^JJK, 22 ^AREC 1973 - ŠTEVILKA 11 - LETO XXVII - CENA 1 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec celjsko območje nedvomno ima odmerjeno mesto v ras- voju višjega in visokega šol- stva na Slovenskem. Vendar pa se mora dobro organizi- rati in pripraviti, da bo lah- ](0 razvilo posamezne oblike višješolskega izobraževanja skladno z načrtovano podobo in razpršenostjo te stopnje izobraževanja na Slovenskem, policentričnost ni sama sebi namen in tudi vsakdo si je ne more razlagati, kakor želi. In te govorimo o policentričnem razvoju višjega šolstva, to po- meni, da bomo pri ustanav- ljanju višjih šol upošteimli kadrovske potrebe, zasnova- ne dolgoročno, in ustrezne vogoje (prostori, oprema, kaarij. Finansiranje višjega in visokega šolstva pa bo v prihodnje itak rezultat druž- benega dogovora med vzgojo in izobraževanjem ter gospo- darstvom. Tako tudi prizna- nje delovanja in obstoja obeh oddelkov višjih šol v Celju (oddelek Pedagoške akademi- je in oddelek višje ekonom- iko komercialne šole) ne mo- re biti vprašanje. Nujen pa bo dogovor z ustreznimi skupščinskimi komisijami, ki že nekaj časa pripravljajo mrežo višjega in visokega šol- stva na Slovenskem. To so glavni povzetki raz- govora, ki so ga prejšnji pe- tek pripravili v Celju s pod- predsednico slovenskega iz- vršnega sveta Aleksandro Korntiauserjevo in Tomažem Bizaljem, republiškim sekre- tarjem za prosveto in kul- turo. Na razgovoru sta so- delovala tudi Joško Rozman, predsednik sveta osmih občin celjskega območja, in Janez Zahrastnik, sekretar medob- činskega sveta ZKS Celje. Iz- redna podpora je bila dana delu in obstoju oddelka Pe- dagoške akademije, saj tudi na celjskem območju trenut- no manjka 60 učiteljev. Stu- dijski rezultati v oddelku viš- je ekonomske komercialne šole pa so tako nadpovpreč- ni v primeri z učnimi uspehi na drugih višjih šolah, da v celoti potrjujejo politiko pri- bliževanja višješolskega iz- obraževanja mladim. V od- delek se je v šolskem letu 1972 jI Z vpisalo 47 študentov, pogoj za drugi letnik pa jih ima 45. V letu 1971/72 se jih je v prvi letnik vpisalo 43, pogoje v IV. semester pa jih je doseglo kar 35. Dovolj po- ve primerjava, da v našem visokem šolstvu uspešno za- ključi šolanje le 1J3 študen- tov. Nekateri sicer menijo, da vlada pretirano zanimanje za študij ekonomskih in komer- cialnih ved in da je dovolj, če imata to smer študija raz- vito Ljubljana in Maribor. Vendar pa se seveda postav- lja vprašanje, kaj je bolje — ali megalomanski vpis na dve visoki šoli ali malce razpr- šen vpis v več šol z boljšimi možnostmi učenja, individu- alnega dela s študenti in z boljšimi študijskimi rezultati. Celjsko območje se je od- ločilo za dvoje središč pri- hodnjega višjega šolstva v naši regiji — za Celje in Ve- lenje. Prvi rezultati obeh od- delkov višjih šol v Celju pa so nedvomno potrdili, da celj- sko območje i m a možnosti za razvoj višjega šolstva. Te možnosti bodo morali vra- čunati v svoje načrte tudi vsi tisti, ki menijo, da je celotno višje in visoko šolstvo rezer- virano za Ljubljano in Mari- bor. J. VOLFAND modrooke oči male TATJANCE, Hčerke brodnika hermana «z brstnika 2r0 na tisto stran reke, kjer drve hitri avtomobili po cesti 'n vlaki. berite reportažo NA 14. STRANI. Foto: D. Medved Takih veselih pogledov in sproščenih nasmehov na premagano progo je bilo na 19. evropskem mladinskem kriteriju na Golteh precej. Mlada švicar- ska tekmovalka Nelly Streule se je uvrstila boljše, kot je pričakovala, zato je bila še tembolj vesela. Kot z uspehom pa je bila zadovoljna tudi z odlično organizacijo tekmovanja. Mlada, prikupna tekmovalka je dejala, da ji je na Golteh zelo všeč, da so tereni odlični, posebno še, ker jih dopolnjuje sistem vlečnic in sedežnic ter da se počuti, kot da bi bila doma. Foto: Tone Tavčar PODPiS DOGOVOROV v tx>rek dopoldne so v 2alcu v dvo- rani Kmetijskega kombinata Hmezad svečano podpisala dvoje pomembnih družbenih dogovorov, v navzočnosti predsednikov delavskih svetov, direk- torjev delovnih organizacij, predstav- nikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine ter samoupravnih interesnih skupnosti so podpisali družbeni dogo- vor o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo in družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v žalski občina, žalski kolektivi so po- kazali pri p>odpisu tega dogovora ve- liko razimievanje, tako da so se pod- pisa udeležili skoraj vsi vabljeni pred- stavniki. V 2alcu so se odločili za sedem odstotno stopnjo prispevka od bruto osebnih dohodkov za stanovanj- sko izgradnjo. Do konca leta 1976 mo- rajo zgraditi 860 stanovanj, kar bodo lahko uresndčliM samo z doslednim uresničevanjem družbenega dogovora. E. ROJC IZVOLJEN Na zadnji seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bil iz- voljen za predsednika komisije za druž- benopolitična in idejna vprašanja zna- nosti, prosvete in idejnopolitičnega usposabljanja Emil Roje iz Celja, rav- natelj Pedagoškega šolskega centra. Emil Roje je bil doslej izredno aktiven družbenopolitičen delavec in je oprav- ljal že več pomembnih dolžnosti. Za- radi prevzema nove odgovorne naloge p>a je Emil Roje zaprosil za razrešitev funkcij v skupščini SRS, kjer je posla- nec kultumoprosvetnega zbora, in pri Zavodu za šolstvo SRS. Ko berete tele vrstice dva velika avtobusa že peljeta skoraj 100 kmečkih žena s celotnega celjskega območja v Postonjsko jamo in v Portotož. Presenečeni smo! Odmev je nepričakovan in če bo tudi na izletu tako prijetno kot so bila mnoga pisma naših bralk, potem ne bo kaj reči. Vreme najbrž ne bo preveč nagajalo, saj je pomlad tu in zanjo vemo, da je radodarna s svojimi darovi. V teh dneh se pogovarjamo za propagandno in finančno soudeležbo nekaterih de- lovnih organizacij. Saj se menda vsi zavedamo, da so kmečke žene res zapostavljene. O izletu boste lahko prebrali vse v prihodnjem NT. Včeraj zjutraj smo sedli za okroglo mizo v Slovenskih Konji- cah. Pogovarjali smo se o konjiških problemih in načrtih ter o pripravi na referendum o samoprispevku. Ta bo, kot smo že pisaii 8. aprila. Tudi zapis s konjiške okrogle mize bomo objavili prihod- njič. Danes vas posebej vabim, da preberete prvo izm,ed reportaž o savinjskih brodnikih. Poleti se bomo k brodnikom ponovno vrnili in objavili celo serijo razgovorov o njihovem nevsakdanjem delu. Drugače pa — želim vam mnogo prijetnega pomladnega razpo- loženja. urednik 2. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., Proračunske razprave Pri sestavljanju letošnjih proračunov občinske skupšči- ne ne bodo imeli lahkega de- la. Politika poraibe mora pris- peva-ti svoj delež k splošni stabilizaciji, k varčevanju, k umiritvi dosedanjih prehudih skottoov v ekonomskih pred- videvanjih. Takšen je pred- log slovenskega izvršnega sve- ta, o čemer so razpravljali na medobčinskem posvetu pre- tekli teden v Celju. Posveta sta se udeležila tudi Aleksan- dra Komhauserjeva, pod- predsedndca IS SRS, in To- maž Bizalj, republiški sekre- tar za prosvefco in kuitixro. Pobnda sJovenske vlade, da z družbenim dogovorom us- kladi proračvuisko i>orabo, za- služi pozornost. Najbrž je res, da bi bila normativna., eakonska ureditev, hitrejša in učinkovitejša. Toda prav ta. ko je res, da sedanji druž- bena procesi zahtevajo druž- beno dogovarjanje kot os- novo za samoupravno odlo- čanje. Se posebej, če gre za dogovore med vlado in baao. Izvršni svet je tudi celjski regiji ponudil v rajzpravo predle^ družbenega dogovora o vSini dohodkov, ki jih lah- ko občine pridobijo za kritje dogovorjenega obsega dejav- nosti v letu 1973, in sicer na področju splošne oziroma skiipne porabe ter o omejitvi poraibe v letu 1973. Na ta na- čin bi naj zagotovili gibanje dohodkov in izdatkov v skla- du z resolucijo o družbeno- ekonomski poiitiki in razvo. ju v Slovendji. Katere so temeljne zahteve o omejitvi porabe? Cisti pro- računi, brez šolstva, kulture in adravstva, se smejo pove- čati samo za 9 odstotkov, ostale dejavnosti pa za 12,5 odstotka, öe pa bo ta odsto- tek, na primer, za izobraže- vanje dal premalo sredstev, potem se morajo izobraže- valne skupnosti in občine z gospodarstvom dogovarjati o dod^itnih sredstvih. Aleksan- dra Komhauserjeva je nam- reč menila, da mladini ne bi smeli zapirati vrat srednjih šol zaradi pomanjkanja pro- storov. V Sdoveniji je zato predvideno, da bi s pomočjo družbenega dogovarjanja zbrali 10 starih milijard za investicije v šolstvo. Kajti omejitve porabe ne bi sme. le okrniti osnovne dejavnosti na posameznih področjih dru- žbendh dejavnosti, pa tudi ne zavreti normalTie ra^^ti in ra- zvoja teh iKKiročij. Vendar pa bo z davki in prispevki zbra- nih sredstev vse manj. S si- stemom družbenega dogovar- janja in razvijanjem nepos- rednih odnosov z gospodar- stvom bodo morale samo- upravne interesne skupnosti mesitd kos denarne pogače. Zato Je tudi razumljiva zah- teva, da se v tem letu ne sme povečati stopnja prispev- kov in davkov iz osebnega dohodka iz delovnega raamer. ja. Npdaille — se bo v ka- teremkoli skladu ali prora- čunu zbralo iz prispevkov več sredstev, kot se jih sme pora- bit^. morajo " obveraio re- zervo. In končno — vse ka- že, da razen manjših spre- memb leto ne bo bistvenega povečanja osebnih dohodkov. stoodstotni samoupravni spo- ra.Tum za določene dejavno- sti. Tako začrtane omejitve po- rabe pa postavljajo pred ne- rešljive probleme manj razvi. te občine na ra.5«m območiu. memb letos ne bo bistvenega Konjicah in Ssntjurju ne ve- do, kako bodo zmogli po- ravnati vse nove obveznosti. V teh oibčtnah so z občin!t- kov za boljše delo in boljše izvajanje ustavnih dofwlnil, kot i>a je. Iz tega nesporno sledi ugotovitev, da bodo mo- rali biti prihodnji takšni in pKxiobni zbori bolje priprav- ljeni in ne z^olj poročeval- ski, kot je bil konjiški, če- prav je sodelovalo precejšnje število mladih ljudi iz vseh panog slovenske usnjarkse in- dustrije nismo dobili tega, kar smo pričakovali: komp- leksne slike dejanskega polo- žaja mladih v samoupravlja- nju. Morda je bil še najibolj konstruktiven in gotovo tudi najbolj zanimiv referat Slav- ka Slapnika iz konjiškega KONUS-a, ki je ugotovil, da se bo treba izvajanja ustav- nih dopolnil lotiti bolj pre- mišljeno in predvsem bolj re- sno. »Predvideno je,« je dejal Slavko Slapnik v svojem re- feratu, da bomo mnoga vpra- šanja, ki jüi moramo podro- bneje urediti, zlasti z vidika realizacije posameznih določb ustavnih dopolnil, opredelili z zakoni o združenem delu in o drugih temeljnih druž- beno ekonomskih razmerij.« Slavko Slapnik je govoril še o temeljnih organlznacijah združenega dela, o težavah, ki nastopmjo ali bodo nasto- pale pri uvajanju teh tvorb ter ugotovil: »Nesporazumi se ne pojavljajo s vprašanjem »kako« gospodariti s sredstvi, temveč s vprašanjem »kdo« gospodari s temi sredstvi.« Up>oštevanja vredna je tudi Slapnikova ugotovitev, da je zelo pogosto mnenje, da je minulo delo in njegovo upo- števanje v dohodkovnih odno- sih za mlade nezanimivo in morda usmerjeno celo proti njihovim koristim. Jasno na- mreč je, da pri tem odnosu mladi potegnejo krajši konec. Takšno izhodišče je povsem napačno. Bistveno vprašanje, ki ga je odprl Slapnikov referat, je tu- di vprašanje, kako se bo for- miral in delil osebni dohodek. Ekonomsko smotrno bi bilo, če bi -istanovili v podjetju in- terno oanko, ki naj bi büa organizirana tako, da bi vodi- la točno evidenco priliva in odliva sredstev v TOZD-ih. Ta banka naj bi tudi uporabljala likvidna sredstva za tekoča iz- plačila v skladu z določili sa- moupravnega sporazuma. V referatu je Slapnik opo- zoril tudi na premajhno ak- tivnost mladih, ki je morda vzrok, da še ni premagano nekakšno idejno sožitje dveh različnih pogledov in tolma- čenj ustavnih dopolnil. Zanimiv je predlog zba ustanovili naj bi nekakS združenje mladinskih aM? slovenske usnjarske indusi je. Iz vsakega mladinskepj tiva naj bi prišel v ožji i bor en mladinec, celoten i bor pa bi uravnaval delo D dih iz vse slovaiske usnjan industrije. O predlogu bo še razpravljali. Na I. zboru mladih sam pravljalcev so bili prisotni di vsi predstavniki družb« političnega življenja iz ' venskih Konjic. Zbora pa je udeležilo preko deset gacij iz obratov in tovarni venske usnjarske industr MILENKO STBAS