/pic Slavfco, AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN C IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 192 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 17TH, 1937 LETO XL — VOL. XL, Zanimiva razstava katoliških misijonov v mestnem avditoriju . Cleveland. — Ako imate čas m če želite videti nekaj povsem novega, obiščite ta teden testni avditorij, kjer se vrši Razstava misijonskega delova-•la katoliških misijonarjev vse-& sveta. Razstava se vrši pod avspi-c)jami Catholic Students Mis-®10n Crusade. Otvorjena je bila preteklo nedeljo in je takoj Privabila na tisoče ljudi, ker enakega se ne vidi vsako leto. Na razstavi n. pr. vidite primitivno gozdno kočo očetov mi-Sljonarjev sv. Duha, katero so Pripeljali sem iz najbolj div-•j'h pokrajin Afrike, kjer misi-J°narijo. Očetje jezuiti ima-•l0 na razstavi indijanski šo-tor Blackfeet Indijancev. Pribijali so s seboj tudi mlade Pijance, ki kažejo ritualistič-Plese. Na razstavi vidite misijonsko iz najbolj oddaljenih ko-Kitajske in Indije. Vsega skupaj je zastopanih na razstavi 70 misijonskih postaj, iz Vseh delov sveta, kjerkoli delu-3eio katoliški misijonarji. .Konvencija Catholic Students •Ssion Crusade bo uradno od-v torek zvečer z nagovc-JJ* nadškofa Most Rev. Beck-iz Dubuque, Iowa. Glav-Sovor bo imel clevelandski fi|{0f Most Rev. J os. Schrembs. Tekom otvoritve nastopi z °carljivo predstavo: "Vrata Sveta" kakih 500 učencev in učenk iz clevelandskih katoliških šol. Nastopil bo tudi znameniti Palestrina pevski zbor, ki šteje 500 pevcev. Razstava je odprta vsak dan od 1. ure popoldne do 10. zvečer. V petek je zaključek. Zanimiv je oni razstavni oddelek, ki prikazuje Cleveland, ko je bilo naše mesto še misijonska pokrajin^. Cč. sestre Ur-šulinke so bile prve, ki so dospele pred 125. leti v Cleveland vršit svoje misijonsko in karitativno delo. Na razstavi vidite tudi oblačila in svete posode, katere je rabil Most Rev. Amadej Rap-pe, prvi clevelandski katoliški škof. Cleveland je bil tedaj še divjina, in škof je jahal na konju in obiskoval posamezne katoliške družine. Škof je postal leta 1847, ko je Cleveland štel nekako 500 ljudi. Jako zanimiva je tudi razstava kakih 160 dolik. Te do-like predstavljajo 160 sestrskih katoliških redov, ki imajo svoj glavni stan v Zedinje-nih državah. Vsaka dolika je oblečena tako, kot so oblečene sestre dotjthiega reda. Na razstavi sta navzoči tudi dve sestri, in sicer ena je hči nekega filipinskega farmarja, ki je prvi sprejel katoliško vero v svojem okolišu. Druga je pa hči nekega japonskega zdravnika v Tokio, ki je pognal hčer z doma, ko je postala katoliška redovnica. Zvezni senator Holf napada vladni delavski odbor, 8,000 jeklarskih delavcev mu pritrjuje ^eirton, W. Va., 16. avgusta. Radostni senator iz West Vir-gjniie, Rush D. Holt, ki je v se-^atu pogosto napadal predsedni-Roosevelta, dasi je tudi Holt tokrat, je imel včeraj govor j^d jeklarskimi delavci Weir-°n jeklarske družbe. ^ govoru je povdarjal, da na-rot*ni delavski odbor ni nič dru-kot "podružnica" John Le-1Sa- Izjavil je, da bo zahteval Senatu, da se imenuje posebni ^8ek, ki bo začel s preiskavo godnega delavskega odbora. ^ Vodilni uradniki Weirton je-^ arske družbe se bodo morali .e zagovarjati pred vladnim elavskim odborom. Obtoženi so, da so kršili Wagnerjevo postavo, ko so ustrahovali delavce, da niso mogli pristopiti v unijo. Pred govorom se je vršila^ ogromna parada jeklarskih delavcev, kakih 8,000 po številu. V paradi so nosili napise, s katerimi se je sramotilo Lewisa, jeklarsko unijo in vladni delavski cdbor. Pet godb je igralo v paradi. Senator Holt je med drugim rekel: "Organizirajte se, kakor hočete glasom Wagnerjeve postave, izberite kogar hočete, da vas zastopa. In če ni to po volji John Lewisu, recite mu, da naj ga vrag vzame!" -o- To je piknik poroča se nam, da so na pik-u> ki so ga preteklo nedeljo ^^edili bratje Hrvati na pro-v rih Slov. društvenega doma, ljudje poplahnili po svo-j nič manj kot 75 po- ^al^Jakov pive, nadalje se je ^ alo 35 janjCev in 25 mla-"p pya®ičev. Stotine zabojev YSePa" je gasilo žejo mladini, borv°bSillstvo se je kar naj-ide^6 Zabavalo. Dan je bil Von- Za izlet na Pastem. Go-g}ž } so na pikniku Rev. Mi-I>a' ZuPnik hrvatske cerkve sv. kich Va 40- cesti' Daniel Sta" dick' rank Masokato, Eli Kor- *ain' Rev" Jos' Matun iz Lo" di0 a 111 Nick Herak, znani ra- 02»anjevalec. * V N. j ?nJ'u na farmi v Newton, jih jg J®, zgorelo 48 krav, 72 pa UstfeUr obž£anih> da so jih Delavsko glasovanje Včeraj so se v treh tekstilnih tovarnah v Clevelandu vršile volitve delavcev, ki so glasovali, katera unija naj jih zastopa pri pogajanjih z delodajalci. C. I. O. unija je zmagala v dveh tovarnah, a American Federation of Labor unija pa v eni tovarni. Glasovanje pri Bamberger-Reinthal je bilo: za C. I. O. 136 glasov, za A. F. of L. pa 132. V tovarni Stone Knitting Mills je glasovanje izpadlo: za A. F. of L. 208, za C. I. O. pa 148. V Federal Knitting tovarni so glasovali : za CIO 290, za A. F. of L. 148. Euclid Rifle klub Prosi se vse člane, da se jutri popoldne gotovo udeleže streljanja na Močilnikarjevi farmi, da se vse potrebno ukrene za nedeljsko tekmo.—Predsednik. Velike priprave za konvencijo avtnih delavcev Milwaukee, 16. avgusta. Ed Hali, drugi podpredsednik unije avtomobilskih delavcev, ki se mudi v tem mestu, da odredi vse potrebno za ogromno konvencijo avtomobilske unije, je izjavil, da bo konvencija popolnoma reorganizirala unijsko delo. Konvencija avtne unije se začne 23. avgusta in bo trajala do 28. avgusta. Predvsem bo konvencija odpravila mnogo lokalnih unij, ki niso v direktni zvezi z avtomobilsko unijo. Te unije bodo ustvarile novo narodno unijo, ki bo neodvisna od unije avtnih delavcev. Iz Washingtona se poroča, da je Wm. Green na delu, da organizira farmarske in pisarniške uslužbence na popolnoma drugem principu, kot to dela C. I. O. unija dosedaj. -o- Brata sta se našla v New Yorku po 41 letih New York, 16. avgusta. — Pred 41 leti sta se razšla v neki sirotišnici sedaj 47 let stari Albert Gonder in 45 let stari George Gonder. Starši obeh bratov so umrli, ko sta bila eba še v detinskih letih. Brata sta bila poslana v sirotišnico. Albert je tolikokrat pobegnil iz sirotišnice, da so ga končno poslali k nekemu farmarju v Iowa. Georga je pa postavno adoptirala neka družina. Kmalu potem je sirotišnica zgorela z vsemi rekordi vred. Albert Gonder, ki je danes bogat trgovec v Iowi, se je seznanil pred nekaj tedni z nekim odvetnikom, ki je svoječasno delal na sodniji. Odvetnik je potom raznih spisov končno dobil brata Georga, ki je prvi inženir v DuPont municijski tovarni v Wilmingtonu, Del. Albert je takoj odpotoval v New York, kjer sta se brata srečala včeraj po 41 letih. Taki so! Ko je predsednik Roosevelt imenoval senatorja Blacka za sodnika najvišje sodnije, je skoro vse ameriško časopise brez izjeme začelo napaduti predsednika, češ, da je imenoval "pristranskega" človeka v najvišjo sodnijo. Senator Black je zato "pristranski," ker ima dobro besedo za delavca in drži z Rooseveltom. Če bi bil imenovan kak kapitalistični advokat, ki bi uničeval delavske postave, kot se je to delalo dosedaj, pa bi bilo seveda v se* prav! -o- Pozor, Geneva, Madison! Cenjenim naročnikom v Geneva, Madison in v ondotni okolici naznanjamo, da bo prišel tja v petek 20. avgusta naš zastopnik Mr. Joško Penko, ki se bo oglasil glede naročnine, oglasov, tiskovin in glede vseh poslov, ki se tičejo naše tiskarne. Cenjene naročnike prijazno prosimo, da poravnajo naročnino pri Mr. Penkotu. Naš zastopnik se bo mudil v Gene-vain Madisonu v petek in v soboto 20. in 21. avgusta in bo skušal po možnosti obiskati vse, ki so zaostali z naročnino. Za vašo naklonjenost se lepo zahvaljuje — Uprava "Ameriške Domovine." -o- Vladne hiše Včeraj se je preselilo prvih 30 družin y nove vladne stanovanjske hiše, katere je zgradila zvezna vlada. Tekom tedna jim bo sledilo še nadaljnih 60 družin in petem vsak teden po 100 družin, dokler ne bodo vsa stanovanja zasedena. V novih vladnih hišah je prostora za 1,250 družin. Ta vladna stanovanja so najbolj moderna na svetu in najemnina v njih je primeroma nizka. Nad 6,000 družin se je priglasilo, da bi rade dobile stanovanja v teh hišah. Dr. Lausche se vrnil Včeraj se je vrnil iz počitnic slovenski zobozdravnik dr. Wm. J. Lausche. Njegov urad je popolnoma prenovljen in opremljen. 