ni, za varovanje pred hru-pom in za ozelenitev Ljub-Ijane nismo upoštevali. Slednji dve nista opredelje-ni do te mere, da bi ju znali in zmogli uresniCiti. Varo-vanje pred hrupom je tudi tako kompleksna naloga, da jo je težko urejati posa-mič, ozelenitev Ljubljane je predvidena tn zajeta tudi v ustreznih srednjeročnih planskih dokumentih in je obširneje predstavljena v tokratnem gradivu za sejo mestne skupščine. Za bol-nišnico pa se nismo odlo-čili zato, ker je bilo že predhodno dogovorjeno, da s četrtim samoprispev-kom ne bomo resevali vprašanj na področu drui-benih dejavnosti«