ku. v Novi Gorici, v Ajdovšči Postojni, Celju, v Šoštanju, Zasavju in drugod. LETO ZVIL, STE?. UT . SLOVENSKI ladaji m tUlu ti»cnHm«-«ilov na leeo. i VREME tae 19- maja: Sirjenj« ■a froratalmlfe rnoteid preko na-kraijev s« nadaljuje. vendar #e ncBSi *!®vai dei ie zadržuj« na Atpafc. N*n»cnred n ■•deljo: Memdajot« ob’aftno vreme, popoldne fiaigmj«. **!e k jsradeivmim ploham. Tem*>e- spremembo njenega stališča. Ne smemo pozabiti, piše »Vra-dini«, da je prišlo, odkar je zlasti Grčija polagoma odstranila vzroke, ki so bili povod za nesoglasja in sumničenja, do zboljšanja zvez tudi v političnem pogledu, zato je pričakovati, da bo to zboljšanje še napredovalo. Članek navaja isto tudi za razmerje Grčije do držav Vzhodne Evrope in izraža prepričanje, da bo po stikih, ki jih je sovjetski veleposlanik navezal z grškimi predstavniki, prišlo na do stvarnih rudarjev — in Avto-moto zveze Slovenije. Končno je še prisrčno in hrabro izročil štafetno palico mali predstavnik slovenskih pionirjev. Po sprejemu štafetnih palic se je njihovim nosilcem zahvalil v imenu predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franc Kimovec-Ziga. S toplimi besedami je orisal osebnost predsednika Tita, njegovo veliko skrb jn trud za mir v svetu in poudaril priljubljenost, ki jo uživa pri vseh miroljubnih narodih. V imenu enot JLA ns področju Slovenije je nato spregovoril generalpodpolkovnik, narodni heroj Nikola Karanovič-Poudaril je, da se pripadniki naše ljudske armade pridružujejo številnim čestitkam delovnih ljudi Slovenije. Po govorih je zapel Akademski pevski zbor »Tone Tomšič, nato pa je Franc Kimovec-Ziga izročil republiško štafetno palico njenemu nosilcu Saši Bi-žalu, ki bo ponesel predsedniku Titu tisoče in tisoče najboljših želja prebivalstva Slovenije. Štafetno palico s pozdravi enot JLA na področju Slovenije bo izročil maršalu Titu kapetan I. klase Živko Svrkota, pozdrav« Avtomoto zveze pa Jure Černe. Vse tri štafete so, toplo pozdravljene od množice, pohitel« proti Zagrebu. Štafete, ki so se stekale i* vseh smeri Slovenije v Ljubljano, so na vseh poteh pozdravljal: mnogoštevilni prebi- valci. Posebno lepe sprejeme so jim priredili na Jesenicah, na Bledu, v Kranju, v Kamniku. v Novi Gorici, v Ajdovščini, v rori ■ Sovjetsko zvezo omogočili, v prijateljskem ozračju in odkrito proučiti mednarodne probleme, ki so velikega pomena za mednarodne odnošaje. Dodal je, da se bo francoska vlada trudila, da bi razpršila nezaupanje in nerazumevanje, ki je nastalo v svetu po vojni, ker meni, da je treba tako iskati pota ra ureditev nerešenih problemov. Pokazalo se je, da smo imeli prav, ko smo mislili tako, ker so razgovori v Moskvi omogočili, da se sedaj bolje razumemo. Predsednik francoske vlade je poudaril, da je še vedno razlika v glediščih obeh držav o raznih važnih vprašanjih, toda »nismo izgubili upanja«, je dodal. Sedaj ne smemo vztrajati pri razlikah, pač pa moramo iskati možnosti, da jih odstranimo, ker »o izkušnje pokazale, kako nevarno je, če vsaka stran trdovratno vztraja pri svojem. Posvetovanje daje možnost, da s« raaprfi nezaupanje. / Predsednik francoske vlade Je nadaljeval, da morajo posamezne državi, zlasti velike, računati s stališčem in koristmi drugih držav. Razgovori v Moskvi so dali povod za upanje, da bosta vladi upoštevali to načelo. Na koncu je Guy Mollet poudaril, da bo ohranil v zelo prijetnem spominu gostoljubje, ki ga je uživala francoska delegacija v Moskvi. Po ocenah iz Pariza »o mo- skovsiki razgovori prinesli »ipiodt-ne rezultate« glede novih poti za široko ekonomsko in kulturno sodelovanje Francije In Sovjetske zveee. V Parizu pripominjajo, da so francosko-sovjetski razgovori potrdili, da »veliki svetovni problemi še vedno čakajo na rešitev«. To pa v nobenem primeru ne pomeni, da so se razgovori slabo končali, saj nihče ni mogel pričakovati, da bodo ti problemi rešeni v Moskvi, pravijo ▼ pariških uradnih krogih. Vplivni »Monde« piše, da bo to potovanje «končno razpršilo vse iluzije, ki jih j« zahodna politika imela več ali manj iskreno glede združitve Nemčije In razorožitve«. Ti krogi menijo namreč, da so sovjetsko-franco-ski razgovori nedvoumno pokazali, da Rusi ne žele združeno Nemčije, ki bi ostala v vojaških organizacijah zahodnih držav. Glede razorožitve pa sklepajo, da pričakuje sovjetska vlada, da bo sedaj »Zahod napravil korak naprej«. »France Soir« trdi, da so moskovski razgovori nedvomno prispevali k zmanjšanju neza- Barikade na cestah Pariz, 19. maja (Tanjug) Na pobudo nacionalnega združenja kmetov, v katerem je včlanjena večina francoskih posestnikov, so postavili na več glavnih cestah Francije nad tisoč barikad. Po u-radinem sporočilu, ki je bilo objarv- upanja med Vzhodom in Zahodom. Rusi čedalje manj verjamejo v »agresivnost« Zahoda, kar daje možnost za ureditev nerešenih svetovnih problemov. Francoska parlamentarna desnica pa vztrajno trdi, da so se moskovski razgovori končali brez uspeha in da se predsednik Mollet »vrača iz Pariza praznih rok«. Delegacije In obiski Beograd. Bolgarsko parlamentarno delegacijo, ki bo 26. maja prispela v Jugoslavijo, vračajoč obisk jugoslovanski parlamentarne delegacije, bo vodil predsednik komisije za zunanje zadeve narodnega sobranja Bolgarije Dimitr Ganev. Bolgarski poslanci bodo ostali ▼ Jugoslaviji 16 dni in bodo obiskali Ljudsko republiko Srbijo, Hr-vatsko, Slovenijo in Makedonijo. Zagreb. Delegacija Ljudske skupščine Češkoslovaške ki j« včeraj prispela v Zagreb, je danes dopoldne obiskala tovarn« »Rade Končar«, »Prvomajsko« in tovarno parnih kotlov. Delegacija >1 je popoldne ogledala Zagreb. Drevi bo klub poslancev hrvatskega Sabora priredil slovesno večerjo na čast gostom. Ljudski poslanci Češkoslovaške bodo nato odpotovali ▼ Osijek, Belje in Novi Sad. Beograd. Danes 'dopoldne je prispela v Beograd brazilska parlamentarna delegacije a podpredsednikom komisije za zunanje zadeve Ivetite Vargas Tatsch, ki bo na povabilo zvezne ljudske skupščine prebila v naši državi šest dni. Voditeljica delegacije Ivette Tatsch je dala na letališču naslednjo izjavo: »Zelo me veseli, da smo prišli v Jugoslavijo. Prinašamo prijateljske pozdrave naroda in delav.cev Brazilije jugoslovanskim narodom«. Včeraj 19. maja je bila seja Izvršnega sveta LS LRS pod predsedstvom Borisa Kraigherja. Izvršni svet je v zvezi z začetkom dela novih republiških upravnih organov in zaradi odhoda dosedanjega podpredsednika Izvršnega sveta dr. Marja-na Breclja in članov Izvršnega sveta Zorana Poliča in Franca Popita na nova službena mesta v Beograd izvršil novo razdelitev funkcij v Izvršnem svetu in Stane Kavčič, novi podpredsednik izvršnega sveta LRS temu odgovarjajoče prilagodil svojo notranjo organizacijo. Imenovani so: za podpredsednika Izvršnega sveta LS LRS Stane KAVClC, ki prevzame tudi predsedstvo notranje-političnega odbora v Izvršnem svetu; za predsednika Gospodarskega odbora Izvršnega sveta VIKTOR AVBELJ; za sekretarja Irvrinega »vata NIKO ŠILIH. Dosedanji sekretar Izvršnega sveta Matija Maležič je postavljen za državnega sekretarja za financ«. Dalje so imenovani: za predsednika Sveta za Šolstvo MILKO GORSlC; za predsednika Sveta za kulturo in prosveto BORIS KOCIJANČIČ; za predsednika Sveta za adravstvo OLGA VRABIČ; za predsednika Svete za socl* alno varstvo TONE FAJFAR; za svetnika pri Izvršnera svetu sta imenovana dr. RUDOLF OBRACUNC za področja zdravstva in socialnega varstva in RADO PETERNEL za šol-4 stvo. Na podlagi zakona o upravnilj organih v Ljudski republiki Sloveniji so v LR Sloveniji tilfl državni sekretarji: državni sekretar za financ« — MATIJA MALEŽlC; državni sekretar za notranji zadeve — MITJA RIBIČIČ; državni sekretar za pravosodno upravo — Dr. TEODOR TOMINŠEK; direktor Zavoda za gospodarsko planiranje — ING. VIKTOR KOTNIK. Pri Državnem sekretariatu za finance je imenovan za državnega podsekretarja Dr. DANILO DOUGAN, pri Državnem sekretariatu za notranje zadev« pa BOGOMIR PERSlC. V sekretariatih Izvršnega sveta so imenovani: za sekretarja za zakonodajo! In organizacijo — Dr. J02E GLOBEVNIK; za sekretarja za splošne gospodarske zadeve — Ing. LUDVIK KREMŽAR; za sekretarja za blagovni promet — Dr. BORIS PUC; za sekretarja za urbanizem* stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadev« — Ing. MARJAN TEPINA; za sekretarja sa promet —* MILAN UDOVC; za sekretarja za delo — Dr. MARJAN DULAR; * za sekretarja za kulturo in prosveto — VLADO VODOPIVEC; za sekretarja za šolstvo — LUDVIK GABROVŠEK; za sekretarja za zdravatv« stvo upravo Na tej seji je Izvršni svet sprejel še Odlok o načinu sestave novih republiških svetov, Odlok o določitvi zavodov in organizacij ki volijo svoje predstavnike v republiške svete in Uredbo o ustanovitvi Zavoda za proučevanje šolstva. PO VOLITVAH V AVSTRIJI Gospodarske težave Rcab za novo koalicijo — Pred razgovori OVP in socialisti o sestavi nove avstrijske vlade — Začetek nepričakovanih gospodarskih težav Dunaj, 19. maja. Vodstvi obeh glavnih avstrijskih strank, od katerih lahko štejemo OVP (Avstrijska ljudska stranka) za prvega, SP0 (socialiste) pa za drugega zmagovalca pri volitvah, sta se v tem tednu že sestali v svojih strankinih prostorih, kjer sta vsako zase analizirali volilne izide In napravili načrte za nastop ob razgovorih za sestavo nove vlade. Kakor je bilo uradno sporočeno, naj bi se začeli pogajati prihodnjo sredo, sliši pa se, da bodo verjetno Predstavniki obeh strank izkoristili dopust ob tukajšnjih prašnikih v nedeljo in ponedeljek sa neuradne razgovore o sestavi nove vlade. V javnosti vse bolj prevladuje prepričanje, da bo šefu stranke Raabu, ki je dobila ob volitvah največ glasov, uspelo sestaviti skupaj s socialisti novo koalicijsko vlado. To prepričanje se je utrdilo predvsem po Raa-bovi Izjavi, ki jo je dal po končanj seji vodstva OVP in kjer ---... ... can; seji voasiva u*r m ltjer ljeno v Pairizu, skupine posestni- ^ svaril pred propagiranjem kov se vedno posta.vl|jajobarika- ustave vlade skupno z FPO — de in obirajo normalni cestni pro- proti socialistom, ki je dobila pri volitvah komaj 6 mandatov. Raab se je zavzemal za novo koalicijo in dejal, da OVP ne bo postavljala nikakršnih neupravičenih zahtev, vztrajala bo na spoštovanju volje volivcev«. Pristavil pa je, da je treba v bodoče onemogočiti vsak poskus ponovnega motenja sodelovanja obeh velikih strank. Jasno je, da se misli tu na onemogočenje Waldbrunnerja v njegovem obširnem dosedanjem- resoru — ministrstvu za promet in podržavljena podjetja —, ki ga pogosto označuje socialistom nasprotni tisk za »socialistično Bastilio«. Od strani vodilnih socialističnih voditeljev ni bilo po volitvah nikakih uradnih izjav. Kratka poročila v tisku o stališču, ki ga mislijo zavzeti socialisti pri razgovorih za sestavo nove vlad«, si dokaj nasprotujejo. Tako trdi »Dle Presse«, da računajo socialisti z izgubo in da bodo morali več svojih mest v vodstvu držav« oddati. Iz porodi Številnih drugih lisstov, fci omenjajo kratke neuradne izjavo socialistov, pa se da razbrati da se ftutijo socialisti prav tako zmagovalce in da ne mislijo po->ukaj naj bn k aavl koalicijski vladi dali OVP koncesije?«. Prihodnji teden, ko »e bodo začeli razgovori za sestavo nove vlade, bo šele razkril vse težave, ki stoje novi koaliciji na poti. Z e danes pa n« manjka ugibanj o sestavi take vlade. Poleg kanclerja Ra.afoa naj bi bil Scharf ponovno vicekancler, dosedanji državni sekretar Graf naj bi prevzel ministrsko mesto v novem obrambnem ministrstvu. Razdelitev Waldbrunnerje-vega ministrstva (ta naj bi po nekaterih vesteh prevzel ministrstvo za energetiko in izkoriščanje atomske energije v mirnodobne namene) je na dlani. Razpustitev tega ministrstva je, kot je znano, glavna zahteva OVP. Tudi vprašanje, kdo bo zasedel prvo mesto v zunanjem ministrstvu, je siprožilo precejšnjo debato. Dosedanji zunanji minister Figi bo moral zapustiti to mesto, ker se mu očita premalo odločno stališče v odnosu do sosedne Italije za rešitev juž-notirolskega vprašanja. Tirolci, ki so najbolj zainteresirani na tem, da bi prišel na to mesto odločen mož, ki naj bi čutil s problemom južne Tirolske, predlagajo rojaka prof. Gschnitzer-ja za zunanjega ministra. Na to zahtevo pa je takoj ostro reagiral del italijanskega tiska, ki se je odločno upiral temu, da bi na mesto zunanjega ministra prišla osebnost s Tirolske. Dunaj je mnenja, da je to razburjenje odveč, kajti mesto zunanjega ministra j« že skoraj ganesljtvo zaigotovlj i leti (generalni sekretar OV!P), ki se je že v okviru stranke z velikim uspehom ukvarjal z zunanjo politiko, medtem ko bi dr. Gschnitizer kakor tudi dosedanji zunanji minister Figi prišla v poštev za mesto predsednika skupščme. Bolj kot sestava nove vlade vznemirjajo avstrijsko jarvnost glasovi o podražitvi živil. Kancler Raaib je že v sredo opozoril na nevarnost, ki preti od strani navijalcev cen, kakor tudi na vzdržnost pri plačah. Kaže, da je le predvolilna kampanja a silo tiščala tendenco naraščanja cen. Tako poroča sedaj komunistična »Volksstimme«, da se jo pivovarniški kartel dogovoril že pred volitvami o podražitvi piva za 30 grošev, kar namerava sedaj tudi izvesti. Današnja »Welt Presse« pa poroča š» o veliko resnejši podražitvi, in sicer kruha od 3,4 šilinga na 4,4 pri kilogramu ter žemelj od 40 na 50 grošev. Ce upoštevamo, da je še vedno nerešeno vprašanj« mleka, čigar nizke cene pritiskajo vse bolj proizvodnjo navzdol, ter da je na drugi strani stalna zahteva Po zvišanju najrazličnejših dohodkov in plač, potem lahko razumemo zaskrbljenost avstrijske javnosti. 2® samo podražitev kruha bi potegnila za sebod dalekosežno posledice: podražitev domala vseh proizvodov. Prijetnim obljubam v predvolilni propagandi sledijo sedaj že v prvem tednu po volitvah dokaj neprijetne napovedi. Novo vlado čaka že samo pri reševanju teh tekočih problemov težka delo. Volilna komisija Je nafcnadn« ■poročila, da Je prišlo "v Linae pri štetju glasov do pomote. Napako so popravili. SP O (socialisti) j« izgubila s tem en v’-(ima Jih še 74) v kor st FPO, ki J« a tem pridobila šesto mesrto sa svoj« podane* v parlamentu, . D, Robid*^ JGna M Mt rt*./ Bovnsn fobocbtaleo 7 m - *. maja um «■ :----ž------------- - Pospešujmo specializacijo proizvodnje! Medtem ko so izvo* pohištva In oprem« normalno odvija. J* prodaja na notranjem tržišču v zastoj-U. Situacija pa se v zad- ?fem času postopoma zopet po-ravlja, vendar še ni dosegla lanske ravni. Ponovno oživljanje prometa s pohištvom v zadnjem času 10 nedvomno omogočila nova sredstva investitorjev in naročila. Na zmanjšanje, oziroma zastoj trgovine pa j« vplivalo tudi omejevanje potrošniških. kreditov in zmanjšanje denarnega obtoka sploh. Večji promet je odvisen predvsem od višine sredstev, s katerimi razpolagajo • investitorji In drugi potrošniki, kakor tudi od cen, po katerih se pohištvo prodaja. Večje oživljanje trgovine s pohištvom lahko pričakujemo torej le od pocenitve njegove proizvodnje. Pocenitev proizvodnje pa je s svoje strani odvisna od skrajšanja potrebnega delovnega časa za izdelavo posameznih vrst pohištva in opreme, to je od dviga storilnosti v proizvodnji in pri delu aploh. Le če bodo podjetja opu-artila preširoko proizvodnjo, omejila število svojih proizvodov ter prešla na množično proizvodnjo posameznih vrst standardiziranega in tipiziranega pohištva in opreme ter s tem na specializaoijo proizvodnje, bo mogoče proizvodnjo poceniti in povečati promet s pohištvom. O pocenitvi in specializaciji proizvodnje pohištva, kot je znano, je razpravljal že plenum sekcije za pohištvo pri Strokovnem združenju lesno-industrij-skih podjetij Slovenije, prve dni februarja tega leta. Iz obširnega gradiva, ki ga je pripravila za navedeni plenum komisija za specializacijo pri sekciji za pohištvo, je razvidno, da potrebujemo samo v Sloveniji letno 10.000 šolskih mizic, 20.500 stolov za učence, dijake In predavatelje, 730 šolskih omar in 500 katedrov; za obnovo obstoječega pisarniškega pohištva v proračunskih uradih tac ustanovah in gospodarskih Zanimiva je tudi proizvodnja Izvoznih ščipalk za perilo, ki jih izdeluje LIP v Tržiču. Da za omenjeno proizvodnjo ne bi morali uporabljati in razreza-vatd kvalitetnega lesa, se je podjetje povezalo z galanterijskimi podjetji, ki imajo odpadke. Ta podjetja svoje odpadke prirezu-jejo po ustreznih merah in jih surovo obdelajo, nato pa dostavljajo v Tržič. Tako obdelane odpadke v Tržiču ostružijo in dokončno obdelajo ščipalke* Nedvomno je s tem dosežen večkratni prihranek, saj se za končni izdelek izkoriščajo odpadki, kd bi šli gotovo v ogenj, obenem pa se omogoča s tem uporaba kvalitetnejšega lesa za proizvodnjo zahtevnejših 'izdelkov. To so seveda več ali manj šele začetki priprav za praktičen prehod v specializacijo proizvodnje v celoti, kar bo seveda zahtevalo daljši čas, vendar pa ti primeri kažejo različna pota in možnosti za povečanje in obenem pocenitev proizvodnje na vsej fronti lesno-predelovalne industrije pri nas, ki Jih še zdaleč nismo v celoti izkoristili. Z-ek Nadaljevati, kar imamo temeljna naloga letošnjega družbenega plana koprskega okraja Koper, 19, maja. Danes se Je končale sesedanje okrajnega ljudskega odbora, ki «e Je začelo včeraj in na katerem je btla glavna točka dnevnega reda razprava m sklepanje o letošnjem okrajnem ' družbenem planu (o temeljnih podatkih tega plana smo poročali v pet-kovni številki). Predlog plana je na skupni seji okrajnega zbora ;n zbora proizvajalcev obrazložil predsednik OLO Frane Klobučar. Poudaril je, da bo vrednost družbenega proizvoda v koprskem okraju letos v glavnem zaradi pozebe nekaterih kmetijskih kultur in zmanjšanja investicijske graditve v primerjavi z 1955 večja le za 2%. Med osnovnimi letošnjimi nalogami je kar največ možno izkoriščena že obstoječa, v glavnem zadnja leta na novo zgrajena industrijska in druga zmogljivost; vse to z namenom, da se postav' okraj Koper na lastne noge. Za to mu je družba zadnja leta z velikimi investicijami ustvarila temeljne pogoje. Do leta 1951 so prejeli ti kraji, računano po današnjih cenah, okrog 11 milijard dinarjev, od česar Je odpadlo na obnovo v ožjem pomenu besede približno polovico, ostali dal pa na investicije v prometu, gradnji stanovanj, komunalni, kulturni ter socialni dejavnosti., Od leta 1952 do konca leta 1958 je bilo v okraju nadalje investiranih 15 milijard dinarjev. Približno polovico tega zneska sta dali zveza in republika v obliki kreditov, dotacij in direktnih investicij teh oblastnih organov na tem področju, ostanek Pa J* bil pridobljen na račun olajšav pri planu na tem področju ustvarjenih sredstev zvezi Inna račun lastnih sredstev. S to veliko pomočjo družbe je bila na tem področju ustvarjena solidna osnova za nadaljnjo pot , ki se sme, kakor že rečeno, opirati v prihodnje le na lastne napore in na pravilno izkoriščanje tega, kar je bilo ustvarjenega s to pomočjo. Po daljši razpravi na ločenih sejah, k-i Bi prinesla nobenih bistvenih sprememb, je bil predlog plana v celoti sprejet. SPREMEMBE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU Samo dva razreda v vlakih Cene bodo ostale neizpremeniene — Pospešeni vlaki bodo ukinjeni, uvedeni pa sezonski brzl vlaki Beograd, 19. maja. Po podatkih is glavne direkcije Jugoslovanskih železnic bo v vsej Evropi S. junija uveden nov vozni red na železnicah. Ppl nas vozni red ne bo bistveno izpremenjen, pač pa bodo od tega dne dalje uvedene nekatere izpremembe v železniškem prometu. organizacijah pa potrebujemo 3100 pisalnih miz, 6700 pisarniških stolov, 4000 klubskih stolov letno iiid. Ze ti podatki dokazujejo, da-bi bilo mogoče :n smotrno pri teh potrebah standardizirati in tipizirati proizvodnjo pohištva in opreme z zahtevami potrošnikov po takem pohištvu pa usmerjati proizvajalce k specializaciji proizvodnje. V času po omenjenem plenumu so razna lesno-industrijska podjetja že pristopila k pripravam. ki naj bi omogočile dvig proizvodnje in njeno specializacijo. Nekatera podjetja so praktično že začela zoževati število evojih proizvodov, uvajati kooperacijo (sodelovanje) z drugimi podjetji in podobno. Tako je tovarna pohištva v Novi Gorici že izločila iz svoje proizvodnjs stole