Poenostavljanja Skrajni čas je bil, da smo v naših družbeno ekonomskih odnosih resno opozorili tudi na proble- matiko verčevanja oziro- ma racionalne porabe družbenih sredstev. Se zlasti je bU skrajni čas zavoljo tega, ker smo dru- žbena sredstva v minulih letih čestokrat trošili ta- ko, kot da o tem pravza- prav ni potrebno mnogo razmišljati. Sredstva, ta- ko ali drugače odtujena našemu gospodarstvu, so se prelivala na razna pod- ročja in trošila večkrat tudi brez potrebne odgo- vornosti, predvsem pa ob prešibki družbeni kontro- li. V sedanjem družbeno ekonomskem trenutku, oz- načenem z vsesplošnimi napori za stabilizacijo na- šega gospodarstva, pa je varčevanje dobilo nove, kvalitetivnejše dimenzije. V mnogih delovnih orga- nizacijah našega območja so samoupravni organi, ob splošni in konkretni pod- pori družbeno političnih organizacij ter sodelova- nju strokovnih služb, ie izdelali konkretne progra- me varčevanja, ki so pra- viloma sestavni del akcij- skega oziroma stabiliza- cijskih programov delov- nih skupnostih. Da so se tega lotili v proizvodnih delovnih organizacijah (vsaj v večini primerov) z vso resnostjo, samo lah- ko veseli. Ne bi pa mog- li trditi, da je tako tudi na ostalih področjih, predvsem negospodarskih, kjer smo o teh prizade- vanjih doslej (razen ne- katerih izjem) vse prema- lo slišali. Pa vendarle stvari so krenile in to je pomembno. Ob naporih za varčeva- nje z družbenimi sredstvi pa se v delovnih skupno- stih nemalokdaj srečuje- mo tudi s poenostavljanji tega vprašanja. Akcija je osredotočena na tiste vi- dike potrošnje, ki sicer nikakor niso nepomemb- ni, ne dajejo pa efektov, kot bi jih želeli Kaj ima- mo v mislih? Predvsem to, da skoraj povsod go- vore o varčevanju pri sredstvih za kilometrine, dnevnice, reprezentanco in reklamo. Mnogokje je slišati tako, kot da so to edini viri, kjer je moč privarčevati družbena sredstva, in kar je še slab- še o drugih vidikih var- čevanja pn tem vsekakor premalo razmišljajo. Stri- njamo se, da je treba var- čevati tudi na omenjenih področjih, kajti tudi to je družbeni denar in tudi tu se da nedvomno veli- ko prihraniti. Istočasno pa smatramo, da obstoje mnogi drugi vidiki varče- vanja, ki so v teh trenut- kih, pa tudi v bodoče ve- liko pomembnejši, pa je o njih vse premalo sliša- ti S sodobnejšimi prijemi v organizaciji dela. z iz- boljšavami v tehnologiji, pri racionali porabi re- produkcijskega materiala, pri zmanjševanju tako imenovanega »škarta« ter z izboljšavo kvalitete pro- izvodnje je prav gotovo moč doseči več, kot pa znašajo prihranki pri ki- lometrinah, dnevnicah in podobnem. Res je, da ter- jajo varčevalni ukrepi na teh področjih tu in tam tudi določene naložbe, to- da te prav gotovo niso tolikšne, da bi jih ne bi- lo mogoče izpeljati. Pred leti smo veliko govorili o skritih rezervah, o notra- njih rezervah, ki obstoje v delovnih organizacijah. Mar ni aktiviranje ravno teh rezerv vidik varčeva- nja, ki mora v sedanjih pogojih stopiti v ospred- je. Varčevalni programi v delovnih organizacijah morajo biti konkretizirani tudi z ukrepi, na podlagi katerih bo mogoče ob zmanjševanju proizvodnih stroškov dosegati večje ekonomske efekte. Boljši izkoristki strojnih naprav, večji izplen pri surovinah in večji izkoristek delov- nega časa so nedvomno dejavniki, ki lahko bist- veno doprinesejo k izbolj- šavi materialnega položa- ja sleherne delovne orga- nizacije. Tu je področje dela, ki se ga morajo strokovne službe lotiti t vso odgovornostjo ter pri tem maksimalno izkori- stiti politično podporo vseh subjektivnih sil, ka- terih akcija je že začrta- na in cilji delovanja že postavljeni! Ne smemo torej poeno- stavljati in si delati ut- var, da smo prištedili po- membna sredstva, če srno zagotovili racionalnejšo potrošnjo nekaterih manj- ših izdatkov čeprav je po- membno tudi to, temveč moramo zagotoviti, da bo- mo v dolgoročni proces varčevanja zajeli vse vir^ in možnosti, kar bo kon- cem koncev dalo rezuW- te, ki jih vsi pričakuje- mo. BERNI STRMčNli^ ^ 22. marec 1973 NOVI TEDNIK — 3. stran fj0 y Celju p^a kar obstoja profesio- Jno gledališče v Celju, so na njegovem odru pred- ®lv>iU igralci Hrvatskega na- gledališča iz Zagre- prišli so po lanskem obd- ^ Celjanov pri njih z MoUe. komedijo šola za žene. t ^va in lahkotna komedija, ijTbolj pa samo zanimanje 2 gostovanje gostov, so pri- ^jli T dvorano mnogo ob- ^ovalcev dobre gledališke , igre. \ jje bomo pisali ocene pred- stave. Pisali bomo o tem, ka- ^so takšna medsebojna go- ^^^vanja potrebna in v današ- njem prostoru nujna. Vanja Drach, ki je igrala naslovno ■ vlogo, je v razgovoru povedal, ; [ja bi moral biti naš gle- dališki prostor enoten. Razda- lje med posameznimi mesti , jn republikami ne bi smele bi- ti ovira za nesodelovanje. Sa- po v Ljubljani niso gosta vali več kot deset let. Razda- 1 ija med Z^rebom in Ljub- ljano pa je 135 kilometrov. Medi^bojna sodelovanja so dobrodošla tako za igralce in ostale gledališke delavce, kot tudi za gledalce. Prvi izmenja- jo mnenja o delu, drugi vidi- jo tudi nekaj, kar nastaja dru- gje. V tem pa je ves čaiT tak- šnih gostovanj. In že pK) tem lahko zapišemo, da je to bilo uspelo gostovanje, katerih bi moralo ne glede na razdalje (te so v današnjem sodobnem svetu tako minimalne!) in fi- nančna sredstva biti več. V dobro nas in vseh. V tem smo si enotni, prvi korak je stor- jen, pričakujemo nadaljnje. Pravzaprav ne korak, temveč hojo. Tekst: T. Vrabl Foto: D. Medved Vanja Drach Ivo Serdar Vanja Drach v pogovoru s celjskimi gledališčnik Tehniki govorijo USZ^ tekstilni ' let zaposlen, od- 'au JS^" sem študi- Odšei ^tehniko, pa ni šlo. I njo ^ tekstihio sred- kajn^ leti tako nisi imel ' literature in I bo. osSS.^® splošno izobraz- ; Z^t^^ aU skoraj ^ ^ ^^tih letih pa J! ^PozS^i' ^ sem dodob- ^ druaoA P^izvodnjo. Sicer Stf ® bi mo- ^elkovL?^ mestu ■ "^«vaJ??