GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 14. MAJA 195?
LETO IV., štev. 3?
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo o delu o veti za socialno in invalidsko varstvo za leto 1956
(Nadaljevanje)
IZDATKI PODROČNIH OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV V SOCIALNEM VARSTVU V LETU 1956 V PRIMERJAVI Z IZDATKI BIVŠEGA MLO IN OLO LJUBLJANA-OKOLICA V LETU 1955
	Vrsta socialnih dajatev	1/.(I«tki bir. M 1,0 IN 01.0 Ljublj.-okol. v letu 1955	Predlogi občili v proračunih Obl.O za leto 1956	Odobrena sreda!. v proračunih Obl.O za leto 1956	Dejanska potrošnja V1D%U	Potrošnja	Razlik« nasproti	med	izdatki odobritvi	v	lotih v •/•	1955	in 1956	
1.	Socialne podpore: a) socialno ogroženim, starim in onemoglim		52,100.000	48,992.000	56,077.000	46,875.979	129,95 —	3,224.021
	b) otrokom padlih borcev in mladoletnikom ......	58,518.916	56,552.100	51, t (7.700	51,210.419	100,53 —	7,028.497
	c) žrtvam fašističnega terorja .	5,065.520	5,000.000	5,000.000	5,074.800	101,50 +	11.480
	č) kudrovccm		1,452.077	2,221.000	1,987.000	1,514.600	66,16-	117.477
2.	d) TBC bolnikom		5,824.059	4,055.000	3,408.001)	5,469.965	101,81 —	554.074
	Oskrbnine v dom. onemoglih	45,807.881	48,0<)2.000	45,284.000	45,546.554	100,15 +	1,358.455
5.	Oskrbnine v mlad. domovih . .	54,225.947	40,484.888	56.650.000	56,565.508	99,76 +.	2,559.561
4.	Rejnine		7,257.000	10,664.000	9,575.000	8,755.186	91,50 +	1.496.186
, 5.	Zdravstvene in počitniške ko-	8,191.815	9.655.000	7,580.000	6,891.750	95,43 —	1,500.065
	loniie .			24,159.590	55,185.000	28,840.000	26,950.979	95,38 —	2,771.589
6. 7.	Šolske mlečne kuhinje in MUF Reliuhilit. in prekvulif. in val. in nabava ortopedskih pripomoč. .	1.848.427	2,010.000	1,520.000	1,055.545	67,99 —	814.884
8.	Pogrebni stroški nepremožnih .	261.129	1,515.000	1.540.000	747.986	55,82 +	486.857
9.	Pomoč gluhim In slepim . . .	—	90.000	50.000	41.000	82.00 +	41.000
10.	Preselitev oskrbovancev . . . .	460.000	555.000	255.000	67.506	26,47 —	393.494
11.	Enkratne socialne podpore . .	5,547.059	4,990.000	5,607.000	6,060.746	168,02 +	515.687
R2. leden matere in otroka . . . |		180.000	70.000	70.000	61.600	88,00 —	118.400
	Skupaj . . .	226,675.000	249,908.988	212,158.700	220,523.701	104,10 —	6,131.299
Odliori in komisije za socialno (n invalidsko varstvo
Odbor zu varstvo družine je ko-°rdinativni organ svetov za socialno Terstvo. zdravstvo in šolstvo. .Sesta-se j« po potrebi in je imel v letu JVi 4 soje, na katerih je obruvna-problematiko rejništva v pogoji' »ovih občin, vprašanja materiu-i.eSu doma v Ljubljani, vlogo ob-"iskih svetov za varstvo družine s '•Poročilom občinam za ustanovi-i v istih, poročilo o otrocih padlih ''fcev in žrtev fašističnega nasilja, .'Pravo poročila za konfrenco o i, _ leinutični mladini, razpravi ja-stv ° zdravstveno preventivnem var-v, " otrok s posebnim ozirom na q?5(‘ __ šolskih mlečnih kuhinj, pomoči, prednostnega inle-„ . *er zdravstvenih kolonij. Poleg r„ "tega je odbor še razpravljal lji.Z,le Konkretne primere kot razde-(r Vu,|je skladu za socialne ustanove jr 11'* za prekrške), ukinitev jasli v rsnikovi ujici in drugo. tp.^ilbor zu varstvo družine je v Sin s,l."‘r' sprejel več sklepov kot Office za nadaljnje delo tako o r® j "ega tajništva zn socialno vnr-Hr/ki tudi občinskih svetov. V Srn,, ma ti ki rejništva je nakazal rP;..r„za organizacijo individualnega "šivu, ki naj bi jo izvedle občili I**<*aJje je dal smer zn pravilno klanje problema otrok padlih ,t'ia]°V' nui s<* usmerja na indivi-Hfii P" skrb za vsakega otroka pose-tilgL!, ■ Izdelal je teze za delo ob-lljor • syetov zn varstvo družine, Pon 1°, "ukazana skrb za pred- in itn ,r?,,"° zaščito mater, zdravstve-"sčito predšolskih otrok, vlogo
otroških dispanzerjev in posvetovalnic. zdravstveno zaščito šolskih otrok, socialno zaščito otrok in mladine, vzgojna vprašanja, komunalno-higienskc, delovno zaščitne in stanovanjske probleme ter pomoč družbenih organov, organizacij in društev kot izredno važen faktor v uspešnem reševanju naštetih vprašanj.
V celoti je pri svojih smernicah in sklepih zasledoval cilj izboljšanja dela z družino na občinah ter poostreno skrb za otroke, ki so pod družbenim varstvom.
Komisija za zdravstvene kolonije in šolske mlečne kuhinje je na 7 sejah obravnavala zdravstveno stanje otrok za sprejem v kolonije, kriterije sprejema, izbor krajev in mest za kolonije, finančna sredstva, izbor kadra in inšpekcijo. Glede šolskih mlečnih kuhinj je komisija razpravljala o povečanju števila kuhinj in koristnikov, dalje o kvaliteti in ceni malic, o prispevkih občin in staršev, o delitvi CARRE pomoči in opremi.
Predlagala je točno ugotavljanje zdravstvenega stanja otrok ter usmeritev vseh bolnih otrok v okrevališča, vseh ostalih pa na letovanja s poudarkom na dnevna letovanja. Predlagala je. da sc posreduje občinam navodila za organizacijo kolonij, izbiro krajev in objektov ter nudenje pomoči v opremi. Glede šolskih mlečnih kuhinj je zavzela stališče, da se morajo te razširiti s poudarkom na vajeniške šole, kjer jih še ni ter zajetje vseh otrok. Utrdi naj se režim šolskih mlečnih kuhinj, s tem, da naj se razdeljuje
predvsem mleko in mlečni proizvodi, organizirajo tečaji za kuharice glede kvalitetnega pripravljanja malic. Glede poslovanja šolskih mlečnih kuhinj je potrebno izdelati pravilnik oziroma poslovnik, na katerega je posebej opozoriti republiški svet. Pri delitvi CARTtE pomoči je zavzela stališče, da sc zajame tudi predšolske otroke.