in fotelje. V nerazvitem kraju Primorske je ustanovila nov obrat, kjer proizvajajo sedaj samo stole in fotelje. Uspeh tega ukrepa se je kmalu pokazal. V novem obratu so namreč že zmanjšali normative, ki so veljali v Novi Gorici. Razen tega tudi kvaliteta ne zaostaja. ampak se vedno bolj utrjuje. Lesna galanterija »Tisa« na Rakeku dela v kooperaciji z Medzadružnim lesno-industrij-skim podjetjem v Ribnici na Dolenjskem. V Ribnici izdelujejo okrogle paličice vseh debelin aa obešalnike, jih dokončno obdelajo ter dobavljajo »Tisi«. Ta Za zboljšanj) e potniškega prometa bo na železnicah od tega dne dalje ukinjen 3. razred na vseh vlakih, kar pomeni, da bosta samo dva razreda. y potniških vlakih bodo cene dosedanjih vozovnic za 3. razred veljale za 2., dosedanje cene 2. razreda pa za 1. razred. Na bržo- vlakih bo nekoliko drugače; bivši 1. in 2. razred bosta 1. razred, bivši 3. razred pa Z. razred, skratka, vozne cen? dosedanjega 3. oziroma 2. razreda bodo veljale za višji razred. Kakor izjavljajo v generalni direkciji jugoslovanskih železnic, ne bo nobenih izprememb v pogledu koriščenja popusta pri vožnji na letni dopust. S 3. junijem bodo povsod v Jugoslaviji ukinjeni dosedanji pospešeni vlaki, nekateri izmed teh bodo postal; brzovlaki, drugi pa bodo vozili kot navadni potniški vlaki. Istega dne bodo uvedene razne nove mednarodne proge, da bi se zboljšala zveza med severozahodno Evropo iu našim Primorjem. Tako bo n. pr. dosedanji brzovlak Steiermark preimenovan v Dalmatia-Ejopress. Doslej je le del tega vlaka nadaljeval vožnjo v Jugoslavijo, od 3. junija pa bo vsa kompozicija vozila do Reke oziroma Splita. Tauern-Express doslej ni imel zveze s Parizom, po novem voznem redu pa bo v Avstriji dobil zvezo z ekspresnim vlakom, ki pelje v Pariz. Uveden bo tudi nov mednarodni vlak Austria-Express, ki bo imel zvezo do Reke. Ta vlak bo med Expre&sa. Po novem voznem redu bodo namreč ukinjeni njegovi direktni vagoni Dunaj-Reka in Dunaj-Trst. Te vagone bodo dodal. kompoziciji vlaka Dunaj-Ljubljana, ki bo v Zidanem mostu imel zvezo z Orient-Simplo-nom. S tem bo vzpostavljena direktna zveza Dunaj-Beograd, Duna j-SarajeVo in Dunaj-Reka. Isti vlak bo imel tudi dva vagona za direktno zvezo Budim-pešta-Benetke in Budimpešta-Reka. M-p- Prav tako sta oba zbora apre-jela okrajni proračun v znesku 724 milijonov dinarjev. F. M. Pomoč Španskim Invalidom antifašistom Beograd, 19. maja. Zveza borcev in Zveze voj. vojaš. invalid. Jugoslavije sta nakazali 400.000 din kot podporo španskemu združenju invalidov — antifašistov, ki žive v Franciji. To združenja je poalalo jugoslovanskim organizacijam borcev meseca marca prošnjo, v kateri navaja težavne okoliščine španskih jovahdov antifašistov. Posvetovanje pedagogov o Ulma Beograd, .19. maja. Center za znanstveno—prosvetni in kulturni film aekretariata za prosveto piri zveznem izvršnem svetu in Zvezni zavod za proučevanje Šolskih in prosvetnih zadev sta napovedala z* 21. in 22. maj posvetovanje pedagogov iz vseh držav. Na posvetovanju bodo razpravljali o dia-filmu in filmu v šolskem pouku, o Izdelavi filmov ta vrst« in o usposabljanju prosvetnih delavcev za uporabljanje dia-filma in filma pr; pouku. Mednarodni tečaj o mlekarstvu V Zagrebu se bo 3. julija začel mednarodni tečaj o mlekarstvu, ki ga bo priredila organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO). Na njem bo sodelovalo 40 strokovnjakov iz 10 evropskih držav .in držav Bližnjega vzhoda. Jugoslavija bo na ta tečaj poslala 10 zastopnikov raznih kmetijskih organizacij. V 25 dneh, kolikor časa bo tečaj trajal, se bodo udeleženci seznan!lj z najosnovnejšimi načini proizvodnje, predelave, prevoza in razdeljevanja mleka -za prehrano ljudstva. . ... § Nosilci glavne republiške štafete na vrhu Triglava MODERNIZACIJI TRGOVINE S KMETIJSKIMI PRIDELKI V obveščenih krogih pričakujejo, da bo te dni objavljena dokončna odločba o razdehtvi sredstev, ki jih določa letošnji družbeni plan za modernizacijo trgovine s kmetijskim- pridelki, turizma in gostinstva. Kakor je znano, predvideva letošnji družbeni plan za modernizacijo teh panog našega gospodarstva 1.8 milijard dinarjev. Od tega bo dobila trgovina s kmetijskimi pridelki največji del sredstev, in sicer 1.4 VČERAJ IN DA N ES Slike francoskih otrok o tej izjedno zanimivi razstavi, tehničnih novosti in dejavnosti ki ima zlasti za naše likovne ml a- organizaciji Ljudske tehnike _ v Ljubljana, 19. maja. Danes ob finske vzgojitelje veliko pedago- celjskem okraju. P-ri otvoritvi _ osemnajstih je v Jakopičevem pa- jiKO vrednost, bomo še podrobneje razstave so buli ruda predsednic drugim omogočal direktno zvezo viLjonu odprla Alenka Gerlovič poročali. ' centralnega odbora Ljudske teh- London - Reka. S sodelovanjem zanimivo razstavo likovnih del . . motivi n'^e Jugoslavije Franc Leskossk- jugosTovanskih, italijanskih/ av- francoskih otrok, ki jo ,e priredil Lam^OVl Pariški motivi ^ sekretar OK ZKS Franc strijakih in madžarskih železnic Pedagoški muzej v Parizu, doma- V UinetniStil ZOdnigl Simonič m drugi, bodo možne nove zveze Balkan- či pr-reditel; pa je Zveza prija- Ljubljana, J9. maja. V lepo Raizstavo je odp-rl predsednic teljev mladine Slovenije. To raz- urejenih prostorih Umetniške , okrajnega odbe-ra Lnidsiite tehnike stavo »o si že ogledaili v Zagrebu in Sarajevu, iz Ljubljane pa jo bodo prenesli še v druga jugoslovanska mesta. Razstava prikazuje lep izbor likovnih dol, ki so jih francoski otroci do 15 leta staro- ^ ___ odbora za gospodarstvo pri zve- se valuta računa po V sti izdelali pod -rokovnim poda- izbor iz bogatega ^ pestrega “ znern izvrfnemVvetu se bodo hra- Sem tečaju s premijo 1000 %, vodstvom v sd£h, slikarskega gradiva, ki ga je nfi oos<>de in mdblec, u mline vloge pri Narodni banki, ki kar pomeni, da se plača za 1 drv v Evensoisfcih »cevrtkovih atele-so nastal!e i” nakazil tuje valute !ar 600 din. Na isti način se ob- »h«, ki so v Franc*,: tek OT po osvoboditvi im ki so jih računava,jo in izplačujejo brez o- nl’ v ate.,e>u uza,- ' ‘ ,. v ata#, r~.- TOii,CT vi„se Jrf«. HRANILNE VLOGE IZSELJENCEV PRI NARODNI BANKI Beograd, 19. maja. Z odločbo se vloga izplača v dinarjih v Ju- nale v bodoče v oni ruji valuti, cem, ki se za vedno vrnejo v Ju- e Pa'e.te, ^ieF_ - kakor so bile poslane. Narodna goslavijo. Ako pridejo samo na karakternimi mo n>j banica je obvestila vlagatelje, da začasmo bivanje, prejmejo ko,t pre- zdravili tu i umetnik prinesel s seboj iz Pariza, in priča o njegovi lepi grafični ter barvni kulturi. Umetnostni poznavalci bodo to razstavo gotovo cenili kot pomenile airaklernimi motnjami in jih siku- ben in obe-.aven mejnik v Lamutovem delu. Razstava, ki je z msairujem, morejo razpolagati s svojimi v,o- mjj0 tretjino uradnega gami na isti način kakor prej, ko na meč za 1 dolar 400 din. so jih računaili v dinarjih. Obre- Centru kurativne pedagogi>;e in še slikovita in hkrati motivno za-’ , v neikaiteirih drugih mladinskih 11- okrožena. bo nedvomno priva- v neikaiteirih drugih kovnih krožkih ali šolah. Razsta- bila številne ljubitelje. sri 5% se-bodo vračunale ob Izseljenske vloge, ki se bodo vaje bila prireja in j^vnf'5X4™°" koncu vsakega leta v isti valuta, računale na posebno zeljo vlaga- gMci, zatx> so slike z p j .... ... v kateri je bila plačana hranilna selljev v dinarjih, bodo imel zna- klpvo opremljene z napisi, izosta- RdZStOVO Liudsk« tehnike vloga, in sicer brez kakšnih od- čaj domačih vlog. S takimi vloga- ti e>a je moral tudi katalog,_ ki ga y Dovodnih rokov. Vlagatelji more- mi morejo razpolagati samo vrne- bodo prav pn rej razstavi l- , . ' zahtevan, da se celotna vloga jah Jugoslavije, tuja valuta pa se skoval c i zelo pogrešali. G.avm Cehe, 19. maja. V okviru pro- .............. ,l; v di- preračuna po uradnem tečaju in tehnici, ki se ju poslužujejo fran- slav ob 10. ooletmci Ljudske teh- ' "" dobi nobena coski likovni pedagogi za vzgojo mke so dopoldne v mah unionski otrok, sta gvaš ki pa nalepljenka. dvorani v Celju odprli razstavo J_ _________________ __ __ ah samo del izplača n jim aili v pa dela ostali del obešalnikov, narjih kaki drugi osebi v Jugosla- se ob bjalacilu ne jih sestavlja in pošilja dalje. slavi ji kot darilo aili podpora. Ako premija. PRED POSVETOVANJEM 0 STANOVANJSKI GRADNJI V JUGOSLAVIJI Industrija in gradnja stanovanj zadruge je bila nocoj ob 18. url' Jože Titi. Na razstavi sodeluje odprta razstava akademskega 29 delovnih kolektivov podjetij in slikarja Vladimira Lamuta z na- društev Ljudske tehnike celjskega slovom »Pariški motivi«. Okrog okraja z 287 predmeti. Med raz-60 platen, temper, gvašev, akva- seavLjemmi predmeti zbujajo naj-relov in risb predstavlja skrben vo* po/o m osti iizdeltci ci.vnov emajlirane posode in mešalec, izdeiek inz. Kocjana iz cinkarne. Nujno opozorilo vsem pridelovalcem krompirja! Čeprav je krompir komaj vzniknil, so poslednji toplejši dnevi že izvabili iz zemlje številne koloradske hrošče. Povsod kjer se pojavljajo, si takoj poiščejo komaj vznikli krompir in ga uničujejo. Najvažnejše xa uspešno zatiranje koloradskega hrošča je, da sedaj uničimo prve hrošče, čim prilezejo iz zemlje. Zato ne čakajte z zatiranjem, temveč krompirišča takoj zaprašite s sredstvi, ki so za uničevanje koloradskega hrošča na razpolago. LINDAN v prahu’ BENTOX, PEPEIN, PANTAKAN, DILI-DEN in dr. Prašite kar po površini zemlje, pa čeprav še krompir ni vzniknil: Zanimiva Je problematika, ki Jo Je ob d e! v referatu »O sodelovanju industrije v atano vanjski izgradnji in opremi stanovanj« inž. Herman Ast, se kretar Zvezne industrijske zbornice. V referatu obravnava med drugim problematiko proizvodnje gradbenega materiala, mehanizacije v gradbeništvu in opreme stanovanj ter kakšn e so potrebe stanovanjske Izgradnje in možnosti industrije. Ce izhajamo iz predpostavke, da bj z našimi materialnimi možnostmi lahko zaustavili poslabšanje stanovanjskega problema (v 25 letih bi stanovanjsko krizo postopoma rešili), bi bil« približne potrebe po novih stanovanjih v jugoslovanskih mestih za naslednjih pet let £57.680 stanovanj. T« potrebe so vključene že v petletni perspektivni načrt stanovanjske izgradnje v mestih, pri čemer se računa tudi s postopno razširitvijo fronte stanovanjske izgradnje. Vprašanje Je, ali imamo stvarne možno«ti aa predvideno uresničitev in to Jz dveh vidikov: ali je gradbena operativa sposobna, da »« loti tako velikega dela in ali razpolaga industrija z zmogljivostmi, ki bi lahko dajale zadostne količine gradbenega materiala :r cementa), kljub ‘emu pa br '5a bodo spremembe v struk-stališča gradbeni- proizvodnja nekaterih vrst turi potrošnje gradbenega ma- 'la£ z-efe 20 °/o, toda cene »o ta- koj zrasle še več kot za 50 •/• Zato so delavcj postavili zahtevo, da jim dvignejo plače z« 50 %». kajti vsak manjši dvig ne bi v ničemer spremenil njihovih življenjskih pogojev. Vlada na te zahteve ni privolila, ker se je po eni strani bala, da bi s takim ukrepom izgubila na avtoriteti, po drugi strani pa bi to nujno vodilo v še večjo inflacijo. Tako je v aprilu prišlo najprej v Pamploni, nato v San Sebastianu, Guipuzcoi in drugod do velikih delavskih stavk, ki so ponekod trajale tudi nad Sest tednov. Vlada je ukazala zapretj podjetja, kjer so delavci stavkali in prisilila tiste delodajalce. ki so privolili na dvig delavskih plač. da so od svojih Oklepov odstopili. Bilo je tudi nekaj aretacij, toda na splošno je bila reakcija vlade milejša, kot je bila po stskah v letu 1951. Čeprav je Franco v govoru, ki ga je imel 24 aprila' v HuelVi, skušal ta milejši postopek upravičiti s trditvijo, da se »vlada čuti močnejšo in je zato lahko velikodušna«, je precej očitno, da je resnica ravno nasprotna. Trije stebri, na katere •e Je opiral Francov režim: Falanga. cerkev in vojska, se vedno bolj nagiba vsak na svojo stran, Francovo nihanje med njimi pa znatno slabi stabilno«' režima. Vojska je ljubosumna na Falango. Falanea na vojsko (Francu so falangisti silno zamašili, ker ja na letošnjo kome- moracijo za Primom de Rivero prižel v vojaški in ne strankini uniformi). Naj večjo nevarnost pa za Franca predstavlja še vedno mladina (po uradnih statistikah je 68 % prebivalstva mladine, ki nima nobenih osebnih vezi z državljansko vojno ih zato tudi ne čuti prave povezanost; s Falango) ter delavstvo. Prav tako pa tudi n) slučaj, da so najliujše stavke izbruhnile ra v-no v baskovski provinci. Ne glede na to da »o delavci te pokrajine že od nekdaj veljali za najbolj napredne, je prav tako tudi dobro znano, da niti Baski, niti prebivalci Navarre im Katalonije, nlao Se opustil! avtonomističnih teženj, ki so jib gojiti njihovi predniki. Te težnje se kažejo tako v Javnih govorth lokalnih predstavnikov, kakor tudi v zelo razšlrje. nem Ilegalnem tiska, za katerega sicer oblasti trdijo, da prihaja Iz Franclje, kar pa ne drži povsem, kajti prav v zadnjem času Je bila poplava avtonomističnih letakov. Civt'ni guverner Barcelonske pokrajine Aredo Colunga Je v govoru. ki ga Je imel 1*. aprila, županom dejal: »Pred dnevi ste do. bili po pošti I* Francije Izvode Usta »Estatur Catalft«, toda vi. ki ste zavedni ljudie. ki Imate izknš nje in niste pozabili na pretek, lošt. se samo zzrnžate nad tem. kar t»l moralo biti onzaMleno na veke vekov. . .« Tod« nekoliko kasneje je isti funkcionar priznal prednosti decentralizacije in nujnost. da do tega pride v Kataloniji. Poleg Falange Je Imel Franco, kakor smo že omenili, doslej glavno onoro v vojski ip cerkvi Kar s« ttSa volsVa. le e-ner«lls1rnti" 2* anrti« v sevffn irjavfi. e- ta «*st»vlla »hrbtenico domovine«. Vendar pa le iz v«eea n le*«-*"« govora, kako« tud! iz n«lr»to-ih poroCU. ki prihajajo U Španije ran. vidno, da tudi ta »hrbtenica« nt prevet trdna. »Ce moramo braniti državo pred nevarnostmi, ki ji grozijo, kako naj torej dovoljujemo anarhijo in prevratnlfitvo znotraj? Med raznim! frontami, so najnevarnejše sedaj znotraj, to je tiste, ki Jih predstavlja rušenje morale in discipline . . .« je dejal Franco v istem govoru, medtem ko poTOtila govore o nezadovoljstvu med oficirskim kadrom, kateremu so morali nrav zaradi tega zvišati plače od 25 do (!0%. Vojska Pm se tu ril ne strinja nreveS s Francovim* monarhističnimi načrti. Za nestabilnost frank isti čnega re žima Je značilno tudi dejstvo, da so se pri zadnjih stavkah Izneverili vladi tudi številni delodajalci, ki so privolili na delavske zahteve. Do teh primerov je prišlo zlasti v Navarri. To pokrajino smatrajo za najbolj katoliško in zato menijo, da so nesoglasja cerkve z režimom vzrok tem pojavom. Cerkev le namreč hotela že »red časom organizirat) svoje sindikate, kar pa ji Franco ni dovolil. Zaradi tega Je okrepila op ganlzacijo katoliške akcije. V političnih španskih krogih }« vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da Je na madridskem procesu proti voditeljem študentovskih demonstracij, med katerimi je bil t-udj nečak španskega pesnika Garcie Loree. obtožence zagovarjal bivšj španski minister vojske (od t93l—33) in katoliški voditelj Gil Robles. ki Je po Francovi zmagi zbežal na Portugalsko in *e vrnil v Sparijo Sele pred dvema letoma Robles. ki Je znan kot antifa-langlst. vzdržuje tudi sedaj tesna stike z visokim klerom, ki ni naklonjen Francu. Bobieaov zagovor obtožencev na madridskem procesu smatrajo kot novo potrdilo, da cerkev stopa vedno odkriteje v opozicijo proti Francu. Vendar tudj ne gre za kako napredno opozicijo. Cerkveni krogi se popolnoma strinjajo z organizacijo, ki jo je vzpostavil Franco, gre jim le za to, da bi sami dobili v roke oblast, eventuelno v obliki ustavne monarhije. V opozicijo proti režimu stopajo tudi zato, da bi okrog sebe zbrali nezadovoljneže, ki bi se sicer lahko pridružili komunističnim, anarhističnim ali socialističnim žariščem upora. Poteze, kakršna je bila Roblesov zagovor na madridskem procesu, ko je deja.1, da je smešno, če notranji minister Blas smatra za žalitev, ker ga primerjajo s Himmierjem, torej človekom, ki je bil pred leti ob obisku v Madridu deležen vseh časti in mu je bilo podeljeno najvišje špansko odlikovanje — vso vsekakor privlačne za nezadovoljno množico. ' Pa tudj v sami Falangi ni vse v redu. Stari falangisti se čutijo zapostavljene Izrinili so jih novi funkcionarji. Korupcija cvete, pravtako tudi črna borza. In prav tisti, ki se se obogatili s črno borzo, so danes najzvestej- Si Francov! pristaši. Posebno nffslsaMe ps 1« mladina ki 1f Zrasla po državi,;anski vojni in *: žel! svobodnejšega razvoja in se nikakor ne more sprijazniti s tem, da so Ji zaprli vrata v svet. Med to mladino so posebno moč« nj liberalistični" vplivi. Režimski listi napovedujejo ustavne spremembe, da se bo Franco odpovedal funkciji šef* vlade, .šefa zakonodajnega telesa in šefa falangističnega gibanj* in bo obdržal le položaj poglavar) a države. Sekretar Falanga Arrese pa napoveduje reorganizacijo kadrov in obnovitev ter osvežitev f a1, angističnega gibanja, za katerega pa zahteva tudi večje odgovornosti pri vodenju države. Težko pa je zaenkrat ugotavljati, kakšno vlogo imajo pri zaostrovanju krize v Španiji napredne komunistične in socialistične sile, kajti delati morajo v najstrožji tajnosti in mnogokrat so najboljši socialistični borci skriti tudi pod krinko fa-langističnih funkcionarjev. Nedvomno je bil njihov vpliv močan tako pri študentovskih demonstracijah v Madridu, kakor tudi pri delavskih stavkah a Pamploni ' in drugod. Gotovo j« namreč, da gibanj, kakršne so bile študentovske demonstracije In delavske stavka, ne morejo povzročiti činitelJI, ki ao sicer vzrok krise (razprtije med Falango, cerkvijo ta. vojsko), temveč lahko le organizirane napredne oreanlzaclje. lej oa morajo --'--ir gojev ostati še skrite, njihov* moč pa Je kljub temu čutiti. A. Stanovnik j PSSP! I* IIIIUIIi . ,( 't,muv*!F V/' v& J?n?sfor£i V Katmanduju, v čudoviti keleni dolini pod snežnimi vršaci Himalaje so kronali nepalskega kralja. Petkrat božanski Mahendra je dobil na glavo med zapletenimi budističnimi obredi, tako zapletenimi, da se je ceremonija večkrat zataknila, ko so menihi brskali po svetih knjigah, milijon dolarjev vredno krono • perjem rajske ptice. Bilo je lepo in slovesno, da nikoli tega. Z vseh strani sveta so se zgrnili v oddaljeno prestolnico napol pravljičnega kraljestva odposlanci. Se visokorodni Ma-hendrin kolega iz Butana, ki je še bolj božji in še bolj bogu za hrbtom kot Budin ljubljenec iz Katmanduja, je poslal čez hribe in doline svojega moža... Dve milji dolgi sprevod vojakov, menihov, ministrov in odposlancev, iskrih konj in kraljevih slonov ne bo kmalu pozabljen. Odposlanec ljudske velesile iz Pekinga in zastopnik njenega britanskega veličanstva sta družno dobila morsko bolezen, zibajoč se na dostojanstvenem slonu. Kaj takega se lahko zgodi samo v Katmanduju ... V Katmanduju, tem čudovitem mestu, imajo en sam hotel. Tega so zasedli odposlanci iz kraljestev, cesarstev, zveznih republik, konfederacij, islamskih republik, ljudskih republik in iz republik. Vsi na kupu. Prijatelji in sovražniki. Zabavali so se nadvse lepo. Kitajec je priredil poje- i dino za vse, le za Amerikan- \ ca ni bilo prostora. Zato je j moral sedeti ves večer v svoji sobi. In ni ostal nikomur nič dolžan: na njegovem pirova-nju za Kitajca ni bilo prostora. V Katmanduju, tem pravljičnem mestu, kajti samo tau se kaj takega lahko zgodi. DOM JE ONSTRAN Paloetinakl pr»blw. ki je v ZKTrel do prave vojne, je videti norefljit. Rešitev pe je veliko bolj prepro«to in lažja kot !• videti n* pogled, a prej mora v glavah hi srčik ljaai dozoreti. Zn to bo treba časa. Resnica pa octane in ta je, d« je treba le dobre volje. Morda se ne •*r\njamo Pr*TM! vsem, kar je napisala angleška pnblieistka NAOMI MITCHISON v reviji »New Statesma« and INatton« — v podrobnostih — v bistvu pa ji lahko samo pritrdimo. Jordana Ce režem, da je v Jordaniji poi P^tja, o kateri *an.ja.jo, na kar miliiljona palestinskih beguncev, s« tenih so _ delale pridno, naporno h,-™ zmotila .orno za neka! tiso- in .počasi, samo z gohmi rots-Jru bom zmotila samo za nekaj tiso- m počasi, cev. Sicer pa, kdo se sploh potru- in s košaro za plevel im kamenje, di, da bi mislil o beguncih kot ohdetaje zda.j venko bcuj uomko-posamezniikih? Pač. Nekaj 1'jaidi vito ka _ se: ženski, kot sta Ruth Black v stroji m oi> dostojnih delovnih Naiblusu ali kVinnrired Coate v pogojih. Namesto dolgih črnih Zorki Bili sta tam v imenu ne- oblek, otorašenih na prsih J te.f. ° kakšne cerkvene organizacije — vezenino, nosijo tam dekleta hla-učkeljici morda aii nadzornici, če. Namesto, da bi pontzno sto-Potem so se nenadoma, brez opo- pale za možem, ki jaha druzin-zoriia, znašli pred njima hisoS skega osla, nampto, da bi nosile vreščečih, preplašenih ljudi, za vsa bremena m se otroka ah dv a, katere nihče ni s prstom mignil, žene delajo, se igrajo in uciijo Ot> Začeli s~a z razdeljevanjem mile- smraini svojih mož. _ v . ka, končali .pa z organiziranjem Večina beguncev je najbrž *~ obrti- in stanovanj. Nihče se ne ... _ " jenja ali Ljo. Toda nekateri so tudi tz mest. ostala lest dolgih let Ator*j net* apremenjena in v vsakem od ntjšh veČ tisoč ljudi v skraijmii revscMii. Rodi se veliiko oitirok. Ce kolo uh— sili na kontrolo rojstev, dobi od— z modernimi govor, da ženskam ostaija samo to, da rodu;o svojim možem sinove — hčere ne štejejo in da. jim je vsaj takra% ko so noseče, živil j en je mailo bolj priz.au es&jivo* V hribih ob meji so tudi vasi, ki jih je črta odrezala od stare zemlje na zahodni -plainotL Tu bi človek pomislil, da bi malo dobre voij e lahko »prineslo čudeže. Toda z uradne strani se dobra volja te kaže, temveč strahovito se ne vasi, navezanih globoko na zem- ozračje _ sovraštva. Na eni »m — - « ’’ izgovarjajo besedo taifto, kot so jo najbrž izgovarjali v na* briga za gradbena dovolj——g—-,- - ....... . za sanitarne inšpektorje. Vse, kair Neka; med njuni jih je bno pre- . v _ onranii ie storjenega, je ogromen korak možnih. Zdaj se gnzejo leto za cistiom Nemčiji, na drugi Stranj na bolje iz strahotne umazanije letom v kočah iz blata, po obu|p- pa .je geslo, da je » ^ begunskih -iz strano»rne umazamTe icruui v aia. ' T v . j.-,-** •taborišč. Nihče tudi ne nk _ taboriščih, ki jih neprestano Arabec dober«. In v«da* | M Ijjuidi, ki so si buli nekoč dobri f že skorajj pravljično drugo stranjo in ki se zavedaijo, da bo meja med s svojimi vpraša, ali je begunec musliman mori_ smrad odprtih Stranišč in jih aii kristjan, če ima tri ali štiri pokriva težak prah. Zamje ni de- žene in podobne nevažne stvari, la. Čeprav nekje gotovo nekaj 1]om Brozu,Dna ootreba ie naletela na zaslužijo, kaijiu hrana iz pomoai Jordanom im izrazom __ ljube- Združenih narodov juh lahko pre- neprestan*« spopach^nAoc^ možen in razumevanje. živi samo tri tedne v mesecu, pa Morisa el Alami vidli v begun- še ta je v glavnem samo kruh. cih tudi posameznike. Med Jeri- Sploh je čudno, da. begunci še zibom in reko Jordanom, kjer se vr.ijo. zemlja spušča proti slanim, raz- Otrod r strahotno prenapo- ------ jedenim gričem ob Mrtvem mor- njenih šolah kažejo veliko izbi- jta zadostovala za mir? Zdi se mi, Brez na- ro kožnih in drugih bolezni Ne- da moraimo to dobro voljo pod- Bodeča žica jih loči od. njihove nekdanje zemlje in vodnjakov. Vaščani v Burdžu, južno od Hebrona, hrepeneče gledajo čez mejo. raila iz-giniiti, kajti obe s uran i sta si pcrrebnis pa tudi zar.o, ker je Joruzailem za one in. za dirug« eveoo mesto. Adi bo ta neuradna dobra vo- ITALIJANI Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca« makanja m bilo —... .....----------------------------, , _ T nič. Strokovnjaki so rekli, da bo komunizma. Ne bi se čudila. Nori ašel samo žveplo, če bo kopal ben drug nauk jim ne nudi veto vodnjake. Toda imel je srečo. Pr- upanja. Ali pa res mislijo, da - ^ vi vodnjaki so naleteli pod plast- do Arabci pognali Zide v morje povrnil Škodo. V zameno za vsaj jo ilovice na sladko vodo. Začel in jim vrnili njihove vasi kjer delno omiljeni)e maje m mogoče je namakati, uporabljal je razpr- bodo živali, seveda ne tako kot za uporabo kakšnega pristanišča rke in tako zdai po- zda,j Izraelci, ampak tako kot ne- bi se Jordanu izplačalo od Zdiru- Htia svoje posestvo, u,«. —------------ v.. -z --------- - . .. ' ' " mogoče doseči kateri ljudje pravijo, da se udjo purati povsod, kjer jo naijdemo. v .......... ’ !----- 'NT- u: — 'w^- zameno za mir bi Izrael lahko sprejel nekaj beguncev, tu in tam popravil mejo in temu aili onemu NA KOLESIH sp ra v / ”v s a ko '"l et — z drevesi posajena dvo- p000vni usipeh potapljača Crabba »Ljudlje—žabe« so začeli upo- organizirala posebno bazo pa za-v vojašnicah, ^klubi, dobra b; OSLa.| bo- dosedanji zapisan v rabljati za individualne napadena boam obal: Anglije za .J Duhovni poglavar izmajli-tov Aga Kan, ki uživa po svetu podoben sloves kot bivši egiptovski kralj Faruk, le da ima mnogo več denarja, je dopolnil 70 letnico svojega vladanja. In kakor to zahteva star običaj so ga Lani v Karačiju posadili na zlat prestol, ga stehtali in mu nato izročil’-njegovi teži odgovarjajočo količino platine (za petdesetletnico je dobil 94 kg zlata, za šestdesetletnico pa 105 kg diamantov). Tehtanje pa mora biti po običajih dvakratno: enkrat v Aziji in enkrat v Afriki. Za letošnjo ceremonijo v 'Afriki si je Aga Kan izbral Nairobi v Keniji. Njegovi podložniki so že pripravili 92 kg platine, kolikor gospod sedaj tehta. Toda na poti v Nairobi je Aga Kan, ki je za trenutek ostal sam v svoji hotelski so-izkoristil priložnost in pospravil večerjo, ki je bila pripravljena za šest oseb. Morda je hotel dvigniti svojo težo, toda pokvaril si je zdravje in moral ostati v Kairu, kjer je namesto 92 kg platine (morda celo več) kar v hotelski sob i na pladnju prekritem z zlatim brokatom dobil platinast novčič. V Egiptu namreč pišejo leto 1356 in so realisti. Carina je zahtevala svoje in ni dovolila uvoza tako ogromnih količin platine, ganilo je ni niti to, da si je Aga Kan kupil pet fedanov zemlje ob Nilu za kraj svojega zadnjega počitka. Prevelik apetit ga je spra-|Oi ob platino in ceremonijo! nosti, ki jih je zahteval general Glubb rica v v........c..,, ........... - - — ni ostau tto-. ■aoscuamji idipioau . lamau /a na, nuu.... —... .... tu* „,i* voda in moderne hiše, godbe pl- tajnih arhivih britanske obvešče- sovražne ladje že v prvi .polovici kadrov. Iz ir i so r„di skačev itd., da -ne omenimo piša- vajne siu£be. Toda to pot se je druge svetovne vojne. Diverzant- voijce, zurave m Krep e _ ; ■ nih ogiavnic. Teda potrebno je ra'jna podvodna operacija ipone-kaij bc j j produktivnega in vsak prečil a m povzročila veliko burjo ve, da v Jordaniji manjka vseh v jarvnosti. Mnogi listi Jo se v zve-vrst potrošnega blaga. _ zi z »misijo Crabb« tudi razpisali Begunce bi lahko naselili T 0 britanski obvesčervailmi službi m arabskih državah in jih spremeni- na dan so prišle nekatere podirob-h v produktivne kmečke aii im- nosti, ki dosedaij široki javnosti dustrijsfce delavce, toda, ali _ je to n'!so bile znane. »Človek—žaba« prava rešitev? Cionisti _so_ jim ob Qblečen v črno potaipl jaško oble- svojem vdoru prizadejali veliko o, z aparatom za dihanj* na krivico. Toda cioniste same so brbtu in z »žabjimi« gumiijasrimi gnale Je veliko večje_ krivice plin- ^lavnrmi na nogah je še vedno skih celic ul židovskih pogromov. v gpeb;.šču zanimanja. Toda iz dveh krivic, žal, ne nastane eno dobro delo. In prav ta Del britanskega tiska ip3e od- krivica, prizadejana beguncem, je krito, da je bil potapljač Craibfo kriva, da Izrael danes ni varen. »azent pomorske obveščevatln« Ni prvič rv zgodovini, da se je službe« in je že pred meseci pre-zgodilo kaj takega in tud: naše gledal korito sovjetske križarke roke so vse prej kot čiste. Vzrok i >Sve.rdlov». »Times«, da bi zabri-in razlogi palestinske zgodbe ima- sal neugoden odmev na po-nesre-jo na obeh s*raneh te najbolj div- £eno »Črabbovo operacijo«, je naje >lm najbolj neumne meje zelo pisal, kako so tudi Sovjeti poiz-različ.no razlago. Ostaiia pa brid- kušali z vsemi sredstvi dobiti poko deisrvo revščine. Zenske v ta- datke o britanskih vojnih ladijah, boriščih še vedno nosijo obleke, J^., so larj oktobra obiskal!e Lenin-ki i povedo, da so iz vasi, ki je gra,d. »Večje število ljudi je go-zdaj najbrž samo kup kamenja, voriilo« — piše list, »da so opazili »iiud'1 —— žabe«. »Takrat — omenja list — »so našli pri nekem obiskovalcu zavoj, v katerem je bil skrit miniaturni fotoaparat«. Natprej 80 morali narediti kratek krat _ pod sovražnim ogr kurz, na kavern so j&naurild uporabljan aparat za spuščanje rz. podmornice. IMa to so -jih učili plavanja proti toku, potapljanja in »'ljudlje—žabe« *o» Razpis natečaja Strokovno združenje podjetij gradbene stroke in industrije gradbenega materiala LR Slovenije razpisuje s sklepom upravnega odbora fonda za kadre natečaj za izdelavo idejnih osnutkov gradbene vajenske Sole in doma vajenske šole. Natečaj Je Javen In anonimen za vse člane Društva arhitektov Slovenije. Podloge za natečaj (pogoji, program in situacijska skica) se dobe dnevno med uradnimi urami od 7. do 14. ure pri razpisovalcu — Ljubljana, Titova cesta it. 19/1, od 23. maja 1356 dalje. Nagrade so naslednje: L nagrada 300.000 din II. nagrada 200.000 din III. nagrada 100.000 din - in dva odkup« po 75.000 din. Skupni znesek vseh nagrad in odkupov znaša 750.000 din. Upravni odbor električni aparati, avtomobili itd., ker ti proizvodi niso stroji, ki bi omogočili nova delovna mesta za brezposelne, katerih število se ne zmanjšuje. Tujcu ni lahko ocenjevati umestnost te kritike, pač pa zelo hitro opazi zunanja, vidna znamenja, k: govorijo, da nekaj ni v redu, ker na ulici vidi drugo poleg drugega bogastvo, ki se lahko meri z ameriškim, in azijsko zaostalostjo. Videti je, da je to pomanjkanje zmernosti danea značilno za Italijo. Zdravilo proti nevoščljivosti je »Lambretta«. Milijon in pol »lambretistov« in »vespistov« 39 vozi po italijanskih ulicah in cestah. Najcenejši tip velja 112 tisoč lir in ga je mogoče kupiti na dvoletno odplačevanje. Kdor ima srednjedobro službo in nima velike družine, lahko podpiše menico. Ce se komu zdi to preveč in bi se rad znebil občutka manjvrednosti, ali —« kar je mnogo pogosteje — stanuje deset ali več kilometrov od delovnega mesta, si bo navabil kolo z mikromotorjem, ki velja približno 50.000 lir. Koles z mikromotorjem je v Italiji 770.000, Ce k tej »mali motorizaciji« prištejemo 350.000 motoristov, vidimo, da število Italijanov na dveh kolesih daleč presega število lastnikov avtomobilov. Motorizacija na dveh kolesih j6 italijanski pojav. V teh pomladnih dneh in poleti se cele družine prevažajo ob praznikih na deželo, v naravo, na morsko obalo, v okoliške vasi — na dveh kolesih. Videti je treba zadovoljstvo teh ljudi, ki se valijo kot reka proti gozdovom, morju in jezerom. Motor jim je v pravem smislu besede odprl nove vidike in. jih povezal s širnim svetom. Pojav* »male motorizacije* j4 treba pogostokrat gledati tudi t druge plati. Motor ni prišel V družino po vsem tistem, kar j C potrebno. Kolikokrat sem se začudil, ko sem videl motor predž kako bedno hišico, v kateri je res žalostno stanovati. Navezal sem razgovor z lastnikom motorja in glejte, kaj sem slišal. Stanovanja so danes tako draga. da bi bilo pogostokrat treba odšteti dve tretjini ali cel zaslužek, če bi hotel človek stanovati, kakor je treba. Hrana? Hrana je zelo draga, posebno meso. Zabava?. Kino v 90 odstotnih primerih. V gledališč* ne hodijo. Knjig ne kupujejo. Italijanski založniki se pritožujejo, da je v deželi, ki šteja skoraj 50 milijonov prebivalcev, naklada povprečnega romana med 2.500 do 5.000 izvodov. Knjige so drage. V takšnih razmerah postane cenen motor na dvoletno odplačevanje z vsemi koristmi ki jih nudi, skušnjava, k' se ji je težko upreti. Skušnjava je tudi radio, skusnjav« je poceni štedilnik. Spreminja se struktura potrošnje. Ljudje kupujejo motor, kupujejo velik radio, morajo biti dobro oblečeni, varčujejo pa pri stanovanju, kulturnih potrebah, hrani. Poraba mesa je majhna, trgovci pa, ki n« prodajajo na obroke, in to SO prav trgovci s hrano, zaskrbi j e« no majejo z glavami zaradi vedno večje trgovine n.a obroka. Tako se v kakem obupnem stanovanju bliska nov plinski štedilnik, na katerem se kuha revna zelenjava, če se pa cvrejo zrezki, ne tehtajo več kot 100 gramov. Družina, ki je dobr« oblečena, toda živi v vlagi, posluša radio, ki ima 8 4-1 cevi« tn se pelje z motorjem na izlef v kako okoliško krčmico, kjsf bo zapravila komaj kako lira za oranžado in hkrati razmišljala o obrokih. Obenem pa s« bo zadovoljno pobahala p^ ro-sedih o kakovosti svojega »konja« na dveh kolesih, ki s 128 kubiki dobro vleče tudi navkreber. I N. LekJd k »t. ut — ao. maja um j SLOVUSKI P010CEV1LEC ) str. 0 , . _ ■* Ali je nerazumevanje upravičeno Otroci odhajajo na sonce Cas neugnano beži in tako Lučinah nad Škofjo Loko, t ljubljanskega okraja. Tako n< Te daj u t Ljubljani saAeti cepiti proti tuberknloel- Bile Je nim tuborirullnaklm poizkusom, mklh mren. Gotovo ni naključja, ie prišel.dan, ko spet odhajajo sadnje dni več predavanj, na katerih so zdravniki govorili o čs je cepljenje «prijeU>» in če da med otroci z meningitisom prvi otroci iz okraja Ljublja- pomenu te zdravstvene akcije. Vendar so starši mnogokje po- alergija kot dokaz zaščite še n. pr. v zdravilišču Novo Celje np v z, 5? v s 11 kolonije^ in kazali nerazumevanje, nezaupanje ali pa tudi odpor proti tema traja. Ce ugotovimo, da otrok ni niti enega otroka, ki cepljenju. Polhovem gradcu ter v srcu bo v kolonije otrok iz Ivančnd Tolminske — v Soči pri Bovcu gorice, a tudi ne iz Moravč Ln Zaprosili smo zaradi tega profesorja Roberta dr. Neubauerja, naj bi nam v zveri a Jct-tiko v javnosti pojasnil, v čem je pravzaprav problem? O BOG-ju smo razpravljali že davno pred vojno, pisali smo ln pišesno o njem posebno Po vojni vedno veliko, toda čudno: kritike in odpor, o katerih govorite, prihajajo ne morda od preprostih ljudi, temveč največkrat od takozvame inteligence. Ponavljajo se večno isti dvomi, argumenti, pomisleki, kakor n. pr., da je BCG cepljenje nova reč, ki ni dovolj preizkušena; da, nekateri cetlo govorijo »o poskusih na naših otrocih«. -Ustavimo se za trenutek pri tej na vso moč čudni izjavi. BCG, ki je bil odkrit že leta &908 od francoskih znanstvenikov Calmette in Guerin, po katerih je cepivo tudii dobilo svoje ime, je bil prvič uporabljen pr; otroku šele po trinajstletnih napornih in izredno natančnih poizkusih. Od takrat so cepili milijone in milijone otrok po večini evropskih in izvenevrop-ekih držav še pred drugo svetovno vojno. Prav posebno pa Je prišla vakcina do veljave, ko Je kmalu po vojn: Mednarodni fond za pomoč otrokom (Unicef) račel s pomočjo društev Rdečega križa skandinavskih držav BCG kampanjo po od vojne porušen; Bvrop:. Ta kampanja se Je, od leta 1S52 naprej pod vodstvom svetovne zdravstvene organizacije, kmalu razširila na skoraj vos svet. Do kraja 1955 je bilo tuberkuliniziranih čez 100 milijonov, cepljenih pa čez 44 mllij. otrok in mladih ljudi po Evropi, Afriki, Aziji in Južni -Ameriki. Jugoslavija se je pridružila tej akciji leta 1948 in uživala vso pomoč mednarodnih organizacij, obenem pa si je s svojo dobro organizacijo prido-bila še večji ugled med pro-ti-tuberkuloznimi delavci vsega sveta. •15 let skušnje s cepivom samo po vojni in samo v okviru ZAGREBŠKA KRONIKA 2200 NOVIH STANOVANJ. Sia_ fcir-vanjsiko krizo rešujejo v Zagrebu na mnogo načinov, toda vse to je premalo. Pravijo, da bo treba z-graclitj Se najmanj 30.000 glamovajij, ako l»i ho«Mi vsaj delno omiliti stanovanjsko stisko. -Vsako leto pride namreč v Zagreb ©Koli tisoč novih družin, pri tecn p. ne smecno pozabiti tudi na } iij tisoč novih zakoncev. Letos b do vendarle precej storili za ki-oljšanje stanovanjskih razmer. Člani stanovanjskih zadrug bodo ogradili več sto stanovanj, dogTa_ dili bodo tudi več sto stanovanj, L; so Jih začeli gradjl-i lani, s sredstvi okrajnega ljudskega od-Ibora v višini nad 3 milijarde din pa bodo zgradili okoli 1000 stanovanj. Vseh skupaj bodo do konca leta zgradila okoli 2200 stanovanj, ki jih bodo dobili najbolj po- fcrebHi. TELEVIZIJA OSVAJA. Vsak ve. Čer oblegajo v Zagrebu gledalci kakih 50 televizijskih aparatov, ki bo jih montirali v izložbah trgovin. Deset tisoč Zagrebčanov gle-«da programe iz .ItaJije, Avstrije fen drugih postaj, ki so povezane K Evrovizijo. Prve večere je morala posredovati tudi Ljudska tni. 6Ka, ise-daj pa vlada že boljši red. XOV OSREDNJI KOLODVOR. -63-danja glavna železniška postaja V Zagrebu ovira razširjenje mesta proti Savi, obenem pa tudi pro-fcnet, ki se vedno ustavlja ob Retih fccl ezndSkuh prehodih, kadaj so zaprti. Sedaj proučujejo možnost Ograditve nove postaje, ki bi naj bi-a. nekoliko bolj zahodno ali Vzhodno. Po nekem načrtu pa naj bi pod sedanjo postajo zgradili fcu nele za j>ešce ln avtomobilski prccnet. v tecn primeru bi preuredili celotno železniško pcp-lop-Je za nove potrebe. Ze letos bi fcačeli delati za ureditev te zadeve. -enb ene veleakcij« — da n« govorimo o neštetih milijonih cepljenih p-red vojno in izven mednarodne akcije! Kje je metoda za imunizacijo proti nalezljivi bolezni, Iti bi bila bolj preizkušena in uporabljana pri večjem številu ljudi kot BCG? Toda nekateri govorijo o »novi meitodi, o eksperimentih itd.« »Toda, nekateri starii se morda bojijo komplikacij po BCG-ja. Kaj pa je na t etn?« b. bil okrevališča. Predšolski in šol- nih. /.nova zardela ličeca, zuo-ne reagira več na buberkulln, cepljen z BCG-jem, da je šte- ski otroci od 5. do 15. leta sta- >a »e bodo okrepili, ga je treba ponovno cepiti.« vilo besežiranih otrok, ki so se F0?*' ,se “°“° vrstili v koloni- »Vi ste torej mnenja, da zdramili zaradi tuberkuloze te- Jao tja do septembra in če bo v;ca> Kraljeviča, Rakitna. je BCG koristen in da je kom enega leta na otroški kli- lepo vreme, bo do oktobra Osemindvajset dni. en mes niki v Zagrebu skoraj 10-krat t>200 otrok preživelo svoj od- manjše od števila bolnih necep- dih ob morju. Odšli pa bodo 1 j enih otrok in da so capljenl tudi v višinske predele. Jako jim bodo v dobrih treh ted- Loške doline. »Kje naj vzamemo denar?< so rekli prav tisti, ki jim zanj „ - , , » i e-i- ni take sile. In pa: »Otroka Bolne o roke pa čaka Silje- potrebujerao doma za dei0t< ica Krannvica. Rakitna. — • • t dobro, da je cepljenje ob vezno?« »Glede koristnosti BCG-a nimam niti najmanjših dvomov. Cepljenje se je doslej pokazalo kot varna in koristna metoda za zvišanje odpornosti proti jetiki. Nimam namena niti možnosti, da bi tukaj navajal podatke iz ogromne literature v vseh jezikih sveta, kd se baivi s. tem yseminavajsei um, en mesce Y Grosupljem je starše pre in če bo potrebno tudi dva, pr;^aja geje terenska socialn bodo mah bolniki srkali vase de}avka ki je od hiše do hiš vlažen morski zrak, prepojen x:ia so se izgovarjali. V Grosupljem je starše pre-socialni iš» tolmačila domačim, kaj pomeni za otrokovo zdravje me« sec dni v koloniji. »Naj bo!« so slednjič Id Precej je otrok prijavljenih povsod privolili, čeprav za tq* ' 1 ni bilo treba malo besed iifl -j--- *“ —“ —----—— , . - i Vitt£CIl IUUISA1 hiaA, PTCDO J otroci, če so sploh zboleli, po- bodo na cistern gorenjskem z yonjem morski fravi> ri. kazali skoraj brez izjeme samo zraku uzih nekaj lepih uric, bah jQ morju samem. To jim lahke in najlažje oblike bolezni. ta pa bo prav gotovo vzbudil bo znova vrnii0 zdravje. Glede obveznosti pa še tol-ko: slast do jedi tudi pri se tako če bi se vsi državljani zavedali nezahtevnemu jedcu. In to bo _ 1 i • • nevarnosti tuberkuloze na eni marsikateremu otroku tudi letos za zdravstvene kolonije, »Cepljenj« proti jetiki je bolj „ _r , .. komplicirano kot mnoga druga ^ " CeplDenj6 cepljenja, ker je treba s pred- hodnim tuiberkuiiinskim poizkusom (buiberikiullmskim testom) izločiti .vse one, ki so bili te prej okuženi z bacilom tuberkuloze. To delamo zaradi tega, ker je v takih primerih cepljenje nepotrebno in lahko povzroča gnojno ranico na mestu cepljenja na roki, ki se dilje časa ne zaceli. To sicer ni komplikacija v pravem smisiu besede, toda napravi neugoden vtis i.n starši so, čeprav brez potrebe, v skrbeh. Tudi bezgavke včasih zatekajo in sem pa tja se celo ogno-jijo; toda tudi ta, sicer zelo redek pojav, ne spada med prave komplikacije. - Znanstveno je namreč dokazano, da je v takih primerih zaščita proti infekciji še močnejša in da dlje časa traja kakor če bezgavke niso prizadete. Resnejših komplikacij je pa silno malo. Vsak tak primer je obravnavan kot velika redkost (morda eden med milijoni) v medicinskih listih sveta. Je pa res, da nezaupanje nekaterih ljudi pripelje do tega, da se najmanjša driska ali slično, ki bi se pojavila pri otroku tedne in mesece po BCG-ju, pripisuje cepljenju. Neredko kdaj smo celo s sigurnostjo ugotovili, da tak otrok sploh ni bil cepljen. temveč je dobil samo tube rkuiinski test, ki so ga starši pomotoma vzeli za pravo cepljenje.