^' ^ ne bi poz- I Lojze Urh, tekstilno — ke- mijski tehnik, tudi deset let zaposlen, zdaj dela v razvoj- ni službi: »Vedno me je v^ selilo delo v proizvodnji in delo z ljudmi, to pa mi je sedanji poklic popolnoma omogočil. Deset let sem de- lal v proizvodnji, kar mi je dalo dobre osnova, ki jih bom lahko zdaj uporabljal v razvojni službi, kjer sem teh- nolog. Vidim pa, da je sred- nja šola premalo in da bomo morali počasi začeti vsi raz- mišljati, da bomo študij na- daljevali vsaj na prvi stopnji tekstilne fakultete. Razvoj gre tako naglo naprej, da to od nas zahteva, če hočemo kori- stiti podjetju in sebi.« Viktor Jagodič, kemijski teh- nik, že deset let v službi, de- la v obratu barv: »Za študij kemije sem se odločil zato, ker je to izredno široko po- dročje, ki nudi mariskje za- poslitev. Sola da prav zara- di izredne širine področja ke- mije samo neko splošno zna- nje. Doslej sem delal kot od- delkovodja v oddelku za se- stavo impegracijskih mas, po reorganizaciji podjetja pa sem prišel na novo delovno mesto v obratu barv. Moje prejšnje delo mi bo tu nudi- lo dopolnjevanje in razširja- nje znanja. Srečal se bom z novo problematiko, to pa je ravno čar kemije.« tv «orlvoj Belcer Lojze Urh Viktor Jagodič Kdo bo voljen? v pripravah na ustavne spremembe so v zadnjem času vse pogostejše raz- prave o tem, kako bomo lahko uspešno izpeljali delegatski sistem, če nanj kadrovsko ne bomo pri- pravljeni. Na nedavni se- ji delovne skupine, ki v okviru celjske občinske konference SZDL priprav- lja osnutek komunalnega, skupščinskega in delegat- skega sistema na osnovi ustavnih sprememb, je Bojan Volk izjavil, da bo Celje na prihodnjih vo- litvah »potrebovalo« ok- rog 4000 delegatov. Izho- dišče je namreč že znano — vsaka temeljna organi- zacija združenega dela bo izvolila svojo delegacijo (ta bo štela najbrž 15 članov), ki bo iz svoje srede ali pa združena z delegacijami drugih te- meljnih organizacij zdru- ženega dela izvolila dele- ggta za skupščinske in druge samoupravne orga- ne. Za tole razmišljanje je pomemben osnovni poda- tek — vsaka TOZD bo morala voliti delegacijo preudarnih, vsaj delno usposobljenih samouprav- Ijavcev, ki naj bi v de- lovanju delegacij zagoto- vili izpolnitev interesov delovnih ljudi. Predvsem z oblikovanjem takih sta- lišč, ki bodo prodorna in sprejeta v drugih oblikah združenega samoupravlja- nja. V občinski skupšči- ni, v republikah, v raznih organih solidarnostnih skladov fn samoupravnih interesnih skupnosti ipd. Delegacija bo morala po- kazati zato velike sposob- nosti. Ustvariti delno vez do baze, ki jo bo volila, do drugih temeljnih or- ganizacij združenega dela in do organov v občini ter republiki. Ta rast de- legatskega sistema — iz človeka, neposrednega proizvajalca in občana pa ne vodi samo navzgor, ampak tudi navzdol. No, še več drugih od- tenkov delovanja delega- cij bomo morali razčle- njevati. Za sedaj se za- dovoljimo z ugotovitvijo, da bomo od članov dele- gacij zelo veliko zahteva- li. In tudi njihova odgo- vornost ne bo majhna. Se izrazitejša pa bo zara- di tega, ker bomo na pri- hodnjih volitvah prvič v zgodovini naše družbene in ustavne ureditve vpe- ljali nekaj povsem nove- ga. In izvirnega. In ne preprostega, ker stopamo v globoke družbene spre- membe. Kaže, da se te- ga povsem ne zavedamo. Kako si sicer razlagati, da še vedno kasnimo z evidentiranjem ljudi, de- lavcev, občanov, ki naj bi tvorili delegacije. Kako bomo zagotovili kadrov- sko svežino med izvolje- nimi, če danes premalo razmišljamo o ljudeh, ki bi jih morali pripraviti, usposobiti in oborožiti za nove naloge v delegacijah. Ali se bodo v delegacijah in v skupščini spet našli isti ljudje ali pa bomo vendarle malo razširili vhodna vrata za večjo udeležbo neposrednih pro- izvajalcev, žena in mladi- ne? Pa menda ja ne bo prišlo to samo od sebe! Delegatski sistem pred- stavlja tudi veliko kadrov- sko preizkušnjo, če se na- njo prav s pomočjo evi- dentiranja ne bomo pri- pravili (v delovnih orga- nizacijah, na terenu), bo- mo izpit težko opravili. J. V. JAVNEMU DELAVCU filipu beškovniku, predsedniku izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v slovenskih konjicah Kot ramiišljajočega druž- benega delavca, ki pa iz- haja iz prakse in ne te- orije, kot aktivnega so- oblikovalca programa za gradnje šolskih, kultur- nih, telesno vzgojnih in komunalnih objektov, vas sprašujem, koliko bo v konjiški občmi dosežene- ga na področju šolstva, če referendum za podalj- šani samoprispevek uspe. S tem mislim na že uspe- li referendum zadnjih pe- tih let, ki je pokril naj- bolj boleče rane v osnov- nem šolstvu. Koliko pa bo bodoči uspeli referen- dum pomagal k razširitvi druge faze osnovnošolske- ga razvoja. Kaj bi morali nai-editi, če bi hoteli, da bi imeli šolstvo v vaši občini razvito tako, kot bi želeli. ZDENKA STOPAR Miizej revolucije v Celju bo v sodelovanju z Muzejem narodne os- voboOitve Miu-ibor, Muzejem ljudske revolucije Slovenije Ljubljana, Muzejem ljudske revolucije Slovenj Gradec in Sekcijo za partizansko ztlravstvo pri Slovenskem zdravniškem društ^-u pripravil razstavo Par- tizanska sani teta v Sloveniji. Razstava bo v prostorih Muzeja revolu- cije v Celju, trajala pa bo od 23. marca do 22. aprila, potem pa Jo bodo preselili v Novo mesto. Razstava Partizanslca saniteta v Sloveniji je bila kot prvič prika- zana lani v Ljubljani v Muzeju ljudske revolucije. Preden bo prišla v Celje, jo bodo \ndeli še Mariborčani. Namen razstave je, da javnosti predstavi tudi to poglavje našega narodnoosvobodilnega boja, razmere, v kakršnib so živeli ranjeni in bolni borci, ter splošno skrb za onemogle borce in tovariše. Razstava bo ^ svoje posredovala izkušnje iz te vrste dejavnosti današnji gene- raciji, pokazala pa bo tudi, kolikšno skrb so posvečali organizatorji narodnosvobodilne borbe tovarišem v bojnih vrstah. Razstava je pred- vsem dokumentarna, vsebuje pa tudi makete bolnišnic In Instnmien- tarlj. Na razstavo Partizanska saniteta v Sloveniji so še posebej vabljeni šolski kolektivi, saj Je to Izredno reprezentativna in i>omembna raz- stava. ^^^ ^^ ^^ ^^^ ^^ Pretekli teden so v Krajev- ni skupnosti Otok Celje usta- novili na pobudo SZDL aktiv žena. Za predsednico aktiva so izvoMli Ano Kolman, 32-let- no uslužbenko Zavoda za so- cialno zavarovanje v Celju, stanuje pa na Otoku I. Zapro- sili smo jo za kratek razgovor o problemih žena na območju Krajevne skupnosti Otok. Zakaj ste se v vaši KS odlo- čali za ustanovitev tega aktiva? Do zdaj so se s problemi že- na pri nas ukvarjali v okviru SZDL. Da bd lahko še bolje reševali ženska vprašanja, za kaitere so zainteresirane de- lovne žene na našem terenu, smo ustanovili ta aktiv. In kakšni so ti problemi? Pred- vsem otroško varstvo. Na Oto- ku ni otroškega vrtca, kjer bi ženske lahko dale v varstvo predvsem dojenčke. Tu je pre- cej mladdh družin z otroki do dveh let, dojenčke pa spreje- ma samo vrtec v Gaberju. Ka- kšna je zainteresiranost žena za aktivnost v krajevnih or- ganizacijah? 