3,000 Amerikancev bo moralo iz Kitajske Washington, 16. avgusta. — Kot naznanja ameriški državni tajnik Hull je ameriška vlada pripravljena, da izseli iz Šangaja ali drugih delov Kitajske kakih 3000 ameriških državljanov, ki se nahajajo v nevarnosti za življenje. Predsednik Roosevelt bo najbrž danes povedal svoje mnenje glede ameriškega stališča v ki-tajsko-japonskem sporu. Državni tajnik Hull je obžaloval včeraj, ker sta v bojih v Šan-gaju zgubila dva ameriška državljana svoje življenje, toda pristavil je, da je to neizogibno, kadar se nahajajo državljani v krajih, kjer izbruhne vojni položaj. Toda vlada je pripravljena izseliti vsak trenutek vse ameriške državljane iz Kitajske. Ameriške bojne ladje se nahajajo na strategič-nih točkah. V Šangaju samem in v okolici se nahaja do 4,-000 ameriških državljanov. Za vse te je prostor na ameriških bojnih ladjah, ki naj jih pripeljejo v domovino. Kdaj bodo Amerikance izselili je odvisno od ameriških diplomatič-nih zastopnikov na Kitajskem. Roosevelt se poda na potovanje za svoj pogram Washington, 16. avgusta. Ker kongres nikakor neče pristati, da sprejme takozvano delavsko postavo, ki določa delavske ure in plače, in ker senatorji nasprotujejo postavi za kontrolo cen farmarskih pridelkov, je predsednik Roosevelt sklenil, da gre takoj po zaključku kongresa na potovanje in bo v mnogih govorih skušal narodu dokazati, kako potrebne so dotične postave. Njegov namen je zbuditi zanimanje pri državljanih za svoj program. Roosevelt je prepričan, da ima še vedno za seboj ogromno večino ameriškega naroda. Položaj bi bil danes mnogo boljši, da ne bi predsedniku nagajal trmasti kongres, v katerem je še vedno dosti zastopnikov kapitalističnih krogov, ki se bojijo modernih delavskih postav. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po Številnih naselbinah Zopet krvavi poboji radi konkordata v Jugoslaviji Belgrad, 16. avgusta. Kakih 2,'000 ljudi se je zbralo v mestu Mladenovac v Srbiji. Demonstrirali so proti sklenitvi konkordata od strani Jugoslavije z Vatikanom. Mesto Mladenovac se nahaja 40 milj .iužn<> od Bel-grada. Orožniki, ki so bili na straži, so sprva mirno zrli na demonstrante, toda ko so slednji napadli orožnike s kamenjem in palicami, so dobili povelje, da ostro streljajo. Na mestu sta bila ubita dva Srba in nekako dvajset jih je bilo ranjenih. Poveljnik orožnikov je bil ranjen z nožem. -o— Prijeten izlet Prihodnjo nedeljo 22. avgusta priredi šola moderne umetnosti izlet na farmo Mr. Gla-cha. Poleg staršev teh učencev in njih družin so prijazno vabljeni tudi ostali prijatelji in somišljeniki te ustanove. Na Glachevo farmo pridete, ako se vozite po Chardon Rd. ali Route 84 do vrha, to je, mimo White farme do prve gaso-linske postaje ali do Rockefeller Rd. Samo četrt milje po Rockefeller Road je napis "Glach Blacksmith- S tem ste tudi dospeli na pravo mesto Pridite v velikem številu. Prijetne počitnice Miss Bertha Debevec, 2005 E. 226th St. in Miss Rose Kolar, 1021 E. 61st St., sta si izbrali za počitnice prijetno jezersko vožnjo na parniku "Alabama." Gov. Davey na črni listi John Lewisa Washington, 16. avgusta. — John L. Lewis, načelnik C.I.O. organizacije jVvčeraj s prstom pokazal na governerja države Ohio, Martin L. Daveya in izjavil, da mora pasti pri volitvah v prihodnjem letu. Lewis je dejal, da je Davey edini governer izmed 31, ki je tekom jeklarskega štrajka v državi Ohio poklical narodno gardo in pomagal odpreti jeklarne, dasi je bil štrajk še v teku. C-I. O. organizacija v državi Ohio, ki šteje baje 400,000 članov, bo šla do skrajnosti, da porazi governerja Daveya za vsak urad, za katerega bo kandidiral. Poroča se tudi, da C. I. O. organizacija ne bo nasprotovala ponovni izvolitvi sedanjega zveznega senatorja države Ohio, Robert Bulkleya, ki mora prihodnje leto ponovno kandidirati. Danes 16. avgusta je pričela zborovati 15. redna konvencija Slovensko - Hrvatske Zveze. Konvencija se vrši v Ely, Minn. Preteklo sredo zjutraj so našli v kopalnici njegovega stanovanja v Milwaukee, Wis. truplo trgovca Antona Mogoli-ča. Zastrupil se je s plinom. Poklicano rešilno moštvo se je zastonj trudilo, da bi ga priklicalo v življenje. Pokojni je zapustil na ženo naslovljeno pismo, v katerem ji sporoča, da ga je pognala v smrt trdovratna bolezen. Udarec za nesrečno vdovo je bil tem hujši, ko se je baš nekaj ur pozneje, ko je bilo truplo najdeno, vrnila s kratkega oddiha v severnem Wisconsinu, ter je nič hudega sluteča, naenkrat izvedela tragično vest. Sirota je takoj omedlela. Pokojni je veljal za enega najbolj premožnih Slovencev v Milwaukee, ki si je ustvaril premoženje s svojo pridnostjo, varčnostjo in podjetnostjo. Doma je bil iz Stare Bučke na Dolenjskem in je prišel v Ameriko leta 1902. Bil je star 55 let in zapušča vdovo Antonijo, rojeno Sušnik, ki je doma iz kamniške okolico. Otrok v družini ni bilo. Rojak Math Šimenc, oče odvetnika Šimenca v Milwaukee, je zadnje dni nekaj popravljal okoli svoje hiše. Hoteč pregna ti muhe, ki so silile v hišo, je zamahnil z roko in tako nesrečno udaril po šipi na vratih, da si je prerezal desno roko pod komolcem prav do kosti. Na obisk v Chicago je dospel Rev. John Trinko, župnik v Willardu, Wis. in Rev. Edward Gabrenja. V Pueblo, Colo, je nagloma umrl rojak Charles Mišmaš, rojen v Ambrusu na Dolenjskem. Pokojni je bil veteran Španske vojne iz leta 1898. Bil je zelo priljubljen-v slovenski naselbini. V avtomobilski nesreči v Ca-lumetu se je zadnje dni hudo poškodoval rojak Wm. Grego-rich. Prevrnil se. je z avtomobilom. Ima razbito lobanjo in notranje poškodbe, vendar bo okreval. Španski nacionalisti v silnem napadu v okolici Madrida. Socialisti povsod vrženi nazal Prva maša v Španiji Valencia, Španija, 16. avgusta. Katoličani v tem mestu so se udeležili včeraj prve sv. maše od časa, ko je socialistična vlada prepovedala duhovnikom opravljati verske obrede. Mašne obrede je opravil neki starejši menih, ki je izjavil, da ne bo potekel en mesec kd bodo verska opravila dovoljena po vsej Španiji ijn da bodo zvonovi zopet vabili vernike v cerkev, kolikor cerkva je namreč še ostalo. Duhoven je tudi podelil obhajilo 21 vernikom. Med njimi je bil tudi justični minister de Irujo, ki je podpisal dovoljenje za službo božjo. --o-— Pozdravi Mr. August Kollander pošilja pozdrave iz Pompejev, Italija. Toži o veliki vročini. Kaj misli, da imamo tukaj Kris- i mus?! Iz Salt Lake City, Utah, pošilja pozdrave Mrs. Albina Vesel. Je na potu v Kalifornijo z avtomobilom. Mnogo zabave ji želimo Na oddih Miss Rose Kolar in Miss Bertha Debevec sta se odpeljali v nedeljo s parnikom S. S. Alabama na vožnjo po Velikih jezerih. Z isto ladjo so se odpeljali tudi gg. John in Matt Gr-dina ter Frank Kuhar.- Kot kaže vreme, bodo imeli lepo vožn j o. Soncillo, Španija, 16. avgusta. Nocionalističrte čete so včeraj začele z dolgo pričakovano ofenzivo napram mestu Santander, kjer imajo socialisti močno utrjene postojanke. Tekom dneva so nacionalisti osvojili 35 mest in vasi. Socialisti so se morali na vsej fronti umakniti. Mnogo milj masivno utrjenega ozemlja, hribov in dolin je prišlo nacionalistom v roke. Važna postojanka Soncil-la se je morala podati. V roke nacionalistov je prišlo tudi mesto Reinosa, kjer so imeli socialisti svoje municijsko skladišče. Delo je bilo ogromno, ker je madridska armada spremenila skoro sleherni hrib v naravno trdnjavo. Na stotine strojnih pušk je prvotno oviralo napredek. Boriti se je bilo treba za vsako ped zemlje. Od morja sem je napadlo mesto Santander kakih 15 nacionalističnih bojnih ladij, ki so metale bombe v mesto. Sleherna ladja je zagnala nad dva toni bomb v mesto, ki je skoro v ruševinah. V bojih je padlo na obeh straneh skoro 2000 vojakov. Nacionalisti so zajeli en tisoč vladnih vojakov. General Franco je odločen zavzeti Santander, da bo imel sever varen za svojim hrbtom, ko udari z vso silo. proti Madridu. ■ o— Za sporazum v obeh delavskih organizacijah Washington, 16. avgusta. — Ko se snide 4. oktobra konvencija American Federation of Labor v Denverju, se bodo napravili novi poskusi, da pride do sporazuma med A. F. of L. in med C. L O. organizacijo. Borbo za sporazum bosta vodila zvezni senator Berry, ki je predsednik tiskarske unije in Edward McGrady, pomožni delavski tajnik ameriške vlade. -o-- Važna seja Važna seja skupnih društev fare sv. Kristine se vrši v sredo 18. avgusta v navadnih prostorih. Ker je dosti važnega na sporedu se prosi vse zastopnike, da se seje