Komisija za razdeljevanje sklada za socialne ustanove (Fonda za prekrške) je na 5 sejali obravnavala kriterije, po katerih nai bi se ta sklad razdelil socialno-zdravstveno-prosvetnim ustanovam. Prvotno seje ta delil po njihovi kapaciteti, pri /cmer se je upoštevalo težave. Ker pa so v Uredbi za razdeljevanje sklada za prekrške pomotoma izpuščene šolske mlečne kuhinje, je komisija predlagala odboru za varstvo družine ter svetu za socialno varstvo, da se pri delitvi upoštevajo tudi šolske mlečne kuhinje, hkrati pa predlaga popravek predpisa.
Čeprav so vse pravice invalidov s predpisi urejene in je to delo stvar upravnega postopka, je z ozirom na nevarnost subjektivne presoje konkretno reševanje le urejeno v okviru družbeno upravnih organov.
Odbor za invalidske zadeve je imel v letu 1956 eno sjijo, na kateri je obravnaval problematiko izdajanja ortopedskih pripomočkov s posebnim ozirom na slabo kvaliteto protez.
Obstaja mnenje, da se ta odbot ukine skupaj s komisijo za rehabilitacijo in se osnuje koordinacijski odbor z vsemi temi nalogami.
Komisija za invalidska svojstva
in revizije je na 20 sejah obravnavala 216 prijav invalidskega svojstva in predlagala priznanje svoj-stev. S pozitivnim predlogom zu priznanje invalidskega svojstva je bilo poslanih na Invalidsko upravo LTS 150 primerov, z negativnim pa 66. Kriteriji komisije so dobro izdelani in se le v redkih primerih komisija pri invalidski upravi LRS s premogom ne strinja.
Obravnavala je 26 primerov revizije in predlagala odvzem svojstva II osebam.
Komisija zu invalidski in otroški dodatek je imela 15 sej in obravnavala 849 primerov; 589 zadev otroškega in 460 invalidskega dodatka. Od obravnavanih prijav pa je odklonila pravico do Invalidskega dodatka v 74, do otroškega dodatka pa v 65 primerih.
Komisija za klimatsko in topli-ško zdravljenje je v preteklem letu pregledala 565 invalidov in odobrila zdravljenje 271 prosilcem. Komisija je ob pregledu imela na razpolaga zdravstveni list pristojne ambulante, kot zveza med posameznimi zdravljenji služi kartoteka, iz katere je razvidno stanje invalida ter tudi uspeh zdravljenja. Za odobritev zdravljenja je komisija upoštevala predvsem medicinsko indikacijo. Komisija je izdelala predlog za organizacijo zdravljenja v letu 1957, ki je bil od Invalidske uprave LRS sprejet.
Komisija za ocenjevanje delovne nesposobnosti Invalidov: Komisija ocenjuje splošno delovno nezmožnost invalidskih upravičencev, ki prosijo za priznanje invalidskega dodatka. V lotu 1956 je imela 7 sej ter pregledala 78 invalidskih upravičencev.
Komisija za rehabilitacijo invalidov je imela 3 seje in razpravljala predvsem o splošni situaciji glede na organizacijsko neurejenost tega vprašanja, razpravljala je o načinih za vsaj delno reševanje in nekaj primerov tudi rešila. Posebej je razpravljala o civilnih invalidih in pripravljala pravilnik s postopki.
Iz obsega in vsebine dela druž-beno-politične" in upravne dejavnosti sveta ic razvidno, da je se je uveljavljala taka politika, ki ji utrjuje socialistično družbene odnose tudi na področju socialnega varstva.
Vsklajevali so se predvsem odnosi v smeri individualne in kolektivne odgovornosti poedincev glede na usposabljanje mladega rodu in odraslih osel) za samostojno življenje.
Od prvih rezutatov dela v tej smeri pa bo v bodoče potrebno uveljaviti na vsem področju socialnega varstva take družbene odnose, da bo individualna in kolektivna odgovornost prišla do polnega izraza in postavila na pravo mesto občo korist.
POROČILO O DELU UPRAVNEGA ORGANA ZA SOCIALNO IN INVALIDSKO VARSTVO Uspehi v delu službe za mladinsko in splošno socialno varstvo Skrbništvo: Z ozirom na nezasedeno mesto referata za skrbništvo ta problem ni bil sistematično ob-
delan. Kljub temu pa se je skrbniškim organom nudila pomoč predvsem z instrukfažo na občinah. V okraju Ljubljana je skupno pod skrbništvom 532 otrok in 357 odraslih oseb. Od skupnega števila otrok jih je 17 pri roditeljih, 302 pri sorodnikih in 140 v tujih družinah (reji), 73 pa je nameščenih v raznih mladinskih in vzgojnih zavodih. Z ozirom na preobremenjenost referatov na občinah je to delo tudi tam v zaostanku. Ne delu sc sistematično s skrbniki, se jih ne kontrolira glede polaganja računov, vzgoje in drugo. Opaža pa se, da so ti otroci dokaj v redu oskrbovani, kor je tudi razlog, da skrbniški organi posvečajo tem manj pužnje.
Vzgojno zanemarjena mladina in rejništvo: V letu 1956 je bila izvedena anketa vzgojno zanemarjene in moralno ogrožene mladine.Anketo so izvedle občine, vsebinsko pa je bila obdelana na tukajšnjem tajništvu. Ugotovljeno je. da je bilo v tem letu obravnavanih 746 moralno ogroženih ter 547 vzgojno zanemarjenih otrok, torej skupno 1293 otrok, od katerih živi 434 otrok pri roditeljih, 141 v tuji družini, 171 pa jih je nastanjenih v raznih mladinskih domovih in vzgajališčih,
Občinski ljudski odbori so že večkrat prejeli napotila zn učinkovitejše reševanje teh problemov, obenem se jim je često nudila tudi neposredna pomoč pri reševanju konkretnih primerov. Vsekakor je vprašanje moralne ogroženosti in vzgojne zanemarjenosti otrok najtežji problem mladinskega varstva, ki ga sedaj rešujejo le v akutnih primerih, zato bo tu potrebno dosledno uvesti preventivno delov seveda na širši vzgojni osnovi in z dobrimi socialnimi delavci.
Rejništvo je v Ljubljani sicer starejša oblika zaščite otrok ter izhaja že iz bivše Jugoslavije. Takratni dečji dom je uvedel dve rejniški koloniji in sicer Lukovico in Moravče, kjer je nameščal otroke, katerih matere niso bile sposobne same skrbeti zanje, ali so se sploh izgubile. Takratno rejništvo se ne more primerjati s sedanjimi načeli. 'L ozirom no to, da je rejništvo dejansko zelo dobra oblika zaščite za otroka, so bila načela, po katerih se otroci nameščajo v privatne družine, ostreje postavljena. Po teh načelih so bili otroci še pod bivšim MLO oddani v privatne družine v Poljanski dolini ter no Velikem Lipoglavu, vendar še vedno preveč koncentrirano na par krajev — z značajem kolonije. Skupno je v reji 327 otrok. Z ozirom na važnost pravilnega urejanja rejništva je tajništvo organiziralo poseben seminar zn občinske referente, na katerem so prejeli dobra pismena in ustna navodila za oddajanje otrok v rejo. Seminar je bil vsebinsko dobro pripravljen ter so bili udeležencem obrazloženi predvsem osnovni principi mentalne higiene otroka, določitev individualnega plana za zaščito otroka, kjer gre za presojo ali gre otrok v rejo ali v domačo zaščito, plan saniranja otrokovih domačih prilik v njegovi odsotnosti, iskanja rejniške družine in njen lik, kjer je stremeti za tem, da se odda pravega .otroka v pravo družino. Nadalje so bili obrazloženi stiki z rejniško družino, dolžnosti in pravice rejnikov, stik matere z otrokom in rejniško družino ter končno kontrola reienca. Ob koncu seminarja je bil referentom obrazložen še postopek posvojitve kol najboljša obliko zaščite otroka. Določena je bila tudi enotna višina rejnine in sicer od 4000 do 6000 din tako. da se upošteva predšolske, osnovnošolske
otroke ter gimnazijce, kakor tudi otroke, ki so v reji v mestu in one na podeželju.