2önske ja-i nas So precej zainteresirane in pripravljene delati, posebno starejše, že izkušene aktivist- ke. Bila sem presenečena in zelo vesela, ko sem videla nj-i- hovo zagnanost in voljo do de- la. Vendar pa je v aktivnost vključenih premalo mladih že- na. Kaj je temu vzrok? Tu smo spet pni otroškem varstvu, verjetno pa so do zdaj imele tudi premalo vzix>dbude, niso se anale vključiti v delo. Upam, da jih bomo uspeli ak- tivirati. Kakšen je program, ki si ga je zadal vaš aktiv? Predvsem ureditev otroškega varstva za otroke do dveh let, ureditev okolja, organiziranje zdravniških predavanj in po- moč ostarelim osebam. Tu bo- mo skušali apelirati na šol- siko mladino in se povezati z DPM in hišnimi sveti. To je vaša prva pomembnejša funk- cija? Ja, vendar upam, da ji bom kos. Seveda pa mi bodo gotovo pomagale pri delu sta- rejše, že izkušene aktivistke, za kar bi jim bila zelo hvalež- na. D. POS konec meseca kulture Naslednjo nedeljo, 25. mar- ca 1973, ko bo v Slovenskih Konjicah zaključek kulturnih prireditev, bo nastop najsta- rejših harmonikašev ter an- samblov iz konjiške občdne. Za prijetno razpoloženje pa bodo v programu sodelovali humoristi iz Maribora, Po- horski štef In Pranček ter Prleški Tina. S. P. 4. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., Celje Ne samo graditev novega poslopja šolskega centra za blagovni promet v Celju, s ka- tero bo rešena tudi gostinska šola, marveč tudi nekatere druge akcije, lahko bi rekli solidarnostne, nenehno opo- zarjajo na poseben položaj ko- lektivov, ki imajo v Celju ali na njegovem območju svoje poslovne ali drugačne enote, sedež matičnega podjetja pa zimaj mesta ob Savinji. Gre namreč za splošno ugo- tovitev, četudi izjem ne manj. ka, da ti. kolektivi v manjši meri sodelujejo s svojimi fi- nančnimi deleži pri reševanju skupnih vprašanj pa naj bodo komimalna, šolska in druga. Mnc^o pa je takih, ki se takš- nim aJccijam sploh ne pridru- žijo! Tudi primer šolskega centra za blagovni promet je več kot značilen, čeprav v vrednosti ne pomeni veliko. Toda solidar- nost je vse kaj drugega kot kup denarja. Gre za odnos do vprašanj, ki ostajajo odprta in ki jih v naši praksi rešujemo E zbiranjem sredstev. Gre za odnos do problemov. Gre za okolju, v katerem živi in dela tudi tak kolektiv, ki ostaja gluh na vabila. Solidarnost ima drugačno vrednost kot pa samo tisto, ki jo i^ažamo v številki ali denarnem deležu. Brez zadržkov lahko zapi- šemo, da se tu^ domači ko- lektivi ne odlo^jo lahko za lastne prispevke v takšnih skupnih akcijah. To velja tudi za trgovino. Trgovina širšega celjskega območja je za gra- ditev (prizidka) šolskega cen- tra za blagovni promet zbrala okoli 300 milijonov starih di- narjev. To pomeni, da so se vsi udeleženci te akcije neče- mu odpovedali in dali za vzgo- jo bodočih strokovnih delav- cev. Vrti tega je v tej akciji sodeloval tudi kolektiv šol- skega centra. Ce pa bi prelistali seznam tistih trgovinskih organizacij v (Delju in okolici, ki so osta- le neme ob akciji za graditev šolskega centra za blagovni promet, bi ugotovili, da gre v večini primerov za prodajalne industrijskih izdelkov. Navzlic temu pa tudi ti kolektivi išče- jo svoj prostor v šoli. In prav je, da ga, saj drugače ne mo- re biti. Toda zaradi stališč njihovih matičnih enot do fi- nanciranja skupnih potreb v Celju, so mladi, ki delajo v teh prodajalnah, prizadeti bolj kot v tistih, kjer njihova pod- jetja sodelujejo v financira- nju. šola namreč ne more sprejeti vseh kandidatov. Je pretesna. Vpis je omejen. In tako imajo prednost, čeprav ne v celoti, učenci tistih de- lovnih organizacij, ki so pri- spevale svoje deleže v solidar- nostni akciji. Problem je na dlani. Boleč m pereč za vse. Na vsak na- čin pa bi morali imeti kolek- tivi tistih enot, ki imajo sedež zuimj mesta, večji vpliv pri odločanju o sofinanciranju skupnih potreb v krajih, kjer delajo. Na koncu koncev gre tudi v tem primeru za delov- ne ljudi, ki živijo na tem ob- močju in fci na svoj način so- delujejo pri njegovem razvo- ju. M. B02IC Meja obremenitve čeprav smo v zadnjem časv nekajkrat že slišali opozorilo, je prav, da je jugoslovansko partijsko predsedstvo te dni znova poudarilo, da ima tudi obremetijevanje osebnih dohodkov svoje meje. Prav- zaprav, da je tudi ob vsej pripravljenosti delovnih ljudi, da po svoje prispevajo k stabilizaciji, meja, do kje lahko gremo. Kroparska pobuda med našimi delovnimi kolek- tivi ni naletela na gluha ušesa. Povsod jo dojemajo po sx>oje, glede na lastne možnosti in razmere. Snu- jejo programe varčevanja, odločajo se za dodatne delovne napore, za racionalizacijo proizvodnje in podobne prijeme. Menda razen v prvih povojnih letih trdih naporov za obnovo porušene domovine jugoslovanski delavski razred še nikdar ni tako str- njeno izkazal pripravljenosti za odrekanje in napore samo, da bi speljali začrtane smernice gospodarske stabilizacije. Gre za spoznanje, da le ob sočasnih uspehih v gospodarskem razvoju lahko dejansko zaživijo vse pravice delavcev, ki jih prinašajo ustav- ni amandmaji. In na spoznanje, da je kljub vsem prizadevanjem za ureditev pr :nčnejših socialnih odnosov v naši družbi še zdaleč nismo tako daleč, da bi lahko zanikali dejstvo, da je inflacija najne- pravičnejši in kruti davek, ki najmočneje prizadene ljudi z najnižjimi dohodki. Povsem napačno pa je to pripravljenost delavcev dojemati tako, da jim lahko z vsemi mogočimi dodatnimi davki in dajatvami obremenjujemo nepo- sredno osebne dohodke. Ta vot je pač najbolj komo- dna za tiste, ki denar zbirajo, in obenem najbolj lahkomiselna. Zato ker lahko zoži povpraševanje na trgu in s tem zavre naš gospodarski razvoj. Od svetovne gospodarske krize, fci je pred dobrimi štirimi desetletji razdejala kapitalistične iluzije, o samodejni sposobnosti kapitalističnega tržnega gospo- darstva, ki da lahko zagotovijo samo po sebi urav- notežen razvoj, ni več kapitalistične vlade, ki ne bi upoštevala Keynsovih naukov, četudi terjajo porazde- litev narodnega dohodka od premoženjskih na šibkejše družbene sloje. To lahko zame naša stabilizacijska prizadevanja, na drugi strani pa obstoja ta nevarnost, če ne bomo dejansko speljali sprejetih družbenih stališč o deležu gospodarstva v narodnem dohodku. Danes, ko druž- benopolitične skupnosti, našteti skladi zunaj gospo- darstva in banke razpolagajo še vedno z okrog 45 Vd jugoslovanske akumulacije, ko imajo zasebniki v rokah njen četrtinski delež, gospodarstvo pa le 30 ni delež, smo še daleč od ustavno proklamiranih pravic delavcev glede odločanja o ustvarjenem do- hodku. Nujno in brezkompromisno jih moramo urssničiti. Tone Kraševec Šentjur: podpredsednik za Na zadnji seji skupščine Šentjur pri Celju so izvolili za podpredsednika občinske skupščine Slavka ing, Plevni- ka. Po poklicu je diplomira- ni ing. strojništva, zaposlen v Železarni štore. Je rojen Šentjurčan, star 44 let, štu- diral pa je v Ljubljani, kjer je končal srednjo tehnično šolo in univerzo. 2e vrsto let je aktiven ob- činski funkcionar, ki vestno opravlja svoje delo. Je od- bornik občinske skupščine, predsednik občinskega zbo- ra, predsednik občinske skup- ščine TIS-a, do zdaj pa je bil tudi predsednik sveta za go- spodarstvo in finance pri ob- činski skupščini. Veseli smo, da ga ob izvolitvi predstavi- mo novim bralcem. Kako ste sprejeli izkazano zaupanje, ko so vas izvolili za podpredsednika skupščine občine Šentjur? Funkcijo neprofesionalnega podpredsednika občinske skupščine, sem kar rad spre- jel predvsem zato, ker se bom ukvarjal z gospodarstvom, ki me zelo zanima. Ker je v Že- lezarni štore zaposlenih oko- li 700 ljudi iz naše občine, naj bi, ker sem tam zaposlen, skrbel za dober kontakt med občino in Železarno. Moja na- loga pa bo tudi vzpostaviti še tesnejše sodelovanje in po- vezavo s celjsko občino, s ka- tero imamo veliko skupnih interesov. Mislim, da bi občina mo- rala v prvi vrsti dati podporo, vsaj moralno, podjetjem, ki so v rekonstrukciji. To so Al- pos, Bohor, Kmetijski kom- binat in jim omogočit, da začeta gradbena dela izvrd Sem spada tudi gradnja 3 vadnice pri šentjurski osS ni šoli, kasneje pa še gr^ nove osnovne šole v SenW ju in Loki pri 2usmu. fl prej bi bilo potrebno prij z gradnjo pregrade za aktu; lacijo Tratna. Železarna Sj re je že odkupila 100 ha a Ijišča. Vodo v zbirnem jg ru bi koristila industrija, j žila pa bi lahko tudi ras ju turizma v šentjurski i čini. Cesta do Slivnice je asfaltirana in to je pogoji za zanimanje turistov. ^ pitna voda je v naši oW velik problem, zato bi sei rali zavzeti za čim hitrej gradnjo vodovoda škofjai -Šentjur. Ker je šentjurska obS pretežno kmetijska, bi vsd kor morali posvečati la ju kmetijstva veliko več j zornosti. Razmah živinon mlekarstva in tudi kmečl» turizma bi mnogo prisp« k raz;voju občine. D.! Samoupravne interesne skupnosti Uredništvo Novega tednika je želelo v času intenzivnega razmišljanja o pripravah, na drugo faz» ustavnih spre- memb spodbuditi pregled uspehov in pomanjkljivosti v dosedanjem delovanju samo- upravnih interesnih skupno- sti. Z nekaj osnovnimi vpra- šanji o problemih dela samo- upravnih interesnih skupnosti smo se v januarju s časopis- no anketo obrnili na večino iziobraževalnih in kulturnih skupnosti ter skupnosti otro- škega varstva na celjskem območju. V vprašanjih smo izposta- vili, da je od ustanovitve in- teresnih skupnosti preteklo že nekaj let, toda ocene o njihovem delu. še vedno po- udarjajo, da so skupnosti predvsem razdeljevalci sred- stev. Mnogi menijo, da o vse- bini dela ustanov in zavodov ter o združevanju samoup- ravnih interesov delavcev iz družbenih dejavnosti in zdru- ženega dela, predvsem gospo- darstva, ni dovolj razprav in tudi ne razmišljanj. Prav ta- ko je bilo izrečenih precej kritik na račun podatkov, da so v interesnih skupnostih najaktivnejši predvsem delav- ci s posameznih področij — kulture, šolstva in iz vzgojno- varstvenih ustanov, predstav- niki delovnih organizacij pa so mani prisotni v delu skup>- nosti. še več. Njihov nepo- sredni vpliv na politiko inte- resne skupnosti in na delitev sredstev je skromen. Kljub možnostim, ki jih imajo. Na- dalje smo temeljnim samoup- ravnim interesnim skupno- stim postavili vprašanje o se- danjih pripravah na ustavne spremembe in o tem čemu bi morali dati prednost pri ustavnem prevrednotenju do- sedanjega dela samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi skupščinski sistem bo doživel z novo ustavo bistve- ne spremembe. Znano je, da se bodo delegacije temeljnih interesnih skupnosti srečale z ustreznim zborom v skuph ščini in z njim enakovredno razpravljale o vprašanjih, po- membnih za določeno druž- beno dejavnost- Tak sistem dela bo zahteval drugačno organiziranje interesnih skup- nosti, njihovo boljše delova- nje in tudi kakovostno po- vezovanje z združenim delom. Predvsem pa aktivnejšo pri- sotnost predstavnikov delov- nih organizacij v skupnosti ali v delegaciji. žal naša pobuda, da bi sa- moupravne interesne skupno- sti spregovorile na časopisnih straneh o njihovih doseda- njih težavah, uspehih in na- črtih, še posebej glede na uveljavljanje ustavnih spre- memb, ni bila deležna odme- va. Prejeli smo samo troje odgovorov, ki jih bomo obja- vili v prihodniih številkah. Z objavo seveda podpiramo možnost polemike, dodatnih pojasnil in informacij. Mor- da pa se bo še oerlasil kdo izmed tistih, ki so bili px)vab- lieni, pa so nalašč ali iz ka- kega drugega razloga prezrli t-o vabilo, da širšo javnost (kar bi itak morali!) obvesti- jo o svojem delu. Danes objavljamo odeovor temeljne skimnosti otroškega varstva iz Celia. Zanio smo se odločili zaradi teca, ker prav v teh dneh poteka pod- pisovanje družbenega dogo- vora o programskih nalogah in financiranju otroškega varstva v občini Celje v letu 1973. Družbeni dogovor naj bi podpisali vsi delovni ko- lektivi, Nedvomno je ta ak- cija neposrednega dogovarja- nja z gospodarstvom (pa če- prav ne gre za poviševanje stopnje prispevka in se ko- mu zdi podpis dogovora le formalnost) korak, ki naka- zuje prihodnjo, dolgoročno politiko dogovarjanja in so- delovanja med samoupravni- mi interesnimi skupnostmi in gospodarstvom. Skupnost otroškega varstva je bila ustanovljena pred pe- timi leti z namenom, da se z angažiranjem širše družbe- ne skupnosti posp>eši razvoj materialne osnove za družbe- no vzgojo in varstvo otrok. Čeprav je zakon o skupnosti otroškega varstva in o finan- ciranju nekaterih oblik otro- škega varstva zoževal dejav- nosti predvsem na izgradnjo ustanov za predšolske otroke, smo bili v Celju mnenja, da je potrebno aktivnost skup- nosti otroškega varstva raz- širiti na vse oblike družbene skrbi za otroke, s katerimi lahko vplivamo na izboljša- nje pogojev za zdrav rast ot- rok. Tako smo zasnovali pro- gram, ki vsebuje poleg iz- gradnje vzgojno varstvenih zavodov za predšolske otro- ke tudi razvijanje družbene prehrane za otroke, širjenje možnosti za podaljšano biva- nje otrok v osnovni šoli, iz- popolnjevanje zdravstvenega varstva otrok, skrb za raz- vojno motene otroke, za re- kreacijo in za interesne de- javnosti otrok ter kulturno vzgojo otrok. Posebej se je skupnost soočila tudi s pro- blemi socialnega razlikovanja otrok in skuša z nekaterimi ukrepi ublažiti posledice, ki izvirajo iz slabšega material- nega stanja družin. Tako zastavljene naloge skupnosti otroškega varstva pomenijo vsebinsko obogati- tev družbene skrbi za otroke, še zlasti ker so vso doseda- nji razvojni programi bili ši- roko obravnavani na javnih razpravah in bili v tem po- stopku tudi družbeno verifi- cirani. Ocena, po kateri so v in- teresnih skupnostih najbolj aktivni delavci iz zadevnega področja — v tem primeru delavci vzgojno varstvenih zavodov — za delo temeljne skupnosti otroškega varstva ne drži. Že sestav organov (skupščine, izvršnega odbora in komisij), ki jih sestavljajo delegati krajevnih skupnosti in organizacij združenega de- la objektivno pogojuje uve- ljavljanje najširšega družbe- nega interesa na področ- ju otroškega varstva. Seve- da gre tudi za specifično situacijo, ker so vzgojno var- stveni zavodi hkrati tudi čla- ni izobraževalne skupnosti in sredstva za svojo osnovno dejavnost pridobivajo iz dru- gih virov (izobraževalna skup- nost in starši), zato interes delavcev teh zavodov in nre- vladujoč v skupnosti otroške- ga varstva. V oblikovanju svoje politi- ke pa se je skupnost otroš- kega varstva že usmerila na izgrajevanje takih samoup- ravnih odnosov v zavodih, ki izvajajo otroško varstvo, da bodo zagotavljali delavcem v teh zavodih možnosti nepo- srednega odločanja zlasti o oblikovanju dohodka in ne samo možnost odločanja o razdeljevanju s proračunom zagotovljenih sredstev. V pri- pravi je predlog sporazuma o elementih in višini stro- škovne cene za oskrbnino va- rovancev in o plačevanju do- govorjene cene, ki naj določi delež staršev in delež družbe- nih skladov, ki subvencioni- rajo dogovorjeno ceno tistim staršem, kateri sami tega pla- čila v celoti ne zmorejo. V tem vidimo prvi korak in os- novo za oblikovanje dohodka in iz tega izvirajočih samoup- ravnih pravic, pa tudi vsebin- sko nov odnos med zavodi in starši, kateih otroci so varo- vanci teh zavodov. Skupnost otroškega varstva si v svojem delovanju priza- deva dopolniti in razvijati sa- moupravne odnose ter je njena dejavnost usmerjena na izgrajevanje sistema, ki bo v čimvečji meri zagotav- ljal odločanje vseh delovnih ljudi v temeljnih organizaci- jah združenega dela o raz\'o- ju materialne baze in orga- niziranju oblik družbene vzgoje in varstva otrok. Prav zdaj .le v toVu postopek za sklepanje družbenega do- govora o programskih nalo- gah in financiran.iu otroške- ga varstva v letu 1973. s ka- terim nadomeščamo dost'Ha- nji proračunski sistem finan- ciranja ter samoupravnil razum o družbenem van otrok, za katerega so pobudo naše skupnosti U le vse druge interesne ^ nosti in družbene orp^ cije, S tem se skupnost praktično vključuje v i*'' nje ustavnih sprememb. Skupnost otroškega stva bo morala v prihodu zlasti izgrajevati dele^ sistem, ki bo omogočal jo gibčnost pri pritegO" delegatov glede na kratno raznoliko proble" ko, ki se obravnava vJ nosti. Sestav naše skup je že delegatski in smislu, da jo sestavljsK voljeni delegati v k^J^ skupnostih in delovnih' nizacijah, kar pa ne zf? Ija vedno tudi kvalifi^ odločanje o zadevah, ; jo v to interesno skupn*'*' Zdi se nam, da nism®' li v celoti odgovoriti ^ vprašanja, ki ste jih zato predlagamo, da rate razgovor za okroglo Izkoriščamo priloži^ vas zaprosimo za pon^ informiranju javnosti o naše skupnosti, proble^j katerimi se srečujem^ uspehih, ki jih dosegaj pomoč pričakujemo s strani internih glas^f ^ nih organizacij, ki kem smislu lahko javna tribuna delovni^ pri odločitvah o skrbi za otroke in mo, da nam boste P pomagali. Skupnost^^cj^ .J ^ 22. marec 1973 -- NOVI TEDNIK —5. stran laska mladina in - soboto 24. marca bo v Ivem zboT mladih samou- ^vljavcev, kii ga bo organi- Biladinski aktiv Pivovar- I^ko. O pripravah na to ^rnembno akcijo smo spre- Svorili s predsednico tehnič- odbora za pripravo zbo- ^^adih slamoupravljalcev ■ obenem tudi sekretarko ob- ^jsljfi konference Zveze mla- ^e v Laškem Faniko La$>or- yj ste dali pobudo, da bi « zbor mladili samoupravljal- akcija, ki jo bodo izved- H povsod po Sloveniji, sestal tndi v Laškem. Ja. Bila sem v Portorožu na gguiinarju za predsednika ko- pjlsije za družbeno ekonom- slce odnose pri občinskih kon- ferencah. Dogovarjali smo se o pripravah zborov mladih samoupravljavcev po vsej Sloveniji v panogah industri- je in rudarstva. Nihče ni ome- nil, da bi bil tak zbor tudi za panogo živilske industrije. To se mi ni zdelo prav, saj je zaposlenih mnogo mladih v tej industriji, prav tako pa je »zpuščena trgovina. Pred- lagala sem, da se izvede zbor mladih samoupravljavcev ži- vilske stroke in predlog je bil sprejet. Tako smo mladi v Pi- vovarni Laško prevzeli orga- nizacijo tega zbora. Kako potekajo priprave za Iber? ; Poslali smo prijavnice 42 aktivom v podjetjih živilske stroke. Vendar pa prijavnice prihajajo zelo počasi, čeprav je rok zanje že potekel. Vse- ,€no upamo, da se bo zbora udeležilo okoli 150 mladih iz »saj 30 podjetij. Zbor bo v i-Domu Dušana Poženela ob 11. ! uri dopoldne. * Kaj mislite, kakšni bodo re- niltati tega zbora? Delovni naslov zbora mla- dih samoupravljavcev je Izva- janje ustavnih dopolnil v praksi. S tem žeh repubUšfca «(Miferenca, da se slovenska "iladina vključi v vrsto priza- devanj vseh družbeno politič- nih organizacij ter da tudi mla- di pospešijo konkretno izva- janje ustavnih dopolnil v praksi. Upam, da bomo na tem zboru prišli do takšnih zaključkov, ki bodo realni, predvsem pa, da jih bomo iz- vajali. Ti zaključki naj bi bi- li osnovni akcijski načrt pri delu z mladimi v delovnih or- ganizacijah in koristen pripo- moček ter vodilo pri reorga- nizaciji ZM v delovnih orga- nizacijah v duhu ustavnih do- polnil. Kakšno je bilo po vašem mnenju do sedaj delo mladin- skih aktivov v podjetjih ži- vilske stroke? Kolikor mi je'znano, je v podjetjih še vse premalo ak- tivov, Mladina premalo dela. Vzroki so lahko v tem, da so mladi nekako zapostavljeni, predsedniki mladinskih akti- vov imajo premalo časa za opravljanje svojih fiinkcij. Vsaj nekaj ur na teden naj bi imeli za uresničenje nalog, ki so jim zastavljene. Pone- kod imajo več ugodnosti za aktivno delo, vendar pa se sami premalo trudijo. Sicer pa upam, da bo udeležba na našem zboru kljub temu dob- ra in da bodo rezultati p>osve- ta kar se da ugodni za nag mlade. Kakšne pogoje si bo mladina ustvarila za živl.jenie in delo danes, tako bo živela in delala tudi jutri. D. POS Načrtovanje družine Občinska konferenca SZDL, sekretariat za družbeno aktivnost žensk v Celju sta v tem tednu sklicali raz- širjeno sejo, kjer je tekla razprava o družbenem polo- žaju žensk. Podano je bilo izčrpno poročilo o zastav- ljenem programu otroškega varstva v celjski občim, ki je vzbudilo v avditoriju žena veliko tehtnih in kri- tičnih pripomb. Te so zajemale vprašanje varušk in neorgamizäranega otroškega varstva na domovih, pre- majhno kapaciteto v vzgojno varstvenih ustanovah za otroke do dveh let in spričo tega eno nerešljivih vpra- šanj, sako urediti tako varstvo, da bo zadovoljilo matere. Najbolj zanimiva pa je bila razprava o načrtovanju družine v Sdovendjd, kjer je svoje ugotovitve pripovedo- val tudi strokovnjak na tem področju, primarij dr. Cik. Žene so na konferenci žena zagovarjale mnenje, da je načrtovana družina svobodna pravica vsake ženske, še vedno pa je vprašanje, kako poiskati takšne ukrepe, da bo žena kot osveščeno bitje sama načrtno sodelovala pn oblikovanju svojega rodu. Splavi niso nobena re- šitev, kd je zaskrbljujoča posebno za celjsko občino, ki je po številu splavov na prvem mestu. Z. S. Uilio SPREMEMBA V VRHU Novoizvoljeni predsednik občinske organizacije sindikatov v občini Laško Marko Manfreda (na levi) in dosedanji pred- sednik, oziroma novi predsednik občinske skupščine Rudi Grosar med sejo predsedstva v Laškem. (Foto: J. Kr.) Minuli teden je bila v La- škem razširjena seja predsed- stva občinskega sindikalnega sveta. Na njej so najprej raz- rešili Rudija Grosarja član- stva v predsedstvu in dolžno- sti predsednika. Dosedanje- mu predsedniku so se toplo zahvalili za dobro delo na če- lu sindikalne organizacije in mu na novi dolžnosti pred- sednika občine zaželeli obilo uspehov. Na osnovi predhodnih raz- prav v sindikalnih organiza- cijah je tudi predsedstvo Zlo- glasno izvolilo za novega predsednika Marka Manfreda, strokovnega učitelja iz kolek- tiva laške osemletke, ves čas po vojni zelo agilnega in us- piešn^ političnega delavca, tako v sindikatih, v samoup- ravnih organih, v organizaci- ji ZK in v ZB NOV, Na seji so razpravljali o tezah za ustanavljanje samo- upravne delavske kontrole v delovnih organizacijah. Okoli tega vprašanja se je razvila zelo živahna, vendar še ne do kraja izčiščena menjava mnenj in stališč. Razpravlja- li so tudi o varčevanju, te- meljnem dejavniku za odpra- vo nelikvidnosti in učvrstitev stabilizacije v gospodarstvu. — ec. ŠTEFAN GERKEŠ ^oÄl so- »^ci po govo- U ^^ rnogli ugotovi- toA»® - Pomur- ^^rntšiu. Značilno prekmursko narečje na- vadno izda še tako spret- nega govornika zaradi značilnih širokih vokalov. Toda Štefan je to znal zelo spretno prikriti in sem ga takoj imel za pra- vega Celjana. Ko je še v Ljubljani obi- skoval srednjo metalurško šolo, je prišel 1957 leta v štorsko železarno na pra- kso in se tako tri leta pozneje v njej tudi stal- no zaposlil. Zdaj stanuje sicer v Celju, kjer se je tudi poročil, dobil stano- vanje in osnoval družini- co. Zakaj ga predstavljamo? Letos je bil na drugem občnem zboru amaterske- ga gledališča »Železarn Ce- lje — štore že drugič iz- voljen za predsednika te- ga gledališča. Pravzaprav je njegov predsednik že od ustanovitve. Pred leti je še sam pre- cej aktivno sodeloval na odru. Bil je igralec, toda zdaj mu čas tega ne do- pušča. Kljub temu, da je že v osnovni šoli, še v Lendavi vzljubil igralstvo in sodeloval povsod, ka- mor so ga vabili. Kot vo- dja prodaje v štorski Že- lezarni je preveč zavzet z delom, delo predsedni- ka gledališča pa še prav rad opravlja in to na splošno zadovoljstvo vseh članov ansambla. Tista ljubezen do gledališča, do amaterske ustvarjalnosti, kjer se ljudje predajajo delu iz čistega ljubitelj- stva, z ljubeznijo do lepe slovenske besede, je z vso močjo prevzela tudi Šte- fana. Zato se tudi sedaj ne more odreči svojemu deležu pri delu amater- skega gledališča, čeprav je njegovo delo vezano »za kulisami«. Prav zdaj, v tem času. ko so vsa pri- zadevanja usmerjena v akcijo približevanja kultu- re delavcu, je vloga Šte- fana Gerkeša neprecenlji- va — še toliko bolj za- radi tega, ker domuje v tako velikem kolektivu, kot je štorska železarna. In kaj bi še morali spregovoriti o njem? