Poštnina plačana v gotovini.
Leto II.
V Kočevju, dne 25. junija 1927
St. 12.
Izhaja
vsakega 10. in 25. v mesecu.
Naročnina za leto 1927 30 Din.
Številka postno-čekovnega nrada Ljubljana 18.592.
Dredničtvo in upravničtvo: Kočevje St. 18.
Telefon Štev. 5.
Oglasi:
mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10-—
Vsebina:
Razpust Narodne skupščine. — Prva slovenska matura v Kočevju. — Agitacija „Jutra" za „Napredni blok". — Iz NRS. — Dopisi. — Tedenske vesti. — Borza. — Inserati.
Razpust Narodne skupščine.
Nove skupščinske volitve dne 11. septembra 1927.
Beograd, 15. junija. Danes je izšla posebna izdaja Službenih Novin, ki prinaši na čelu lista ukaz o razpustu Narodne skupščine in o razpisu novih skupščin->kih volitev.
Besedilo kraljevega ukaza.
Mi Aleksander 1., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, na predlog našiga predsednika ministrskega sveta, našega ministra za notranje stvari, po zaslišanju našega ministrskega sveta, na temelju čl. 52 ustave in čl. 1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev rešili smo in rešujemo: da se Narodna skupščina, izvoljena dne 8. februarja 1925 in z našim ukazom od 17. aprila 1927 sklicana na izredno zasedanje za 1. avgust t. 1., razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko perijodo 1927, 1928, 1929 in 1930 (čl. 69 ustave) se bodo vršile v vsej kraljevini v nedeljo dne 11. septembra 1927 po predpisih zakona o volitvi narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena dne 11. septembra 1927, se sklicuje na izredno zasedanje na dan 5. oktobra 1927. Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. 15. junija 1927. Aleksander 1. r. Slede podpisi vseh ministrov.
Beograd, 15. junija, s. Izredna izdaja Službenih Novin objavlja tudi spremno pismo ministrskega predsednika Vukičeviča, s katerim je od kralja zahteval volitve. Ta dokument se glasi:
Spremno pismo predsednika.
Vaše Veličanstvo 1 Ko je vlada Vašega Veličanstva prevzela državno upravo, je smatrala za svojo najglavnejšo nalogo, da pripravi program zakonodajnega dela, da bi se pospešila ureditev upravnih prilik in čimprej ustvarili povoljnejši pogoji za nemoteni razvoj državnega gospodarstva. V tem cilju je vlada predvsem vzela v ozir ona vprašanja, katerih zakonodajna ureditev je predvidena v državni ustavi, ali katerih ureditev je neob-hodna posledica načel, postavljenih s posameznimi ustavnimi naredbami, brez katerih ureditev se ne more smatrati, da je državna ustava popolnoma privedena v življenje.
Proučavajoč ta vprašanja, je vlada konstatirala, da dosedanja zakonodajna aktivnost ni zadovoljila stvarnih potreb državnega in narodovega življenja in da je cela vrsta u-
stavnih naredb ostala v stvari in do danes neizvršena. Vlada Vašega Veličanstva smatra, da je sprejem teh zakonov prvenstvena dolžnost zakonodajne oblasti in da se njihovo izvedbo ne sme dalje odlagati.
Dasi je ttžco v enem referatu podati izčrpno listo teh načrtov, ki naj si predložijo Narodni skupščini, je vlada Vašega Veličanstva samo radi primera in da bi obeležila obsežnost in važnost tega posla, svobodna navesti, da se ti zakoni nanašajo: na organizacijo vrhovne oblasti (zakon o volitvah narodnih poslancev), na organizacijo samoupravnih oblasti (zakon o občinah, revizija zakona o oblastni in srezki samoupravi), o administrativni razdelitvi države (ki je samo z uredbo za silo urejena), o organizaciji u-pravnih oblasti, o organizaciji sodne oblasti, o ureditvi verskih odnošsjev in organizacij cerkve itd. Ta že tako obsežni program se ima spopolniti z donošenjem zakonov, ki so potrebni za definitivno saniranje in konsolidacijo državnih financ in zakonov, s katerimi se bo odpravila gospodarska kriza in zagotovil intenzivni gospodarski razvoj države.
Ves naš narod živi v težki gospodarski krizi. Njene težke posledice jako čutijo vsi narodni sloji, posebno naši poljedelci, ki predstavljajo štiri petine življa in bogastva naše države.
Naš poljedelski narod se muči in težko pridobiva najpotrebnejše stvari za svoje živ-Ijenske potrebe. Radi tega je potrebno, da se donese zakon o državnem računovodstvu in zakon o organizaciji finančnih oblasti in neposrednih davkov ter da se redigirajo fiskalni zakoni, da bi se njihovo funkcijoni-ranje dovedlo bolj v sklad z nemotenim razvojem državnega gospodarstva.
Z druge strani bi se imel ustvariti gospodarski svet in revidirati vsa gospodarska zakonodaja ter uredbe za zakonsko veljavo, da bi se državno gospodarstvo osvobodilo mnogobrojnih in nekoristnih administrativnih obvez in formalnosti, ki danes sprečujejo njen razvoj.
Radi končne rešitve agrarnih odnošajev je potrebno donesti nove ali pa izpremeniti obstoječe zakone. Treba je čimprej oživotvoriti vprašanje cenenega kredita, osnovanje poljedelskih in konsumnih zadrug, da bi poljedelci dobili polno ceno za svoje s težko muko pridobljene proizvode.
Naposled bi se z vrsto zakonov o javnih zgradbah, o graditvi železnic, o melioracijskih delih itd. in s posojili, najetimi v to svrho,
imeli ustvariti novi pogoji za naše gospodarsko življenje in za neobhodno potrebno* gospodarsko ojačenje države.
Tudi vprašanje naše industrije se mora vsestransko vzeti v pretres in najti rešitev, ki bo ustvarila povoljne pogoje za razvoj domače industrije ter zadovoljila proizvajalce sirovin in konsumente industrijskih proizvodov. Naravno je, da neurejene prilike v poljedelstvu in industriji, pa tudi v državni upravi zelo vplivajo na našo trgovino, kateri je treba nuditi možnost polnega razvoja. Tudi delavski stan trpi pomanjkanje vsake vrste radi zastoja v trgovini in industriji. Delavskemu vprašanju se mora posvetiti posebna briga, da se splošno stanje delavstva izboljša.
Ugotavljajoč neobhodnost izvršitve tega zakonodajnega programa vlada Vašega Veličanstva obenem konštatira, da je ta program tako ogromen in da obsega vprašanje velike važnosti, da ga ni mogoče izvršiti s sedanjo Narodno skupščino, kateri je že poteklo več kot polovica ustavne perijode, ki je bila voljena pred več kot dvema letoma na podlagi vprašanja, ki že davno ni več na dnevnem redu.
Za veliko zakonodajno delo, ki nam predstoji, je potrebna Narodna skupščina, ki bo imela pred seboj polno perijodo svojega dela in ki bo izvoljena za ta posel. Vlada Vašega Veličanstva si dovoljuje prositi Vaše Veličanstvo, da blagovoli rešiti, da se Narodna skupščina, izvoljena dne 8. februarja 1925, razpusti in da se dne 11. septembra 1927 vršijo volitve narodnih poslancev. Vašemu Veličanstvu pokorni sluga: Velja Vukićevič I. r.
*
Nova vlada ima sprovesti volitve ter ser, ako se po volitvah ne sestavi nova, dne 5v oktobra predstaviti novoizvoljeni Narodni skupščini, ki bo dobila najbrže drugo lice kot pa ga je imela stara.
Gornji program dokazuje, kaj se od nove Narodne skupščine nujno zahteva in pričakuje.
Od volilcev-državljanov samih je odvisna, če naj pridejo v novi parlament možje dela in dejanj, ali pa stari politični spletkarji a svojim negativnim agitatorskim in strankarsko hujskaškim aparatom, ali možje, ki vidijo celo državo in cel narod, ali samo ljudje, ki jim je politika molzna krava za njih osebo in kliko.
Kandidatne liste se začno vlagati 17. avgusta. Rok preteče s 25. septembrom. Podpisati jo mora vsaj sto volilcev iz volilnega
okrožja. V/prejema jo pristojno okrožno sodišče.
Politične stranke,
ki pridejo pri teh volitvah v poštev, so sledeče :
1.	Narodna Radikalna Stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev. V stari skupščini je imela od 359 poslancev 140. To je tista stranka, ki je po vojni ustalila razmere: zatrla komunizem in nezdrav separatizem, dala ustavo, uravnovesila državni proračun in gospodarstvo, napravila aktivno trgovsko bilanco, u-stalila dinar, napravila sporazum s Hrvati ter naučila ljudstvo zopet spoštovati državno avtoriteto in ljubiti red. Ker ni imela večine v parlamentu, ni mogla izvršiti nadalj-nega svojega programa: reda in točnosti v upravi ter enotne zakonodaje. Da je mogla sploh delati, je morala v svrho sestave vlade delati kompromise, ki so mnogokrat vzlovo-Ijili i njene pristaše i ostale državljane. Toda to so vzpričo ogromnega od Narodne Radikalne Stranke obavljenoga dela za državo in ljudstvo le malenkosti, umljive onim, ki poznajo politično življenje. Edina ta stranka lahko pokaže volilcem na resno svoje delo. Ker vsled prilagojevanja na n .ve razmere preživlja ta stranka notranjo krizo, ni verjetno, da bi že pri teh volitvah dosegla svoj cilj: večino v parlamentu. Pač pa jo bo imela s kakšno njej sorodno grupo, morda
2.	z demokratsko stranko ali Demokratsko Zajednico pod vodstvom Davido-viča in Marinkoviča. Ta stranka ima pravzaprav iste cilje kot NRS, le da je po odpadu Pribičeviča in Žerjava v prečanskih krajih malo razširjena. Njeno jedro leži v Srbiji. V prečanskih krajih, zlasti pa v Sloveniji, vživa ta stranka vsled resnosti programa in dela velik ugled ter bo prejalislej zadobila tu resnih tai. Šteje 38 poslancev, z Jugoslovansko Muslimansko Stranko kot DZ pa 56.
3.	Stranka, ki stoji še na vsedržavnem programu so Samostojni Demokratje, to je odcepek Demokratske stranke. Ko se je 1924 leta šlo za sestavo nove vlade, sta Pribičevič in Žerjav izstopila iz Demokratske stranke s 15 svojimi prijatelji, se pridružila Pašiču, dobila štiri ministerske sedeže in par podtajnikov ter sta stvorila na ta način takozvano SDS, s Pašičem in Nemci pa vladino večino, ki je trajala tako dolgo, dokler ni Pribičeviča in Žerjava zamenil Radič. Poskusi, da bi ti disidentje prišli nazaj v matični klub Demokratske stranke, so se na doslednosti Davidoviča razbili. Danes se vidi vsa fatalnost pogreške Pribičeviča in Žerjava, da sta izstopila iz velike DS in jo faktično razbila ter tako onemogočila sistem dveh velikih vsedržavnih strank, ki se v državnih poslih lahko izmenjujeta. Tudi za vstop v NRS sta zamudila pravi trenutek. Stranka je navezana sedaj le še nase. Šteje v celi državi 24 poslancev, od teh v Sloveniji 2. Politično vlogo bi zamogla igrati v bodočnosti le kot jeziček na tehtnici, akcrbi pri predstoječih volitvah Davidovič in Vu-kičevič slabo odrezala, kar pa ni verjetno. Tudi bi v tem slučaju priskočile na pomoč vladi takoj konkurenčne stranke SDS pod zelo ugodnimi pogoji, kar se je že ponovno zgodilo, samo da ne pride v vlado SDS, katero hočejo stranke srednjega reda izstradati. Jedro te stranke leži v Liki, v domovini njenega voditelja Svetozarja Pribičeviča.
4.	Hrvatska Seljačka Stranka ni vsedržavna, ampak le pokrajinska stranka z jedrom na Hrvatskčm, to je v okolici Za-
greba in P* diavja. Šteje 49 poslancev ter je v opadanju. Napredka njene mi či ni pričakovati
5 Slovenska Ljudska Stranka ali klerikalna stranka tudi ni vsedržavna, ampak je le pokrajinska stranka z jedrom v Sloveniji. Je pokrajinsko-verikega in plemenskega značaja, drugače pa odlično organizirana. Razpolaga z izbornim delovnim in gospodarskim aparatom. P.ičakovčti je, da svojo večino mtd Slovenci ( bdrži. Šteje 21 poslancev.
6. Jugoslovanska Muslimanska Organizacija je politična organizacija bosanskih muslimanov v B >sni in Hercegi vini. V zadnjem času se je pridružila Davidovičevim demokratom ter se torej gl* de Bosne odločila proti hrvatski in za srbsko tezo, kar je bilo itak pričakovati. Šteje 18 poslancev. Najbrže se v kiatkem popolnoma vtopi v DZ oziroma s ranki.
Poleg teh životari še nekaj strančic, med njimi tudi Nemška stranka (5 poslancev), ki pa za politično življenje v državi niso prav nič merodajne, ker so preneznatne.
Resni p litični krogi pričakujejo od volitev 11. septembra večino Vukičevič-Davidovičeve alijanse in s tem zagotovitev resnega dela v bodoči skupščini, za kar je že skrajni čas. S.
Prva slovenska matura v Kočevju
se je vršila od 11. do 21. junija t. 1. pod predsedstvom ministerskega delegata oblastnega inšpektorja prof. Jos. Westra ter ravnatelja zavoda prof. Antona Burgarja na tukajšnji državni realni gimnaziji. Zavod je bil namreč do prevrata nemški ter je po prevratu naraščal kot slovenski zavod od razreda do razreda v novi obliki državne realne gimnazije, dočim so nemški razredi postopnjema odpadali. Ta zavod je eminentna trdnjava državne misli v teh narodno-mešan h krajih ob italijanski meji ter se je pod spretnim sedanjim vodstvom razvil v odličen zavod, ki je v zvezi z internatom društva „Dijaški D o m“ znan daleč preko mej Slovenije. Od 21 učencev osmega razreda so se vsi prijavili k zrelostnemu izpitu. 18 jih je izpit srečno prestalo, 3 so pa dobili ponavljavni izpit iz enega predmeta. Abiturijenti so priredili nato poslovilni večer z banketom, katerega so se udeležili poleg njih tudi stariši, cel učiteljski zbor ter predstavniki lokalnih in srezkih oblastij. Abi-turijent Stanko Mihelič je pozdravil vse došle goste, nakar se je v posebnem poslovilnem govoru poslovil od svojih učencev ravnatelj Burgar, dajoč jim poslednji pot bogate nauke za na pot, in pa njih razrednik profesor Ivan Sivec. Imenom občine kočevske se je poslovil od abituri-jentov mestni župan Dr. Ivan Sajovic, dajoč jim obenem praktične migljaje za življenje, a imenom uradništva in oblasti gospod srezki poglavar svetnik Log er, ki je v idealno in mladeniško navdahnjenem govoru priporočil mladini, naj nikdar v življenju ne pozabijo dveh stvari: resnice in pravice. Konečno je povzel besedo gospod oblastni inšpektor prof. J. Wester, ki se je v prisrčnih besedah poslovil od v življenje hiteče mladine, nositeljice idej bodoče generacije. Vsem skupaj se je imenom abiturijentov zahvalil abt. Etbin Bojc, nakar se je večer nadaljeval in konečno zaključil ob slovenski pesmi in godbi.
Prvi slovenski abiturijentje državne realne gimnazije kočevske so: Bog. Bogataj, Etbin
Bojc, Leopold Čampa, Mil. Debelak, Fran Gregorič, Mil. Jenčič, Alojz Javornik, Cvetko Jesih, Ladisl. Kralj, Anton Križnič, Stanislav Lesjak, Stan. Mihelič, Ant. Pucelj, Fr. Pun-gerčič, Jos. Šeško, Milan Šval, Frančiška Kajfež in Žara Štolfa.
Agitacija ljubljanskega „Jutra“ za „Napreden blok“.
Ljubljansko „Jutro“, glasilo Dr. Gregorja Žerjava, voditelja slovenskega krila Pri-bičevičeve SDS, piše v uvodniku z dne 19. junija 1927, št. 144:
„Radikalna Stranka je v agoniji ... Ni dvoma, da je pred desetletji radikalna stranka izkazala izvestne zasluge državi. Po osvo-bojenju pa ni bila sposobna rešiti problemov razširjene države. Korupcija in nečuveno partizanstvo sta ji razjedla ostarele ude. Njena organizacija je postala identična s policijskim aparatom V prečanskih krajih, zlasti pa med Hrvati in Slovenci so se ji pridružili neznačajni podrepniki, ki so iskali kako ugodnost od države, ali imeli kaj skrivati, ali se bati. S tem, da je ta gnoj bil sprejet v radikalno stranko, je bila njena usoda tudi v prečanskih krajih zapečatena.
Podgane že zapuščajo ladjo. Ginljivo je opazovati, kako se razbegava jata v samem Beogradu, pa tudi v vsej provinciji se izmečki pripravljajo na nove selitve. V Sloveniji je to gibanje izraženo v približavanju k SLS. Bog blagoslovi ta prelaz gnoja. Če in kar pa je bilo ymes poštenih elementov, kjerkoli, ki so v dobri veri zašli v 'to družbo, se s studom obračajo stran."
Torej 510 radikalnih glasov v Ljubljani, 500 radikalnih volilcev, kmetov, obrtnikov, delavcev, inteligence v kočevskem srezu, itd. to je vse v očeh „Jutrovcev" — gnoj. In zakaj? Zato, ker ne volijo tako, kot želi par gospodov okrog „Jutra". SLS, ki ji „Jutrovci" predbacujejo celotizem, še ni nikdar tako nesramno grdila svojih nasprotnikov ... In isti „gnoj" žele „Jutrovci" seveda za — svoj tkzv. Napredni blok!
Et meminisse juvabit!
Iz NRS.
Seja Glavnega odbora NRS in sicer ožjega, to je samo onih članov, ki bivajo v Beogradu (čl. 15 statutov), se je vršila te dni. V delokrog c žjega odbora spadajo tekoče stvari. Vse važnejše stvari pa rešuje Širši Glavni odbor. Med njimi po čl. 14 statutov zlasti tudi izbor članov Glavnega odbora iz Beograda, kar je izrecno določeno. Teh je 20. K tem pride še po en član iz vsakega volilnega okrožja, takozvani delegat, ki ga izbere vsak Okrožni odbor iz svoje srede. 20 Beograjčanov s temi delegati tvori najvišji forum stranke. To je glava stranke. Izbrani so za štiri leta kot vsaka organizacija NRS. Pri pozivu se mora dnevni red točno navesti in kaj drugega kot je navedeno sme priti na dnevni red le izjemoma v nujnih slučajih. Kadar klub narodnih poslancev ni zbran, vodi vso politiko stranke Glavni odbor, sicer pa poslanski klub (čl. 22). V tem slučaju vodi Glavni odbor le strankarske stvari (čl. 30).
Iz teh navedb Statutov je jasna presoja o tem, v koliko so veljavni sklepi Ožjega odbora, kot jih poroča dnevno časopisje.
Delegat Glavnega odbora za volilno o-krožje Ljubljana-Novomesto je Dr. Ivan Sajovic, mestni župan v Kočevju.
Seja Okrožnega odbora NRS za volilno okrožje Ljubljana-Novomesto se vrši v
nedeljo 26. junija 1927 ob 10. uri v Ljubljani, Wo!fova ulica 1/1. Člani Otožnega odbora so predsedniki in podpredsedniki Srezkih odborov v v< lilnem okrožju. Srezki odbori pa sestoje kot znano iz vseh predsednikov in podpredsednikov krajevnih organizrcij v srezu. Načelo demt ktatičnosti je torej strogo varovano. Dnevni red seje bo razprava o stanju in moči organizacij NRS v volilnem okrožju ter vseh rktuelnih vprašanjih volilnega okrožja. Istočasno ima sejo Mesini odbor ljubljanski. Izza obeh sej sledi skupno posvetovanje iaeno z mariborskimi delegati glede nastopa NRS v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih.
Za k( čevski srez sta člana Okrožnega odbora Dr. Ivan Sajovic iz Kočevja kot predsednik in L. C. Tsc h i n ke 1 iz Ribnice kot podpredsednik Srezkega odbora.
Obligatni mesečni sestanek kočevskih radikalov se vrši v soboto dne 2. junija 1.1. ob 8. uri zvečer v gostilni Kropf Kajtna v Kočevju. Poreča Dr. Ivan Sijovic. Udeležba za vse člane v mestu vsled predstoječih volitev obvezna.
Dopisi.
Kočevje. Sicer občinske volitve v mestu še niso na vidiku, ker funkcijska doba sedanjega občinskega zastopstva poteče šele koncem oktobra, vendar pa prijazni naši mestni kmetje od Bauernpartaj že postajajo nervozni. S silo in umetnimi sredstvi skušajo spremeniti svojo manjšino v večino. Ker pa 180 oziroma 150 krogljic ne more premagati 350, skušajo predvsem dobiti izdajalcev, in če mogoče tudi uskokov v slovenskih vrstah. V svoji megalomaniji ponujajo oni kot manjšina mesto bodočega župana, vedoč, da ga sami ne morejo doseči, zlasti nekemu Slovencu, računajoč na ta način na vsaj majhen razdor v slovenskih vrstah in pa v špekulaciji na častihlepje dotičnega moža in morda tudi dela njegove stranke oziroma okolice. Ta špekulacija Bau-ernpartajlovcev na naivnost slovenskega človeka ali njegovo efijaltstvo ne bo uspela. Prihodnji mestni župan v Kočevju bo tisti mož, ki bo po možnosti vžival zaupanje vseh odbornikov; ako pa to ne bo mogoče, kar je v Kočevju vzpričo zadržanja Bauern-partajlovcev skoro nemogoče doseči, bo pa župan oni, ki bo imel zaupanje večine, kot je to v vseh korporacijah. Večina zadostuje. In tej večini, ki bo sestavljena po gospodarskih in interesnih vidikih občine, se bo s svojimi neodločujočimi morda sedmimi odborniki od 25 pridružila lahko tudi Bauernpartaj, ako bo do takrat sposobna za resno delo in ustvarjanje v mestu. Ako se pa ne bo, bo pa svojo nalogo vršila večina v mestnem zastopstvu kot jo vrši vestno in pošteno tudi sedaj. Bauernpartaj bo pa še naprej lahko le zabavljala in glasovala proti vsemu, pa naj bo to v še večjo korist prebivalstva, ali pa uganjala neplodno osebno
gonjo. Če je to prav njenim volilcem, bo to nam tudi.
Kočevje. Stanovanjsko vprašanje je v mestu Kočevje danes sigurno najbolj pereča stvar. Že sedaj je trda za stanovanja; jeseni odpade stanovanjski zakon, a v mesto pride nova tvornica bombaževih tekstil s celim štabom strokovnjakov, seveda po večini po-ženjenih. Vsi ti bodo iskali stanovanj. Delavstvo in uradništvo, pa tudi obrtništvo se boji, da bo deloma brez stanovanj. Od zidave novih hiš je odvisen tudi bodoči razvoj mesta; da ta ne bo majhen, kaže vedno bolj naraščajoča industrija, predstoječa železniška zveza Kočevja z morjem in preko Straže z ostalo Dolenjsko, Štajersko in Zagrebom. Kočevje postane v kratkem važno železniško in industrijsko, a s tem tudi trgovsko središče. Dolžnost mestnega zastopstva je, da ne samo te razvojne možnosti predvidi, ampak da tudi vse potrebno in pravočasno tako ukrene, da predstojeći razvoj ne bo zadrževan, ampak pospeševan v najboljši in najplodovitejši smeri. In prvi pogoj takega razvoja je, da bo na razpolago dovolj stanovanj. Ko je ob priliki proračuna za leto 1927 bilo v občinskem za-stopu načeto to vprašanje in se je večina izrekla v načelu za podpiranje te akcije, je vstal zastopnik „Nemškega kluba“ ter je ob pritrjevanju svojih nemških tovarišev izjavil, da je v Kočevju dovolj stanovanj in da ni prav nobene potrebe, da bi zidali nove hiše, najmanje pa da je potrebno, da bi občina podpirala tako zidanje, češ, kdor hoče imeti hišo, naj si jo sam sezida, to da nas ne briga. In s svojim nastopom je toliko vspel, da se je to vprašanje odkazalo finančnemu odseku v — Studiranje. „Nemški klub" je pri tej priliki pokazal pravo svoje lice v tem vprašanju: kdor hoče zidati, naj zida, to da je le njegovo zasebno vprašanje. Mi pa nismo tega mišljenja. Od zidanja ali nezidanja je odvisen bodoči razvoj ali nerazvoj mesta. Od tega vprašanja je odvisno, ali naj ostane Kočevje dolga vas, ali pa naj izkoristi predstojeće železrfiške zveze in prometne ugodnosti ter se razvije v lepo moderno mesto. Izhajajoč iz tega vidika, je sedanje županstvo rezerviralo lep znesek za načrt mesta, da se bo razvijalo premišljeno, smotreno in na zdravi podlagi. Na podlagi načrta je treba uveljaviti mestni stavbni red. Če pa leži zidanje v živ-Ijenskem razvoju, mesta in se ljudem tudi predpisuje, kako morajo zidati, je na mestu, da se proži onim, ki z zidanjem grade tudi boljšo inlepšobodočnostme-sta, vse ugodnosti, ki jih občina zamore dati v svojem delokrogu. Poglejmo, na ljubljansko ali novomeško občino I Najti se mora način med interesi sedanje in bodoče občine ter onimi, ki hočejo naložiti svoje premoženje in dohodke v nove hiše, tako da bodo javni in zasebni interesi pravilno varovani. A med javne spada predvsem interes mesta, da se njegov napredek ne zavira, ampak
pospešuje. Tem interesom pa nikakor ni bil kos shod naših nekaterih nemških meščanov pri Grubarju v preteklem tednu, ki ga je sklicala menda Bauernpartaj po svojem zaupniku. Ta shodič nekaterih naših nemških someščanov se je postavil na večali-manj otipljivo stališče, ki je proti zidanju ter je v tem oziru pripravil precej ostro resolucijo. Z ozirom na ugovore proti takemu stališču tako od strani nekaterih uvidevnih Nemcev kakor tudi par slučajno navzočih Slovencev je Dr. Arko kot glavni govornik omilil to resolucijo v toliko, češ, da pod sedanjim občinskim zastopstvom niso za zidanje, češ, da nimajo v županstvo zaupanja. To je seveda le manever, da se stvar zavleče; v bodočem občinskem zastopstvu upajo namreč ti ljudje, da bodo imeli že toliko moči, da bodo svoje nazore lahko uveljavili, v sedanjem so pa v manjšini. Odtod „nezaupanje", po katerem jih pa itak nihče ne vpraša, ker kot manjšina za tako vprašanje niso merodajni, najmanje pa na shodu.
Vsekakor je pa jasno, da obstojata v Kočevju dva tabora: eden za podpiranje zidalne akcije, ki pomeni obenem tudi napredek in modernizacijo mesta, drugi pa je proti zidanju, ki špekulira predvsem očividno na glasove jhišnih posestnikov, da bi bolje oddajali stanovanja. Toda tudi ta špekulacija je brez stvarne podlage, ker vrednost hiš raste s povečavo in prometom mesta.
Očividno je, da bodo med tema dvema taboroma morali odločati tudi občinski vo-lilci. Izreči bodo morali odločilno besedo. In čimpreje se to zgodi, toliko boljše.
Kočevje. Te dni je začelo županstvo z modernizacijo Podgorske ulice. Ta ulica je nostala iz poljske poti. Vsled tega je bila ozka in krivljasta. Lansko leto je reguliralo županstvo jugovzhodno stran, letos se je pa odločilo velikopotezno in definitivno regulacijo. Sredstva so zagotovljena z različnimi prostovoljnimi prispevki. Gospod R. Loser je dal okoli 600 m2 od svojega vrta okoli hiše prostovoljno na razpolago. Ulica se razširi v avenijo, široko okoli 7 m s hodnikoma na obeh straneh in kanalizacijo, ki jo doslej ta ulica ni imela. Ob Lozerjevem vrtu se postavlja lična betonska ograja z žičnim nastavkom. V spomin na stare čase se je staro ulico še fotografiralo, nakar so zapele lopate in krampi. Podgorska ulica bo imela sedaj vse predpogoje za lepo moderno četrt mesta.
Ribnica. Cesta med Goričovasjo in Nemško oziroma Dolenjovasjo se nahaja v takem stanju, da postaja vožnja po tej deželni cesti že za življenje nevarna. Ali bi se jo ne moglo popraviti, magari s prostovoljno tlako iz prizadetega dela doline? Naj bi se okrajni cestni odbor za to pobrigal, ali pa vsaj nadrejena oblast, magari policijska.
Velike Lašče. Novi vodovod in elektrarna dobro funkcijonirata. Da bi pa prišli ceneje na račun, se sondira teren, če ne bi prišli z elektriko v stik z zatiško odvopoljsko


sems&Ksi*
Glavnica .	3,000.000 Din
Rezerve proti 700.000 „ Stanje vlog ca 20,000.000 „
Brzojavni nasl.: Merkantilna
Telefon interurban:
■^j Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4.


MERKANTILNA BANKA
centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA
kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko.
Je dragevolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla.
K*
Obrestovanje vlog do dneva pologa do dneva dviga: brez odpovedi .	.	.	5%
na 1 mesečno odpoved 6% na 3 mesečno odpoved 7 °/o na 6 mesečno odpoved 8 °/o
Rentni in invalidski davek plača banka sama.
Uradne ure: od Vs9. do 12. pred-pol. in od 3. do 5. ure popoldne.

mrežo, ako jo odkupi oblastni odbor, za kar se vrše, kot slišimo, pogajanja. Bilo bi v velikem gospodarskem interesu našega kamnitega okraja, ako bi dobili po ceni električni tok na ta način za cel okraj.
Osilnica. Dne 10. aprila 1927 smo prinesli v štev. 7 našega lista dopis iz Osilnice, s katerim se je napadlo gospoda Alojzija Vertnika, posestnika in gostilničarja iz Osilnice, češ, da je oddal popravo Potuharjevega mostu svojemu prijatelju za ceno, ki je bila znatno višja kot pa je bil neki drugi ponudnik ter se je namigavalo, kot da je gospod Vertnik to storil iz razloga, češ, da je Mali-narič dajal v njegovi gostilni za pijačo. Obenem se je v tem dopisu napadlo gospoda Jakoba Omahno, češ, da je sitneš, ki liki podrepni muhi tišči v človeka. Naknadno smo se prepričali, da navedbe glede Potuharjevega mostu ne odgovarjajo dejstvom. Gospod Vertnik je oddal popravo mostu najboljšemu ponudniku, ki ga je v nagiici imel pri roki, da se mi ustavljal promet, ter je ravnal v vsakem oziru korektno. Da bi bil gospod Malinarič dajal za vino, ni res. Tudi ni res, da bi bil gospcd župnik Omahen siten in da liki podrepni muhi tišči v človeka. Gospod župnik Omahna je ugleden in pre-vdaren gospod, vsled česar žalitev preklicujemo.
Svoje dopisnike pa prosimo, da nam priobčujejo le take stvari, ki se dajo vzdržati tudi po jako strogem tiskovnem zakonu, ker krivice ne moramo delati nikomur.
Uredništvo.
pristaši njenega režima. Med njimi je tudi knez Pavel Dolgorukov, sorodnik Rurikovcev Romanovov. S tem svojim brutalnim činom je izgubila sovjetska vlada in njeni vlasto-držci še tiste simpatije v svetu, ki jih je doslej vživala. Take nečlovečnosti se prej-alislej maščujejo.
Občinske volitve v Celju, Kamniku in Novem Mestu so se vršile v nedeljo dne 19. junija. V Novem Mestu je zmagala Gospodarska lista s 13 odborniki od 25 ter je torej dosegla absolutno večino glasov. Na tej listi je kandidirala SDS svoje ljudi in ima torej večino, dasi dvetretjinske kot je potrebna za sklepanje v seji, ne. V Kamniku in Celju so pa zmagali združeni nasprotniki SDS ter iztrgali te dve občini iz rok SDS. Zlasti izguba Celja je za SDS hud udarek, ker to je jako važna postojanka. Lista NRS je v Novem Mestu dosegla 67 glasov, kar je vsekakor častno število, v Kamniku in Celju pa je .šla s proti SDS združenimi nasprotniki. Glasom volilnih dogovorov zasede tako v Celju kot v Kamniku mesto župana radikal.
Letalski miting se vrši v nedeljo dne 26. junija na ljubljanskem polju in sicer pri Devici Mariji v Polju. Iz Beograda prideta znana dva naša letalca, ki sta pred kratkim preletela linijo Pariz-Indijo in nazaj v Beograd, kapetan Tadija Sondermajer in poročnik Bajd a k. Prideta na istem letalu, to je „Potez XXIX“. Z njima pride na drugih letalih več Slovencev, ki pri aeronavtiki naše države tvorijo večino, zlasti
Ljubljančanov. Miting priredi ljubljansko društvo Aeroklub, ki mu predseduje znani narodni delavec ing. Jurko Maškovšek. O izidu poročamo.
Minister general Milosavljevič pride prihodnji teden v Kočevje, da si ogleda teren za bodočo železnico, ki bo vezala Kočevje z morjem. Obenem bo dal tozadevnim tehničnim komisijam na licu mesta potrebna navodila.
Borzna poročila
Ljubljanska borza.
Efekti: Investicijsko posojila 8450, Vojna škcdi 343—344 Zadolžnice Kranjske dež. banke 20—22, Zastavni listi 20—22, Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150, Merkantilna Kočevje 98—100, Prašte-diona 850, Kreditni zavod 160—170, Trbovlje 0—460, Vevče 138, s tavbna družba 55—65, Šešir 104.
Zagrebška borza.
Efe ti: 7°/o in vest. posoj. 1921 84 — 85, 2V20/o drž. rente 340, 340-341, Ljubljanska kreditna 150 — 155, Jugobanka 91 — 92, Praštediona 850—855, Trboveljska 470— 480, Union paromlin 300, Vevče 138 Agraria 50-51.
Devize: Amsterdam 2277—22-83, Dunaj 799-802, Berlin 1348 5-1351-5. Italija 342-17—326-17, London 275-7—276-7, New York ček 56 70—56 90, Pariz 222 25—224 25, Praga 168-20—169, Curih 1093-5—1096 5.—
Izdaja za konzorcij in urejuje Ivan Bedina, Kočevje. Tiskarna J. Pavliček, Kočevje.
Tedenske vesti.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander
pride začetkom julija na Bled v svojo poletno rezidenco.
Utonil je v Savi pri Ljubljani učitejlščnik Vladimir Tomc, sin gospoda Jos. Tomca, ki je bil pred par leti šef Okrajne bolniške blagajne v Kočevju. Težko prizadetemu očetu naše sožalje!
Sprejem v „Dijaški Dom" Kočevje se vrši starih gojencev do 15. julija, novih pa po tem terminu v vrstnem redu kot se prijavijo. Prostora je za 105 gojencev ter se bodo vsa mesta oddala. Predpogoj je sprejem na državno realno gimnazijo v Kočevju. Odhodna klavzula iz prejšnjega zavoda je potrebna.
Z Albanijo je spor izravnan na intervencijo velesil v Tiranu in Beogradu. Obe vladi sta predlog velesil sprejeli brez ugovora.
Uradniške razlike se izplačajo tekom meseca julija in avgusta. Nujno je, da se tudi vprašanje kronskih vpokojencev čim-preje ugodno reši, s tem da se prevedejo na dinarje.
Pri volitvah v Bolgariji je zmagala zveza demokratskih strank.
Vsled ustrelitve Vojkova, sovjetskega poslanika v Varšavi, je v maščevanje in vstrašitev dala sovjetska tajna policija kratko malo brez sodbe umoriti 20 mož, ki niso
Mestna hranilnica v Kočevju
Stanje vlog dne 1. julija 1926:
Din 20,836.000 —
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5%. Obrestna mera za hipoteke 8°/o. Obrestna mera za menice 12%.
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja.

Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.


ms