« »Kaj pa glede učinkovitosti BCG-ja? Ali in do katere meje in kako dolgo lahko preprečuje cepljenje izbruh prave jetike?« »Nihče še ni trdil, da daje BCG lOOo/o zaščito. Zelo pogostne okužbe z velikim številom bacilov lahko prebijejo zaščito, ki smo jo dali z BCG-jem, toda v takih primerih je bolezen vsaj Iažjeg3 značaja.« »Kaj pa z otroci iz socialno zelo slabe sredine, ali ne bi bilo treba take otroke po cepljenju izolirati?« »Kar se tiče cepljenja, lahko trdimo, da je BCG tembolj potreben, čim slabše so socialne prilike, v katerih mora otrok živeli. Kar se pa tiče izolacije, so nam izkušnje v mednarodni kampanji jasno pokazale, da izolacija ni potrebna. Seveda je očividno, da bi premestitev otroka v zdrave in socialno boljše ni povsod obvezno, v nekaterih državah (n. pr. Francija. Norveška itd.) pa je samo delno obvezno za posebno ogrožene skupine prebivalstva (vse osebe, posebno otroci, ki živijo skupaj z jetičnim bolnikom; bolničarke, in koristnosti BCG-ja na drugi potrebno, saj bodo v teh kolo- zato se bodo zvrstili v 22 iz- dokazovanja. stran! gotovo ne bi rabili za- nijah samo otroci, ki potrebu- menah. 2e danes odhajajo šti- »Zrak ima doma!« se lzmi«i konskih predpisov; kar pa enako jej« okrepitve po raznih bo- ri izmene, vsega okrog 400 kaj0 nekateri. Kljub dobremtf velja za mnoge druge, če ne za lezuih. Slabokrvnost, živčnost, predšolskih otrok, in to dve zraku pa so njihovi otroci sla-vse zakonske predpise. K temu astma, obolenja v grlu — so skupini na morje, dve pa v bolni in potrebni oddiha, ka/ pa še pripominjam, da naša med letom omajala odpornost višinske predele. Ko se bodo so ugotavljali že učitelji v šo« Uredba o obveznem cepljenju otroškega organizma. V Ba- čez slab mesec vrnili, jih bodo ];> potem pa še zdravniki Y, z BCG-jem ne daje staršem njolali. Strunjanu, Kantridi pri zamenjali šolski otroci, sep- šolski Polikliniki v Ljubljani* pravice, da ne bi dovolili cep- Reki, na otoku Crezu in pa v tembra bo pa znova vrsta na Toda nič, ne gre jim v glavo* ljenja svojih otrok. Kolikor mi medicinci, vojaki, rekruti itd.), je znano, se sankcije doslej še Odločilna pri tem pa je splošna ktuacija glede na tuberkulozo v dotični državi. Tam, kjer je tuberkuloze zelo malo, kakor n. pr. v nekaterih državah Severne Amerike, kjer je od otrok v šolski dobi inficiranih z bacilom tuberkuloze komaj 1 do 2 o-šasti, ki zgolj po nemarnem naključju ali kvečjemu'nesrečnem nesporazumu prebivajo med vrlim človeškim rodom — kakor da jih ne bi popisovali po krvavem lastnem spoznanju, temveč po nekem obveznem izročilu. Pri vsem tem pa se ti in taki pisatelji nikakor ne vedejo kot suhoparni in vsiljivi moralizatorji. Ne, le skozi njihove oči, iz katerih prostodušno žari neomajna, viteška privrženost dobri stvari človeške vzajemnosti, so videti zakonitosti sveta tako kristalno čiste in tako smotrno napeljane v neizbežni procvit. A gre niti toliko za ta procvit, za to vero v pametno človeško slogo, kolikor gre za sam zanosni, plemeniti in tako rekoč elegantni življenjski občutek, ki tako pravljično oča-ruje sodobnega bralca v času, ko so prizadevanja literature docela nasprotna: ko se pisatelj na vse kriplje trudi z edinim ciljem, da bi z jedkimi preizkusi razkrojil in postavil na laž sleherno celovito, bodisi lepo ali moralno čustvo, začenši seveda pri samem sebi ... Tako nekako sem meditiraj ob lagodnem branju in v udob4 ni zavesti o preteklem, ko se vi lahrzo hkrati naziral zoro vr\ zarjo dobre, vrle stare meščan,-* ske literature. Kaj pa sem po« sebej premišljeval o velikem) angleškem romantiku sin4 Waiteru in njegovi knjigi? Kot rečeno, bil je to predvsem pri-* j eten oddih, kratkočasen, pet tudi poučen sprehod po ste-* zah in tratah starodavne Škot-* ske. Nisem se utrudil ob svo-* jem viteškem, čeprav maicdj klepetavem vodniku. Starina ^ vsekakor sodi med njegov^ najboljše romane — le mordet Ivanhoe in Kenilvoorth sta pq slavi pred njim. Mislim pa, det je Starinar po svoje najdra-gocenejši, vsaj za človeka, kij išče za literarnimi junaki predvsem pisatelja samega. Ca si pobliže ogledaš obe najizra-* zitejši figuri — seveda čistOR AVNO j 1. KS, 4. noter, Tj. karavana, 9. mera, 18. oko, 12. Stena, 14. kvas, 15.1 eni, 16. oliva, iT. saa&iics, 19. kamili-ce, 20. ra_ ea, 21. en. IMAV-PTCbf-Oi 1. koreninice, 2. •tara, 3. ura, 4. namenoma, 5. Eva, C. Čakava, 8. novice, 11. osa, 12. 13. tesar, 14. klici, 16. oni, 16. Ste*. NAGRADE Med reševalci križank© »Sončni* •a« sta bila za knjižni nagradi bžrebana JASNA P O REKAR iz Maribora in FRAN" C KRALJ iz d3fcjsa3?k-©ga doma v Krškem. Naj •poročita vvojj želji! Obiskala nas je Olga 'Cii x i Tovarišica učiteljica nam je veliko pripovedovala o narodnih herojih. O prazniku 1. maja smo čestitali tovarišici Olgi, narodnemu heroju, in jo prosili, naj nas obišče. Prišla je 11. maja. Nasmehnila se nam je in vprašala: »Ali imate radi pomlad?« — »Imamo,« smo odgovorili vsi hkrati. Pa je povzela: »Tudi mi v partizanih smo imeli radi pomlad, sovražnik nas je teze našel ▼ ozelenelem gozdu.« Tovarišica Olga je sedla na prvo klop, radovedno srpo uprli oči vanjo in začela je pripovedovati vesele dogodke iz svojega partizanskega življenja. PRVI PIONIRJI Spomladi 1942. leta sem bila v šiški. Neki dan sem videla na ulici pionirje, ki so s fračami streljali v žarnice. Rekla sem jim: »Fantje, to se ne sme.« Oni pa so mi odgovorili: »Gospa, vi še ne veste, zakaj to delamo.« — »Zakaj?« sem vprašala. — »Mi delamo za naše aktiviste, da ponoči laze posipajo letake in pišejo parole.« PRIHOD V PARTIZANE Bilo je 1. junija leta 1942, ko sem šla v partizane. Bili so na Ključu. Sprejeli so me zelo prijazno. Prišla sem v udarno četo. Dobila sem puškomitraljez. Zavzemali smo sovražnikove bunkerje, redčili njegove vrste in prodirali skozi njegove zasede. Tako je naša udarna četa kmalu narasla v bataljon. NA STRAŽI Zdaj vam bom povedala, kdaj me je bilo najbolj strah. Imela sem stražo od desetih do polnoči. Pa zaslišim nekakšno prhanje: prh, prh ... In obšel me je Nazadnje se je zvedrilo. Tedaj je prišel komandant in ukazal: »V napad!« Po cesti je prihajalo 60 Italijanov s tovornim avtomobilom, ki je bil do vrha naložen s hrano. Borba ni trajala dolgo. Dvajset Italijanov je Eadlo, druge pa smo pognali v beg. Avto smo zažgali, rano pa smo poslali v bolnišnice. SOD Komandant Stane je dal Šercerjevi brigadi deset dni počitka. Šli smo v Belo krajino. Domačini so nam postregli in nas pogostili. Ko smo počivali šesti dan, je komandant rekel: »Tem ljudem, ki so nas tako lepo »prejeli, moramo prirediti miting.« Toda na mitingu mora biti tudi kaj vina. Nekdo je povedal, da je v bližini neki belogardističen kmet, ki ima dosti vina. Res smo šli k njemu in dal nam je velik sod. Komandant je odredil: »Štirje možje naj pazijo na vino.« In ko je bil miting končan, je komandant zasukal pipo. Toda v kozarec je stekla — koruza. Pa smo se hitro znašli: koruzo smo odpeljali v mlin in kmalu smo imeli namesto vina dobro polento. RIŽOTA Nekoč pa ao nam imenitno kosilo pripravili kar Italijani sami. Po vasi so nakradli kokoši in riža in zakuhali rižoto. Ravno tedaj pa smo se tudi mi namerili v vaa. Prihajali smo T<«tmjeni vrsti, da nas je bilo več videti. Italijanski stražar nas je zagledal in zavpil: »Sign or ten en te, partigiani!« Italijani so se razbežali na vse vetrove. Za nas pa je oetala rižota, ki smo jo s slastjo pojedli, ■I BORIS KUTIN. »motih Bole Ljubljana k 9. —ni Ha — Jari« strah. Doma so mi pravili, da ravno ob tem času hodijo strahovi. Tega seveda nisem verjela, strah pa me je bilo vseeno. Končno je dežurni izmenjal stražo. Vprašala sem ga: »Ali slišiš?« — »Ničesar ne slišim,« je odvrnil. »P'oslušaj malo — tole?« sem rekla. »Saj to so polhi!« se je zasmejal. In kadar se spomnim na to, se moram tudi sama sebi nasmejati. SPLAV Morali smo čez Ljubljanico in za prevoz smo potrebovali splav. Kurir nas je obvestil, da sovražnika ni v bližini. Spravili smo se na delo in — ena, dve, tri — je bil splav narejen. Dvajset borcev se nas je vkrcalo nanj, pa je bil prešibak in se je pogreznil v vodo. Vsi mokri smo prilezli na Krim. Zakurili smo velik ogenj, posedli okoli njega in zapeli. Takrat sem prvič slišala partizansko pesem, kajti v Dolomitih, kjer sem bila dotlej, smo smeli le šepetati. Imeli pa smo smolo. Komaj smo se malo posušili, se je ulil dež, pomešan s točo. Mimi Malenšek Kljub temu pa so praznovali praznik koruzne žetve z vso obredino slovesnostjo, da b: se n® zamerili Velikemu duhu — Manituju — ki je bil v vseh stvareh. Žensk® so si počesale in namazale črne lase in obraze, ovesile so se s steklenimi biseri, ki so jih nekdaj prinašali trgovci v Pokanokett, možje so si spletli lase v kite in si zataknili vanje orlova peresa, glavarji so si nadeli velike težke perjanice in se opasali z wampuni. Bojevniki so imeli prsa poslikana z orlom ali magnolijevjm cvetom, ki je bil tudi rodovni itotem, in poslikane obraze. Od zgodnjega jutra 60 godci igrali na piščali, tolkli na bobenčke in brenkali po strunah, napetih na javorove gosli. Beli orlič je to leto prvič smel praznovati praznik koruzne žetve med odraslimi. Mati mu je pristrigla lase in mu jih namazala z bobrovino, da so prijetno in dražeče vonjali. Za praznik mu je podarila nove mokasine z všitim bogatim & 4 IGRAJMO SE ŠOLO! č:;:: i*:; -Aij.iA A:: ;;;? :-H M.-:- A;/: ■ ; V Aii:;AA;-k <''1 ■ ; lil Sosedovi Minki pa res ni iole nikoli dovolj! Seveda, tiste ioie, ki traja štiri ali pet ur na dan in v kateri mora Minka vse znati, sedeti mirno v klopi, pisati naloge, nareke in odgovarjati na vprašanja tovarišice učiteljice, no, tiste šole je kar dovolj. Saj je v tej pravi šoli kar prijetno, toda veliko bolj prijetno je v tisti šoli, ki je na domačem dvorišču. In te sole na dvorišču se Minka nikoli ne naveliča. Sestric, bratcev, pri- j a t e 1 j e v in prijateljic ima na domačem dvorišču za cel majhen razred. Toda ta razred je nekoliko čuden! v njem ni klopi, table, zvezkov, šolskega odra in tudi zvonca ni. Zato pa je v tej šoli veliko prostora, sonca in svežega zraka. Tudi tovarišica učiteljica je v tem razredu nekam majhna, seveda, ko pa učiteljica ni nihče drug kakor Minka. Ta šola je zanjo nekaj imenitnega! V njej ji ni treba mirno sedeti in paziti na vprašanja In odgovore! V njej ona postavlja vprašanja, hvali, graja in tudi kaznuje — kakor pač kdo zasluži. Vsa resna sedi ob hišnem zidu in uči svoje majhne »učence«, ki so razporejeni v krogu okoli nje vsega, kar se je sama naučila v šoli. Prava tovarišica učiteljica v pravi šoli pa se kar čudi, ker zna Minka v zadnjem času vse tako dobro in gladko: pesmice, poštevanko, zgodovino in zemljepis. Kako bi se šele čudila, ko bi slišala ves mladi živ-žav na sosedovem dvorišču, ki bi ji znal odgovarjati skoraj tako dobro, kakor Minka! In ker bo jutri v šoli tovarišica izpraševala zemljepis, ga danes sprašuje Minka na dvorišču: »Mojca, katera je naša najvišja gora?« — Vprašanje je težko, tako težko, da Mihec ni znal odgovoriti nanj in je moral v kot. Mojca stoji in premišljuje. Ali bi ji vi znali prišepetati? Pa tudi če bi kdo znal, mu Minka tega ne bi dovolila. Saj gre v njeni šoli vse čisto »za res«. pripoveduj« Peta kuta, in kjer »e neki pasejo nepregledne črede bivolov, da zemlja bobni pod njihovimi nogami, kadar se spustijo v tek. Lova na bivole se doslej še nikoli ni udeležil, ker je bilo nevarno loviti bivole. Los bežj pred lovcem, razjarjeni bivol pa ae spusti v boj in marsikateremu lovcu j« že bivol z rogovi razparal trebuh. Rod e« je zbral na širokem prostoru med wigwami. Beli orlič je videl mnogo koruznih mask in akušal pod njimi prepoznati obraze znancev. Prišel je čarovnik v slavnostni obleki in se a pojočim glasom zahvaljeval Velikemu duhu za bogato koruzno žetev. Potem so se začeli plesi. Možje so plesali, žene in dečki so stali ob strani ja gumno. Se bolj napeto j« prisluhnil pesmi. Brzonogi je pel in kmalu je za njim ponavljala vsa zbrana množica: Ne mai tau on ne go ne ka — um!. »Dal ti bom delež, ki tebi* prijatelj, grel...« Pesem je izzivala na vojno z belimi naseljenci in nikogar ni bilo na slavnosti, ki bi je ne bil razumel. Samo Metacomet s« je delal, kakor ga je n® more ali noče razumeti. Brzonogi je nehal peti in ples se je počasi ustavljal. Prišle so ženske, ki so prinesle zvrhane skladovnice pemikana v lesenih torilih. Za pemikanom je prišlo meso dn ostro začinjena kaša iz gomoljike. Nato pijača: (MELIKA B REKA okrasjem in podšite z ustrojeno jelenovo kožo, dobil je tudi dolge usnjene hlače s pedenj dolgimi resami ob strani. Na prsi so mu naslikali cvetočo magnolijo in samo obraza mu niso poslikali, ker še ni bil bojevnik. Potem ga je Črna prepelic* pogladila po licu in se mu nasmehnila — Belemu orliču se je zdelo, da ga od takrat, ko je bil šiban zaradi konjske tatvine, ljub: bolj kot poprej. Beli orlič je bii zdaj mož in je skrbel za dom. Čuval je domačo živino in ribaril v Veliki reki; dan za dnem se je vozil, klečeč v svojem kanuju, prav do brzic, roka se mu je privadila ostvi in mnogokrat je prinašal domov velike ribe, ki jih j« Črna prepelica sušila v dimu in spravljala v zimsko zalogo. Hodil je na lov, nastavljal zanke po stečinah in streljal divje jerebice. Pri tem je sanjal o svoj:m velikem dejanju, ko j® ubil plavajočega losa in 3i želel, da bi šli možje kmalu spet na lov na lose ali pa na one velikanske prerije, o katerih ■ ploskanjem udarjali takt. Tudi Beli orlič je plesal. Pri tem je čutil, da ga hrbet še zmeraj nekoliko skeli od udarcev s šibami. Plesalci so s« razpotegnili v verigo in sklenili obroč okrog ognja, na katerem so gorela koruzna stebla. Iz vrst« plesalcev je skočil Brzonogi. V desnici je držal bobnič, z levico je udarjal po njem, dvigal je roke z bobničem visoko nad glavo in ge vrtel, da se mu noge skoraj niso dotikale taL Glasno, zveneč« je pel: »Wa be no mit tig o. Ke gau tai be tau au nin i tai wai gun! .. .« Beli orlič je natanko prisluhnil. »Razumeti morate jezik mojega bobna! . . .« Kaj neki bo Brzonogi še povedal v »voji pesmi? »Kau gau we gau in wai a — un wai me gwun a — nun... Ne kaik — w; on tan be ta;b wai me tum ...« Ah! »Krokarju pojem, med vsemi ima on plemenito perje. . . Moja sokolja srajca plapola v boj . . .« Beli orlič se je ozrl po možeh — na vseh obrazih je videl, da soglašajo z Br-zonogim. Samo Metacomet, ki je stal z glavarji ob strani, se Je pomračil. Beli orlič ni še povsem odipustM Brzonogemu, d* ga je najprej zavedel v konjsko tatvino in ga potem pred tujci pustil na cedilu, to-4* tov kw j* pel, je Mie pe» sladka medica z zeliščnim zvarkom, ki je rahlo opijanjala. Indijanci in žene so čepeli po tleh in hlasfino jedli, trebuhi so se jim napenjali od obilne hrane in pijače. Potem pa sp*t ples in petje. Toplo »o plapolali ognji v noč. Wampanoaque, siti im zadovoljni, nekateri tudi pijani, so ležali po tleh. Drugi so se strnili v gruče in se zabavali po svoje. Beli orlič se je pridružil gruči okrog Brzonogega, kjer so kockali za konja. Napeto je gledal igralcem pod roke. Blisk, mlajši brat Brzonogega, je imel največ zadetkov, zdelo se je, da bo priigral konja. Tedaj pa se je nenadoma dvignil v taborišču hrušč. Peta kuta — Hiteči oblak — je stal na robu taborišča, malo vstran od ognjev, kazal z roko čez Veliko reko in klical: »Ogenj !* Indijanci *o osupnili in so zagledali proti zahodnemu obzorju, kjer je ugašal zadnji pramen večerne zarje. Nekateri *o klical:: »To ni ogenj! Zarja naznanj* lepe dneve!« Peta kuta je jezno zamahnil s rokami. »To je ogenj! Voham dim!« Kmalu rri bilo več mogoč« dvomiti: bil je velik požar. Gorela je prerija, vžigali so se gozdovi. Metacomet se je zrinil ▼ prve vrste gledalcev, bil je čisto bled in lice mu je trzalo. »To je ogenj,« je rekel. Star glavar je stopil te«oo k »Jemu in pomenljivo dejal: Razvoj obr v ptujskem Z občnega zbora okrajna obrtne zbornice H» rednem •Moen »boru okrajne obrtne »borr.ice * Ptn*u •o rrn^°M bo«»to poročilo o nj»»em deietletnem delovanju, ki mu Je sledila živahna In plodna razprava. Za urecut ^*u‘e •“ požrtvovalno delo pri poupeževanju obrtništva so podedlll pri-unanjm Jožetu Vrbnjaku, sedanjemu predsedniku okrajne obrtne sbornlce, Jožetu Ilecu, podpredsedniku, in upravitelju vajensko žele ruuaib strok Joflt^i Stropniku. vorčmo. V samem Ptuju Pa tudi Okrajna obrtna zhornlca Je dosegla pri razvoju ter napredku cbrtnddtva ter vrgaji kadrov pomembne uspehe. Predstavnik,; rtoraJce so v raznih organ'j SJudoke oblasti in množičnih organizacijah sodelovali ort Sevanju obrtniSke problematike in tako skrbel- za razvoj in u.r-jevanje obrtništva v okraju. Za »trokovno vzgojo članstva prirejajo razne strokovne tečaje. Zbornica j« bila najtesnejše povezana z vajensko šolo in priredila več sestankov z organi delavskega samoupravljanja v obrtnih podjetjih, ki so se pokazali zelo korist") T-ke -sestanke bodo prirejali tudi v bodoče. Končno naj omenimo. da je zbornica pr.ired.ls tudi pet izletov, ki so jih združili z ogledom industrijskih objektov. Teh tzletov se je udeležilo 437 obrtnikov. RAZVOJ OBRTNIŠTVA v OKRAJU Da bd bil razvoj obrtništva Čimbolj načrten je zbornica izdelala po-seben plan. Po tem bi morali ustanoviti 108 obrtnih delavnic raznih strok, v katerih bi lahko zapo-slili 222 kvalificiranih obrtnih delavcev. Pri izdelavi tega načrta je zbornica upoštevala pogoje in težnje potrošnikov. Možnosti za ustanovitev teh obratov *o, težave pa vseka.ko-povzročajo finančna sredstva. Problem zase je predvsem nabava osnovnih sredstev. Ponekod bi si sicer lahko pomagali s starimi. toda še vedno uporabnimi stroji. Vendar pa je zbornica fr-PTiig. rt-3 če veta«,« vi— «, — - . obrtni obrat, ki potrebuje tudi e-roje. nai nabavimo tudi slednje v takšnem stanju, da ne bodo povzročali motenj in večali proizvodne strošk«. PROBLEMI POSAMEZNIH OBRTI Zelo pereč je problem poslovnih prostorov obrtnih obratov in nnd;etij. 5» nr’bol’ v «-. mera Ptuju. Nad 50 odstotkov poslovnih lokalov v Ptuju pa tudi v ostalih kraj.ih v okraju ne odgovarja spnita-nim. tvrir---•kim in gradbenim predpisom. So primeri, da dela v delavnici 4 krat 5 m tudi do osem delavcev pri umetni svetlob;, da o drug,h pomanjkljivostih sploh ne gi- Ne uničujmo redkega cvetja! Ko sem nedavno hitel po stezi iz Polhovega gradca proti Polhograjski gori sem srečaval mnogo izletnikov, ki so se vračali iz gozda obloženi z velikimi šopki zaščitenega blagajcvega volčina. ATo-vi izletniki, ki so prihajali, so prav tako neprestano poizvedovali po tej redki cvetlici. Imel sem vtis, da med vsemi ni bilo človeka, ki si ne bi nabral šopka. Ob vsem tem se mora človek nehote vprašati, kaj delajo naše vzgojne organizacije, da je v ljudeh tako tnalo čuta za kulturno ponašanje v naravi. Cernu genska straža, čemu zavod za vasrslvo kulturnih spomenikov m naravnih znamenitosti, čemu vse lepe besede, izrečene v prid zaščite prirode, ko vsa prizadevanja ne dajejo nobenih u-rpekov? Se nekaj let in blagaje-vega volčina na Polhograjski gori ne bo več! Vsekakor se bo treba v bodoče bolj odločno boriti proti uničevanju redkih cvetlic. Morda bi bilo .prav, da bi pri tem pomagali tudi lovci, ribiči, člani Počitniške zveze, gozdar-ji, upravniki planinskih koč, prosvetni delavci in končno tudi kmetje v tistih krajih, kjer so take redke cvetlice. Jože T robec v drugih krajih pa »o zgradbe, ki bi jih z manjšimi adaptacijami lahko preuredili v higienične dn za poslovanje primerna prostore. Prav gotovo bo prej ali slej začela sanitarna Inšpekcija neprhoerne loka1? mnirau in vrsta ljudi bo ostala brez dala, če k temu ne bodo -čimprej pristopili. V samem Ptuju najbolj očitno primanjkuj« naslednjih strok: graverstvo, zlatarstvo, pužkar-stvo, izdelovanje prešitih odej, steklarstvo in še nekaterih. Zelo bi bila potrebna rit: oot.ičm lavnlca, saj je moralo v zadnjih dveh letih nad 2200 zavarovancev po očala v Maribor, Ljubljano in celo v Zagreb. Težnja, da bi tak obrat ustanovili v Ptuju, je že zelo stara, zato b; bilo prav, da bi jo uresničili. Na tn npzrmavllipb ‘"»dl c 4,,_ polnitvi kadrov v tistih obrteh, v Vrate''*’"' ic ?‘n’■** "* ~ tično. Te »o: podkovažtvo, kolarstvo. dimnikarstvo, sodarstvo, tapetništvo, preoten* mehanika itd. PRESKRBA Z MATERIALOM Poleg vsega naštetega »o aa-kajzali v poročilu in razpravi še vrsto drugih problemov, tako da stooi novi upravni odbor pred številnimi nalogami. Med najvažnejše spada preskrba obrtništva i materialom, kar je najbolj pereče v lesni stroki, v kateri se poslužujejo često tuoi svežega lesa, pri čemer trpi kvaLiteta. Zbornica je o preskrbi obrtništva z materialom že razpravljala in prišla do zaključka, naj bi v Ptuju ustanovili trgovino, ki bi imela na zal >- gl dovolj tega materiala. Imenovali so tudi poseben iniciativni odbor, ki bo proučil to vprašanje. Na občnem zboru so SDre’eM bogat program dela za nadaljnji razvoj obrtništva. Zaradi ia-jv-ga dela obrtne zbornice so doslej že ustanovili v peitih občinah posebne pododbore, v ostalih pa jih bodo v kratkem. Polog tega pa »o u-tanovili pri rbo-n:ie- še šest .t-rkovrvh sekcij, ki bodo proučevale problematiko posameznih obrti in vzgojo kadrov. Zbornica pa bo pomagala tudi odboru z, IV. okrajno gospodarsko razstavo pri pripravi obrtniškega dela razstave in skušala pritegniti k sodelovanju čim več obrtnikov. Sodelovala bo š« na raznih dTUgih področ j ih. B. P. Občinska konferenca SZDL v Ivančni gorici V Ivančni gorici lie bila te dni občinska konferenca socialistične »veze. Iz poročila je bilo razvidno, da čaka Socialistično zvezo ▼ občini mnogo dela, če hoče. da se bo še bolj razvila gospodarska, kulturna in politična dejavnost. Vsekakor pa bo morala v prvi vrsti skrbeti za pridobivanje novih članov. 22 odstotkov včlanjenih volivcev vsekakor n« daje prave •like odnosa prebivalstva do Soc. zvaze delovnega ljudstva. - Tudi mladina bi bila bolj aktivna, če h! imela pri Socialistični zvezi več opore. Utrditi bo treba samoupravljanje v podjetjih, prav tako pa tudi družbeno upravljanje v šolali ln drugih ustanovah, ki v večini primerov ni pseseglo skrbi »a materialne potrebe. F-rosvetna dejavnost se omejuje le na dra-maitske prireditve. 2al pa v občini še vedno nimajo primerno apeemljene dvorane. Na konferenci so precej razpravljali tudi o gradnji nove gimnazije. Delegati so pokazali veliko pripravljenost za zbiranje gradbenega materiala, zlasti lesa. Upamo, da bo novi odbor SZDL, ki šteje 31 članov, lahko nudU krajevnim organizacijam wč pomoči kot jo Je nudil stari. L. M. Nad 300 mladih kmetovalcev v aktivih mladih zadružnikov Sele dobra dva meseca sta pretekla, ko je bila pri OZZ ustanovljena Zadružna mladinska komisija, toda že so vidni plodovi njenega dela. V tem kratkem času so ustanovili aktive mladih zadružnikov pri osmih kmetjskih zadrugah: Bizeljsko, Brežice, Pečice, Šentjanž, Tržišče, Sevnica, Studenec ln Bučka. V njih dela aktivno več kot 300 mladih kmečkih fantov. V teku so priprave, da bi ustanovili aktive tudi pri kmetijskih zadrugah na Jesenicah, na Vidmu, na Zdolah, na Izlakah in v Leskovcu. Zanimanje mladine za aktive mladih zadružnikov je neverjetno veliko. Mladi zadružniki na Pečicah bodo uredili svojo drevesnico in jo tudi sami gojili, negovali in oskrbovali. Tudi mladina v drugih kraj’h si želi skupnih objektov’, vinogradov ali sadovnjakov, da bj jih sku- Kr tri e vili praznik ▼ Do!. Toplicah V Dolenjskih Toplicah bodo 24. maja že četrtič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1342, ko so morali Italijani zaradi pritiska partizanov krai j7r>- umiti TorJičani sc /a svoj praznik že nekaj časa pridno pripravljajo. Priprave vodi poseben štab, ki ima več odborov. Med drugim pripravljajo rudi razstavo, ki bo prikazovala važne zgodovinske spomenike iz časa NOB ter vsestransko dejavnost v času po osvoboditvi. Svoje izdelke bodo razstavili čevljarji, mizarji, tovarna eteričnih olj. lesna Industrija itd. V počastitev praznika pripravljajo tudi dokumentaren film. ki bo prikazoval kraj sam. odhod domačinov v partizane, boje z okupatorjem, aretacije, požiganje, bombardiranje itd. Ob prazniku bodo »lavili gasilci 75-letnico obstoja svojega društva ln razvili nov gasilski prapor. D- G’ paj obdelovala in »e na njih učila. Ponekod si mladinci želijo, da bi imeli košček zemlje, na katerem bi delali razne poizkuse itd. Te težnje mladih bodočih kmetovalcev »o prav gotovo napredne in jih Je treba podpreti. Aktivom mladih zadružnikov je treba omogočit; tudi materialna sredstva, ki jih bodo potrebovali za svoje koristno delo. Kmetijskim zadrugam in tudi občinskim ljudskim odborom ne sme b:ti žal denarja, ki ga bodo namenili aktivom mladih zadružnikov, kajti vložena sredstva se bodo bogato obrestovala. Občinski komiteji Ljudske mladine v Radečah, Krškem in v Zagorju, kjer še ni aktivov mladih zadružnikov, so prevzeli nalogo, da bodo sklicali posvetovanje mladinskih vodstev in predstavnikov zadruge, kjer ae bodo pogovorili o ustanavljanju aktivov mladih zadružnikov. V drugih občinah, kjer so že aktivi, pa bodo ustanovil posebne komisije, ki bodo povezovale aktive, skrbele za izmenjavo izkušenj itd. Tudi društvo inženirjev ln tehnikov je obljubilo kar največ pomoč: aktivom mladih zadružnikov. Potrebno je. da se z aktivi mladih zadružnikov povežejo tudi učitelji, ki bodo lahko mnogo prispevali k njihovemu delu. Kmetijski tečaj za učitelje v počitnicah bo prav gotovo pripomogel k večjemu sodelovanju z aktivi mladih zadružnikov. Le-ti so ponekod izrazili tudi željo, da bi urejevali šolske vrtove, ki so ponekod zares zapuščeni ali pa služijo samo učiteljstvu za pridobivanje zelenjave. —ne Mad 600 otrok bo letovalo Poseben • odbor predatavntlcov BodeJmo — zdravstvenih ustmov in orfanictci|] prt OLO v Novem mestu pripraviti a otrodke kolonije, ki bodo v leto&njetTi poletju v ratzmih krač ih. Predvideno je. da bo letos nad 600 otrok Iz okraja odšlo v kolonij«. Letov a*n ja n cvocn-ežkih otrok bodo lotos v Bo&ni v Mozirski dobim. v Polja«ah n. Skorjo Loko. v Banjo! ath pri Kopru za večtie otroke in v Cirtcvenici ter Marimsk; za predšolske. Poleg tega bo il« večrjp. skupina otrefle n* letovanjje v Avstrijo, prav taikb bodo taborniki kot v^aiko leto or-gam-lzirali taborjenje, kot kaže ob morju. Organizacija ZB ne bo Imeti« točenih kolonij. Za rtma«nč«o stran kolonij akrbijo tajniStvo m zdrav. ■tTvo in »ocialaio skrbstvo. Zavod za socialno zavarovanje, Zveza borcev, Bdeči križ in druge organizacije. Minenija pa ao. naj bi vsaj delno prispevali k. »troškotn tudi starši in tako pomagali, da bi bilo čitnveč otrok deležnih prijetnih počitmlc v kolonijah. Prijave za kolonije so že v teku. Vanče naj bi pri Sli zdravstveno in socialno najtogLj ogroženi otroci in talkd iz najbolj oddaljenih ve*i. Zdravstveni izibor otrok tia kolonije bodo kot vedno opravili zdravniki, prijave pa sprejemajo posvetovalnice za matere in otroke pri vseh zdravstvenih ustanovah. Zdravniki še posebed poudarjajo važnost in veliko korist pošiljanja v kolonije predšo&skih otrok, zlasti na morje- Letos bo šrla prva skupina predšodskih otrok v kolonijo v CihkveiLico že 7. ju-oija, • (r) šola, elektrika ... 2e od nekdaj so m želeLi pre-bivailci Velikega Osolnika v veli-ko Jaški občin.: osnovne šotle. Ta želja pa »e »im je iaapoinila šele v novi domovini. Ob pomoči vaščanov s prostovoljnim delom so dogradili novo ioiiico posl op je v surovem stanju v izredno kratkem času. Ker je kralj 720 metrov nad morjem so moraili ves material zvoziti po zelo slabi poti. Kljub temu pa so uspeli in tako dobilii s pomočjo okraja v Kočevju itn občine v Laščah zaizeleno novo šolsko poslopje. Urediti bo treba le še nekaj notranjih dei »n ie bo lahko služila svojemu namenu. V Veflfkem Osolniku pa cudn drugače pridno skrbijo za napredek. Da skupno delo daje len« sadove so dakazali tudi pri elektrifikaciji, za katero so žrtvovali za nad 4,7 milijonov dinairjev lesa, veliko pa so prispevali tudi s prostovci!jn-:-m delom. Lani pa so zgradili v Velikem Osolniku tudi shrambo za gasilsko orodje, ki je primerna še za razne kulturne prireditve in sestanke, saj so jo gra/dilli tudi za ta namen. ( or) IZ NOVEGA MESTA Partizanska planinska koča na Frati pri Ajdovcu je bila zgrajena v Jeseni 1952. Ta prijetna planinska postojanka Je vedno bolj privlačna izletniška točka domačih in tujih gostov. Dostop do koče je možen z avtom .preko Ajdovca, ali pa peš po bližnjici iz Dolenjske Straže ali Prečne. Olani planinskega društva v Novem mestu so te dni obnovili kažipote od obeh navedenih ,z-dišč do koče. Koča je »talno oskrbovana. organizacije skrbc tudi za razvedrilo mladine. Radeška mladina je za to tolo navdušena, toda. če je sreba, prime tudi za lopato in pomaga pri gradnji fuzkultnarnih m drugih objektov. 27. maja bo v Radečah veliko zborovanje mladine, na katerem bo občanski komite LMS prejel od predocavnika CK LMS diiplotno, ki si jo je upravičeno zaslužil v šestmesečnem tekmovanju med občinskimi komiteji LMS. • V Radečah se je že začelo taborjenje pripadnikov predvojaske vzgoje. Prva skupina mladincev je že pffišia v tabor Vn pričela z učenjem. Mladinci bodo poleg predavanj iz vojaških ved poslušali tudi -poljudna politična predavanja. Poskrbljeno- j« tudi za kultumo-pTosvemo delo. Potujoči kino je v petek že predvajal filmsko predstavo. T akih predstav bo v taboru Še več. — n« Posvetovanje šolske mladine v Trbovljah V nedeljo 90 se »e«tall v Trbovljah predstavniki Ljudske mla-din, srednjih in strokovnih šol zasavskega okraja, da bi se pogovorili o družbenem upravljanju V šolstvu ln o perečih problemih Ljudske mladine na šolah. Poročalo o tem Je imel predsednik OK LMS Stane Krajnc Po njem se je razvila zečo živahna razprava, v kateri je sodelovalo precej mla. dlncev. Ugotovil; so da se družbeno upravljanje na šolah zelo počasi razvija in da mu vodstva Ljudske mladine nudido premalo pomoči. Na posvetovanju »o govorili tudi o nalogi Ljudske mladine na gimnazijah pn pridobivanju mladine za vpes v razne vojaške šole. O tem »ta govorila Sef vojnega odseka in član predsedstva OK LMS. Ob koncu so sklenili, da bo mladina obeh gimnazij formirala dve mladinski delovni brigadi, ki bosta gradili vodovod planina-Tr-bovlje. -nc Mladinski seminar v Hrastniku V nedeljo je bil v Hrastniku mladinski semmair, ki so se ga udeležil mlad. voditelji v hrastn. občini. Na seminarju so predavali o gospodarstvu, zunanjepolitičnih vprašanjih, v zgodovini in vlogi Ljudske mladine. Za preda-vainjfl je vladalo med udeleženci zelo veliko zanimanje, zato je pričakovati, da bo seminar prispeval k boljšemu in aktivnejšemu delu osnovnih organizacij Ljudske mladine v občini. -uc 70-letna kmetica z letalom v Kanado Po vseh krajih v litijskih hribih govorijo o podjetni 70-letni kmečki žen. Mariji Sedevčičevi M Velike Preske nad Litijo, ki se Je odpeljala z letalom na obisk k hčerki v Kanado. Sedevčičeva mama je le nekajkrat odšla iz rojstnega kraja. Najdaljšo pot .ie opravita med vojno, ko jo je okupator izselil z vso družino v nemška taborišča. Ker se je bala. da bi jo spravilo v zadrego iskanje letališča v Zagrebu, jo je sin kar do tja odpeljal s konjem. Tam je kar smelo sedla v letalo, še enkrat pomahala sinu in že je_ bila na dolgi poti. Domačim je že Javila, da je poteklo potovanje brez vsakih neprijetnosti Zanimivo pa je. da je bila Sedevčičeva mama celo prej v novem »vetu, kakor se Je vrnil 11a^ ci so se morali pošteno pofcru- 3 I* . .. . abisalne, 28. icaloriferi, 29. rebr- disti, da so jo pravilno rešili. 20. do 2— nagrrado (poLetno nja^ 30 ro> 31. podrtina. 33. čn. Zato je bilo tudi to pot rešitev naročnino na »Slovenskega po- 34 postanek’ 36. G-(autier) T(h<§o-nekoliko manj čeprav so bile ročevalca«) prejmejo: Branivoj phil«), 37. cnod. 40. paleta. 41. pe_ razpisane lep^ nagrade: 2052 Pevec, Ljubljana, Albanska 24; te, 43. maršal, 44. peni, 46. likat, jih je prispelo do določenega Ivan Kastelic, LjubljanaDo- ^ ^ no,‘d6. roka. V komisiji, ki se je zbrala lerrjska 54 m Mart,na Stegnar, poi;Zaiue, 53. to, 59. koleda, 60. 18. maja popoldne, da bi iz ved- Ljubljana, Prešernova Id. ^ padar, 62. razletavaroje. 63. raTog, la žrebanje, so poleg članov 23. do 26. nagrado (knjižno 64. pri M vek, 67. limonada. 70. re, ci iz Ljubljane: Slava Gvetrez- lec ra; nravaa nuc, omjc.r«!- ^ v.-p&cn '»6 ar 87 G-rruden nik, Levstikova 21, Marija La- tizanska 37; Vida Peče, Ljuiolja- (go), 88. grude, 89. okisa«n. -č. -r, vrenčič, Prešernova 1; Ivo Go- na, Beethovnova 9 in Veiena oi. grebem. 92. relacije, 94. izropala Titova 38; Pavel’Poljanec, Bernik, Ljubljana, Stegne 10 a. pana. 93. odorcik, 97. frazer. SS. Prisojna 1 in Jakob Dolenc. Ti- 27. do 3« nagrado (knjižno »M ?£ Po,' nt tova 52a. »birko v vrednost; 990 din) pa Rab n(. al(>ja W8 pobran. 119, Po običajnem načinu sestav- prejmejo: Marija Kovač, Kranj, ravan, m. srb. 122. Igor 124« l-iania številk Do mestni vred- Tavčarjeva 34 a; Borut Kovše, pmast. 126. nakrat, 127. bc.le-t, 128. Ijanja številk: Po mestni vrea Bied _ 2e,eče Wa Marin. apel, 120. rahel, 131. estet. 133. trop, nost; z raznobarvnimi kartončki Ljubljana Tobačna 14 in 134- liipan. 1S5. snaga, 136. očešem, je bilo treba določiti 73 številk ^. Ljubljana, ob c a 13«, Ma,non. 140. m, 141. natis, 142. in pregledati prav toliko reši- Klavora, Kranj, Koioska etifien_ 143_ demimutlv. 14S. podive, ' 1®- ■ 5er. 148. skoroceij. 150* «n!cnira- Reševalci iz Ljubljane dobe * 151. objokani, 152. tafkalairvje* denarne nagrade in krtjlige na N^^ično: 4. I(gor) S (t r aaT InskL) „ Radeče ob Savi MJadina v radeški občini je zadnje čase zelo delaivna. Zahvala gre občinskemu konuteju LMS, ki mu ,je usipelio utrditi mllsdinska vodstva osnovnih organizacij in jih pridobiti čudi za politično delo. V Zidanem moscu, v Radečah 50 v okviru Mladinskega gledališča so začeli z debatnimi večeri, ki so vzbudili (precej zanimanja pri mladini. Razprave na debatnih večerih so zelo živahne, Mij sodeluje v n,jih večina prisotnih. Tudi v Papirmici je mladina poslušala zanimiva predavanja. Zadnje čase so poživeli delo tudi na Loki pri Zidanem mostu. Nedavno pa so ustanovili aktiv tudi na Jagnijeniici, medtem ko so na Podkumu, Razborju in na Dolah pri Litiji us: a novih pripravljalne odbore, ki morajo pripraviti vse potrebno za ustanovitev mladinske organizacije. Osnovne tev, da je bilo izbranih 30 na1 grajencev s pravilnimi rešitvami. Največ preglavic je delala reševalcem beseda »abisalne« pod 2». vod. Komisija je podpisala naslednji zapisnik o razdelitvi nagrad: 1. nagrfdo (15.tM din) prejme: ANDREJ FOJKAR, ŠKOFJA LOKA, Jerorovo predmestje 14. 2. nagrado (IRMO din) prejme: FRANJO AMBROŽIČ — LJUBLJANA. Rodna dolina. Cesta XI M. 21. 3. do 7. nagrado (po 3.M0 din) dobe: Marija Sedej, Ljubljana, Zupančičeva 13-111; Ignacij Cu- NEDELJSKI KRIŽANKI! Vodoravno: 1. prebivalec evropskega glavnega mesta; 7. manjši obrok hrane; 13. nadlež-než, nebodigatreba; 14. delaven, podjeten; 15. gora na polotoku Halkidiki; 16. mlečni izdelek: 18. likovne umetnine; 19. ime umrlega hrvatskega pesnika Ujeviča; 20. zelo nagnjeno; 22. odžagan kos debla, hlod; 23. kajkavski kazalni zaimek; 24. eno od gesel derman, Kranj. Titov fa-g 24; „ , . Ivan Orel, Ljubljana, Metelko- francoske revolucije, 26. osebni va 5; Franjo Planinc, Celje, Kraigherjeva 3-III in Jožef Križnar, Ljubljana. Rožna ulica 29. 8. do 1*. nagrada (celoletno naročnino na »Slovenskega poročevalca«) je žreb prisodil naslednjim: Justa Porekar, Maribor, Uliica heroja Staneta 4; Mirna Vajda, Ljubljana, Tržaška 10 in Mitja Kuštrin, Ljubljana, Prelovčeva 6. 11. do 15. nagrado (po 2®00 din) prejmejo: Helena Ravnikar, Ljubljana, Komenskega 24; Vladimir Silah, Vižmairje 52 a, p. Šentvid; So-nja Planinšek, Litija 78; Draga Kobentar, Ljubljana, Ruska 17 in Dragica Kornič, Ljubljana, Gradišče (»Sumi«). 16. do 19. nagrado (knjižno zbirko v vrednosti 1580 din) dobe: Gašper Grabnar, Ljublja- zaimek; 27. Delibesova opera; 29. kovina, ki daje skupaj s svincem in kositrom zlitino za tiskarske črke; 31. luknja: 33. vinske rastline; 34. zvijača, goljufija; 37. kem. element iz vrste skih provinc«; 8. kem. znak za srebro: 9. podoba, slika; 10. pra-prebivalec balkanskega polotoka; 11. serum; 12. brezbarvno olje, važna surovina v industriji barv; 17. pripadnica evropskega naroda; 20. slikali za film; 21. rezilo, nabrušeni del noža; 24. biblijsko mesto blizu Jeruzalema; -25. kazalni zaimek; 28. vprašalnica po kraju; 30. pokoj, tišina; 32. polotok v Aaijij 34. zamenjan za denar; 35. briško vino: 36. grški bog vojnega klanja; 38. trgovsko mesto v južni Nigeriji: 39. mesto v severni’Grčiji; 42. reka v Sibiriji) 45. rimsko božanstvo ljubezni! GOZDOVI SO JIH SPREJELI Pred štirinajstimi leti je v treh dneh o<±šlo iz Škofljice in 2elimelj v partizane 164 ijudi. Danes bodo kot spomin na ta »lavni dogodek na Gumniščah pri Škofljici odkrili spominsko ploščo. Ob tej priložnosti tudi mi prinašamo nekaj spominov n« to »ponLano ljudsko vstajo. Prvič je proga zletela v zrak le jeseni 1941. leta. Bilo je pri Babki med železniškima postajama Škofljica :n Šmarje. Ta prvi pok na Škofljici je preplašil Italijane daleč naokrog. Srečka Petriča, ki je ■odieloval tn ki bd vedel o tem ve? poved??’ zfT; Tu- di Habičevega Janeza ne. Padla ste pozneje v partizanih. Tisto noč je Habičeva mati r bojaznijo in nemirom čaka- la na detonacijo. Zagrmelo je, ona pa je ugibala, če se bo sin vrnil ali ne. Tisto noč je še prišel, obut v copate, se je priplazil po prstih, tiho kot mačka. Ni pa vedela, da bosta pozneje ostala v partizanih on in njegov brat, da bosta tudi mož in hčerka partizanska borca, da bodo drugi dve hčerki odvlekli v internacijo, da bodo njo poslali v Nemčijo, komaj petnajstletnega Milana na prisilno delo in da bodo manjši otroci ostali prepuščeni samim sebi. Da, tedaj menda še nihče ni računal, da bo kar 79 ljudi iz Škofljice izgubilo življenja v NOB. štirinajstega maja 1942. leita se je upor do kraja razplamtel. Partizani ao napadli ka- rabinjersko postajo v Zelim-ljah. Osem so jih ujeli, enega pa so zaman iskali po vsej vasi. Vos dan je skrit tičal v gnojnici pod svinjakom, zvečer pa jo je odkuril na Ig in povedal, kaj se je zgodilo. Lahi so se revanžirali. V Zeiimljah so pobrali 24, Osvobodilni fronti najbolj predanih ljudi in jih nato v avgustu do zadnjega postrelili. Ze-limeljski župnik Ciril Milavec j6 Z3 to vedel. Ka.ko ne, sflj je k temu še pripomogel. Vseeno pa je zbiral denar in hrano za pakete, ki naj bi jih poslal tem ljudem nekam v internacijo. Kazal se je patriota, samo da je še nadalje odkrival mrežo uporniškega gibanja. Ob napadu na karabinjerje v Zeiimljah so v Laniščah po zaslugi izdajalca zaprli sedem ljudi. Takoj za tem pa je sledil prvi partizanski napad na Škofljico. Nekaj pušk in par-t:zanski mitraljez, ki ie za-drdral z Zaloga v dolino, je Italijane docela zmedlo. Oni, ki so že dolgo simpatizirali s partizani, pa se niso zmedli. Dogodki tistih dni so dali signal. Nobenih pozivov in nobene agitacije ni bilo več treba, OF je pričela z ofenzivo. Samo v treh dneh, od 14. do 16. maja, je odšlo 164 ljudi v partizane, približno pol jih je bilo iz Škofljice in okoliških vasi, drugih pol pa iz Zelimelj in s Pijave gorice. Prvi so se zbrali na Gumniščah, se na Pijavi gorici pridružili drugi skupini in nastala je Zeli-meljska četa. Ne za dolgo, kmalu se je preimenovala v II. bataljon Krimskega odreda, iz tega pa je nastal III. in pa Tomšičev bataljon, ki z Dakijem na čelu ni več dal miru okupatorju. Dolgo je trajalo, predno so se Italijani opogumili; če so se sploh opogumili, kajti zbrali so velike vojaške sile, preden so se upali pričeti z ofenzivo, s katero so nameravali prečistiti vse ozemlje od Krima preko Roga do Gorjancev. Borci so v ofenzivi prestajali vojaški krst, za njimi-pa so že prihajali'v gozdove drugi. Škofljica se je častno odrezala. Na prste bi preštel one, ki so to čast umazali s sodelovanjem v beli gardi. Belogardistična agitacija je bila zaman, pri marsikomu so poskušali, a brez uspeha. • Lojze Skubic je tisti dan ravno oral njivo, ko so ga hoteli prisiliti, da bi šel v belo gardo. Lahko bi obljubil in jo kasneje potegnil v partizane. Pa tega ni storil. S pogumom in predrznostjo je na kratko odgovoril: »Jaz, da bi se boril proti svojim prijateljem, ki so v partizanih!?« Navalili so nanj in z golimi rokami se je s kopico belogardistov ruval na njivi. Obležal je stepen do nezavesti. Mati je prišla, ga naložila na voz, odpeljala domov, od tu pa v bolnišnico. Pozdravil se je, potem pa postal najboljši partizanski borec. Fr. Jera« 4 . a 3 4 5 h e 1 f 1 1 i ! L.J 7 8 9 10 H 12 15 14 15 16 17 ta r # 1 1 21 22 # 24 i 25 26 117 28 ^2? 29 AO • 1 31 32 33 n 1 1 1 1 1 1 ii li ik 55 36 # 37 38 39 <*o g) 41 42 43 i 45 O 46 47 <18 ; D 49 © šo • 51 55 r~“ ' l — —A4 54 55 56 1 - 57 _ _ —Ja redkiih zemelj (simbol Y); 40. 47. italijansko pristanišče ob Ja- nota iz solmizacije; 41. antikvi- dranu; 49. žensko ime; 51. na-teta: 43. kem. znak za barij; 44. vzgor; 53. rimsko število 4; ai eden in drugi: 46. prebivalca soglasnik in samoglasnik. Pirenejskega polotoka; 47. visok naslov v star; hrvaški državni REŠITEV NEDELJSKE ureditvi; 48. Zupančičeva pesni- KRIŽANKE OD 13. MAJA 195® tev; 50. jadranski otok; 51. stru- Vodoravno: 1. posnemanje; 10. pene kače: 52. svobo-dno posest- l0j; 13. ostalina; 14. trasa; 16. vo v fevdalnem redu; 54. s plu- krepilo; 17. pionir; 18. lepot«! gom izkopan; 56. priroda: 57. 19. neogen: 20. odeta; 21. zaspa- ena izmed treh dimenzij. nec; 23. Nina: 24. kasniti, -el Navpično: 1. tuje moško ime; 25. Ito; 26. aralija; 27. pr.; 28. 2. daljica, ki spaja dve točki na ti; 29. storoka; 30. psa, -e: 31. obodu kroga; 3. moško ime; 4 Slovani; 32. krom; 33. vkleniti; del obraza: 5. tuja kratica za 35 kredo: 36 ronani: 37. bra«. knjižno založbo: 6. prometna ži- man: 38. Maniia. 39. plameni; 40. la; 7. francoski maršal, ki je bil ovire; 41. Pro"'°tej; 42. jak; 4^ od 1809 do 1811 guverner »Ilir- natakarica. VERA ALBREHT »•i*a Miki MUSTER 235. Vsak dan so prihajale lastovice, da pouče Lupinico o vsakovrstnih nevarnostih, ki jih čakajo na potovanju. Ko sta Sivi Koko in Limpopa zvedela, da žive nekje hudobni ljudje, ki nastavljajo ubogim ptičkom mreže, ko se lačni in premraženi vračajo v domače kraje, sta bila vsa iz sebe. In ko sta slišala, da jih celo na ražnju peko in pojedo, sta Lupinico milo prosila, naj raje ostane pri njih, ko da bi bila onadva kriva njene pogube. 236. »Letela bom ■ Lupinico visoko v nebesni modrini in se ogibala nastavljenim pastem,« je tolažila Marička Lim-popo in Sivega Koka, ko sta še in še prigovarjala Lupinici, naj se nikar ne poda na nevarno pot. »Neštetokrat sem že preletela morje in dobro poznam deželo, kjer žive ■lobneii, ki nam strežejo po življenju. Joj, koliko drobnih ptičic se na poti zaplete v njihove mreže! Ne bojte se same! Naju ne bodo ujeli!« 237. Vse hitreje se je bližal čas odhoda. Da ne bi prišli prepozno, se zadnje čase nihče ni ganil z mesta, kjer je Lupinica čakala na odhod. Vsak dan so se prišli snova poslovit; Rotili so jo, da naj jim po lastovkah, ki se bodo v jeseni vrnile, sporoči, če je. srečno prišla v domovino. Tudi tkalci so nekoč, ko ni bilo Bibi, prileteli v goste, da se je ptičje petje razlegalo daleč naokrog. DOMZALEi ameriški barvzu tika »DVIGNI ZAVESO« ob 1«. 1* '*» *>• JAKŠE »INDUPLAT1«: ameriški barvni iiim .UJETNIK DVORCA ZBNDE« Ob IS in 18. KAMNIK: ameriški Darvni film »PO CEM JE SLAVA«. BLED; ameriški ttkn »OREH en* NOCI* Ob 14. 18. 1« in ».30. NOVO MESTO »KRKA«; ameriški barvni film »9EJN«, KRANJ »STORZlC«; matineja ob 10 premiera francoskega filma »lizbonske NOCI«. Ob 14 n?m-ški barv. fi:m »DE2ELA SMEHLJAJA«. Ob 10, 18-10 in 20.39 ameriški barvni film »MIRNI ČLOVEK«, zadnj krait. KRANJ — LETNI KINO »PARTIZAN«: premiera amer. barvnega filma »POSLEDNJI APAS« ob 20. KRANJ »SVOBODA«: ob 14 premiera ameriškega barvnega filma »POSLEDNJI AiPAS«. Ob 1*. IS ln M premiera francoskega filma »LIZBONSKE NOCI«. JESENICE »RADIO«; franc, barvni film »RDEČE EN ČRNO. n. det ob 16 18 in 20, Dopoldne mati- neja Italijanskega filma »POLICAJ IN TATOVI« ob 10. Znižane pene. JESENIČjr »PLAVŽ«; ameriškj barvni film .»RAPSODIJA« ob 16, 18 in 20. Doočfldne oto 10.30 'talij, film »POLICAJ IN TATOVI«. KOROŠKA BELA: franc, barvni film »RDEČE IN ČRNO. H. det oto 17 in 19. Danes zridmjič, JESENICE — LETNI: ameriški barvni film »RAPSODIJA« ob 20.30. ŽIROVNICA: francoski barv. film »RDEČE TN CRNO« D. del ob 2». Ob 16 franc fi’m »TRENUTEK RESNICE« Danes žčdnjtč DOVJE - MOJSTRANA: ameriški barvni film »PROTI VSKM ZASTAVAM« ob 17 in 30. Dane* zeidnjič. KOLEDAR Nedelja 20. maja: Bernard » Na današnji dan leta 1851 j e umrl V Zagrebu pesnik in kritik Stanko Vraz. eden glavnih predstavnik o-v ilirizma na Slovenskem in Hrvat-skem. Rodil se Je leta 1810 v Cerovcu blizu Ljutomera. Sprva ie pesnil v domačem vzhodnoš a.;er-Ekem narečju, a se je kmalu pod Gajevim vplivom mečno o-grel za Ilirsko gibanje ter p.sal svoje ljubezenske in satirične pesmi v ,lir— feiini. Ker je bil kot slovenski ll.rski pesnik povsem osamljen — Prešeren in njegov krog je ostro nasprotovali Vrazovim pr.zadevanjem. da bi Slovenci sprejeli ilirski slovstvom jezik — se je po letu 1839 docela posvetil hrvatske-mu slovstvu. * Dr. Savnik ne ordinira in ne epiejema naročal du avgusta. Na pravnem oddelku Pravno -ekonomske fakultete v Ljubljani Je bil diplomiran tov. Cesnik Janko. Postojnski študentski klub mu iskreno čestita! Akad. kiparju Celu Pertotu v Stockholmu je žena rodila hčerko Manjo. Prijatelji čestitamo! Na Univerzi v Ljubljani je di-p omirala za inženirja arhitekture tov. Nada Martelanc. Čestitajo prijateljice! Na ljubljanski Univerzi sta dne 19. maja diplomirala za inženirja arh tekture Nada Martelanc in Zižič Vukašin. Čestitamo kolegi, kolegice! Celjski maturanti 1911: Zbor 9. Junija 1958 cb 2,1.15 pred -postajo. Prijave: Vuga. Celje. Trg v. kongresa 4. Občni zbor Slavističnega drnStva bo v nedeljo, 3. junija v Novi Gorici v ziezi z odkriljein spominske plošče dr. Karlu Slreklju v Gorjanskem. Delegatom povrnemo celotno nedeljsko voznino, ostalim članom prispevamo sorazmeren del Toznine. -Člani, ki morajo potovati preko Ljubljane, naj vzamejo do Ljubljane nedeljsko povraino vozovnico. Vsi, ki se želite udeležiti, sporočite to do četrtku, 24 t. m. (Slavistično društvo, t-j n i*i in na vi iv) Zdravniška dežurna služba Poliklinike v Ljubljani (za nujne primere). Miklošičeva cesta 20. soba štev. 7. telefon 23-081. Dnevna dežurna služba samo za nujne obiske na domu vsak dan oa 8. do 13. m od 17. do 19. Vsakodnevna nočna dežurna služba od 20. do 6. za nujno pomoč v ordinaciji in za nujne obiske na domu, ob nedeljah in praznikih od 7. do 20. Pediatrična dežurna služba za obiske na domu; a) dnevna pediatrična dežurna služba od 7. do 20; b) nočna pediatrična dežurna služba od 20. do 24. V nenujnih primerih naj se bol. n ki obračajo na pristojne ambulante Zdravstvenih domov. Maturanti ljubljanske realke iz leta 1026 se za tridesetletnico mature zberemo v avli realke 9. Junija ob 18. uri. Sošolci vabljeni. Priglasite se do l. junija na naslov Anton Razinger, Ljubljana -poštni predal 311. Maturanti 8b razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani (razred dr. Novaka) se bodo zbrali ob 15-lolnici mature dne 9. junije t. 1. ob 20. uri v restavraciji »Slavija« v Ljubljani Informacije na tel. 31-029. Absolventi dvorazredne trgovske šole v Celju, letnik 1935-36 se zberemo na proslavo 20-letnice v soboto, 9. junija v Hoteilu Evropa Celje. Prijave sprejema Pianteu Klara Celje. Aero. SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela v 2 urah FOTO GRAD. Miklošičeva 36. Lonec, skleda, šipa, kad. pipa. školjka, ogledalo, ▼se se bo s čistilom »Vera« čudovito lesketalo. CtSTlLHl PRiSEK Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj za čiščenje madežev samo FLEX. Vse madeže masti. olja. znoja, očistiš sigurno s preparatom Flex. itoZNo MLEKO Telnt Bell vsebuje naravna hraniva za kožo. jo regenerira in pomlajuje. Telnt Bell KOŽNO MLEKO je višek kozmetične proizvodnje. ZA OBČUTLJIVO KOZO .'fiouA V.ous KLINIČNO PREIZKUŠENA KREMA! Katero mesto predstavlja slika? To Je eno izmed vprašanj nagradnega natečaja »Turističnega vestnika«. Kupite še danes glasilo Turistične zvez« Slovenije. ZAHTEVAJTE DA V SVQ1I TRGOVINI PERKUTOL suha dnevna (Va-nishing) krema ščiti in osveži Vašo polt ter ji da baržunast sijaj. PAZITE NA ZNAMKO GO’KO **•&■*• ZA DEZODOR1ZACIJO' TOAIaETNIH IN DRUGHH ZATOHLIH PROSTOROV Imate pege? Poizkusite tudi Vi Pege^aaa l&remo. Dobi se v drogerij ah. % Priznanje m zahvala. Veže me 1 BIKU dolžnost, da se tem potom zahva- ra S i™ zdravnikom v šišenski bol-“ I. lUKI.I ftfjfl nišnici dr. Soncu. dir. Mustarju in dr. Djurlču za vso skrb in trud. u POSEBNO OBVESTILO VSEM IZ LETNIK O M -TUR IS TO M! Prijavite se tafico.i za izl-e-te: v juniju: TRST. obisk velesejma, v juniju; FRANKFURT, 5-dnevni fczlet v juliju: GROSSGLOCKNER, v juliju: po KOROŠKI (Vel.ko-Vec — Celovec — Beljak). Nepozabni izleti z moderno jahto »Burjo« v Trst in Benetke ter potovanje ob Jadranski obali. V okviru domačega turizma prirejamo izlete: po ISTRI (Ljubljana — Postojna Portorož — Pula). PLITVICKA JEZERA. LOGARSKA DOLINA. Za filateliste prirejamo izlet v ZAGREB z obiskom filatelistične razstave. Za vse informacije vam je vedno na razpolago SAP - Turist biro Ljubljana, telefon 30-545. SAP-Turist biro Ljubljana vam oskrbi: vsa potrebna dovoljenja za potovanja. potne liste. železni§ke.' parobrodske in avi-Jonake vozovnice. udobne provoze z modernimi avtobusi. vse potrebne rezervacije za letni oddih. organizacijo kolektivnih izletov po domo-vind in inozemstvu. Za vse vaše potrebe na potovanju eli izletu se z zaupanjem obrniite na SAP-TURIST BIRO LJUBLJANA telefon 30-645 OLJf TA SOMd EN3E1 MARIBOR Nedeljk, 20. maja. i Dežurna lekarna: »Pri gradu«, ! partizanska 1. 1 NARODNO GLEDALIŠČE i Ob 20: Hofitnann: »Svetloba ve-< laike samote«. — Red LMS 2. RADIO 8.—-D. Prenos sporeda Radia Ljubljana. — 11.—1120 Oddaja v madžarščini. — 11.20—15.15 Prenos •poroda Radia Ljubljana. — 15.15 do 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 18.3')—20. Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava del indijskega kiparja Ititendre Mozumdarja Je odprta •d 10. do 16. ure. KINO Ptuj: francoski barvni film »All- toeba ln -H) razbojnikov«. Murska Sobota: sovjetski barvni fUm »sadiko«. CELJE Zdravniška dežurna služba; dir, gože Čerin. Cankarjeva ulica 8. ki so mi ga izkazali ob moji težki bolezni. — Obenem se zahvaljujem vsem bolniškim sestram in strežnemu osebju za njihovo ljubeznivo pozornost In postrežbo. — Hvaležna Olga Cešnovar. umi. . ..ainica za ma- tere in otroka v Zdravstvenem domu Ljub! jatia—Sen 'v id posluje dvakrat tedensko in sicer: v ponedeljek in petek od 14. do 16. ure. Otroški dispanzer v istili dneh od 16. do 18. ure. Posvetovalnica za nosečnice posilite * ■' e.-trte« od >'J do is 1)rc Sporočamo, da je odprt »RIO« - VRT — godba - ples. Se priporo-čaerto. TVD partizan Ljubljana-Spodnja Šiška vabi na telovadni nastop, ki bo v nedeljo 20 maja 1956 na letnem telovadišču v Drenikovi uliC' št. 32 z naslednjim sporedom: ob 11. uri odkritje spominske plošče 34 v NOB padlim telovadcem; ob 16 uri koncert mladinske godbe DPD Svoboda Spodnja Šiška — razvitje društvenega prapora — telovadni nastop vseh oddelkov. Po nastopu veselica JAVNA ZAHVALA. Iz vsega srca se najtopleje zahvaljujem za usoešno izvršeno težko operacijo dr. Guzelj Viedmirj-u. enako za skrbno nego sobnemu zdravniku dr. Miiller Dušanu m ost=.le>nu osebju. — Jager Fani. Ljubljana, Resljeva 18. Člane Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije obvešča«no. da bq občni zbor društva v ponedeljek. 21. t. m. ob 18. uri v klubski sobi hotel« »Turist« v Ljubljani. Izšla je 27. številka mesečnik« »Sodobno gospodinjstvo«. Novi naročniki lahko dobijo že vse letošnje številke. Naročila sprejema Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Poljanska c. 6. telefon 30-753. opozarjamo Šolska vodstva. da nudimo udeležencem šolskih izletov izreden popust pri prenočevanju v Domu na Komni in Domu v Kamniški Bistrici. — Planinsko društvo Ljubljana -matica, telefon 32-615. Uradi in podjetja, ki se zanimajo za absolvente Administrativne šole v Ljubljani, zaradi sprejema v službo naj prijavijo svoje potrebe vodstvu šole do konca maja. Naknadnih prijav ne bežno mogli upoštevati. — Ravnateljstvo. Dijake -inje. absolvente nižje gimnazije, ki nameravajo vstopiti v Administrativno šolo v Ljubljani In prosijo -z oddaljenih krajev za pismene informacije, pozivamo da poleg znamke za odgovor priložilo še 20 din. Zaradi mnogoštevilni informacij razpošiljamo interesentom podrobna tiskana navadila — prospekte za nova šolsko leto. Prijave za sprejemni izipit siprelemamo do 10. junija. — Ravnateljstvo. Vaše lice čistite s PERKUTOL čistilno kremo ter negujte s hranilno polnomastno perkutol O range kremo. in ožilje (krvni prt. tisk skleroza tromboz«) ledvice (vnetje kamni pesek) notranje žleze (protin Basedow> živce (nevraste-nija. nervoze nevralgije) zdrav uspešno RADENSKO ZDRAVILIŠČE Slatina Radenci Odprto od 1 maja dalj« Zahtevajte pro- spekte Zdravja Ja *r«M ._n DRAMA LJUBLJANA Nedelja 20. maja ob 20; Machiavelli: Mandragola. Gostovanje ljubljanske Drame v Kamniku. Ponedeljek 21. maja: zaiprto. Torek 22. miaja ob 20; Cehov: Tiri sestre. Abonma E. Sreda 23. maja oto 20; Cehov: Tri sestre. Abonma D. Četrtek 24. maja ob 20: Smole: Potovanje v Koromandijo. Abonma F. Petek 25. maja: zaprto. Sobota 26. maja ob 20; Cehov: Tri sestre. Abonma B, Nedelja 27. maja ob 20: Giraudoux: Norica iz ChaaTlata. Premiera. Izven. 40 - letnica umetniškega delovanja Marije Nablocke in njena poslovilna predstava.. Po sporočilu vodstva SNG is Maribor« odpade gostovanje mariborske Drame v nedeljo 20. maja zaradi bolezni v ansamblu. Prosimo obiskovalce, da vrnejo vstopnice pri dnevni blagajni v Operi. OPERA Nedelja 20. maja ob 29: Verdi: Traviaita. Izven in za podeželje. Ponedeljek 21. maja: zaiprto. Torek 22. maja ob 20: S vara: Kleopatra. Abonma red A. Sreda 23. maja ob 20: Wolf-Ferrari: Štirje grobijani. Abonma red KI Zaradi zadržanosti baritonista bratislavske Opere Franje Hvastja današnja natpovedana operna predstava »Rigoletto« odpade. Namesto te pa bo Oipera uprizorila »Tra-viato«. izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Gledališka pasaža Nedelja 20. maja ob 20: Peppano de Filippo: Ni res — pa le ver-lamem Izven Ponedeljek 21. maja ob 20.30: Sala- crou: Življenje ni resno. Abonma TSS II. Torek 22. maja ot> 20: Salacrou: Življenje ni resno Abonma red Torek večerni« Vstopnice so tudi v prodaji. SrecLa 23. maja ob 20: F. G. Lorca: ^Mariana pineda. Ahonena vajenci. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA — Mestni dom Nedelja 20. maja oto 15.30: Popovič- Pregam-Delak: »Jara meščanka« (»Pokondirena tikva«), veseloigra, popoldanska predstava. Nedelja 20. maja ob 20: Wilde: »Idealni soprog«, igra večerna predstava. Izven Četrtek 24. maja ob 20: Senečič: »Logaritmi in ljubezen« veseloigra gostovanje v Zadobrovi. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel- št. 32860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega nbea 12 Nedelja 20 mala ob 20- Hoist: »Raj potepuhov« burka v treh dejanjih dogodki iz jetnišnice. Gostovanje v Notranjih Goricah Predprodaja vstopnic 2 ur pred pričetkom predstave. Vabljeni l MLADINSKO GLEDALIŠČE * LJubliani, Trg Francoske revolucije 1 (Križanke) IM za otroke In mladino naslednje predstave: Nedelj«. M mej« ob 10: Djoklč-Moder: »Carja Trojan« kozja Vstopnice lahko kupite vsaik dan od 8. do 12 ure v Pionirski knjižnici, Trg revolucije 7 ali uro pred predstavo pri gl-edaJ iški blagajni ▼ Križankah DPD »SVOBODA« VIC Nedelja. 20. maja ob 17: »Pehta«, pravljična igra s petjem in godbo. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja. 20. maja ob II: Kureit: »Obuti maček«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 26 Nedelja. 20. maja ob 17: Simon- čič-Fengov; »Medveda lovimo«. Zaključek sezone. Ponedeljek. 21. maja ob 9: Gostovanje v Pivki Ob 11.30: Gostovanje v Ilirski Bistrici. Ob 14.30: Gostovanje v Jelšanah. Ob 18: Gostovanje v Knežaku. Torek. 22. maja ob 9: Gostovanje v DivačL Ob 11.30: Gostovanje v Herpe-IJah. Vstopnice za obe gledališči ln cbe ljubljanski predstavi pol ura pred predstavo pri gledaliških blagajnah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek 22. maja ob 15: Seliškar- Flli-pič: »Bratovščina Sinjega galeba« — zaključena predstava za osnovne šole okraja Kranj. Petek 25. maja ob 20: Garcia Loroa: »Mariana Pineda« — gostovanje »Svoboda« iz Stražišča. — Režij« Male kot gost. Nedelja. 27. maja ob 16 in 20: Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini St. Florjanski« — gostovanje v . Žireh. . _ . MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda. 23. maja ob 20. T. S. Eliot: Osebni tajnik. — Premiera — premierski abonma in izven. Četrtek. 24. maja ob 15. T. S. Eliot: Osebni tajnik. — m. srednješolski abonma. Ob 20. T. S. Eliot: Osebni tajnik. — Četrtkov abonma in izven. Petek. 25. maja ob 15. T. S. Eliot: Osebni tajnik. — I. srednješolski abonma. Sobota. 28. maja ob 20. T. S. Eliot: Osebni tajnik. — Sobotni abonma in izven. Nedelja. 27. maja ob 15.30: T. S. Eliot: Osebni tajnik — nedeljski abonma in izven. Prirodoslovno matematična fakulteta obvešča vse kemike in fizike. da bo imel profesor Jules Duchesne iz Univerze Liege, predavanje »O novih dognanjih s po-dročj« strukture molekul«. Predavanje bo v torek, 22. maja 1956 ob 18. uri v predavalnici kemijskega oddelka PMFF. Vegova ulica 4. -F c$0tsw PREDAVANJE Medicinska fakulteta in slovensko zdravniško društvo vabita zdravnike in medicince višjih semestrov na predavanji g. dr. Paula Mcurea.ua, profesorja sodne medicine na Medicinski fakulteti v Liegeu in znanega raziskovalca na področju krvnih skupin in faktorjev. in sicer: 1. v torek 22. t. m. ob 19. uril z naslovom: »Zdravnikova odgovornost pri transfuziji krvi«; 2. v sredo 23. t. m. ob 11. uri z našlovem: »Raziskovanja o nevarnem univerzalnem krvodajalcu«. Obe predavanji bosta v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. P Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje. kj je namenjeno širšim zainteresiranim krogem. 24. maja t. 1. ob 18. bo predaval v dvorani SAZU doc. ing. Ladislav Jenček. predstojnik Fizikalnega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani, Tema; K teoriji vokalov. -P Centralni .higienski zavod — odd. za industrijsko higieno, prireja enomesečni tečaj za obratne zdravnike. Tečaj bo pričel 4. junija t. 1. v prostorih Centr. hig. zavoda v Ljubljani. Prijave pošlo i-te do 28. maja 1966. -P Klub diplomiranih ekonomistov obvešča svoje člane, da v okviru postdiiplomskega študija začne v torek. 22. maja ob 19.30 v prostorih Ekonomske fakultete cilklus predavanj o »Izdelav; investicijskih programov«, predavali bodo tovariši: prof. inž.* Metod Dular, Milan Udovč. inž. Josip Didek, inž. Henrik Sebaher. inž. Milan Jeran. Lojze Kersnič. Martin Benčina. — Pri prvem predavanju bo na razpolago podroben program predavanj. -P Obrtna zbornica za okraj Ljubljana priredi v mesecu juliju 1956 pod vodstvom strokovnega predavatelja tov. Stanka Klemenčiča celodnevni damski in moški pri-krojevalini tečaj. Prijave sprejema zbornična pisarna. Ljubljana, Mestni trg 2/Et. Obveščamo vse članstvo da Je po združitvi bivših obrtnih zbornic glavnega mesta Ljubljana in okraje Ljubljana - okolica, sedež nove Obrtne zbornice za okraj Ljubljana, Ljubljana. Mestni trg 2. II. nadstropje. telefon št. 20-288 in 20-123. P Društvo prevajalcev Slovenije vab; svoje člane, književnike, novinarje in druge kulturne delavce na predavanje prof. Rudolfa Kolariča: Odnos književnega ustvarjalca do ljudskega govora. Predavanje bo v ponedeljek 21. maj« ob 20. uri v Klubu kulturnih delavcev, Wolfova L — Odbor. P RAZPIS z« sprejem dijakov n« Srednjo tehniško usnjarsko šolo (Usnjarski tehnikum) v Domžalah srvd”»9 t»u\-i»» « usnjarska SOLA (USNJARSKI TEHNI- V liU.lli.ALAU bo sprejela v šolskem letu 1958-57 30 novih dijakov. Pogoji: dovršena nižja gimnazije' ali osemletka, starost do 16 let Sprejemni izpit iz slovenskega jezika, matematike in kemije bo 18. Ln 19. junija. Prošnji za vpis, kolfkavanl • 30 diiin. je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo. 2. rojstni list. 3. karakteristiko ravnateljstva zadnje šole. 4. kraten življenjepis. Na pismeno prijavo s priloženo znamko za odgovor pošljemo na-t~n'Vi"ria pojasnila o šoli ln internatu. . -S Pomorska srednja šola Piran razpisuje NATEČAJ za sprejem 20 dijakov v navtični odsek in 20 dijakov v strojni odsek Pomorske srednje šole za šolsko leto 1956-57. Pomorska srednja Sol« je popolna srednja strokovna šola. ki vzgaja srednji kader za pomorstvo. Solamje traja 4 leta. Po končani šol; imajo absolventi možnost, da dobijo službo; na ladjah trgovske mornarice kot oficirji krova in stroja, pri pomorskih podjetjih, v luških podjetjih in skladiščih, pri zunanje trgovinskih podjetjih, špediterskih podjetjih. v pomorskih agencijah ter sploh pri podjetiih pomorske in sorodne dejavnosti. Absolventi strojnega odsek« se lahko zaposlijo tudi kot strojni tehniki v industriji, obrti ln pomorstvu. Razen tega se po določenih predpisih lahko vpišejo v Višjo pomorsko šolo na Reki. kjer se kandidati usposabljajo za kapitane dolge plovbe odnosno strojnike I. razreda, ali pa nadaljujejo študij na nekaterih fakultetah (na pr. navtiki na prirodoslovni-ma-tematičnl-filozofski fakulteti, n« strojni fakulteti pa absolventi strojnega odseka pomorske srednje šole). Pogoji za aprejem v Solo *o naslednji: 1. da so dijaki telesno in duševno zdravi in sposobni za pomorsko službo, kar bo ugotovil šolski zdravnik s specialnim pregledam pred sprejemnim izpitom; 2. da so uspešno dovršili nižjo gimnazijo; 3 da apraivijo z uspehom sprejemni izpit iz materinega Jezika in matematike v obsegu gradiva nižje gimnazije. Sprejemnega izpita ne opravljajo oni dijaki, ki so že opravili izpit za višjo gimnazijo; 4. da niso starejši od 17 let. Zdravniški pregled in sprejemni izpit bo 15.. 16. in 17. junija 1956 v Pomorski srednji šoli v Piranu ob 8. url. Prošnje za sprejem, kolkovane s 30.— din. pošljite ravnateljstvu Pcmorsike srednie šole v Piranu, n« 1 kasneje do 13. junija 1956. K sorejemnemu izpitu morajo kandidati prinesti zadnje šolsko spričevalo, roistni list in potrdilo staršev, da se smejo vpisati. Sola ima svoj internat, v katerem lahko stanujejo in se hranijo vsi riti alki proti predpisani vzdrževalnim. Ravnateljstvo Pomorske srednje Sole v Plr^nh -3 OBJAVA pogojev za sprejem novincev v prvi letnik Ekonomske srednje šole v Ljubljani. Prešernova cesta St. S, za -šolsko leto 1956)57 1. da so. uspešno dovršili nižjo gimnazijo ali zadnji razred osemletke. kar morajo dokazati z let-n m sipričevalo«n; 2. da so dopolnili najmanj 14 let starosti in da niso starejši od 17 let; 3. da se prijavijo k sprejemnemu izpitu do 7. junija 1956 s pismeno prošnjo, ki jo kolkujejo s kolkom za 30 din državne takse in za 20 din takse OLO Ljubljena. Poleg spričevala mora prošnji biti predložen tudi rojstni Ust; 4. da bodo v času od 14. do 18. Junija pri Ekonomski srednji šoM v Ljubljani uspešno opravili spre-jemni izpit iz slovenskega jezika, matematike Ln Iz tujega jezika, ki so se ga doslej v gimnaziji učili. V slučaju prevelikega števila kandidatov bodo pri sprejemanju uživali prednost otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, dijaki z odličnim in prav dobrim učnim uspehom ter končno, zaradi dosedanjega prevelikega dotoka žensk, moški kandidati. Za podrobnejše Informacije se obračajte na ravnateljstvo svoje dosedanje šole. ki je od Ekonomske srednde šole v Ljubljani že v mesecu marcu prejela vsa potrebna obvestil« — Ravnateljstvo. E IZPITI NA UČITELJIŠČU V LJUBLJANI 1. Sprejem v I. letnik. Dijaki, ki žele na Učiteljišče, naj v lož e prošnjo pre-ko svoje šole. Sole naj prošnji dodajo oceno o dijakovem razvoju, to prošcijo naj poš.jejo preko Občinskih svetov za prosveto na Učiteljišče v Ljubljani, pb-činski svet; pa naj tudi sami ocenijo dijakovo možnost za vraščanje v učiteljski poklic. Za sprejem na Učiteljišče lahko zaprosijo dijaki, ki so vsaj z dobrim uspehom dovršili štiri razrede nižje gimnazije ali osem razredov obvezne šole. Prošnjo naj dijaki opremijo s 30 din drž. takse in 20 din mestne takse. Prilože pa ji naj zadnje spričevalo in kia-tek življenjepis. Sole oz. Občinski svet za prosveto, naj izpopolnjene prošnje pošljejo na Učiteljišče v Ljubljani. Prošnje naj bodo na Učiteljišču do vključno 9. junija. Sprejemni izipitd bodo od 18 do 22. junija 1966 (slov. jeziik. matematika in preizkus posluha). 2. Dopolnilni diplomski izpiti in razredni izpiti se bodo začeli 23. maja ob 8. uri. 3. Diplomski učiteljski izpiti začno 11. junija t. 1. ob 8. uri. -S RAZPIS Telegrafsko - telefonska Industrijska šola v Ljubljani razpisuje sprejem učencev v I. raz.red industrijskih šol za šolsko leto 1956/37 in^ sicer: BAZPISI oddelek cev, Industrijsko šolo v Ljubljani :lek za TT mehanike — oO uč učen- v Industrijsko šolo v Ljubljani — oddelek za TT monterje — 30 učeu-cev. kandidati ne smejo biti starejši od 17 let ter morajo imeti najmanj 4 razrede srednje šole ali popolno osemletko. Sprejemni izpit bodo polagali iz slovenščine, matematike po programu IV. razreda gimnazije ali osemletke. Kandidati, ki se žele vpisati r eno izmed navedenih šol morajo vložiti prošnjo na Upravo podjetja za PTT promet v Ljubljani in priložiti sledeče dokumente: 1. zadnje šolsko izpričevalo, 2. rojstni list, 3. zdravniško potrdilo. V prošnji morajo, navesti ▼ kateri oddelek industrijske šole žele biti vpisani, socialno in premoženjsko stanje, kraj bivanja ter poklic staršev, če ne prihajajo neposredno iz šole pa morajo navesti tudi delo, ki so ga opravljali od izstopa iz šole do vložitve prošnje. Prošnje vlažite do 1. julija 1956. O dnevu polagunia pismenega izpita bodo kandidati obveščeni pismeno. Sola ima internat, stroške vzdrževanja plačajo učenci sami, prejemajo pa v Času šolanja mesečno nagrado in sicer v I razredu po 2000 din, v II. razredu pa 2500 din, v ITI. raz redu po .3000 din. Razen tega imajo učenci oddelka za TT monterje brezplačno vzdrževanje v internatu šole. S RAZPIS TehniSka srednja šola t Ljubljani sporoča, da bodlo privatni razredni izpiti na šofl-i v času od 4. do 9. junija 1956. Prošnje za te izpite sprejema direkcija šole do 27. maja 1966. — Ravmatelflstjvo TSS S turmrn KINO »UNION«; francosJd film »OHOLI«. Ten številka 2. 1004.1-4 RADIO, 6-cevni, model 1932, nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku SP. 10939-1 NEMŠKEGA OVČARJA, čistokrvnega odličnega čuvaja, prodam. Ribič Naizorjeva 8. 10033-4 MOŠKO KOLO. trpežno, prodam. Gregorinova št. 12, Vič. 10037-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, predam. Ogled od ponedeljka dalje pri čevljarju Firou. Ljubljana Dolenjska cesta. 10035-4 VESPO, moderno opremljeno, v odličnem stanju prodam. Naslov v ogl odd iocss-4 PISALNI STROJ »Portable«, električno pihalo, pripravno za čiščenje eleiktro motorjev in dinamo 1.25 KV A, 50 per., za izmenični tok 220 V. enofazno, po ugodni ceni prodamo, delavnica elektrotehničnega podjetja — Kranj, Gregorčičeva 1. 101S3-4 MOTORNO KOLO 48 ccm. v dobrem stanju, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 10136-4 ŽENSKO KOLO italijanske znamke ugodno prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 10134-4 2ELEZNO BLAGAJNO, preprogo-perzijamar, 3x4 m, prodam. Naslov v podr. SP Kranj. 10133-4 STROJ za izdelavo cementne strešne opeke (Folzar) prodam. Sešek Lovro, Kranj, Primskovo, pr.; tovarni IBI. 10431-1 pEODAM radio omarico z gramofonom. Aparat Korting. Ogled: Jarnikova 6, za Bežigradom v bližin,- Stadiona. 10128-4 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno prodam. Vodnik, Ljubljana, S'ženska 18-b (or: remizi). 10127-4 ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ — Celimder in stroj za tanjšanje zgornjena usnja, prodam. Po-Tmcit>e pod »TDoPear« v oglasni oddelek. 10053-4 KLAVIR dunajske znamke prodam. Ponudbe pod »Dobro ohranjen 250« v ogl- odd. 10091-4 RADIO, starejši, prodam za 10.000 dinarjev Nasi. v ogl. od. 10119-4 POCENI PRODAM mizarski debelinski, poravnalni in brusilni stroj na trak. Naslov 'v oglasnem oddelku. 10114-4 UGODNO PRODAM lepe furnirane in valovite spalnice, imitacija in z orehom kombinirane ku. hinje. Bratun. Kranj. Clrče številka 61 10113-4 GRAMOFON, večji, z več ploščami, umetniška slike Sternena in češke ploščice za štedilnik, vse novo. ugodno prodam. Naslov v Ogl. odd 10112-4 NOVA OGRODJA za kavče prodam Stegne 4. pni Celovški ce. Sti 204. 10111-4 OMARO, trodelno, novo, prodam. Naslov v ogl. odd. 10109-4 ZENSKO KOLO in otroški športni voziček prodam. 2itniik. Titova cesta 90. 10103-4 MOŠKO KOLO, novo. znamke »Adler«, prodam. Rejc, Privoz štev. 4. 10104-4 MOŠKO KOLO. velike oleandre, nov. njav kostim prodam. Naslov v ogl. odd. 10103-4 NERCE, tri. temne, prodam. Ogled od 11.—16. ure. Naslov v oglasnem oddellku. 10092-4 PRODAMO 2 ženski kolesi, l dekliško kolo, 1 moško kolo po nizkih cenah. Ogled v Posredovalni pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. KOSILNICA, inozemskega izvora, v odi. stanju, ugodno naprodaj. Ogled in nakup v Posredovalni pisarni, Lj., Tavčarjeva ul. št. 6. SPALNICO, pleskano, prodam. Vprašati gostilna Jelačin, Dolenjska cesta, »0077-4 ROČNI IN ELEKTRIČNI RA* CUNSKI SE5TEVALNI STROJ, radio aparat »Philips« za 22.000 dinarjev. Ogled in nakup v po_ sredovalni pisarni, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 6. 10150-4 NOVO OGRODJE za kavč in rabljeno otroško posteljico prodam. Ogled od 18. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku. , -4 GENERALNO POPRAVLJEN POLTOVORNI AVTO, po zelo ugodni ceni prodamo. Vprašajta pri Splošnem trgovskem podjetju v Sevnici ob Savi. 10155-4 RAZPRODAJA LETNIH ČEVLJEV in sandal po znižanih cenah pri Čevljarni Zveze gluhih Cojzova 1, Ljubljana. 10158-4 MOTORNO KOLO DKW 200 ccm, v dobrem stanju, po ugodni ceni prodam. Jaklič Albin mizar. Dvor U, p. Dvor pri Žužemberku, Dolenjsko. 10163-4 OTROŠKO POSTELJICO IN GLOBOK VOZIČEK prodam. Ljubljana, Gradišče 8 b. stanovanja številka 7. 10170-4 DOBRO OHRANJEN KLAVIR znamke »Homalak« ugodno prodam. Ponudbe na prodajo časopisa Sevnica. 10166-4 MO i LivisO ivULU >JAWA«, dvotaktni. 175 m3, prodam. Naslov v ogl. odd. 10100-4 RADIO »PHILIPS«, večji, močan in. len trias, naprodaj. Ulica na Grad l/II. 10096-4 KRASNO SPALNICO, valovita Vrata, orehova imitacija in kuhinjo poceni prodam. Mizarstvo Podobnik, Zadobrova. 10093.4 ELEGANTNO SOBNO POHIŠTVO, oreh imitaciia. salonita vrata, poceni prodam. Ogled pri Gašperšič, Kodeljevo, pleskar. 10094-4 MOTORNO KOLO »PUCU« 250 ccm. prodam. Zibertova o, Siska. 10090-4 RADIO »ORION« z gramofonom in radio »MINERVA« poceni prodam. ■ Rožna dolina c. II., št. 14. Ljubljana. 100S9-4 MOŠKO KOLO, cena 15.000 din, prodam.'Tovžar, Medvedova 8. 10OSS-* GUš^I VOZ nov, nosilnost 3 do 4 tone, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 100S7-4 BRAMORJE, voluharje itd. pokttn-čujte. Jamčim za uspeh! Ing. Prezelj, Ljubljana, VVolfova 3. 100S5-4 2ENSKO KOLO prodam. Rožna ulica 39. 100S3-* »LANCIA APRILIA«, generalno prenovljena. ugodno naprodaj. Nnslov v ogl. odd. 10081-4 RADIO »TESLA« poceni prodam. — Brian Vera, Predjamska 7, Rožna dolina. 10080-4 POLNILEC za polnjenje akumulatorjev, prodam. Pod Hribom 60/11. 10079-4 GUMI VOZ, 3-tonski. nov, prodam. Per Jože, kovač, Mengeš. 10078-4 KUPUJEMO ALI VZAMEMO NA POSODO večje in lepe dekorativne rastline v loncih ali čebrih. Mestna vrtnarija, Ljubljana, Cesta na Rožnik 2. 9717-5 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, okrogel čolniček, kupim. Točen opis in ceno pošljite: Goltez, Industrijska 17, Slovenski Javornik 9837-5 ČEVLJARSKI STROJ za šivanje podplatov, ročni, kupim. Vodovodna, Stadion, oskrbnik. 9902-5 KOMPLETNO VODNO ČRPALKO Siemens ali Garvens kupim. — Bohoričeva 25 b. 9910-5 ITALIJANSKO MOŠKO KOLO, po možnosti novo, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. oddelek. 9912-3 DIRKALNO KOLO v brezhibnem stanju alt brez večjih hib kupim. Naslov v ogl. oddelku pod »Kolo«. 9894-5 OKVIR (gružd) za damsko kolo kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro ohranjen«. 9944-5 ZENSKO KOLO, novo ali malo rabljeno. najraje Italijansko, kupim. Pismene ponudbe v ogl. odd pod »Dobro ohranjeno«. 9945-5 PL AS C ZA MOTORNO KOLO 2.25X19 ali 250X19 kupim. Po možnosti nov alf star v dobrem stanju. Gallusovo nabrežje 1, čevljar. 9S52-5 KNJIGO KNEIPP — MOJ TESTAMENT kupim. Plačam dobro. Kralj, Cesta v Rožno dolino 26. 9638-5 Štiri zelezna kolesa z gumijastim obodom, premera 35 do 45 cm, kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9623-5 SREBRO v vseh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Ilirska 6. S670-5 MADACK, TRAGEDIJA ČLOVEKA. kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9766-5 3-TONSKI TOVORNI AVTO ali dober traktor kupim. Marko Bešvir, Varaždin, Preradoviče-Va 3. 9752-5 AVTO 31 kupim. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v ogl. oddelek pod »Privatnik«. 9806-5 ZA MOTORNO KOLO ZUNDAPP 600 kupim dele stroja, predvsem ohišje (korter) an ročično gred z oinicami. Naslov v podružnici SP Trbovlje. 9847-5 NOVO ITALIJANSKO KOLO (moško) s prestavami kupim. — Javiti na naslov: Tavčar, Prisojna 5 9837-5 ZtVO-TAiMK OLJE kupim. Na-slov v ogl. odd. 9332-5 MOTORISTI! Rezervne dele za Sachs 125 ccm kupim. Naslov v ogl. odd. 9818-5 KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM 3—4-tonski tovorni avto. — Naslov V Ogl. Odd. 9874-5 VRATA, železna, dvoriščna, uvozna in vhodna jn barako, kupim. Naslov v ogl. odd. 9698-5 SVINEC, star. rabljen, v vsaki količini kupuje«no po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani. Krojaška št. 6, 8671-5 DIFERENCIAL, 5—7 ton, zaželen Fiat Mercedes, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 10017-5 DVE MIZARSKI MIZI (ponk), dobro ohranjeni, kupim. Jerman, Vižmarje 1,17-e. 100494 ZA HARLEY DAVIDSON 750 ccm menjalnik (Getriebe) aili pa od Galera 500 ccm dalje kupim takoj Pletersiki Franc. Slovenj Gradec. 10125-5 KUPIM motorno kolo od 125— 250 ccm. Ponudbe z letnico, ceno in opisom na naslov Kotnik Ignac, »Konus« Slov. Konjice. 10165-5 KUPIMO zaganjač za elektromotor Rade Končar 70 KW Rotor, 250 Y voltov, 170 A. Ponudbe pošljite na Mlinsko Industrijo, Ljubljana, Likozarjeva 8. 10153-5 VZAMEMO V NAJEM OZIROMA ODKUPIMO sledeče mizarske stroje: poravnalnlk, debelinski stroj, namizni-rezkalni stroj, horizontalno-vrtalni stroj (ali kombiniran s krožno žago), tračni brusilni stroj. Ponudbe: Mizarstvo Zveze gluhih, Ljubljana, Vidovdanska 24. 101SB-3 HIIIIHIPlltfl AVTO TOPOLINO 1 dObHT stanju zamenjam za doBtfA T :>vin_ ako stružnico meter filtšH ' ■ dolžine. Ogled Topolina Vi k dan od 14 dalj«. Naslov v ogl. oddelku. Wl-$ IT. Ul-A MAMA VII* LOCAL, 14 v»e dejavnosti, na Titovi c«rti (Bm*), zamenjani za lokal v ot>čini center. J^omicBbe v otfl. oliž:ni Ljubi jam e. oziroma "kupim 2-sobfio stanovanje s panAiflclinaani v Ljublj ani. Ponudbe pošljtte v ogl. odd. pod »Zamenjava«. 9785-6 PRODAMO dvosobno stanovanje s pritiiklinami v Ši&ki. Javiti na naslov: Urbančič, Podjunskia 25. Šiška. 9903-7 ViSELjrVO GARSONJERO ali enosobno stanovanje in manjši lokal kupdm. Ponudbe pod »Vse. ljivo taikoj« v ogl. odd. 9921-7 MARCELO, ca. 1000 m2, zazteiljivo, pod Rožnilkom, prodam. Ponudbe pod »Bližina Študentsko naselje« v ogl. odd. 9920-7 >iA PRIVOZU 17 prodam etažno stanovanje v I. nadstropju, sestoj eče iz dveh sob, kuhinje, ko_ palnice >n ostalih pritiklin. Informacije vsak dan do 9 dopoldne na Tržaški cesti 119. 9981-7 6TANOVANJE v centru, delno vseljivo, prodam. Pojasnila: Vrtača 13-11. 9980-7 ENODRUŽINSKO HISO v Kranju "kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Vseljiva«. 9929-7 HlSA v Bohinjske! Bistrici, pri pravna tudi za obrt, ugodno naprodaj. Resni kupci naj pošljejo ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna cena«. 9945-7 LOKAL, primeren za čevljarsko 'obrt. iščem nujno. Dam nagrado ali kupim. V Ljubljani, Kopru al Mariboru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prometna točka«. 9948-7 SOBO, vseljivo, iščem v h'.ši, katero po želji odkupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj — kjerkoli«. 9960-7 STAVBNA PARCELA na lepem .kraju ob Zaloški cesti v Mostah v izmeri 1.293 m* ugodno naprodaj.. Informacije; Stan če_ v a 23. Bežigrad. 9961-7 PARCELO, 800 m-, z dovoljenjem za zidanje, ob Zeleni poti, prodam. Pečni,k, Stožice 175. p. Ježica. 9937-7 PARCELO, stavbno, za Bežigradom, prodam. Naslov v ogl. od_ delku. 9936-7 HIŠO, enonadstropno, solidno, 6-sobno s kopaln.co, pritiklinami in vrtom, sredi trga Dravograd, ugodno prodam. Ponudbe: M. Kolenc, Ljubljana, Albanska cesta 4a. 9769-7 SVA BLEDU prodam enostanovanj. sko. trisobno, takoj vseljivo tršo. vrt, sadovnjak, naravni park, lep razgled. Za pokopališčem čez potok na Reber, Kraljič, Bled. Grad 166. 9759-7 EN O STAN’ O VAN' J SKO HIŠO z majhnim vrtom na Jesenicah prodam ali zamenjam za enako kje v Ljubljani ali Kranju. Naslov v o^l. odd. 9757-7 DVOSTANOVANJSKO HISO s ta. kojšnjo vselitvijo. 500 m2 vrta, v neposredni bližini Železarne Jesenice, prodam. Markelj Mar-jsn-Janka, Kranjska gora. 9756-7 SOBO ALI KOMPLETNO STANO. VANJE z lokalom na Jesenicah kupim. Ponudbe na SP Jesenice pod »Nujno«. 9734-7 VIVOGRAD Z ZIDANO HIŠO, gospodarskim poslopjem, sadov- njakom. gozdom in gospodar- skim orodjem, površina . 3.6 ha. v Globočdolu. Mirna peč, ob bo-doči avto-cesti, usodno naprodaj. Vprašaite: Mervar Lojz, Zasreb. Petriniska 3. 9720-7 ZAZIDLJIVO PARCELO prodam ob Dražgoški ulici. Vodnikova 250. ‘ 9709-7 STANOVANJSKO HISO. eno-dvo-družinsko, kupim. Ponudbe v ogil. odd. pod »Ljubljana — dom«. 9799-7 ZAZIDLJIVO PARCELO kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana — dom«. 9801-7 PRODAM ALI ZAMENJAM komfortno vilo. garažo, 3000 m2 vrta. prvovrstno, podnebje za počitnice ‘ifn turizem, ^sadjarski. Čebelarski, vinorodni kraj. Bučka 3. Dolenjsko. Informacije: Posredovalna pisarna, Ljubljana. Tavčarjeva 6. 9783-7 STAVBNO PARCELO, 20 arov, ali razdeljeno a lo arov v Brestanici prodam. Informacije: Si_ mončič Albin, Elektrarna Brestanica. 97P.2-7 STAVBNO PARCELO, 1000 m2, ob Zaloški cesti, konec tramvaja, kanalizacija, vodovod že na parceli zelo ugodno prodam. Straj_ nar. Ravnikarjeva 3. 9821-7 Hl$0 Z GOSTILNIŠKIMI LOKALI. kletmi, dvoriščem, vrtom, sadovnjakom in njvami v Begunjah pri Cerknici prodam. Poizvedbe pri Bonaču. Ljubljana. Tomšičeva 10. 9GJ2-7 DVOSTANOVANJSKO VILO za Bežigradom prodam. Ponudbe v osi odd. pod »Vseliivo*. 9828-7 VSELJIVO TRISOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, vilo al! polovico h še v Ljubljani kupim. Obširne ponudbe v ogl. odd. pod *Resna kuDčija«. 9631-7 LEPO, VEČJO PARCELO v zimskošportnem letovšču na Gorenjskem prodam. Ponudbe pod >Eukovnik« v ogl. odd. 9-836-7 HIŠO V TRNOVEM prodam. Možna tudi zamenjava. Ponudbe v ogl. odd. pod »Delno vseljiva«. 9862-7 PARCELO 1000 m2, zazidljivo, na Poljanah pr: Šentvidu nad Ljub_ Ijano prodam. Poizvedbe: To- varniška 41 (Oljarna), ob delavnikih popoldne. 9872-7 TRAVNIK na Lj. barju na Požarih prodam Naslov v og^ oddelku 9000-7 LEP VINOGRAD IN NJIVO v Mokronogu prodam. Interesenti naj se zgla^Mo v gostilni Majcen Aleksander. Mokronog. 9869-7 VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE kupim. Naslov v ogl. oddelku. 9868-7 tooo m2 OBDELOVALNE ZEMLJE, pr merne za stavbišče, Stari-grad. 10 minut od železniške postaje Libno. takoj prodam Naslov v ogl odd. 9861-7 PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem, trg. lokal, vrtom in sadonosnikom v prometnem kraju, 4 km od žplezniške postaje Laško. Naslov SP Celje. 9851-7 V BLIŽINI CELJA prodam zaradi starost; posestvo z lepim saden o«n: kom. velikim gozdom, gospodarskim poslopjem, dvema »tanovanjsk ma hišama z inventarjem. podkletenima, v dobrem •tanju. pr merno za letoviščarje Cena 1.7^0.000. Takoj vseljivo. Anton Topole. Laško. 9850-7 HIŠO IN 1 ha POSESTVA. pol ure od Tovarne Kidričevo alfi hajdinske postaje, prodam Lenarčič. Sela pri Ptuju. 9848-7 STANOVANJE, dvosobno, vseljivo. v centru, prodam. Ponudbe pod »Ugodno takoj« v ogl. oddelku. 10013-7 NEDOGRAJENO HIŠO na lepem Jeraju. Škofljica pri Ljubljani. k prodam. Naslov v ogl. oZ vrtom* v ogl odd. 10115-7 ENODRUŽINSKO VILO s Tiem »o-dobnim komfortom, naj«olidnej*a izdelava, 3000 sadnega, 1000 m* zelenjadnega vrta, senčnat park ter (>000 m* co/da, na periferiji Ljubljane, prodam samo resnemu interesentu. Ponudbe pod »Udoben dom« v ogl. odd. 10116-7 DEL VRTA ALI DVORIŠČA vzamem v najem ali kupim. Ponndbe pod >7. a \vekend hiSico« v oglasni odri,-lek. 10122-7 POSREDOVALNA PISARNA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI In PREMIČNINAMI, Ljubljana, Tavčarejeva ulica itev. 6 — telefon števi'1'ka 2]-'HI — prod« sledeče nepremičnine: HISE V LJUBLJANI: 442 Vil« v Rožni dolini, 2j«. Ponudbe pod »Zamenjava«, v ogl. odd. 10021-9 SESTRI, DIJAKINJA IN ŠIVILJA, iščeta sobo, opremljeno ali neopremljeno, po moinosti s klavirjem. Ža uslugo inštruiramo vse predmete za nižje razrede gimnazije (nemščino in angleščino). Ponudbe pod >Cisto« v oglasni oddelek- 10022-<> ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dve ločeni sobi. Ponudbe pod »Strogo ločeni c v oglasni oddelek. 9975-9 AMERCKANEC, apokojeaec, leli eno ali dve *obi v najem, r bližini tramvaja. Piiite poa »Amerikanec« v ogl. odd. 9986-9 OPREMLJENO SOBO. kjerkoli, išče mlad zakoniki par — žtudenta. — Nagrada. Plačam dobro. Ponudbe pod »Inoiemec — štipendist« v ogl. oddelek. 9996-9 LEPO. ENOSOBNO STANOVANJE t centru, zamenjam za večje. Ponudbe pod »Ljubljana« v oglasni oddelek. 9998-9 ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje ▼ Kranju r.a enakega r Ljubljani ali Beograd*. Naslov v podr. SP Kranj. 10135-9 ZAMENJAM leoo. enosobno stanovanje s pritiklinami, kopalnico, vrt ▼ K ran tu r. a enosobno stanovanje ▼ Ljubljani ali bližnji okolici, s stranko zaposleno v »Iskra«, K rani. Pismene ponudbe ▼ ogl. oddelelc pod »Zamenjavat. 10055-9 ŠIVILJA i*če prazno ali opreuiljeuo so-bo, za uslugo šivam, plačam dobro. Naslov v ogl. odd. 10001-9 ŠTUDENT išče prazno ali opremljeno sobo Ponudbe pod »Takoj - nujno« ▼ ogl. odd. 10040-9 UPOivOJENKA prevzame nadzorstvo otrok za sobo Cenjene ponudbe Eošljite v oglasni oddelek pod >Ta-oi«. 10064-9 PRAZNO SOBO ▼ bližini kolodvora zamenjani za enako v centru. Ponudbe pod »Center« v oglasni oddelek. 10068-9 ŠTUDENT TEHNIKE išče . sobico ali kabinet, lastna posteljnina. Plača zelo dobro. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Soliden«. 10082-9 VISOKO NAGRADO dam za prazno »obo ali za zamenjavo ko*- rortno dvosobno za trisobno. Ponudbe T>od »Veliko« v osi. odd. 10121-9 SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in vrtom t Brežicah zamenjam za dvosobno ▼ Ljubljani ■ 1! v predmestni. Ponudbe t ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava*. 10123-9 KOMFORTNO DVOSOBNO in enosobno stanovanje prodam, tudi posamezno Kabinet . posebnim vhodom, vseljir. Naslor t oglasnem oddelka. 10124-9 ZAMENJAM enosobno iliaoranjsko hišo z vrtom r.a dvosobno ali tri sobno stanovanjsko hiio. Naslov v ogl. oddelku. 10116-9 IZ CELJA DO LJUBLJANE j« Mia izgubljena rezervna guma za avto DKW. Poštenega najditelja naprošamo, da jo odda za nagrado pri »Kmetijskem magazinu« v Celju, Ažkerčeva 19, ali v Ljubljani, Tavčarjeva II. 9807-10 NALIVNO PERO, izgubljeno 8. maja na pota iz Kkega Vintgarja, dobite. Naslov v ogl. oddelku 9772-10 NA POKOPALIŠČU POZABLJENO sivo Jopico vrnite za nagrado. Tovarniška 41. ^ 9871-10 V PETEK 18. MAJA 193« je bila cul Vižmarja do Kokrice pri Krarrju iz.§rubljena svetlorjava mizica »RED«. Poštenega naj- elite-] j a prosimo, da nam proti nagradi sporoči rvoj naslov. Bolnica GolnUc. 10172-10 IZGUBLJEN VINSKI SOD, 102.4 li-* tror, od Tomačevega do Branika, vrniti ali javite pismeno na naslov: Bufet Kodeljevo, Ljubljana, Pov-šeiova 55. 9997-10 PROSIM INTERESENTA POD »prijeten dom« 59*4-11, s katerim sta se zgrešila v soboto ob Atirlti, da se ponovno javi 991S-1I DEKLE ZELI SPOZNATI dobrosrčnega fanta, starega od 35 do 46 let. Slika za&elena. Ponudbe pod »Cvetoči maj« ▼ ogl. oddelek. 9771-11 zbum ffooun umsko m Lastnini domom zaradi Saa!*ra. Sem samec, 90 let, a premoženjem. Ponudbe v 0*1. odd. pod »Resno«. 9790-11 Želim PRIJATELJSTVO z naravno inteligentnim ljubkim dekletom do 25 let. Ponudb« T ogl odd pod- »Intimnost«. 9809-11 VOJNI INVALID, usklžbenec, M let, želi spoznati preprosto dekle. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nekadilec«. ' 9796-11 DEKLE SREDNJIH LET tedi »poznati resnega, samskega tovariša srednjih let, ločenci izvzeti. Ponudbe pod »Mire« značaj« v ogl. odd. 9SS5-U »IN ZOPET BO SIJALO SONCE« inž. arhitekt dvignite pismo pod Važo šifro. 9966-li INTELEKTUALEC — dobro situiran. želi poznanstva z značajnim de k:letom 28 do 34 let, po možnosti 's stanovanjem. Slika zaželena. Ponudbe pod »Srečen dom« v ogl. odd. 9926-11 ŽELIM SPOZNATI 2ENSKO, staro od 25 do S3 let, po motnosti s stanovanjem, brez otrok. Sem dobrega, treznega, veselega značaja. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana« 9988—11 OBVEŠČAM JAVNOST, da nisem plačnica dolgov, k: bi Jih napravil mož, in da nima pravite prodajati brez mojega dovo’je-nja. — Helena Kastelic. Hrastje Stev «, Grosuplde. 1ori. ansajfrvbli in solis-ti; 9.00 Otroška predstava — Slavko Janevski; Sladkorni otročiček (pravljica); 9.30 Operetna glasba; 10.00 Družinski pogovori — Eva Paulin: Kako oblečemo ocroke za letovanje;. 10.10 Nedeljski simfonični koncert — Franz Liszt; preludiji, simfonična pesnitev — Peter Iljič Čajkovski; Koncert za klavir in onk-ester, Jt.l v b-moln; 11.00 Oddaja za BeneSke Slovence; 11.20 Zetoavne melodije; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Opoldanski glasbeni spored; 13.15 Zabavna glasba vtnes reklame; 13.30 Za na£Q ins; lili Lafeti glaatea; 18.IR Zmleli ste '^'posIuSajJteT W.30 ‘ Ob dnevu vojnega letalstva: 17.00 Pro-menadnj koncert; 18.00 Radijska igra — P. Merimee; Ko>čija svete popotnice (ponovitev); 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Večerni operni koncert: 20.00 Kulturni razgledi — Anton Ingolič: Vtisi iz Češkoslovaške; £1.16 Popevke in ritmi; 22.15—23.00 Nočni Koncert — Bla-goje Bei-sa: Dramatična uvertura — Matija Bravničar: Prva simfonija; 22.15—23.00 UKV program: plesna glasba; J3.00—24.00 Oddaja za tujino — na va-lu 327.1 m Cl>r»- nos te Zagreba). OBJAVE OBVESTILO Uprava Poliklinike v LjDblJaai obve&ia vse tovariše zdravnike, da bo v času kongresa rentgenologov, to Je od 23. do 26. maja4l956 rentgenska služba Poliklinike poslovala le v zmanjšanem obsegu. Pro*;mo, da počil j ate na rentgenske preglede le nalnujnejSe primer*. — Uprava Poliklinike Zaradi tipizacije voznega parka ugodno prodamo na-alednja motoma vozila: 1-tonski traktor UHIMOfl 2-tonski avto F0RDS0N V 8 3-tonski avto FIAT, diesel 626 4-tonski avto kiper, SEURER, diesel in goseničar ANSALD0 T C A 70, brez plužne deske Motorji omenjenih vozil so generalno popravljeni. Prodamo tudi razne rezervne dele motorja Chevrolet-amerikan v malo rabljenem stanju. Vse nadaljnje informacije dobite pri ZADRUŽNEM AVT0PREV0ZNISTVU DRAVOGRAD ZAUTEVAJTE PRiZNAN! toro/ni f a‘ RAZPU Na podlagi sklepa upravnega odbora ra*z.pi*uj* ZRKBCARNA PRAGERSKO Javne licitacijo ki bo dne 29. maja 1956 ob 9. url za odprodajo alede&fa kmetijskih strojev in inventarja: 1 tratetor »Maline« — generalno popraivljen; 1 traicioc »Conriik« — neuporaben ; 1 trosili ec ze umetni gnog; 3 brane, razne; 2 dvobrazdna pluga; 1 plug obračalnik; 1 izruval za krompir; 1 sejalniik za deteljo, 2 luščilca za koruzo; 1 slamoreznica »Speiser«; 1 vinogradniška šisn>pilnica; 1 gnojni«na črpalka; 1 obračalnik za seno; 16 sedel; 1 lesena sadna -preša. Preivico do sodelovanja na licitaciji imajo vsa registrirana podjetja in ustanove, interesenti naj ■ »eboj prinesejo potrdilo podjetja oz. usrtainove in prenosni nalog. po citiranem dnevu se bodo aftrojl prodali privatnikom. -O • KNnatnj tovarna Moste - Ljubljana. Ob taleznid 14 razpisuje, po aaiconu o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Ur. Hat it. 17-55 z dne 12. maja 1955) PRVO JAVNO LICITACIJO ra gradnjo »kJadiSča glinice. Licitacijski znesek vseh gradbeino-obrtniiklh del znaša 19,523.000 din. Investitor za razpisana dela je Kemična to-varna Moste. Tehnični elaborator in splošni pogoji so interes en to*n na razpolago v tehničnem oddelku Kemične tovarne. Moste, rok dograditve pa Je 8 mesecev po podpisu pogodbe. Javna lictacija bo 15 dni po objavi v Uradnem listu LRS tudi v tehničnem oddelku Kemične tovarne. Moste. Variftino v zneaku 90.000 din morajo ponudniki položiti naflkasne-J» do pričetka licitacijske obravnave. Prevzemnik dela začne z izvajanjem del kot bo to dogovorjeno * gradbeno pogodbo. -O Uprava za cwte LRS. tehnična sekcija Celje RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO na kateri bodo naprodaj alede&a oenovna sredstva: 1. poltovorni avto »Plat«, tipa 521 — nadomestni deli; 2. osebni avto »VoWt»wagen« — »t«-. rabljen; X. motorno kolo NSU *7 ccm, »taro. rabljeno; 4. benzinsk-; avtomobilsikl motorji. stari, tipa »Pontiac«. »Raba« »Hudson«. »Auto-Union«. Javna dražba bo 24. maja 1956 ob 9. uri na sedežu Tehnične sekcije Celje. Lava 42. Pravico do sodelovanja Imajo gospodarske organ izsMCi-je, uradi in zavoidi kailtor tudi zasebniki. — Zastopniki gospodarskih organizacij. uradov in zavodov morajo imeti za udeležbo na Javni dražbi predpisano pooblastilo o zastopotvu za polnoveljavno akleipanje pogodb. Ea gospodarske organizacij % upade ln zavode .plačljivo t dakil* fuecrtlranim akreditivom ali bart» ranim čekom s pi«nenim zadam« Cenim kritjem banJke. 2a zase*bni#» ke plačljivo takoj po sklenitvi pogodbe v gotovini. Ogled jjredm*. tov Je možen dan pred licitacij® v dopoldansikth urali. -Of iflUVflLE Vsem. ki st« našega ljubljene©* moža in predobrega očeta ALOJZA ADAMIČA aprecnili na zadnji poti in darovalcem vencev in cvetjja, 3« iskreno zahvaljujemo. Posebej s« toplo zali vadj uj emo docetnftu dr. Benedoiku in dr. 2«2cl;ju za ve* trud in prizadevanje v Ča»u njegove bolezni in požrtvovalnem 14 strežnemu osebju. Iskreno zah v a* lo izrekamo duhovščini in pev*it®» mu zboru za žalostinke. Žalujoča žena in otroci. ZAHVALA Vsem dobrim srcem. M »o | nami sočustvovala ob smrti zim tega ljubiti enega EDIJA PRINČIČA mu darovali cvetje im vence, gtt spremljali z ljubeznijo na njegovi zadnj; poti. islc-rena hvala. Zloisti naj velja zahvala Sifcrel^ sketnu odboru Ljubljana, vrom strelsikm in drugim množičnim organi zaiCi.Jam in voj in. Im tovariš šem. bivšim dobrovo>lj cem Zahvaljujem se vsem govornic kom in godbii Ljudske milice z M počastitev njegovega spomina. posebno zahvalo sem dolžna tovarišu V iikito n) u Polaku za ve« njegov trud in požrtvovalnost. Moja zahvala naj velja tudi tov,-dr. Dušainu Misu, med. sesiri Mi# licj Salbergerjevi in vsem novalcem Rdeče hifie. Ohranimo »plemenitega in iskrenega tovairiša Edija v svetlena spominu. Žalujoča žena Ada. hčerk* Desa in zet E.ly z vnu>kinjatranec JANEZ ZAVRŠAN dijak VIII. b razr. klas. glmn. Na zadnji poti ga bomo sprem 111 v nedeljo 20. maja ob 16.30 12 Jožefove mrliške vežice na Zal-h* Žalujoči; Dužan. oče; Amalij mati; Spelca. sestra, in ostalo sorodstvo. ——1 mi mini mi 1 1 mam Umrl je v 80. letu življenj« 1 ANTON TOMEU 1 zlatomašnik in župnik v pok. Pokopalj ga bomo v ponedeljek v Man-gšu ob 16. uri. Do pagretot leži v Orarvl^t-h. Dražgoška 31. Župnijski urad v Šentvidu, 19. in a j a 195S RAZPIS Komisija za ra?-pls mest direktorj’ev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Kamnik razpisuje na podlagi člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih, ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ St. 34-55) mesto DIREKTORJA Keramično-kemične industrij'« Kamnik POGOJI: dokončana višja ali srednja šolska izobrazba ln S do 10 let prakse v keramični - kemični ali sorodni »troki v vodstvu gospodarske organizacije. Prošnje kolkovane s 180. din in 95 din občinske takse, i navedbo šolske izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest ln življenjepisom, pošljite v 15 dneh po tem razpisu, Občinskemu ljudskemu odboru Kamnik. t ♦ t Razpis Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi čl. 10 Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34/55), mesto DIREKTORJA tovorne usnja »RUNO« Tržič POGOJI: višja strokovna izobrazba in 5 let prakse na vodilnih položajih v gospodarstvu ali srednja strokovna izobrazba in 10-letna praksa na vodilnih položajih v gospodarstvu. — Prednost imajo kandidati usnjarske stroke. Pravilno kolkovane prošnje z navedbo šolske izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest in življenjepisom pošljite do 30. maja 1956 na občinski ljudski odbor Tržič. PRODAMO . Vertikalni vrtalni stroi za les — osem-vretenski — nov. — Cena 500.000 din. S. Poravnalni skobelni stroj za les. Cena 300.000 din. t. Verižni rezkar znamke »FESTO«. Cena 180.000 din. i. Težki dvostranski skobelni stroj za les. Cena 2,000.000 din. i. Namizni rezkalni stroj 50.00 obr./m. Cena 350.000 din. I. Večlistna krožna žaga (amerikanka). Cena 200.000 din. OGLED DNEVNO DO 16. DRE. Kombinat lesno predelovalne industrije LOGATEC Razpis Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri občinskem ljudskem odboru Kamnik razpi-«uje na podlagi člena 10. Zakona o pristojnosti občinskih ln okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ št. 34-55) mesto direktorja l Tovorne upognjenega pohištva »STOL« Kamnik POGOJI: Dokončana višja ali srednješolska Izobrazba z najmanj 9-letno prakso v lesni stroki in z daljšo dobo vodstva večje gospodarske organizacije. ProSnje kolkovane s 180 din in 95 din občinske taka«, z navedbo šolske izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest in življenjepisom, -pošljite v 15 dneh po tej objavi, Občinskemu ljudskemu odboru Kamnik. f n a. 7 fcorasn fmtenm ftr.trr * ■. ^ Koristna pobuda Kupimo takoj VODNO ČRPALKO mamke »Uta«, jakost 4 PS, napetost 380/220 V, obr. na min. 2800, liter/min. 140, višina dviga 70 cm. — Ponudbe pošljite na naslov: Industrija bombažnih izdelkov, Kranj. Pomurski Študentje »o x Izvedbo I. prvenstva okrajnih Študentskih klubov iz Slovenije v namiznem tenisu zelo lepo podprli koristne težnje in nova pota Športne zveze Slovenije za čim-vedjo množičnostjo v športu. Hkrati so s tem tekmovanjem, ki je bilo v petek v Ljubljani, pokazali še ostalim študentskim klubom, kakšno pot naj uberejo v prihodnje. Na prvem prvenstvu okrajnih študentskih klubov v namiznem tenisu je tekmovalo — ob največjem razumevanju ZNTK »Ljubljana« s predsednikom Koširjem na čelu — 12 klubskih ekip in 54 posameznikov. Prireditev so vzorno pripravili pomurski študenti tov. Stefana Klemenčiča, pa tudi disciplina tekmovalcev je bila odlična. Skratka, zanimiva in koristna prireditev je bila v zadovoljstvo vseh. Med ekipami je bila najboljša kranjska, za katero so tekmovali znan: igralci Hlebš in Rebolj X. ter Rebolj H., medtem ko je med posamezniki zmagal Hlebš z 2:0 v finalu nad Reboljem. Razvrstitev je naslednja — ekipe: 1 Kranjsko akademsko društvo. 2. SK Kočevje, 3. SK okraja Novo mesto, 4. Ptujski AK, 5. Klub koroških študentov, 6. Po- murslci študentje, itd.; posamez- niki: 1. Hlebš, 2. Rebolj (oba Kranj), 3. Levstilc (Kočevje), 4. Auprih (Koroška), 5. Klemenčič (Rrleški SK), 6. Hradl (Prekmurje), 7. Vilar (Prleški SK), 8. Medic (Novo mesto) itd. (u) v prevoznem stanju, po ugodni ceni prodamo. Prenos osnovnih sredstev možen. »Emona«, Ljubljana Borštnikov trs 3 OBČINE BOROVNICI čestita OBRTNO GRADBENO PODJETJE BOROVNICA PLODNO DELO PARTIZANSKIH DRUŠTEV V ZASAVJU catl v življenje povsod tam, kjer je količkaj pogojev za obstanek. Sprva bi jim morali pomagati drugi, predvsem pa jim stati ob strani vsi krajevni prosvetni delavci. Vsa partizanska društva se morajo tudi v Zasavju boriti z mnogoterimi finančnimi težavami, predvsem takimi, ki izvirajo iz Zasavska partizanska društva te v zadnjem času marljivo pripravljajo na izvedbo Titove štafete, okrajni zlet Partizana in še druge bližnje prireditve. Med najboljša društva v teh krajih je treba vsekakor prištevati društvo v Hrastniku, kjer •o Vključili veliko število mla_ Zine, predvsem delavske, ki tudi »TRANSTURIST« - Škofja Loka - Slovenija p r o d s : 1 kamion n Chevrolet« 2,5 t, 70 HP, generalno popravljen, gume 60%, 1 avtobusno karoserijo, tipa Lancia, s 36 sedeži in sigurnim steklom (triplex) 33 dobro ohranjenih avtobusnih sedežev 1 šivalni tapetniški stroj (skoraj nov) Interesenti lahko vse to vidijo v Škofji Loki. Na zahtevo pismene ali ustmene informacije na tel. štev. 343, 344. Danes ob 1S.30 uri bo na šišenskem stadionu conska prvenstvena tekma dveh domačih nasprotnikov — Nove Gorice in Ljubljane. Ljubljančanom so točke potrebne, pa tudi račun bi radi poravnali v Gorici. Tekma bo tako še kako vredna ogleda. Predtekmo (s pri-četkom cb 15. uri) bosZakaj ste to storili? O, zakaj ste to storili?« * To ga je vznemirilo. V nočeh, ki so sledile, je, namesto da bi po stari navadi takoj zaspal, ležal dolgo buden; in tedaj so se mu prikazovale njene od jeze bliskajoče se oči in vedno znova in znova je moral premišljevati njene besede. Zvenele so povsem odkritosrčno. Očitek je bil pristen! Mislila je prav to, kar je rekla. In premišljeval je dalje. Ko jo je spet srečal, se je jezno in zaničljivo obrnila proč. Pozneje pa je prišla k njemu in ga prosila, naj ji odpusti. Pri tem mu je omenila moža, ki jo je kdo ve kje in kdo ve kdaj — ni povedala zakaj — zapustil in ji vzel voljo do življenja. Njena zgodba je bila iskrena, .toda nepovezana. Vse, kar je lahko razumel, je bilo, da ae je zgodilo pred mnogimi leti. In spoznal jei, da je onega moža ljubila. _ govorili, vsi so pa bili prepričani, da je vzrok vsega tega Daylight in da je, čeprav nehote, povzročil njeno prerano smrt. A najhuje od vsega je bilo, ker je Daylight vedel, da je to res. Vedno se bo spominjal noči, ko jo je poslednjič videl. Takrat si ni bil ničesar mislil:. Toda če zdaj pogleda nazaj, se lahko spomni sleherne podrobnosti, ki se je tedaj zgodila. Z njeno tragično smrtjo je lahko razumel vse — njen mir, njeno tiho gotovost, kakor da so vsa vprašanja, ki so jo v življenju mučila, zglajena in rešena, in neko eterično ljubkost, ki je lebdela okrog vsega, kar je takrat rekla in storila, in ki je bila skoraj materinska. Spominjal se je, kako ga je gledala in kako se je smejala, ko ji je pripovedoval o Mickeyu Dolanu, kako je storil napako pri zakoličenju nekega claima na Skookum Gulchu. Njen smeh je'bil brezskrben in vesel, toda bil je brez nekdanje moči. Ne, ni bila prehudo resna ali zamorjena. Nasprotno, bila je vidno zadovoljna, polna miru. Pretvarjala se je, on pa je bil norec. Tisto noč je celo pomislil, da se je njeno čustvo do njega ohladilo, im se je že veselil, da bosta postala dobra prijatelja. In potem, ko je stal pri vratih s čepico v roki, ji je zaželel lahko noč. In nenadoma se je sklonila nad njegovo roko in jo poljubila, njemu pa se je zdelo to smešno in se je razburil. Obnašal se je kot norec; ko pa se je sedaj domislil tega, je spet začutil dotik njenih ustnic na roki in spreletela ga je groza. Hotela se je od njega posloviti, za vedno posloviti, on pa ni tega niti slutil. In ravno v tistem trenutku se je morda hladno in premišljeno odločila, da amre. Ah, ko bi bil to vedel! Ko bi bil le zaslutil, kaj namerava, bi jo bil takoj poročil,'pa čeprav še ni bil okužen od te nalezljive bolezni. Sicer je pa vedel, da je bila preveč ponosna, da bi pristala na zakon z njim, če bi vedela, da jo jemlje samo ia usmiljenja. Ne, zanjo ni bilo rešitve. Ljubezen jo je zagrabila in že od vsega začetka ji j« bilo usojeno^ da ji podleže.