Pregledalo sc je rejence v Poljanski dolini, Moravčah ter v Velikem Lipoglavu ter ugotovilo le dokajšnje izboljšanje sedanje reje od prejšnje, ki je predvsem boljša v vzgoji, negi in splošni oskrbi, vendar pa so otroci v Moravčah in Lukovici le še precej pod neposrednim verskim vplivom.
Vse smernice in navodila, obdelana na seminarju, so bila tudi pismeno izročena občinam z napotilom, da se rejništvo ponovno izboljša in preusmeri v tako imenovano individualno rejništvo po občinah. S tein bo tudi dosežena boljša kontrola rejnikov in nadzor nad rejenci ter stik staršev.
Kljub seminarju in pismenim priporočilom pa se posli na občinah še niso primerno razvili, ker to delo zahteva od občinskih referentov precej časa in truda, je pa tudi novo. V letu 1956 je bila izvršena tudi anketa otrok padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Anketo so izvedli občinski ljudski odbori, tukajšnje tajništvo pa jo je vsebinsko in statistično obdelalo. Izdelano je bilo tudi problematično poročilo o teh otrocih, katerega smo posredovali vsem občinam. V okraju Ljubljana je še 1126 otrok padlih borcev ter 725 otrok žrtev fašističnega nasilja. Poleg teh je še 77 otrok, ki so že dopolnili 18. leto starosti, pa se še šolajo, oziroma posečajo visoke šole. Iz poročila je bilo razvidno, da so ti otroci do neke mere materialno preskrbljeni, premalo pa je bilo skrbi za njihovo pravilno vzgojo in nadaljnje šolanje. Zato so bili vsi občinski Ijuilki odbori opozorjeni obenem s priporočilom, da se za te otroke organizira individualna skrb posebno še zato, ker se večina teh otrok (1136) nahaja še na osnovnem šolanju in je nevarnost, da bodo številni obtičali na sredi noti.
Zdravstvene kolonije in Šolske mlečne kuhinje: V letošnjem letu je izvajalo organizacijo zdravstvenih kolonii še tajništvo OLO. Uredili smo izbor krajev in sicer 9 obmorskih in 3 višinske. Skupno jih je bilo 24. od katerih je bilo v lastni režiji 9. V te krnic smo poslali 2171 otrok (od tega 128 preko odločb SZ. 47 otrok vzgojnega osebja. 38 otrok iz OLO Kočevje in 1958 otrok oreko občinskih ljudskih odborov). V teli izmenah je bilo 1072 dečkov in 1099 deklic. V zdravstvenih kolonijah je sodelovalo 332 vzgojnega in tehničnega osebia. od tega brano s strani komisije OLO 224 oseb.
Skupno je bilo potrošenih sredstev 20.678.186 din: oil tega potrošenih sredstev po računih 20.142.436 din. fliverzni stroški (šivanle perila, popravilo ležalnikov, administracija) 535.750 din. Stroški za otroka za 24 ilni znašajo 9 740 din. oskrbni dan v vseh izmenah fpovprečno) 406 din.
V koloniiah v lastni režiji (9 izm.) ie znašal oskrbni dan povprečno 370 din in to: hrana 54°/o. najemnina 19.5 e/e. nagrade in plače IO*/o. prevozi 9.5 °/o. ostala režija 7*/e. Vse ostale kolonije v tuji režiji so bile nameščene v stalnih domovih (Kraljeviča, Rakitna. Selce. Crikvenica in tako dalje), v katerih smo nlnče-vnli oskrbni dan od 450 do 500 din, kar znese povprečno 460 din. Primerno grupiranje otrok po starosti, nam tudi letos ni povsem uspelo. Rila je izmena, v kateri je bila starostna doba otrok od 5 -18 let (Selce po predlogih SZ). V ostalih izmenah smo grupirali otroki- na nredšolske. osnovnošolske in gimnazijce ločeno. Grupacija po 'starosti je nujno za uspešno delo.
Izbor otrok so vršili občinski ljudski odbori in to dokaj dobro, suj so bili sprejeti samo oni, ki so imeli na osnovi zdravstvenih pregledov označbo I kot nujni in nekaj z označbo II. Ti drugi so bili sprejeti predvsem zaradi slabega socialnega stanja.
Izbor kadru za kolonije je bil težaven, ker ta prevzame odgovorne naloge. Bilo je dovolj prijavjjencev, celo največ v zadnjih letih, izbor pa je bil kljub temu težaven. Se vedno se opaža bolj težnja po osebnih koristili, manj pa, da gre za težko in odgovorno delo. Največ želje je bilo zaposlili sc v obmorskih kolonijah, mulo pa za višinske kolonije tako, da smo morali na primer v višinski koloniji pretežno zaposliti le pomožne vzgojitelje, brez izkušenj in prvič v koloniji. Tako je čestokrat vsi- delo (vzgojno in prosvetno) odpadlo le na eno vzgojiteljico in upravnika kolonije (Polhov Gradec). Treba je bilo tedaj starejše vzgojitelje enakomerno porazdeliti za pomoč mlajšim. Upravniški kader je bil dober in to izkušene tovarišic^ iz prejšnjih kolonij, predvsem upravnice otroških vrtcev. Novega upravmsKega kadra nismo mogli dobiti, ker se ta otepa odgovornosti. Pri izbiri kadra smo stremeli za tem, da sprejmemo čim manj onih, ki želijo vzeti s seboj svoje otroke (od 224 osebja le 47 otrok).
Zdravstveno 'stanje: zdravniško so bili pregledani vsi otroci že v občinah preko šolske poliklinike in zdravstvenih domov, pred odhodom pa ponovno zaradi eventuelnih nalezljivih bolezni in slično. Kljub teinu je bil primer, ko starši pri drugem pregledu niso opozorili na otrokove bolečine. Tako je otrok v koloniji po prihodu obolel na slepiču, bil takoj prepeljan v bolnico, kjer je pj operaciji slepiča umrl.
V vseh izmenah smo imeli zdravstveni kader, to ie medicinske sestre ali zdravnike. V pretežni večini so se bolje izkazale me einsKe sestre, ker so nudile več nege otrokom. Omeniti je treba tudi epidemijo tifusa na Rakitni, ko ie obolelo 38 otrok, ki so se delno zdravili v ljubljanski bolnici, delno pa so ostali na Rakitni. Vendar pa otroci na Rakitni niso bili povsem zadovoljivo oskrbovani. Kakor je bilo ugotovljeno. ne zadene krivda epidemije organizatorja kolonij, temveč je bila bolezen znnešena v kolonijo potom otrok.
Otroci so se (razen Rakitne) okrepili ter pridobili no teži v 24 dneh povprečno 1 kg. Otroci v starosti do 10 let manj kot starejši. Zdrvstveno-higiensko stanje v kolonijah je nadzirala šolska poliklinika ter centralni higienski zavod, ki sta ugotovila zadovoljivo stanje zdravja, nege. razvedrila in vzgoje ter dobro izdatno hrano, ki je ustrezala predpisani višini kalorij in tudi glede pestrosti. Kol neprimerno pa dokajšnja natrnnnost otrok po sobah.
Metode in oblike vzgojnega (jela: pred organizacijo kolonij smo dajali le načelne smernice brez posebnega programa za vzgojno delo. po katerem nai hi se delo v koloniji odvi-ialo Upravnikom kolonij pa smo dainli v glavnem le finančno gospodarska navodila zn vodenje finančnih in administrativnih poslov. V bodoče bo treba misliti no pravočasno sestavo okvirnega programa zn vzgojno delo. da bo imela vzgoja naše mladine globljo vsebino socialistične družbene* stvarnosti in živ-lienja tudi v koloniiah. Doslej je bilo vsa skrb le zn zdravstveno stanje otrok, vzgojno delo pa prepuščeno posameznim iniciativnim vzgojiteljem, ki so se no podlagi svojih
izkušenj znašli in uveljavili. Nav#1 jali so jih povsod na kolektive* življenje, tovarištvo, spoznavanj1 narave in kulturno izobraževanje.
Finančno gospodarsko poslovanj1 sc je vodilo točno po navodilih F publiškega sveta za socialno varstvi' Zc v teku kolonij, se je pontk^ poslovanje kontroliralo, dokonM obračuni pa kasneje. Oskrba je zna; šala za otroka 9.740 din za 24 dni skupno pa je porabljenih 20,678.16* dinarjev. Od tega je odpadlo na uk činske ljudske odbore 50*/o, no Z*' vod za socialno zavarovanje pa 50'/* Za 72 socialno zavarovanih otrok krile oskrbnino občine. Prispevaj staršev so določile občine same F1! tudi same prejemale denar. Povprek no so starši prispevali v mestnij občinah 2600 din, v okoliških obči' nah pa 1500 din.	.
Organizacija kolonij se je leto;' nje k-to vršila v merilu okraja 1,1 sicer izbor krajev, kadra, priprav* prostorov, pošiljanje otrok itd., <•? čim so občine vršile le izbor otro* in urejale plačevanje oskrbnine. VC| like težave za tajništvo so bile: s°' delovdnje s 23 občinami, oziron'8 zniževanje števila otrok za kolonij6, zamude s prihajanjem na zbira0 mesto itd. Kolonije tako niso bik dovolj zasedene, težave z nnknag nim, pošiljanjem in nujno več)1 stroški. Poseben problem je bil F' tos tudi v tem, da smo imeli mak mest v lastni režiji, z ozirom fj* prvotni sklep sveta, da bo števil11 otrok v kolonijali letos manjše, k6' je treba v večji meri izkoristek okrevališča za vse bolne otroke. to smo morali v naglici najeti tuf domove z nujno višjo oskrbnino.
Sedanji način kolonij se kaL kot neumesten, ker se mešajo bolj1 z ostalimi otroci, obenem pa je j* način tudi dokaj drag. V bodoče P treba skupaj s svetom zn zdravstvu šolsko polikliniko in Zavodom lt socialno zavarovanje dosledaf usmerjati bolne otroke v okreval1' šča (ki tudi niso izkoriščena), ost#!0 pa usmeriti v letovanja, zlasti ” dnevno.
Šolske mlečne kuhinje. 7,e v lajjj skein letu je prišla do izraza posek na koristnost in doprinos, ki ga ’J zdravstvenem stanju in splošni ku" dieiji prispevajo šolske mlečne kV Ilirije. 2e takrat je šolska polikli"!' ka zasledila postopno izboljšani: nekaterih tipično organskih in spl°v
niti V nncli 1 nrinnA 111 i tl Kili liri Š#’
5
nosti krvi. velikosti teže itd. Ze krat je bilo sklenjeno, da se posebf, forsira ustanavljanje novih šols*1 mlečnih kuhinj in vključuje Čin1 več otrok zlasti socialno zdrnvstv6 no šibkih. Letošnji uspehi so sifM bol jši, problem nadaljnje širitve k j hini pa je še vedno pereč.
Številčno slonje kuhinj in žtev>l zajetih se je v tem letu skoraj dvojjlo, tako je delovalo kmiePi meseca decembra 1956 120 šolsk', mlečnih kuhinj (zajetih je bilo *,č| šol), vključenih po ^e bilo 22.2', otrok. To je 64e/n vseh šol in 5* , j vseh učencev, če pa presojamo ! nje po poedinih občinah in šolah f, stvarno število vključenih, je »b* drugačno. Občina Loška dolina A primer nima nobenč šolske mh‘l kuhinje, Domžale le 2 od 16 šol !, le 12°/® vključenih otrok. SlflbaJ. situacija tudi v občini Vič, ki '
2 mlečni kuhinji od 4 šol in le vključenih otrok. Grosuplje 1 on -v no kuhinjo in le IO*/o vključi'1'^ otrok. V mestnih občinah pa tud' v idealno situacija, ker je o ds to' , vključenih dosegel v najbolj**;^ primeru komaj 79*/o in to v obe . Center. Izjema na sploh je obe' j
nih konstitucioimlnih hib pri skih otrocih. Zlasti se je opi popravljanje hemoglobinske vre
Dobrova, ki je edina šla takoj na formiranje kuhinj po vseh šolah in zajela vse otroke — seveda v začet-nu stroške občine, ob kasnejšem Postopnem obremenjevanju staršev.
Zelo neugodno pa je stanje na strokovnih šolah, kjer ima od 36 šol v okraju le 5 šolske mlečne kulii-uje s 4 •/„ vključenih učencev in dijakov. Ker je ta problem širok in fožtik predvsem zaradi tolikega šte-v'fo teh šol in 11.000 učencev, ob-e{*em pa so te koneentrirahe v par občinah (Center 14), je težko te obremenjevati še s lemi izdatki. Zato se zagotavlja rešitev s prispevkom okraja, socialnega zavarovanja 'o republiškega sveta in pristojnih zbornic, čeprav te zaenkrat še ne kažejo pravega razumevanja.
Prispevki občin so različni glede n.a proračunske možnosti, pa tudi Ujede manj jasne orientacije o ko-r|8tnosti teli ustanov. Stvarni pridevki so bili od 3—12 din na mali-o°- Kvaliteta in cena malic je dokaj različna, zlasti glede na mestno-in-po^trijske oziroma kmečke predele. Medtem, ko je kvaliteta malic v nekaterih mestno-industrijskih krajih fastla in prešla v drugo skrajnost. Jo v kmečkih predelih obtičala samo nu pomoči CARRE. Premalo je bilo Poudarka nu mleku in njega proiz-v°dih. Razlog za tolikšno različnost v postopkih je tudi pomanjkanje Praktičnih in enotnih navodil, ki bi vsebovalu zdravstveno kuharske ter Okonomične napotke, ki bi se na seminarjih dodobra utrdili. Začelo se J? s tečaji za kuharice in priprav-Jjeno navodilo za poslovanje je dobavljeno republiškemu svetu kot opo,-Zorilo in pobuda.
Prispevki staršev so bili dokaj različno urejeni. Dolgo se je vzdrževala praksa enotnih prespevkov 12 ainurjev na malico za mestno področje. dokaj visok pa je odstotek brezplačnih (14 in več odstotkov), Na po-. eželju je bil prispevek od 4—6 din 'u prav tako visok odstotek brezplačnih. V zadnjem času se vpeljuje Prispevke po stvarni zmogljivosti baršev. vse eventualne socialne primere pn naj obravnava socialno 8fožbn občin.
Dnrema kuhinj je ponekod že iz-.abjiena ter bo potrebno zagotoviti udi v proračunih občin sredstva zn ./'no obratovanje ter tudi izpopolnjevanje. Nadaljnja razširitev kn-i zlasti na strokovnih šolah, se krila iz različnih drugih virov Prodana CARRE embalaža, sklad Prekrške, preventivni sklad SZ). Mnteri0]T5_o_fjnnf.no nnslovnnje v '‘čilih kuhinjah je dokaj enostav-0 Ureippp. Tudi soma ustanova ni-® urejenega statusa, ni ne zavod j ^roraeunska ustanova 7o enkrat šole računske kniižiee. s kn-nupravlja šolski odbor kot n.lh,,v družbeni organ, vendar pa to j. P°vsnm v sklnilu s predpisi. Vse vn/l>- da hi jih bilo treba vkliučiti ole kot sestavni del in seveda v ..^račune šol ali
''*?*« položni, i )iiirilSan*n nareku ie ',T' razvoj
pa iim urediti ITreditev tega že dosedanji in vedno večji pomen. 1 trošenja sredstev: zu razliko od 8nVi !955- ko so bili skupni stroški ud 4 ih mlečnih kuhinj 27 milijonov. 8 ,;CW iz proračuna bivšega Ml.O - 3,300.000 dinarjev, starši pn so Izvali ii.300.000 dinarjev. V letu |j: " je bilo skupnih stroškov 40 misij	tisoč din, od tega so pri-
starši 20.300.000 din.prispev-
pa 20,000.000 din. To dokn-Čip ■ *'tro naraščanje stroškov i ob-hr-.L Maršev, obenem pn terja čim-ip (!^nj° ustalitev kvalitete (mleka) 0tro[ne. to tem preje, da se število jeij^ Približa čimprej polnemu za-
CARRE pomoč
K programu zdravstveno preventivnega varstva otrok je v preteklem obdobju mnogo prispevala tudi CARRE pomoč, ki je bila pretežno razdeljena na otroke v šolskih mlečnih kuhinjah, dečjih in mladinskih domovih in zavodih socialnega, prosvetnega in zdravstvengu karakterja in to na podlagi vnaprej predpi-shnegu razdelilnika. V tem letu je bila razdeljena še preostala zaloga CARRE pomoči in to 97.824 kg mleka v prahu, 32.393 kj? masla in 46.985 kilogramov masti. Ta pomoč je nujno olajšala in izboljšala kvaliteto prehrane otrok in obenem utrdila režim dopolnilnih malic kot zdravstveno koristno mero. Poleg CARRE pomoči, ki je bila razdeljena v mesecu oktobru, smo prejeli RK pomoč, ki se doli prvenstveno šolskim mlečinm kuhinjam, šolskim kuhinjam in internatom.
Mnogo težav povzroča pomanjkanje skladišč, ker prihaja roba v sunkih in pa okolnosti, da občine sploh nimajo skladišč ter se zanašajo na tekoče dostavljanje.
Pasterizirano mleko: V zvezi s pogodbo UNICEF glede, izgradnje m opreme mlekarne v Ljubljani, se je bivši Ml.O obvezal, da bo v letu 1956 delil dnevno 10č/e pasteriziranega mleka brezplačno (režijo plača stranka), otrokom vseh starosti, v soeialno-prosvetno-zdrnvstvenili zavodih in po terenih. Dnevno obvezo 2500 litrov delijo občine preko terenov za socialno šibke otroke, nosečnice, vrtce in jasli ter šolske mlečne kuhinje. Pasterizirano mleko prejemajo še dečji in mladinski domovi, katerega plačujejo iz posebnih dotacij. Obveza nupram UNICEF je nokrenila izdatnejše uživanje mleka kot posebno koristno prehrambeno mero, zajelo pa se-je le manjši del mladine in komaj 5*/e predšolskih otrok. S posebnimi prinoročili sveta občinam so se nakazali tudi načini za zajetje čim večjega števila vseh otrok in pokazalo na materialne in finančne možnosti, ki jih bo taka akcija zahtevala.
Socialno varstvo odraslih oseb
To varstvo zajema predvsem gmotno sanacijo in domsko oskrbo tistih odraslih oseb. ki iz različnih razlogov niso sposobne samostojnega preživljanja ter nege.
Po zadnjem stanju je socialnih podpirancev 2241 s povprečno stalno mesečno podporo 2200 din. 7 ozirom na nujnost postopkov ter razmeroma visoko število teh podpirancev v lotu 1955. katerih precejšnje število je kljub lastnemu premoženju, preuž.itku ali pa neizpolnjevanju dolžnosti otrok prejemalo od družbe podnoro. so na naše priporočilo vse občine na novo pregledale njihovo upravičenost. Revizija i i h je kot neupravičenc že v letu 1956 izločila 279 V letu 1956 pn 1173. skupaj 1470. Novih nnravičencov se je ta čas pojavilo 1228 toko. da se je skupno število ta čas zmanjšalo zn 250. višina socialne podpore pn izboljšala od povprečnih 1800 nn 2000.
Občinski sveti tenju vprašanju posvečajo stalno skrb in zagotavljajo objektivno presojo s pomočjo komisij, obenem pn nn naše priporočilo pripravljajo pogoie za primerno zaposlovanje teh podpirancev, kar bo imelo zn posledico znižanje števila. obenem pa možnost izboljšanja podpor vsaj na višino minimalne pokojnine.
Poleg stalnih mesečnih socialnih podpor so občine dodeljevale tudi enkratne podpore, ki jih je bilo v tem letu po številu 981 v skupnem denarnem znesku 5,547.059 din. Ob-
enem pa so občine izplačale tudi 50 ‘/o lanske vsote zimske pomoči v skupnem znesku ca. 7,500.000 din.
Ostale socialne podpore: Občine so dolžne v smislu predpisov zagotovili posebno mesečno podporo družinam, katerih očetje služijo kadrovski rok. Število teh se je gibalo v tem letu okrog 40, izplačano pa jim je bilo skupaj 1,314.600 din.
Po posebnem odloku NKJ so občine dolžne podpirati tudi tiste žrtve fašističnega terorju, ki kot žrtve nimajo pogojev do reUue invalidnine. Teh primerov je 156, izplačalo pa se jim je 5.164.340 din.
Poleg tegu se je za otroke padlih borcev izplačalo v tem letu tudi 27,412.154 din v obliki podpor za šolanje, učenje obrti. V tabeli prikazana potrošnja za te ni povsem točna, ker gre pri vseh [vodpiranili mladincih le predvsem zn podporo otrokom padlih borcev.
Nadaljevanje sklada za socialne ustanove
(fonda za prekrške)
Na podlagi smernic in kriterijev, ki jih je predlagala komisija za razdeljevanje sklada za prekrške, so bila tu sredstva razdeljena po razdelilnikih, katere je komisija posebej obravnavala ter utrdila. Skupno je bilo v letu 1956 nakazano in razdeljeno 13,049.000 din in to 76 raznim socialnin, zdravstvenim in prosvetnim ustanovam. Težava pa je v tem, da moramo zajemati vse ustanove, ki so na teritoriju okraju Ljubljana, čeprav so številne izrazito republiškega značaja. Vendar pa okraj dobi le tisti del sklada, ki ie na teritoriju okraja pobran kot kazni za prekrške, manj 10®/o, ki ostanejo v republiškem skladu. Kljub našemu opozorilu, da je ljubljanski okraj zapostavljen, republiški svet vztraja na taki razdelitvi sklada in no delitvi vsem ustanovam, je naša komisija zavzela stališče, da ne bo mogla v toliki meri upoštevati ustanov republiškega značaja ter se naj te obračajo na republiški svet zn socialno varstvo. Hkrati je komisija s pristankom sveta OLO pri delitvi začela v večji meri upoštevati šolske mlečne kuhinje.
Domska zaščita: S prenosom pristojnosti na*občinske ljudske odbore se je stremelo za tem, da prenese večino socialnih zavodov v pristojnost občin. Tako so bili preneseni vsi domovi za stare in onemogle, razen doma na Bokalcah, vse otroške jasli in vrtci, razen mladinskih domov Molči Beličeve, Vič ter Titove mladine, Moste, to pa iz razloga. ker so ti domovi specifični in okrajnega pomena. Domska zaščita za otroke kot odrasle osebe je razširjena blikn nudenja pomoči res potrebnim, zlasti zaščita otrok v otroških jaslih in vrtcih kot pomoč zaposlenim materam. No žalost pn je teh ustanov v našem okraju premalo in misliti je nn razširitev in zagotavljanje primernih lokacij. Ker pn so zn večino ustanov pristojne občine, bo trebn tem pomagati pri ustanoviianju zlasti insli in vrtcev v mestu in industrijskih centrih.
Dom Molči Beličeve ima kapaciteto 75 otrok, povprečna letna zasedba je 65 otrok. Ta dom sprejema otroke od 3—14 let, predvsem osnovnošolske. Otroci se sprejemajo nn podlagi odločb skrbniških organov, z ozirom nn socialno in moralno ogroženost otrok. Večino oskrbnih stroškov plačujejo občinski ljudski odbori. Dom je nastanjen delno v stari, delno pa v novi stavbi. Stanje v domu se je v letu 1956 znatno izboljšalo tako v gospodarskem kot v
vzgojnem pogledu. Na pobudo tajništvu za socialno varstvo OLO je bilo doseženo, du imajo otroci svojo posebno obleko in obutev, tako imenovano »kolektivno«, poleg tega pa še ločeno obleko za šolo in ločeno za dom, kar zelo vpliva na boljše čuvanje obleke. Težek problem v domu je pomanjkanje primernih tehničnih kabinetov, ki bi bili kot sestavni del vzgoje nujni. Dom že več let ni dobil nikakc subvencije zu izboljšave in mu je v letu 1957 odobriti najnujnejše.
Doslej so se otroci zadrževali v domu le do končane osnovne šole, nakar so premeščeni v dijaške internate, kjer pa se ne znajdejo, ker je premalo individualne skrbi zanje, tembolj, ko so ti otroci socialno in moralno problematičnejši in tukc skrb! potrebni. Zato se v bodoče predlaga vzdrževanje otrok do končane šolske obveznosti.
Dom Titove mladine, Moste ima kapaciteto 80 otrok, povprečna zasedba preko celega leta je 67 otrok. To jc vzgojni zavod vmesnega tipa med mladinskim domom in vzgajuli-ščem. Sprejemanje v ta dom se vrši samo na podlagi skrbniških organov za vzgojnoproblemntične otroke. Sprejmujo se osnovnošolski otroci, gimnazijci ter vajenci. Tudi tu so bili dosežni kar primerni uspehi glede vzgoje in jo nadomešča pre-nekatera oddaja v vzgajališče. Težave so okrog dokajšnje mešanice, ko so tu poleg otrok, oddanih z odločbami skrbniških organov, še otroci padlih borcev, ki posečajo dopolnilno šolan je, nadalje otroci iz ljudske republike Bosne, ki so zaposleni v Ljubljani kot vajenci, pa dve učilnici osnovne šole Moste.
Ta pestrost pa ima za posledico tudi težje obvladovanje in urejanje prilik življenja. Zatrt so tudi šolski uspehi nekoliko šibkejši in tudi osebna urejenost otrok ni na primerni višini, ker so otroci slabše preskrbljeni z obleko in perilom. Ta objektivna težava presega zmogljivost zavoda, ko pa sprejema čestokrat zelo zapuščene otroke.
K vzgojnim ukrepom veliko pripomorejo lansko leto urejene delavnice in nabavljena vzgojna sredstva. Vendar bi k večjim uspehom pripomoglo doslednejše uvajanje skupinskega sistema z vsemi svojilni značilnostmi. Na te je pa nujna tudi večja navezanost vzgojiteljev. Problem skupin je aktualen za oba domova.
Plačevanje oskrbnin v obeh domovih se vrši dokaj redno s strani občin in staršev ter ni posebnih težav
Dom starih in onemoglih Bokalce;
kapaciteta doma znaša 345 oskrbovancev. Od teh je 112 nepokretnih. ki jih oskrbujejo ena medicinska sestra. 3 bolničarke in 24 strežnic. Na eno strežnico odpade 14.3 oskrbovancev. oziroma 4,66 nepokretnih. Zasedba doma je znašala povrečno 302 oskrbovancu. Samoplačnikov je 80. občine plačujejo oskrbnino v celoti zn 135, delno za 78 oskrbovancev. Od skupnega števila 302 oskrbovancev je cn. 198 upokojencev, katerim ostane za nabavo cigaret in drobnih potrebščin 800 din mesečno.
Ker pa je med oskrbovanci, zn katere plačujejo oskrbnino v celoti pristojne občine tudi mnogo kadilcev, so dobivali doslej 330 cigaret mesečno (ca. 600 din) tudi ostali kadilci, je to povzročalo negodovanje pri nekadilcih. V bodoče bodo dobivali vsi oskrbovanci po sklepu upravnega odbora določeni znesek mesečno zn drobne potrebe.
Po dograditvi drugega trakta so bili preseljeni v dom oskrbovanci likvidiranega doma v Gornji Rad-
goni, po dograditvi tretjega trakta pa še oskrbovanci ukinjenega doma >Jelšingrad« v Šmarju. V sklade za investicije in amortizacijo doma so bili preneseni investicijski in amortizacijski skladi likvidiranega doma in tudi znesek 5,700.000 din, ki ga je plačala občina Šmarje ob prevzemu doma »Jelšingrad« za inventar.
Za popolno dograditev doma je potreben še investicijski kredit ca. 20,000.000 din (sušilnica, zgraditev gospodarskega poslopja, fasada, kanalizacija, lift. portal in ureditev okolice). Delu na sušilnici in fasadi so že izvršena in kriti stroški iz skladov doma ter deloma iz depozita OLG.
Socialna statistika
Tajništvo za socialno varstvo OLG tudi zbira in obdeluje socialno statistiko po predpisanih obrazcih in to za otroke in mladino ter odrasle osebe pod družbenim varstvom, naslavlja zbirnike in jih vsako četrtletje dostavlja republiškemu svetu.
Po statističnih podatkih je v okraju Ljubljana pod družbenim varstvom skupno 2095 otrok. Tu so zajeti vsi otroci pod skrbništvom, vzgojno zanemarjeni in moralno ogroženi, defektni, socialno ter zdravstveno ogroženi. Od teh jih živi 965 pri roditeljih,598 pri sorodnikih, 527 v tujih družinah ter 405 v raznih mladinskih domovih in vzgajališčih.
Nadalje je pod družbenim varstvom skupno 2717 odraslih oseb, od tega 557 pod skrbništvom. Od teh je v privatni oskrbi 1855, v domovih za onemogle ter za duševno defektne pa 844 oseb. Pod družinskim varstvom so povečini stari in onemogli, pa tudi mlajše osebe, ki zaradi različne defektnosti niso zmožne skrbeti same zase.
Zavod za zaposlovanje invalidnih oseb in socialna služba
Nesorazmerje med potrebami po delovni sili in stvarno zaposlenimi glede na stalno pomanjkanje kvalificiranih ter fizično snosobnih oseb je ves čas po osvoboditvi pereče v tem smislu, da je zlasti število pridobitno manj sposobnih in često nezaposlenih le precejšnje. Te osebe se zato nujno obravnavajo kot socialni primeri že no posredovalnici za delo, zlasti pa na socialnem varstvu v smislu socialne pomoči. Posredovalnica za delo OLG je, v letu 1955 izplačala v podporah in na te vezanih dajatvah 7,550.000 din. socialno varstvo okraja pa skoraj 60 milijonov dinarjev različnih podpor zdravstveno šibkim, TBG rekonvalescentom, invalidom, vdovam z otroci, fizično manj sposobnim in ostarelim. Pri tem pa so zlasti socialne podpore spričo visokega števila 2800 podpirancev minimalne (2200 din).
Hkrati pu se v naši ekonomiki stalno kaže kot pereč problem kronično pomanjkanje drobno obrtniške in uslužnostne ter priložnostne dejavnosti. Za zadovoljevanje teh potreb pa je, izgledn. premalo pobud v organizaciji take dejavnosti. To pomanjkanje pa pošteno izkoriščajo nekateri obrtniki-galanteristi in šušmarji z navijanjem cen. pa z izkoriščanjem prav teh manj sposobnih ob delu na domu, pa ob minimalnem zaslužku (javno je bil obravnavan »obrtnik s 40 tako zaposlenimi).
Problem se kaže predvsem v tem smislu: ali je umestno reševanje primerov z manjšo delovno sposobnostjo le z dodeljevanjem socialnih oodpor oziroma kako koristno za-noslili, čeprav le delno — vse tiste, ki jih redni proizvodni proces ni zajel, pri tem bi pa nujno zaslužili več kot je naj višja socialna podpo-
ra 5500 din. Družbena skupnost bi od take zaposlitve terjala le morda najosnovnejše dajatve, kot je prispevek za socialno zavarovanje.
Po številnih razpravljanjih je Okrajni odbor RK pokrenil akcijo za primerno praktično zaposlovanje zgoraj naštetih najprej v obliki servisnega posredovanja dela na domu, v drugi fazi pa tudi v lastnih prostorih. Ob primernem delu naj si torej zaslužijo sredstva za preživljanje, socialna podpora naj bo le dodaten del zaslužka, kjer bo to potrebno.
S tako osnovno presojo in orientacijo se je spomladi začela akcija za zaposlovanje oseb, ki se iz zdravstvenih ali družinskih razlogov ne morejo zaposliti v redni proizvodnji. V tem smislu so bili opozorjeni na problem.vsi občinski ljudski odbori. pozvane na vključevanje svojih primerov pa najprej mestne občine.
Zunanjim občinam je bil kasneje svetovan sličen ukrep v ožji in enotnejši obliki tako, da ni to zaposlovanje izvedli po danih krajevnih možnostih. a pod vodstvom primernega človeka, ki ima smisel in pobude; obenem pa iz dosegljivih terenskih surovinskih virov (drobna lesna galanterija in slično).
Komercialne posle vnovčenja izdelkov bi prevzel zavod v Ljubljani, ki je bil med tem tudi že ustanovljen, kot zavod s samostojnim finansiranjem.
Podobna pobuda je bila svetovana tudi vsem upravnim odborom domov za stare in onemogle.
Ocenjujoč napredek te akcije ob koncu leta lahko ugotovimo, da se prvotna predvidevanja uresničujejo z zavodom, deloma manj pa po občinah in domovih starih in onemoglih, kje je vse ostalo le pri začetnih pripravah. Zavod v Ljubljani pu trenutno zaposluje 90 ljudi pri izdelovanju papirnatih vrečk, šivanju otroške in ženske konfekcije, izdelovanju igračk in drugih galanterijskih predmetov. Vsa ta dela se izvršujejo pretežno na domovih s tem. da zavod posreduje surovine, oziroma polizdelke, zaslužke pa izplačuje od komada.
Od ustanovitve dalje je Šlo skozi zavod 175 oseb, ki so še ali pa so bile zaposlene, pa so si kasneje zagotovile delo in zaslužek v redni proizvodn ji ali drugje. Od vseh doslej zaposlenih je največ takih, ki iz različnih razlogov (ostarelosti, bolehnost, rekonvalescenca, matere z majhnimi otroci, z različnimi telesnimi okvarami) niso dobili redne zaposlitve drugje, ali pa je niso mogli sprejti. Sprejemajo pa se na delo s priporočilom posredovalnice za delo ali pa socialne službe občin.
Medtem, ko se mesečni promet giblje okrog 2.000.006 din. je ob celodnevni zaposlitvi povprečni mesečni dohodek 8000 din, kar je I50V« več kot povprečna socialna podpora. Poedini mesečni dohodki pa dosežejo celo 10.000 do 11.000 din. V splošnem pu iz različnih razlogov ne delajo celodnevno, temveč le 5 do 5 ur (povprečje 145 dni na leto), zato je povprečni zaslužek .4200 din.
Potrebe za zaposlitev so seveda veliko večje, kot so pa možnosti zavoda. Ce upoštevamo, da je v okraju okrog 2800 socialnih podpirancev, pri biroju prijavljenih 850 večinoma žensk. 280 invalidov, pa še vsaj 1000 takih, ki nimajo socialne podpore in niso prijavljeni, pa vendar so v težjem položaju, lahko trdimo, da je v okraju vsaj 2500 oseb takih, ki niso sposobne prevzeti neke redne zaposlitve z ozirom na neštete tegobe, vendar pa bi mogle delati z različno
intenzivnostjo in pod pogoji, ki jih zavod nudi.
Zato ui pereče le pomanjkanje iniciative po občinah, ki od razpravljanju še niso krenile naprej, ampak so še zlasti pereče utesnjene možnosti zavoda ter prepočasen njegov razvoj.
Prav je, da se je zavod predvsem orientiral na tako dejavnost, ki jo je lahko izvrševati domu ali pa v prostorih zainteresiranih podjetij, je pa vendarle med reflektanti za delo precej takih, ki nimajo pogojev za delo na domu, obenem pa tudi številna podjetja, ki bi delo dajala, nimajo prostornih možnosti, /uto se ureditev nekaj večjih lastnih prostorov kuže kot pereča stvar, kjer pa se ne bi izvrševala le različna dela, ampak tudi vse predpriprave za delo na domu.(prirezovanje, štan-cunje, krojenje itd.) pa tudi sprejemanje, sortiranje ter vskludiščenje. Posebej pa še priučevalni, dopolnilni tečaji ter praktično preizkušanje za smotrnejšo in uspešnejšo zaposlitev poedincev. Ce se omogoči zavodu večje možnosti za širši organizacijsko operativni razmah, potem lahko govorimo še o številnih možnostih za razširitev, kot je kutine in druge embalaže, izdelovanje copat, kravat, usnjene galanterije, poli vinilnih in steklopihaških predmetov ter pletijstva itd. Dalje se kažejo kot pereči različni uslužnostni servisi, ki bi jih prav v v takem zavodu s tako delovno silo lahko uspešno razvili.
Iz teh razlogov je treba vzpodbuditi in primerno podpreti njegove napore, ker je to le v splošno korist (oko, da ob lastni režiji že sedaj omogoča samostojno preživljanje 90 ljudem, hkrati pa s tem nujno zmanjšuje različne socialne dajatve. Z vsako razširitvijo njegovega delovanja, se bodo večale tudi koristi. Te pa so: večja proizvodnja, večji zaslužek, manj socialnih dajatev. Zavod pa ni koristen le v ekonomskem smislu, ker zmanjšuje socialne dajatve, ampak še zlasti v moralno-vzgojnem smislu, ker poedince, četudi manj sposobne, le na primeren način navaja na zaslužek, pridobljen z delom, hkrati pa odvrača od parnzntiskih teženj. Tu njegova funkcija je prav gotovo še posebej dobrodošla ker na neposreden način izpolnjujejo tudi kriterije za socialne dajatve vseh vrst.
Brez dvoma zavod opravičuje svoj obstoj in treba mu je pomagati iz objektivnih težav, vendar pa so slabosti tudi objektivne, ker bi razvoj kljub težavam le moral biti večji. Zaposlovali bi moral več ljudi, zlasti socialnih podpirancev (komaj 2 V«) in zagotoviti redne j še delo. Gdločnejše je terjali rešitev za redno zavarovanje redno zaposlenih — pavšal.
Rehabilitacija invalidov vseh vrst
Problem invalidnih oseb ves čas doslej ni smiselno urejevan in tudi ne sistematično obdelan. Mogoče je reči. da je družba mnogo storila za njihovo materialno preskrbo, kar velja predvsem ja VVI. pa" je bilo dosti manj storjenega v pogledu ponovne vključitve invalidov v delovni proces. V kolikor pa invalidi dela in ostali živijo le oh »Invalidni renti ali socialni podpori«, je problem še težji — je nerešen socialni problem.
V našem kraju je 2285 osebnih vojaških vojnih invalidov razvrščenih v skupine od I. do X. Zakon o VVI je že leta 1946 postavil osnove
določbam pa do dodatnih predpis ki bi urejali materialne dajatve ostalo ni prišlo. V našem proraču za profesionalno rehabilitacijo p1 tako nismo izrabili sredstev. Navitemu je Glavni odbor VVI pričd delom in ima nekaj uspehov. Pr0' sionalna rehabilitacija se je pa V'1 darle predvsem do leta 1950 vri nestrokovno in nesistematsko. Vri so se razni tečaji (knjigovods* itd., ki niso imeli pravico javno* bili so kratki in niso dajali inv« dom solidnega znanja. Po letu I* se je pristopilo h kvalitetnejšim 6 likam prekvalifikacije s tem, ds' bili invalidi pred poklicno rehab' tacijo obravnavani pri posredi)*1 nicah za poklice, ki jih je po pi* hodnih zdravniških in psiholog pregledih ob upoštevanju invulio1 želja usmerila v odgovarjajoče P klice. Iz območju Ol.G Ljublj*' je po liniji Glavnega odbora VVI vojaških -vojnih invalidov na Pr kvalifikaciji: I radiomehunik, t P' cizni mehanik, I avtomehanik, ekonomska šola. 1 gozdarska Š1'1 I sredu jetehniČna šola, I mojstrsM delovodska šola, 1 elektrotehnik? fakulteta in 1 igralska akademij'
S samim zaposlovanjem ivalm.1 ni težav, pač pa so mnogi invm1! zaposleni na nekvalificiranih mesij kot vratarji, trafikantje itd. in * svojo zaposlitvijo nezadovoljni, »' jim fizično in psihično ne odgo*?! ja. Ta pojav povzroča med invel" nimi osebami mnogo nezadovoljni Nasprotno pa se bo verjetno v z*f z novo uredbo o invalidskem do*'8] ku pojavil še problem, da se zlu8 mlajši invalidi od 11.—V. skupine, se že do sedaj niso .vključili v d1’1 tudi poslej brez posebnih odločb *1 ga ne bodo storili, ko jim uren11 daje brez dela 8500 din invalidske! dodatka. Stvari so dokaj destitnm,| tivno urejene
Socialno zavarovanje okraja i"! 6468 invalidov dela. Predpisi, urejajo invalidsko zavarovanje, bajajo že iz koncepcije:
1.	pravica do invalidnine,
2.	pravica do drugega dela in 5. pravica do prekvalifikacije-Vendar vse doslej je socialno
varovanje nasproti invalidom d1’!1
opravilo svojo dolžnost le s tem, je odmerilo denarno dajat1'.
jim je odmerilo denarno daja>vj Določbe, ki urejajo zaposlovanje', prekvalifikacijo delovnih invalid*
se v praksi ne izvajajo, razen zar slitve s skrajšanim delovnim čas*’ Pravica do drugega dela in določa* da je direktor podjetja oziroma s* rešina ustanove dolžan invalidu n, skrbeti za zaposlitev pri delil, ki *^|| govarja prejšnji stroki in zmožno? za delo, je le papirnata deklaracij V praksi se invalidi dela večji *\j sumi trudijo za svojo zaposlitev .j, pa ostanejo nezaposleni. PrekvB'1 , kacijn se invalidu dela odobri H prosti presoji zavoda za socialno ?., varovanje. Za časa prekvalifika' Jj
fT r n invnli/lii nn i>ir i ti trn 1 i«l n i flft *	>
gre invalidu poleg invalidnine • ( plača. Tudi te določbe so ost«e’|j
se pa ne izvaja načrtno, ter ■- v#-trdimo, da preostala možnost lidu za delo v gospodarstvu nj 1
za prekvalifikacijo teh invalidov, zn njihovo zaposlitev. Kljub dobrim
riščen. Zaposlijo jih na tako in)' j vanih »lažjilu delih v pod jeti1' ne v skladu s tem, kaj 'l, osebo še zmore In pri kakšnih < )Vj|i in poklicih bi ostanek invalid' ^ zmožnosti prišel do čim večje ljuve.
(Nadaljevanje sledi)
glavnem na papirju, ker se malo invalidov dela prekvalificiraj pa še ti le po lastni iniciativi ' po odredbi socialnega zavarova1?'} Večina invalidov ostaja vsled * p še nadalje v delovnem razmerju^
se po sili priučijo drugega deh*-.
nn no tTvn In n/i^rtnn tor *" .«>