gotovo udeležijo, zlasti ker je potrebno ukrepati radi prihodnjega piknika. — F. Perme. Dražja živila Tekom zadnjih trideset dni so se živila v Clevelandu podražila za povprečno 4.3 odstotke, živila v Clevelandu so danes dražja za 8 odstotkov kot so bila lansko leto in za 18.5 odstotka dražja kot so bila v letu 1934. Najbolj se je podražilo meso. Amerikanci začeli bežati iz Šangaja Šangaj, 16. avgusta. Japonska letala in težki topovi so začeli danes bombardirati kitajsko lastnino ob Wangpoo reki, a kitajski zrakoplovi streljajo na japonske vojne ladje v pristanišču. Prvi Amerikan-ci so začeli danes bežati iz mesta. Njim sledijo drugi, kakor hitro bodo parniki na razpolago. Angleška vlada je naznanila, da bo umaknila iz Šangaja 2700 Angležev proti koncu tega tedna. To so večinoma ženske in otroci. Amei*iški par-nik Hoover, ki je pravkar dospel v Manilo, je dobil povelje, da odplove nemudoma proti Šangaju. Na krovu ima tudi eno stotnijo ameriških marinov. Parnik bo vozil z vso hitrostjo proti Šangaju. Njegovo vožnjo plača zvezna vlada. •v---O—---- Prva nagrada Na pikniku demokratskih organizacij, ki se je vršil preteklo nedeljo v Puritas Springs parku, je dobila prvo nagrado za lepoto 21 let stara Miss Mildred Momčilovič, 41.17 E. 93rd Street. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN SOME •117 Si Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00, Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: 0.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3 00 for 0 month*; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $«.00 per year. Single copies, 3 oento. JAMES DEBEVEC and LOUIS J PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, IBM, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187$._ 83 No. 192, Tues., Aug. 17, 1937 BESEDA IZ NARODA Nesramno potvarjanje V našem listu smo že večkrat ožigali neslano, neznan-stveno, da skoro strupeno pisano snov, katero prinaša "Mladinski list," ki bi moral biti pisan za slovensko mladino v Ameriki, v kolikor ta pripada k S. N. P. Jednoti. Ni še dolgo tega, ko se je neka Mary Jugg pečala v "Mladinskem listu" z Darwinovo teorijo in jo skušala ponesrečeno tolma" čiti, da smo se morali smejati. Kot znano, je Darwinova teorija od vse odličnih znanstvenikov že zdavnej zavržena in pozabljena, a naši mladini se servira za literarni ričet. To je eno. Uredništvo "Mladinskega lista" je šlo pa še dalje in začelo potvarjati nesmrtna dela našega goriškega siavčka — Simona Gregorčiča. Ker smo mi slučajno do-tično potvorbo prezrli, prinašamo na fem!( (mestu :članek. izpod peresa P. Bernarda Amrožiča, ki je te dni izšel v "Amerikanskem Slovencu." Izvrstni članek se glasi: "Ni dolgo tega, ko so imeli v Clevelandu veliko slovesnost ob .priliki otvoritve Kulturnega vrta. Med drugimi so takrat proslavljali tudi našega pesnika, "goriškega siavčka," Simona Gregorčiča. "Skoro ravno tisti čas je pa žalostno slavni "Mladinski list" zagrešil, milo rečeno, toliko nesramnost napram temu pesniku, da bi se naš častljivi "goriški slavček" v grobu obrnil, če bi mu bilo znano, kaj se je zgodilo. K najnavadnejšim človeškim pravicam spada zahteva, da se proizvodi pesnikov, pisateljev in sploh vseh, ki kaj pišejo za javnosti, vselej in povsod dobesedno podajajo, ne pa izpremenjeno in potvorjeno po mili volji kakega maza-škega literata- Doslej se gotovo še nihče ni našel v slovenski javnosti, ki bi si upal, bolje rečeno drznil "popravljati" kakega Gregorčiča in izdajati v kakem listu njegove pesmi v potvorjeni obliki. Ta žalostna slava je ostala prihranjena "Mladinskemu listu". Zakaj se je "Mladinski, list" lotil tega oga-bnega dela, bo vsakemu takoj jasno, če prebere sledečo Gregorčičevo pesem, ki jo tu navajam po Ivana Dornika izdaji Gregorčičevih poezij, potem še "isto" pesem v obliki, kakor je bila natisnjena v avgustni številki "Mladinskega lista." MAVRICA Biserna lestva se spenja v oblak, Spušča se onkraj na zemeljski tlak. Mavrica: pisana, BOŽJI prestol, ANGELJI hodijo gor in pa dol. Zlat« kropilnice v rokah drže, Zemljo p reže j no hlad© in poje. Gori na stolu pa VEČNI sedi, Kapljici on vsaki srečo deli: Pade na polje •— rodi zelenjad, Kane na drevje — obilen da sad, Kaplja na njivi — da žito zlato, Kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se spušča^— na sleherno stvar, Kadar zaliva — NEBEŠKI vrtnar. Taka je torej ta ljubka Gregorčičeva pesem, ki smo jo otroci že prav zgodaj znali na pamet in jo imeli jako radi. To pesem je pa "Mladinski list," to "izobraževalno" glasilo SNPJ mladine, priobčil v takile obliki. Pazite na besede, ki so tiskane z velikimi črkami! Biserna lestva se spenja v oblak, spušča se onkraj na zemeljski tlak, mavrica pisana, VISOKI prestol! VILE hodijo gor in pa dol. Zlate kropilnice v rokah drže, zemljo prežejno hlade in poje. Gori na stolu pa DEŽEK sedi, kapljici vsaki on srečo deli: Pade na< polje — rodi zelenjad, kane na drevje — obilen da sad, kaplja ha njivi — da žito zlato, kaplja na trti — pa vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, kadar zaliva DEŽEVNI vrtnar. S. G. Tako torej! Pod to grdo spako si je upal urednik Mladinskega lista napisati S. G. — Simon Gregorčič. To je brez dvoma ena najpodlejših literarnih umazanosti, kar jih pozna naša literarna zgodovina. Ko je urednik to ljubko pesem tako "prepesnoval," mu je moral prilivati poseben "deževni vrtnar," da je mogel možakar spraviti skupaj tak nesmisel in ga podtakniti Gregorčiču. Niti toliko se to človeče ni potrudilo, da bi se našla za potvorjene verze primerna mera. Pa čemu ta navlaka, samo da služi "delo" svobodomiselstvu in da se pokaže, kako je pesnik Gregorčič, katoliški duhovnik, oboževal naravo, preziral pa, božje delovanje v njej! !! Le na ta način je mogel najti Gregorčič mesto v "Mladinskem listu." Kako se počutimo Ameri-kanke v Jugoslaviji (Piše Rose Homovec) Tukaj nas je pri ladji sprejel g. Gorjanc iz Ljubljane, znani potniški agent. On nam je veliko pomagal, da je bilo kmalu vse v redu z našo prtljago in je vse on skrbel za našo udobnost. Ob 8:30 zvečer smo se pa vse-dli na vlak in prišli v Ljubljano nekako ob polnoči. Z materjo sva hoteli iti v hotel, toda g. Gorjanc naju je peljal v svojo hišo, kjer je bila za naju pripravljena udobna spalnica. V pondeljek 17. maja je bil v Jugoslaviji praznik, Binkošti. Dopoldne smo v spremstvu g. Gorjanca hodili po Ljubljani, opoldne naju je pa spremil na kolodvor, kjer sva se vsedli na vlak, ki naju je odpeljal proti najinemu cilju—Kranjski gori. V dveh urah in pol smo dospeli na Jesenice, kjer so naju že čakali materini sorodniki. Ob treh popoldne smo bili pa že v Kranjski gori, kjer se je zbralo še vse ostalo sorodstvo. Jej, kako lepo je tukaj! Kranjska gora je od vseh strani obdana s prelepimi gorami in hribi. Tukaj je znano letovišče, kamor hodijo turisti od vseh krajev na oddih. Prvo, kar sem začutila tukaj, je bil izredno svež zrak. človeku se zdi, da se ga ne more nikdar dovolj na-vžiti. Vse hiše tukaj so belo pobeljene in vse tako lepe. Tudi znotraj so vse hiše belo pobeljene. Najina spalnica se nahaja v drugem nadstropju in imavi krasen razgled na te visoke gore, ki se mogočno dvigajo proti nebu. To je res vse nekaj drugega kot v našem Clevelandu. Zdi se mi, da mi ta panorama ne bo šla nikdar iz spomina. Tukaj je dosti taksijev, toda benzin je drag, zato pa tudi računajo temu primerno. Ampak več ko se jih pelje, manj stane vsakega, naravno. Ampak z vlakom je pa vožnja jako poceni. Od ene postaje do druge, kakih deset minut razdalje, se pelješ za 5c. Ceste so vse peščene in za ameriške čevlje precej škodljive. Luksuzni predmeti so tukaj jako dragi, življenske potrebščine pa jako poceni. Tukaj ni nikdar preveč vroče, celo na soncu ne. Vedno pihlja hladna sapica. Ljudje tukaj so jako preprosti in tudi preprosto živijo. Njih vsakdanje opravilo je kaj monotono. Vse njih delo je začrtano naprej kar do ure. Ljudje niso bogati, pa vendar se zdi, da imajo vsega dovolj. Zdijo se povsem srečni in bolj zadovoljni kot ljudje v Ameriki. Nič se mi čudno ne zdi, ko ljudje ne morejo pozabiti svojih domačih krajev. Tudi jaz bi bila tukaj rada najmanj eno leto. Po dežju vedno vidimo srne, ki se pridejo past na livade. Kar domače se mi zdijo. Morda bi kdo mislil, da domačini ne opazijo lepote krajev, ki jo vidijo vsak dan skozi vse svoje življenje, kot jo opazimo mi, ki pridemo iz drugih krajev. Toda tudi domačini se zavedajo te krasote in pravijo, da bi ne dali teh krajev za vso Ameriko. Posebnih zabavišč tukaj ni, vendar kadar se zberejo ljudje v kaki hiši, imajo več stabave med seboj kot v Ameriki pri kakem banketu ali drugih velikih prireditvah. Saj ne poznajo drugega življenja kot sami svoje in so srečni. Pred odhodom iz Amerike nisem mislila, da bom tako zadovoljna tukaj, da se mi bo vse tako dopadlo. Tudi Urška je zelo srečna pri svojih ljudeh. Samo še našega očeta manjka, pa bi bilo vse do vrha srečno in zadovoljno. Bolj ga pogrešamo kot svojo desno roko. Moj mož Bili -(ne mara zp, Evropo. Ampak če bi videl te kraje sedaj, sem prepričana, da bi tudi on drugače govoril. Pred leti in sedaj—je vse drugače. Vsa Evropa se je zadnjih deset let silno izpremenila. Ljudje to sami pravijo. Mladina je dobro vzgojena, kot se vidi. Tudi dobro se oblačijo, kar po amerikanslco, se mi zdi. Najbolj sem se pa čudila, da skoro vsak človek tukaj govori po več jezikov. Nekateri kar po štiri različne: slovensko, nemško, italijansko in še kak drug jezik. V Ameriki pa govorimo samo en jezik, če ne računam raznih narodnosti, ki govore svojo materinščino, posebno starejši in angleščino. Opazila sem tudi, da je postala angleščifta v Evropi zelo popularna in jo povsod po mestih uče kot obligaten predmet. Pa snago držijo ljudje tukaj, kar se da. Najmanj enkrat na teden ribajo tla v hiši in sploh vse drže jako čisto. Tiste debele hrastove mize v kotu se svetijo ko sneg. Kot bi pogrnil prt po mizi. Z mamo Urško sva bili tudi takrat v Ljubljani, ko je bil pogreb nadškofa Jegliča. Bilo je zelo lepo in čuteče. (Dalje prihodnjič.) V korist delavcu Cleveland, O.—V Washingto-nu D. C. se od ljudstva postavljeni zastopniki prekljajo in kavsajo vse vprek, kdo bo več koristil milemu kapitalizmu, če se eden ali drugi drzne dvigniti svoj glas v prid delavstva, je že ogenj v strehi — in dotični je brez dvoma v zvezi z samim Stalinom, ali najmanj z rogačem. Julija 6. t. 1. sta senatorja Schwellenbech in Allen, v senatu Z. D. predstavila resolucijo, znano kot Senate joint resolution 176-House joint resolution 440, ki se glasi v angleščini sledeče. Joint resolution, favoring employment by the Works Progress Administration of persons unable to find employment in private industry. Resolved by the Senate and House of Representatives of the United States of America in Congress assembled. That it is hereby declared to be the policy of Congress that in the administration of the 1938 Relief Appropriation Act there shall be provided work opportunities through the Federal Works Progress Administration for all unemployed workers who cannot find employment in private industry. The Works Progress Administration shall so administer the funds allotted to it and so regulate the employment of unemployed persons that no Works Progress Administration worker who cannot find employment in private industry at wages not less than the prevailing rate of vages for work for which he or she is reasonably fitted by training or experience shall be discharged from the Works Progress Administration rolls and that any Works Progress Administration employee securing temporary private employment shall be furloughed during the period of private employment by the Works Progress Administration and not discharged from the rolls: Provided, That nothing in this resolution shall be construed to force the Works Progress Administration to continue the employment of any person who is properly discharged for cause. In kaj mislite ali je ta resolucija prišla na dnevni red! Kaj še! Burbonski kongresmani se dobro zavedajo — če bi bila ta resolucija sprejeta, bi pomenilo, da bi odpadla za velekapital pre-pV)trebna armada brezposelnih, in z njo tudi armada stavkoka-zov, ki so učinkovito orožje v rokah velekapitala, in kar je še hujše, vlada bi obratovala projekte, za katerimi se kapitalu sline cede. Zato se obračamo na vsa podporna društva, kakor tudi na delavske in kulturne organizacije, katere so že ali ki še dobijo vzorec: Resolution in suport of Schwellenbach-Allen joint congressional resolution, da istega podpišejo, ali če hočejo več kopij poslati na odgovorne osebe v Washington, istega prepišejo in odpošljejo nemudoma in stem naredijo pritisk na kongres, kar bo le v dobrobit vsem bratskim kakor ostalim organizacijam. V nedeljo 22. avgusta priredi Workers Alliance of America, Cuyahoga okraj, piknik v Hillside Grove, kažipot: vzemite W. 25 poulično do Brookpark Rd., tem bo čakal brezplačni bus, ki vas odpelje do omenjenega prostora. Prosi se vse cenjene trgovce, da nam gredo na roko s prostovoljnimi prispevki v denarju kakor tudi v potrebnih živilih. Vstopnina na piknik je 10c. Na tem pikniku bo kot glavni govornik Leo Krzycki, in tam bo zbirališče tistih, ki pojdejo po končanem pikniku na takozvani "job march" v Washington D. C., da v velikanski masi protestirajo proti odpuščanju delavcev od W. P. A. dela. Kakor se sliši, bodo prišli iz zapa-da ,juga in severa, in tukaj t. j. iz piknika združeni z nami krenemo v Pittsburgh, in naprej v Washington. Kdor ima avto in je pri volji udeležiti se tega pohoda, je dobrodošel. za>gasolin bo preskrbljeno. Torej na svidenje 22. avgusta na pikniku. Za odbor: Antoii Kukovac. Prijateljem kulture Euclid, O. — Cenjena slovenska javnost v Clevelandu! Spet me kliče dolžnost, da vas vabim v imenu skupnih mladinskih pevskih zborov na koncert 19. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ni moj namen, da bi komu diktirala, zakaj naj se svet zanima, toliko pa rečem, da naš narod bi se lahko bolj zanimal kot se in bi upošteval kulturne prireditve. Koliko bi bilo lahko več uspeha, koliko časa in denarja se potroši brez pomena, a kadar je treba nekaj potrošiti v korist in zgled za boljšo bodočnost, takrat pa ne maramo in tudi časa nimamo. O, kako je žalostno gledati te prazne stole in dvorane, pa najsi bo seja ali prireditev. Jaz vam povem, da me včasih srce boli, ko gledam take primere. Vendar, zakaj smo taki? Pregovor pravi: čas je zlat in drag, zakaj bi ga torej tratili brez pomena? Zakaj ne bi šli na seje, na shode, v javnost? Zakaj rajši doma posedat brez namena? Noben človek, kadar ga dolžnost kliče, ne bi smel reči: saj bodo tudi brez mene opravili. Ne, to ni pravilno. Ako bi vsak tako mislil, veste da svet ne bi šel naprej! Moje mnenje je in naša dolžnost, da čas, katerega imamo, tudi uporabimo. S tem si delamo sami sebi veselje, zabavo, pomagamo društvu, pomagamo voditi kulturo, izobrazbo in sploh pomagamo, da gre svet naprej. Ni treba misliti: samo da je učitelj v šoli, predsednik na seji, pa bo že. Ne! Vsak otrok tvori šolo in vsak član drži društvo. Jaz vedno mislim skupino, na primer, mož, žena, otrok—to je družina. Potem pa delimo: mož—gospodar, žena —gospodinja, otrok je pa tisti, za katerega oče in mati skrbita. To vse skupaj je svet. Žal mi je, da se ljudje pre-' malo brigajo za svet in vse, kar se godi v sedanjem času. Kolikokrat slišim, ko nekateri pravijo : kaj me briga vsaka stvar! Jaz pa pravim, da se moramo brigati, ker to je naša dolžnost, katero smo podedovali in jo bomo spet zapustili drugim. Torej zakaj ne bi uporabili ta mali zlati čas, ko smo na svetu? Ako bi se ljudje več zanimali, bi bilo dosti boljše. Pa ni treba misliti, da sem to kje pobrala. Moje srce mi tako pravi in to tudi povem. Mogoče pa narava tako zahteva, a vendar izboljšamo pa tudi lahko vsako stvar, samo dobre volje in dobrega prijatelja nam je treba, pa lahko vse dosežemo: veselje, zabavo in uspehe, kolikor sami hočemo, ker mi tvorimo vse. Torej zahvala bo nam, slava pa naj za nami ostane. Svet ni bil še nikoli tako na vrhuncu kot je danes. Filozofi pravijo, da skoro več naprej ne moremo. Torej smo ravno mi tisti, ki smo dovršili popolno civilizacijo in vedo. Lahko se štejemo srečnim, ker smo dosegli cilj, kateri nam zadostuje za lepo življenje. Ne vem, skoro dvomim, da bi me vsak razumel, kaj mislim a tem dopisom. Z eno besedo mislim in želim, da bi se ljudje zanimali in podpirali vsako dobro stvar, najsi bo v kakršnemkoli smislu. To se pravi, podpirati društvene in kulturne prireditve in se ud.ele-ževati sej in shodov. To mislim, ne pa se doma čmeriti in se pregovarjati s prazno glavo. Pisala bi lahko cele knjige o raznih primerah, pa še rajši či-tam, ker se bojim, da bi me kdo spravil v tisti nevarni vrtinec in me pogoltnil. Pa bi še rada dočakala dan 19. septembra, ker tisti dan mi je tako pri srcu, da bi se najrajši naglas zjokala od veselja, ko bom videla spet toliko mladih nedolžnih srčec skupaj, nje, ki ne poznajo še težkih potov, ki ne poznajo no-.benega sovraštva in zvite politike in ne sebičnosti in ne hrepenijo po časti in slavi. Torej prosim še enkrat vas vse skupaj iz vsega Clevelanda: pridite in uživajte ž njimi čisto veselje in zabavo. Dajte priznanje tistemu, ki je vreden, tistemu, ki se trudi že tri leta, to je naš spoštovani slovenski sin, g. Louis šeme, učitelj 5 zborov, in ako bomo mi to upoštevali, bomo tudi mi od drugih narodov upoštevani. t Počastimo torej tretio obletnico mladinskih pevskih zborov z največjo udeležbo. Izka-žimo se, da smo veliki, napredni, da se zavedamo dolžnosti, katere nas vežejo. Ne omahuj-mo mogoče pred kakšno temno senco, prezrimo sovražnike, hodimo začrtano pot, ne samo za to proslavo in potem nič več. Tukaj so pred nami zelo resne reči. Tukaj se govori za nov Dom, kateri nam je tako potreben, kakor sami veste. Torej ne oklevajte, kadar bo prišel čas, da vas bomo potrebovali. Takrat naj da in dela vsak nekoliko, pa bo uspeh gotov. Pozdrav in vam kličem: dobrodošli. Za publicijski odbor skupnih mladinskih pevskih zborov: Mrs. A. Hrvatin. 29. avgusta, ko bo naša podružnica obhajala osmo obletnico ustanovitve. Kaj ne, Mrs. Pri-sland, da nam boste napravili to veselje? Obljubljamo Vam, da bomo poplačale Vaš cenjeni obisk v prihodnji kampanji. Drage sestre podruž. št. 32 S. ž. Z.! Ve pa glejte, da tudi vsaka po sveji moči sodeluje za napredek naše podružnice. Na 29. avgusta, ko se vrši naša proslava, bo pričetek ob 7:30 zvečer v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti. Povabite še svoje prijatelje, in napolnite dvorano na ta večer. Za vse bo dobro preskrbljeno. Pecon orkester bo igral za stare in mlade. Podružnica že zdaj vabi vse gl. odbornice, vs§ bližnje podružnice in sploh vse občinstvo. Prosimo, da se udeleže vsi farani* prijatelji in znanci. Najlepše pozdrave vsem skupaj. Terezija Zdešar, tajnica. PROŠNJA IZ STARE DOMOVINE Dopis iz Euclida No, kar hladno je že proti večeru in jesenski dnevi se z vso naglico bližajo, čas hitro beži in že esem let bo, kar se je ustanovila podružnica št. 32 SŽZ. Da bomo praznovale ta dan, to se spodobi. Naše članice so si umi-slile nekaj posebnega za ta dan. Vršil se bo "Golden Slipper Dance" in tudi lep program bo na odru. Takrat pričakujemo tudi, da nas obišče gl. predsednica, Mrs. Marie Prisland. Če bi ji le čas dopuščal, bo gotovo prišla. Na 1. septembra itak namerava priti v Cleveland, zato upa naša podružnica, da pride že za 1 Iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici prosijo svoje tukaj bivajoče rojake, da bi jim pomagali popraviti njih malo cerkvico in jo znotraj malo olepšati. Zdaj je v nji samo en oltarček, pa je iskrena želja vseh domačinov, da bi postavili kip Božjega Srca, kjer bi tožili svoje gorje, ki jih tare pod kruto roko fašizma. Vasica je precej visoko na ka-menitem hribu in je oddaljena več kot eno uro hoda od farne cerkve. Vsepovsod je samo vojaštvo in straže in kar je zaslužka, je le za Italijana. Pred štirimi leti sem tudi jaz obiskala te kraje in sem bila priča te žalostne usode naših ljudi. Sami si ne morejo pomagati, zato pa prosijo tukajšnje rojake, da bi jim priskočili na pomoč. Tudi druge rojake, ki niso od tam doma, prosim za kak dar. Vsak najmanjši dar bo v božji knjigi zapisan in v srcih teh sirot. Rojaki v St. Clairski okolici, pustite svoje darove v trgovin1 Frank Suhadolnika ali John Gornika. V naši okolici pa pri' nesite na moj naslov: 8501 Rosewood Ave. že naprej se iskreno zahvaljujem vsem za njih dobrodušnost. Ida Brožič. Mrs. Charles Tharp, Jci živi blizu tnesta Des Moines, Iowa, v avtomobilski prikolici, je porodila otroka in je prvi slučaj v tej državi, da je bil otrok rojen v trailer-ju. Poklicani zdi •avnik j® mislil, da mestna postava prepoveduje rojstva otrok v vozilu, pa je hitro ukazal, naj vzdignejo prikolico leseno podlago, nakar je pomagal pri rojstvu. Ce verjamete al' pa nfi Uzmovič je v nekem uradu maknil fin pisalni stroj. pazduho ga je del in jo urnj krač pobrisal. Sreča ga policaj111 ker se mu je zdel sumljiv« ^ ustavi, rekoč: "Kam pa greste s pisalni"1 strojem?" "S kakšnim pisalnim str° jem?" se začudi uzmovič. , "No, s tistim, ki ga nesete P° pazduho." "Glej jo postajne, kdo Pa ^ vtaknil pisalni stroj pod n^ pazduhe brez moje vednosti • široko začudi pretkanec. KRIŽEM PO JUTROVEM Po ntmikut lavtratka K. Kara "Sinoči." "So razgrajali?" "O, da bi bilo samo tisto! kradli so me." ]o?"Gostje? Kako se je zgodi- Tedi' da Pridelujem tobak. . „casa do časa pride trgovec 12 Soluna in mi odkupi zaloge. ;Udi včeraj je prišel in mi pla-zadnji obrok lanske žetve. iocno sto funtov je bilo. *n prav ko mi jih je naštel a mizo tule, same zlatnike, so j^i trije tujci in vprašali, če 1 smeli prenočiti. Sprejel sem in nesel denar tja v zadnjo obo» v svojo spalnico. In ko Ser» davi pogledal, ni bilo de-"arJ'a več." . ^e vem, kako je bilo, pa tat-^na me je na mah zanimala. °i'ebiti sem podzavestno že s kom je imel handžija 0Pi'avka. Poizvedoval sem: Kako pa so se lotili dela? 1 se tako lahko pride v tvojo sPalnic0? Ali so njene stene U od tam, kjer leži spalnica." J Ali veš, kako so tatvino iz- ((Almam pojma." Kedaj pa si opazil, da je de-izginil?" j Ko sem legel spat. Pozno je ^ Lilo, nekaj ur po polnoči. j.j artali smo, dobil sem pa mis-Priigrani denar djati k izku-za tobak. Odprl sem oma-. pa ves prestrašen opazil, da prazna." j ^m-—! Torej v omarici si kj e' shranjen denar? Si jo za- ji(Gnii. ko si djal v njo tistih sto ^ ntov? Menim, ali je bila za- ^ena s ključem?" Da." ''T 6 bila tudi spalnica zakle-"N j0 iNe, spalnica pa ne. Puščam otr°^rto, ker hodijo žena in lce °Cl v njo pa bi jo moral vsa- ^ Posebej odklepati." l>a ,.l'Uvil si mnogo—. S kom igral?" q eosti." „'. trgovcem iz Soluna, ne?" %t)V-e" Tl'govec je odpotoval že ' Gostje pa so pravili, da bj ^ še ne ljubi iti spat pa da karte. Začeli smo in 1 11 sem priigral cel funt. Na- ročili so rakijo, mnogo sem pil, silili so me in nazadnje sem se žganja nalezel. Zaspanost se me je lotevala pa smo karte pustili." "So tudi gostje nehali z igranjem?" "Da." "'Si takoj šel v spalnico, da bi shranil priigrani funt?" "Ne. Moral sem prej še gostom vrata odpreti. Danilo se je že, dejali so, da ni vredno leči in da bodo ko j odpotovali. Plačali so, kar so zapili, še več so dali, nego sem zahteval. In potem so odšli." "Kam? So ti povedali, kam potujejo?" "Rekli so, da potujejo v Doj-ran.' "Hm! Torej na jug! In odkod so prišli?" "Iz Melnika." "Tako—! Iz Melnika so prišli? In trije so bili?" "Slutnja se mi je vzbudila, ki je postajala vse bolj določna in jasna. Ali so bili tisti trije tatovi naši odrinski begunci? "Si jih videl?" "Seveda sem jih! Saj sem skoraj šest ur kvartal z njimi!" "Si videl tudi njihove konje?" 'Da." "Kaki so bili?" "Belci." "I m e n i t n o! Imenitno!" je vs-kliknil Halef. "Gospod, ko j sem slutil!" "Da, duhovit človek si!" sem se mu smejal. Handžija pa ga je napeto gledal. "Kaj je slutil, effendi?" "Pozneje ti bom vse povedal. Zaenkrat te prosim še nekaterih podatkov o tistih tvojih gostih." "Te zanimajo?" "Zelo!" "Zakaj?" 'Tudi to še boš zvedel. In le dobro bo za tebe, če nam natančno vse poveš, kar veš o njih.." "Kar vprašaj, effendi! Vse boš zvedel!" S čisto drugačnimi očmi nas je gledal ko prej. Halefov vzklik mu je morebiti vzbudil misel, da imamo tudi mi opraviti s tatovi. Napetost mu je zrla iz oči in upanje da nazadnje le še dobi nazaj svoj denar. "Odšli so že torej," sem nadaljeval, "ko si zapazil tatvino. Si takoj nje sumil?" "Ne. Zbudil sem najprvo svoje ljudi in jih izpraševal. Pošteni ljudje so, tatu nimam v hiši. Preiskal sem jih in tudi njihova ležišča, pa seveda nisem ničesar našel. In šele tedaj sem zasumil, da bi bili tujci tatovi. In spet sem poizvedoval pri služinčadi. Kakor sem že rekel, mi je dninar povedal, da je enega izmed gostov srečal za hišo, tam, kjer ležli spalnica.. Prinlojrj/i'la sva, čas in dognala, da je bil za hišo točno ob času, ko je enega gostov manjkalo v sobi." "Pa tatvine vendar ni mogel tistikrat izvršiti, ampak šele pozneje!" "Seveda! Tako sem si tudi sam mislil." "In zdi se mi, da za tatvino ni bil eden sam dovolj, najmanj dva sta morala biti. Ali se ne spominjaš, če ni morebiti kedaj dveh gostov manjkalo v sobi?" "čisto dobro se spominjam. Izprva se mi je zdelo sumljivo, pozneje seveda sem mislil tudi na to okolnost." "In kedaj sta odšla tista dva iz hiše?" "Preden so legli otroci z ženo spat." Tvoja družina spi pri tebi v spalnici?" "Da." (Dalje prihodnjič) Žena se je žrtvovala V onemogli jezi trese dvoje rok rešetko majcenega okenca ječe v Conciergerieji. Zaman tolče dvoje pesti po železnih palicah, ki so močne in se ne vdajo. Ves opešan se zgrudi mož v ječi na borno slamnja-čo in si ječa je podpre glavo z rokami. Zunaj zahaja zimsko sonce in krvavordeče ožarja ves Pariz. Mrak lega na mesto. V celici se temni joolj in bolj, dokler je slednjič noč ne zagrne v popolno temo. Iz dalje doni zamolklo hrumenje. To je trušč Pariza, ki se prebuja v radost in veselje. 0-samljeni človek ne najde pokoja na svoji slamnjači. Mrke misli ga mučijo in nemirno se valja po ležišču. Že več tednov je grof La-valette, generalni poštni načelnik Napoleona v ječi. Vdal se je v usodo in pričakuje obsodbe, Le kadar se začne mra-čiti in padajo poslednji sončni žarki skozi okence, kadar postane breme v glavi in prsih kar neznosno, tedaj obupno buta ob rešetko in zatuli ko ranjena zver. In če potem na slamnjači planejo spomini nanj, se mu zazdi njegovo jet-ništvo še težje. Misli na svojo ženo, bivšo nečakinjo cesarice; misli na svojega tako srčno ljubljenega cesarja, ki mora daleč izven Francije, na nekem daljnem otoku prenašati nemara hujšo nesrečo ko on. In mož, ki je v neštetih vojnah že tolikrat hrabro zrl smrti v oči, si z roko pogladi oči, da si obriše solze. Videti je, da je njegova usoda zapečatena. Ne boji se vsmr-ti. Saj se s smrtjo kaj" tikata, s smrtjo za domovino in za cesarja. Smrti na šafotu pa ne pozna. Ce na to pomisli, ga nehote obide groza. Tako neumno, tako trapasto se mu zdi umreti kar za nič! Nobene krivde se ne zaveda, saj ni storil drugega, ko da je izpolnjeval svoje dolžnosti. Ali je zvestoba do cesarja tak hud zločin? Le zato, ker je bil zvest cesarju, ko so ga bili že vsi zapustili in ga je prvi radostno pozdravil, ko se je bil cesar vrnil z Elbe, le zato mora zdaj umreti? Zato so ga vrgli v ječo, zato ga mučili z neskončnimi vprašanji in ga slednjič obsodili kot izdajalca? Obsodili ga bodo na smrt, brez dvoma. Padel bo kot žrtev. * Izrekli so smrtno obsodbo. Ves Pariz se strese ob tej novici, da bo moral grof Lava-lette na morišče. Vsi sočustvujejo s prijateljem Napoleona, ker ima toliko zaslug za domovino. Nikogar pa ni, ki | obotavljanju sklene, da pobeg-1 ne. Grofica ima drugo obleko s seboj, ki bo sama oblekla, a Lavalette naj se obleče v to, ki jo ima zdaj ona na sebi. Nato naj se Jozefine oprime pod pazduho in naj počasi odide iz ječe. "Ko boš v sobi, kjer je je-čar, si daj robec na obraz, da te ne spoznajo. Pazi tudi, da se s klobukom ne zadeneš podbojev nad vrati. Ključar je jako uslužen. Skušal ti bo pomagati v nosilnico. Bodi jako prpviden!" Ko še grofica opozori hčer na vse podrobnosti, se grof preobleče v žensko. Kmalu pride ječar. Grof in grofica se naglo poslovita. Grofica stopi za vrata in Lavalette odide, opirajoč se na hčer, počasi- iz ječe. Za njim se zapro vrata. Stopata skozi sobo, kjer so pazniki. Neki paznik pristopi h grofu in-ga nagovori, misleč, da je grofica. Lavalette si pritisne robec na obraz in le pokima z glavo, ko da ne more besedice spregovoriti. Do speta na dolg hodnik, ki vodi na dvorišče. Težka vrata so zaklenjena in nikogar ni, ki bi jih odprl. Minute silne napetosti nočejo miniti. Slednjič pride paznik odrine zapah in spusti oba na proto. Mimo čuvajnice se bližata glavnemu vhodu. Ondi stoji nekaj orožnikov in častnikov. Komaj za tri korake od njih gresta oče in hči skozi vrata. Stražnik pozorno premotri grofa, ki se vznemiri in že misli, da se je vse ponesrečilo. A tudi ta nevarnost mine in z olajšanim vzdihom stopi Lavalette v nosilnico. Skrbno pazi nanj njegov zvesti Sluga Bonnaville, ki mu je ves načrt znan. Na dogovorjenem mestu čaka voz. Neki prijatelj grofa pristopi k nosilnici: "Gospa, voz je pripravljen!" Lavalette se poslovi od hčere in sede v voz. Konji potegnejo in topotajo po cesti navzdol. Cez čas se obrne koči-jaž: "Za vami so štiri pištole, če bi jih potrebovali." Lavalette smehljaje se prikima. V kočijažu spozna grofa Chassenona. Med vožnjo si sleče žensko obleko, se zavije v plašč in si dene klobuk na glavo. Slednjič se voz ustavi. Grof izstopi in sledi prijatelju kot sluga. Ploha je in vihar besni po cestah. Oba za-vijeta okrog vogala, pa zagledata stražo. Skoraj bi bili trčili drug v drugega. Vojakom se neznansko mudi. Nekoga iščejo. Pojavijo se orožniki in hitijo dalje. Beg iz ječe so že odkrili in iščejo grofa po vsem Parizu. Ne najdejo ga. Giljotina čaka zaman. bi se upal reči besedico v dobro obsojenca. Zavedajo se, da bi bilo brezuspešno, zakaj, kralj Ludovik zahteva glavo Lavaletta, ker sovraži tega moža. Le neka žena še ni obupala: Emilija Lujiza, Lava-lettova soproga. Vse poskusi, da bi rešila svojega ljubljenega moža. Celo do kralja najde pot in se mu vrže k nogam. Toda kralj skomigne z rameni in hladno odvrne: "Drugega ne morem storiti ko svojo dolžnost. Pravica ima; svojo pot." Grofica poišče pravdnega ministra. Ganjen je, vendar odkloni vsako posredovanje. Spet in spet skuša priti žena v Tui-lerije, da bi stopila še enkrat h kralju ali vsaj k princesi An-goulenski. Toda prepovedano je, da bi jo pustili na dvor in povsod jo zavrnejo. Nesrečno ženo obvladata bolečina in u-trujenost. V veži se zgrudi na tla. Ko si opomore, jo spodijo iz palače. A spet in spet pisiijaja, zakaj v obupu se krčevito drži poslednje bilke: da sreča kralja. Zaman čaka in slednjič spozna, da ni ničesar, kar bi moglo rešiti njenega moža. Tedaj se grofica spomni drzne misli in se koj loti priprav, da jo izvede. Izprosi si dovoljenje, da sme obiskati moža v ječi. Pretresljivo je svidenje, a grofica se premaga z železno voljo in skuša pregovoriti moža, da bi pobegnil. "Ce umrješ ti, umrjem tudi jaz. Potem ostane hčerka brez varstva. Pomisli vendar! Bežati moraš! Obleci se v mojo obleko in pojdi. Zunaj je moja nosilnica." Grof si na vso moč prizadeva, da bi ženi prepodil te misli. Dopoveduje ji, koliko tež-koč je s tem v zvezi in v kakšno nevarnost zaide sama. Toda grofica ne popusti. Zagrizla se je v to misel, ki je ne izpusti. Slednjič se Lavalet-tu posreči pregovoriti jo vsaj toliko, da pobegne prihodnji dan. Dne 23. decembra 1815 na predvečer smrtne obsodbe, pride grofica ob petih popoldne s svojo hčerko Jožefino v ječo. Še enkrat skuša Lavalette iz-biti misel na beg, a vse je zaman. Ona je vse natančno pripravila in prisili moža, naj brž vse ukrene. "Ob sedmih se preoblečeš v mojo obleko in odideš z Jozefi-no iz ječe. Zunaj je nosilnica. V njej te preneso do mojega voza, ki čaka nate. Z vozom se odpelješ h kakemu prijatelju, ki te bo skril. Kasneje pa pobegneš iz Francije. Še enkrat ti prisežem: če ne pobegneš, umreim jutri S teboj vred!" Lavalette se mora vdati navalu žene in hčere. Po dolgem Štirinajst dni se skriva Lavalette. Na varnem je, zakaj, saj nihče ne sluti, da biva na podstrešju svojega najhujšega sovražnika, ministra in vojvode Armanda Richelieuja. Iščejo ga pri njegovih prijateljih, ki jih tudi nekaj primejo, vendar jih izpustijo, ker ni dokazov. Medtem pa je Pariz ves navdušen radi izrednega bega. Prebivalstvo radostno vzklika ženi, ki se je upala kljubovati kralju in iztrgati giljotini plen. Toda kraljeva družina trepeta v strahu in smrtni grozi. Že vidi grofa, kako vodi zaroto in pahne kralja' s prestola. A ničesar takega ni. Lavalette pobegne s pomočjo treh angleških častnikov, generala Wil-sona, stotnika Hutchinsona in poročnika Brucea v Belgijo, odtod pa v Monakovo. Junaška žena mora dolgo ostati v ječi. Nihče je ne sme obiskati, nobfna vest ne prodre do nje, dokler"je bolezen ne vrže na posteljo radi skrbi za usodo njenega moža. Slednjič jo izpustijo, toda zdravje ji je zrahljano in duševno je popolnoma strta. Le polagoma okreva ob strani svojega soproga, ki je potovala za njim v Monakovo, a popolnoma zdrava ni bila nikoli več. V ječi se je želo smrti zapiči-lo vanjo. V Monakovem jo vse občuduje in spoštuje. General Blu-cher ji piše: "Žena ste, kakršnih je najti malokdaj — z naj hrabre j šim srcem na pravem mestu." * Cez sedem let je kralj odpustil Lavalettu. Pomilostil ga je in grof se je vrnil v Francijo. Živel je v Parizu in 15. februarja 1830 je sklenil svoje nemirno življenje. -o- lavci, kadar so brez dela po $320 na leto. y " ________ IZ PR1M0RJA ' —Težak položaj Slovencev, zaposlenih v občinskih uradih. II. Bistrica, junija 1937. — Pred kratkim je naš list poročal, da je bil občinski računovodja v II. Bistrici Caharija aretiran in odveden v reške zapore. Istočasno nekako pa je dobil nekam čuden namig bivši občinski tajnik občine Trnovo Vičič Vladislav, ki je sedaj zaposlen pri ilirsko-bi-striški občini kot uradnik. Hoteli bi ga bržkone poslati na daljši dopust. Prizadeti se pa izgovarja, da ni še utrujen. Vendar -ni še jasno kdo bo zmagal! IZ DOMOVINE Končan štrajk delavcev v, tovarnah za svilo New York, 16. avgusta. Med 60 družbami, ki izdelujejo svilo in umetno svilo in med raznimi unijami je bila podpisana pogodba, in nad 8000 delavcev -se danes vrne zopet na delo v tovarne. Štrajk je trajal en teden. Unija je bila pripo-znana in minimalna tedenska plača je bila določena na $15. ---o- Pet otrok utonilo na šolskem pikniku Ocean City, Md., 16. avgusta. Včeraj se je vršil tu piknik nedeljske šole. Otroci so skakali v bližnjo vodo in se igrali. Pri tem je radi neprevidnega ravnanja in premale pazljivosti utonilo pet otrok. Trupla utopljencev so začeli takoj iskati, toda na površje so prinesli samo dvoje trupel. -o- Newyorski kardinal je resno bolan New York, 16. avgusta. Že več dni se nahaja v sv. Vincen-ca bolnišnici newyorski nadškof kardinal Farley, ki je resno zbolel, ko se je mudil na počitnicah v severnem delu države New York. Z ambulanco so ga prepeljali 100 milj daleč v New York. Kardinal je star že 70 let. --o- Mož star 121 let, dobil dve ponudbi za ženitev New Yrk, .16. avgusta. Abraham Wisnofsky, ki je ob svojem 121. rojstnem dnevu izjavil, da bi rad dobil mlado žensko za svojo šesto ženo, je v resnici dobil dve ženitovanjski ponudbi. Neka ženska mu je pisala iz Pennsville, N. J., da je blondinka in lepo oblikovana in bi se rada poročila. Drugo pismo je. prišlo od neke 40 let stare vdove v Camdenu, N. J., ki je izjavila, da je pri volji poročiti starca, ako bi preskrbel, da bi njen sin pohajal na univerzo. -o- Pivo v Kansasu ne more opijaniti človeka Wichita, Kans., 16. avgusta. Država Kansas, ki ima še pro-hibicijo, toda je dovoljeno piti 3.2 pivo, bo zanaprej laglje dihala. 3.2 pivo se je dosedaj smatralo, da je opojno, toda porotniki na sodniji so bili drugačnega mnenja. Aretiran je.bil namreč neki voznik tru-ka, češ, da je bil pijan. Ko SO' porotniki slišali, da je pil 3.2 pivo, so ga nemudoma oprostili, rekoč, da tudi en sod take pive ne more človeka opijaniti. -o- Lepa udeležba Veliko jezersko razstavo je obiskalo tekom zadnje sobote in nedelje 161,636 oseb, kar je rekordno število. Prihodnjo nedeljo praznujemo "Slovenski dan" na razstavi. MALI OGLASI Dve sobi se dasti v najem. Kopališče na razpolago in klet za pranje. Lastni vhod. Naslov se poizve v uradu tega lista. (194) —Pred dnevi se je pripeljal iz vlakom na Grosuplje 24-letni mehanik Tone Glavan iz Zapo-toka pod Kureščkom uslužben na ljubljanskem letališču. Ko se je začel vlak pomikati, se je nesrečni pognal pod njegova kolesa, ki so mu glavo skoro čisto odrezala. Bil je seveda na mestu mrtev. O tragičnem dogodku obveščeno grosupeljsko orož-ništvo je prišlo na kraj tragedije in ugotovilo samomorilčevo identiteto. Iz poslovilnega piš-ma, ki so ga dobili pri njem, je razvidno, da je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni, ker so mu starši, ki imajo v Zapotoku lepo posestvo, branili vzeti dekle, katero si je izbral. V pismu je tudi določil, da se njegovih 12,800 Din pprabi za prevoz trupla v Zapotok, pogreb in nagrobni spomenik. DNEVNE VESTI 20 železniških unij je odobrilo Blacka Chicago, 16. avgusta. Načelniki dvajset železniških unij, ki predstavljajo 1,100,000 železniških delavcev, je danes odobrilo imenovanje Hugona Blacka za sodnika naj višje sodni je. Obenem so železniške unije tudi sprejele načrt r\ brezposelno zavarovalnino, glasom katerega bodo dobivali brezposelni železniški de- Soba se da v najem enemu ali dvema fantoma. Vprašajte na 1332 E. 53rd St. (194) Lepa farma naprodaj ali se zamenja za hišo. 65 akrov zemlje, 20 akrov trte, 10 akrov sadnega drevja, nov hlev, hiša 6 sob, elektrika, traktor in drugo orodje, štiri krave, dva konja in druga žival. Farma je na lepem prostoru južno od Geneva, O. Vprašajte pri Dan. Stakich. 15813 Waterloo Itd. Tel. KEnmore 1934 (193) Opremljena soba se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 1235 Addison Rd. (Aug, 14. 17. 19.) *Ro£a fHJeta POVEST IZ DOBE TRETJE KRIŽARSKE VOJSKE Angleški spisal: H. R. HAGGARD Frevcl: I. M. hkletta zahoala Podpisani se lepo zahvaljujejo bratom Slovencem, ki so v tako lepem številu se odzvali našemu pikniku preteklo nedeljo. Prav iskrena hvala vsem udeležencem in ob priliki bomo tudi mi vrnili bratsko prijaznost in naklonjenost. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: ODBOR HRVATSKEGA RADI S A in HRVATSKI RADIO KLUII Nove vrste zrakoplov ali gyroplan, ki se lahko dvigne kar z mesta kvišku, ne da bi se lcaj zaletel. Tudi na. zemljo se lahko spusti navpično nizdol. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894. inkorponrana 12. Januarja 1898 v državi TJUlnois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 44. LETO Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,750,000 SOLVENTNOST K. «. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima okrog 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelka. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186. V Clevelandu. Ohio je 16 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD I" 3e se hoče*, zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti, K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 1C. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju, smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aH $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentcv. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednbti. kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, »padajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 No. Chicago. Street, Joliet, Illinois AVGUSTOVA RAZPRODAJA ' • 1 , ' • " ' , v I ■ • , V'M ' /••.., /> ' , \ ■ ^ y i ' ^ T,' ■ , • ' i,"1 ■ ..r■ ' 1 1 : * " ' ' ■ ► t, , • \tt>' ' . • 1 '' t Za najboljše cene in nafinejšo kvaliteto v pohištvu, posteljnini, pečeh, svetilkah, mizah, skrinjah iz cedrovine se obrnite na A. GRDINA & SONS 6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WATERLOO RD. tty HEnderson 2088 KJEnmorel235 ^ * ODPRTO ZVEČER, ZAPRTO V SREDO POPOLDNE ^ U? Člani Cleveland Furniture Dealers Ass'n "Tega ni vedela. Rekla je samo, da ve, kako so spravili Rozamundo proč," je odgovoril Godvin z istim hripavim glasom. "In potem?" "In potem — o! Ko sem imela izrecno Wulfovo povelje, sem šla, kakor v sanjah. Le malo se spominjam na vse. Pri vratih sva se poljubili in jokaj e poslovili in med tem, ko se ji je straža poklonila, me je blagoslovila s pridržano sapo. Tedaj je' pristopil vojak in rekel: 'Pojdi z menoj, hči Sinanova,' in šla sem z njim; nikdo se ni zmenil zame, kajti tisto uro je čudna senca zakrila solnce — vidva tega v ječi bržkone nista videla — da se je celega ljudstva polastila velika groza, misleč, da pomeni gorje bodisi za Saladi-na, bodisi za Askalon. (Solnčni mrak, ki je dne 4. septembra 1187 — na dan predaje Aska-lona — zatemnil Palestino in povzročil v Jeruzalemu velik strah.—Pis.) "V temi smo prišli do nekega kraja, kjer smo našli med drevjem Arabca, ki je vodil dva konja za uzdo. Vojak je ogovoril Arabca ter mu izročil Masudino pismo, ki ga je prebral. Nato me je posadil na konja, in potem ko je vojak zajahal drugega, smo oddirja-li dalje. Naporno smo jezdili ves tisti večer in celo noč, v temi nas je vojak zapustil; ne vem, kam je odšel. Naposled sva dospela do tistega gorskega hrbta in se ustavila; z Arabcem sva pustila konje, da se odpočijejo, zavžila stvari, ki jih je imel seboj, tedaj pa sva uzrla' poslanika in pri njem dva velika viteza. " 'Glej,' je rekel stari Arabec, tam prihajata brata, ki ju iščeš. Glej, pa zahvali Alaha in Masudo, ki te ni nalagala, jaz pa moram nazaj." "O, srce mi je plakalo in zjokala sem se v veselju — zjokala in blagoslavljala Masudo in Boga. Arabec, sin peska, pa mi je dejal, da moram moliti, če mi je življenje drago, da moram ostati tesno zagrnjena in preoblečena tudi pred vama, dokler ne pridemo v Jeruzalem. Kajti če bi me odposlanci spoznali, bi kaj lahko odrekli spremstvo balbeški princezinji in Saladinovi nečakinji, ali me pa celo izročili njemu. "Obljubila sem mu to in ga vprašala: 'Kaj pa z Masudo?' Dejal je, da bo urno jezdil nazaj, da reši še njo, kakor je bilo dogovorjeno in da me prav iz tega vzroka sam ne popelje v Jeruzalem. Kako mu bo pa mogoče doseči svojo namero, še ni vedel. Le toliko mu je bilo znano, da je bila skrita na varnem in da se reši, če jo. bo volja. Ostalo pa vesta in zdaj smo po milosti božji vsi trije zopet skupaj." "Smo," je rekel Godvin, "ali kje je Mas,uda in kaj jo čaka, ko se je drznila izvršiti tak naklep? O, ali veš, kaj je ta ženska storila? Bil sem obsojen, da umrem mesto Wulf a — kako to, je postranska stvar, a izveš pozneje — in pripeljali so balbeško princezinjo, da se poslovi od mene. In prav pred Saladinovimi očmi je Masuda igrala njeno vlogo in tako izborilo te je posnemala, da je bil sam sultan prevarjen, in celo jaz sem bil prevarjen. Prevarjen sem bil, ko sem jo objel prvikrat in zadnjikrat, dasi sem se v resnici sam čudil. Od takrat me plaši hud strah, dasi sem bil tukaj zopet prevarjen, kajti mislil sem, da sem se bal — za tebe. "Poslušaj me, Wulf; vzemi Rozamundo in ji poišči stanovanje pri kaki gospej v mestu, ali še bolje, pel j i jo v samostan redovnic svetega križa, od-kjer se je nikdo ne bo upal odpeljati in tam naj obleče njihovo oblačilo. Opatinje se "gotovo spominjaš, bila sva že, z njo skupaj, in ona gotovo ne odreče Rozamundi zavetja." "Da, da, spominjam se, ko nas je vprašala po novicah iz Angleške. Pa ti? Kam pa poj-deš ti, Godvin?" "Jaz? Jaz odjezdim nazaj v Askalon, da najdem Masudo." "Zakaj?" vpraša Wulf. "Ali se Masuda ne more sama rešiti, kakor je povedala svojemu stricu Arabcu, da se bo? In ali se ta ni povrnil tja, da jo vzame seboj?" "Ne vem," odgovori Godvin, "vem pa toliko, da se je Masuda podala v strahovito nevarnost radi Rozamunde in zna biti tudi radi mene. Pomisli, kakšne volje bo Saladin, ko naposled spozna, da je izginila ona, v katero je stavil toliko nade ter pustila na mestu sebe strežnico, preoblečeno v njeno obleko." "O!" se je oglasila Roza-munda. "Bala sem se tega, ali ko sem se zavedla iz nezavesti, sem bila že preoblečena, in ona me je pregovorila, da je vse v redu in da se vse to izvrši po Wulfovi želji, o katerem je bila prepričana, da se gotovo re- Y * f J SI. "To je ravno najhujše," je rekel Godvin. "Da izvrši svoj naklep, se "ji je zdelo potrebno lagati; mislim tudi, da je govorila neresnico, ko je dejala, da je prepričana, da se oba-dva rešiva, dasi je zopet resnica, da se je v istini tako zgodilo. Razodeti ti hočem, zakaj je govorila neresnico. Zgodilo se je zbok tega, da bi mogla dati svoje žviljenje, da osvobodi tebe, da se snideš z menoj v Jeruzalemu." Pri teh besedah ga je Roza-munda, ki je poznala skrivnost Masudinega srca, čudno pogle-dala, sama pri sebi pa se je čudila, kako je mogoče, da bi se mogla v zavesti, da je Wulf mrtev ali vsaj v kratkem umrje, žrtvovati zanjo, za Rozamundo, da bi jo mogli potem izročiti Godvinovemu varstvu. Vsekakor se to ni moglo zgoditi iz ljubezni do nje,.dasi sta se prisrčno ljubili. Ali žna biti iz ljubezni do Godvina? Kako čuden način, da to dokaže! A sedaj so se ji odprle oči. Ta Masudina ljubezen je bila tako resnična in vzvišena, da je bila radi Godvina pripravljena iti v smrt, njega pa — sedaj, ko po njenih mislih tekmeca ni bilo več med živimi — pustiti živeti ž njo, ki jo je on ljubil in izročiti ga njenemu objemu za ceno svojega življenja. O, kako plemenita je morala biti, ko je mogla narediti in izvršiti tak načrt, in kako čista in vzvišena njena duša, najsi je bila njena preteklost taka ali taka! Zares, da bi bila živela, bi zemlja ne nosila plemenitejše ženske, in če bi bila mrtva, bi nebo dobilo v njej svetnico. Rozamunda je pogledala Godvina, Godvin je pogledal njo in razumela sta se, kajti spoznala sta resnico veliko in grozno. "Mislim, da bi morala tudi jaz nazaj," je rekla Rozamunda. "To> ne gre," odgovori Wulf. "Saladin te bi dal usmrtiti radi tega pobega, kakor je bil prisegel." "To ne more biti," pristavi Godvin. "Ali naj bo žrtev kr-I vi zaman? Vrh tega je najina dolžnost, da to preprečiva." Rozamunda ga je vnovič pogledala in zajecljala: "Ako — ako — se je ta strašna stvar zgodila, Godvin — ako žrtev — o j, kaj bo koristila?" "Rozamunda, ne vem, kaj se je zgodilo; grem pa pogledat. Ne brigam se za t to, kaj se utegne zgoditi. Jaz grem. Jezdil pa bom skozi življenje in smrt in če treba, skozi ves peklenski ogenj, dokler ne najdem Masude in pokleknem pred njo v znak spoštovanja--- "In ljubezni," je vzkliknila Rozamunda, kakor da bi ji proti volji besede ušle čez ustnice. "Morebiti," odgovori Godvin bolj sam pri sebi nego pa nji. Ko pa sta onadva videla izraz njegovega obraza, odločne besede in bliskajoče se oči, ga nista hotela zadrževati. "Z Bogom, Rozamunda," reče Godvin, "moja vloga je do-igrana. Zapuščam te v božjem varstvu v nebesih in v Wulfo-vem na zemlji. Ce se ne vidiva več, je moja želja, da se poročita tukaj v Jeruzalemu, se vrneta domov na steeplski grad in živita tam v miru, če vama je usojeno. Brat Wulf, z Bogom tudi ti! Izza rojstva sva živela skupaj in se ljubila, izvršila skupaj marsikatero delo, ki moreva zreti nanje brez sramote; danes pa se ločiva prvikrat. Radosten hodi svojo pot z ljubeznijo in veseljem, ki ti ga je dalo nebo, živi kot dober in krščanski vitez, vedno pa misli na konec, ki se hitro približuje, in na večnost, ki. pride za njim." "O, Godvin, ne govori," reče Wulf, "take usodepolne besede mi trgajo srce. Tako izlah-ka se ne bova ločila. Najina gospica tukaj bo v samostanu popolnoma na varnem — bolj varna nego pri meni. Daj mi uro časa, da -jo spremim tja, m 1 ■ 11 ' 11 " '"" 11 11 ' "' potem pa se ti pridružim. Oba sva mnogo dolžna Masudi in ni prav, da bi samo ti poplačal ta dolg." "Ne," odgovori Godvin, "poglej Rozamundo pa pomisli, kaj pride nad to mesto. Ali jo moreš zapustiti v takih časih?" Wulf povesi glavo, Godvin pa, ki si tudi ni upal govoriti dalje, je zajahal svojega konja in je odjezdil, ne da bi se sploh ozrl, v ozko ulico in skozi vežo in kmalu potem izginil v daljavi in puščavi. Wulf in Rozamunda sta molče gledala odhajajočega; duši-le so ju solze. "Nisem pričakoval, da se bom; na tak način ločil od brata," izpregovori Wulf z debelim, srditim glasom. "Pri Kristusovih ranah! Raje bi umrl ob njegovi strani v bitki nego ga pustil oditi, da doleti usoda samega." "Pa prepusti mene moji usodi samo!" je zašepetala Rozamunda in pristavila: "O! Rada bi, da bi bila mrtva, ko sem živela le zato, da sem prinesla vse to gorje nad vaj'u in to veliko Masudino srce. Po pravici ti rečem, Wulf, da bi rada, da bi bila mrtva." "Kaj verjetno je, da se ti izpolni želja, predno bo vse končano," odgovori Wulf; "v tem slučaju samo prosim, da smem umreti s teboj, Rozamunda, kajti Godvin je odšel, bojim se za vedno in samo ti si mi še ostala. Ne toživa, vse razmišljevanje naše tuge nama ne more pomagati in hvaliva Boga, da sva vsaj za nekaj časa svobodna. Pojdi z menoj, Rozamunda, v samostan, da naj deva zavetja tam, če mogoče." Odjezdila sta po ozkih ulicah, kjer se je gnetlo preplašeno ljudstvo; raznesle so se namreč že novice, da je poslanstvo zavrglo Saladinove pogoje. Ponudil se je dati mestu živeža in dovoliti meščanom, da utrdijo zidovje, in jih vzdržati do Binkošti, če prisežejo, da se uda j o, ako ne dobe pomoči. Poslanci pa so odgovorili, da ne prepuste kraja, kjer jim je Bog umrl, dokler bo iskrica življenja v njih. Sedaj so imeli vojsko pred seboj, vojsko na življenje in smrt. In kakšni ljudje so pri- šli v tem slučaju prvi v po-štev? Njihovi voditelji so bili pobiti ali ujeti, kralj ujet,' vojaki so pokrivali bojišče P1'1 Hatinu. Samo ženske in otroci, starci, bolniki in ranjenci vsega skupaj zna biti svojih 80,000 duš — so pa ostali in le majhna peščica njih je mogla nositi orožje. (Dalje prihodnjič.) Mr. in Mrs. Otto H or nt, levo, v sredi 2 in pol leta stari Donald Horst in desno sta Mr. in. Mrs. John Regan. Mrs. Regan je izven zakona rodila otroka, katerega sta poteen vzela za svojega zakwica Horst. Zdaj, ko stai Reganova poročena, sta hotela imeti otroka nazaj in sta ga s silo vzela Horstovim, ko ae je otrok igral na dvoriču. Zdeva je zbudila mnogo zanimanja in sodišče je potem odločilo otroka pravim staršem.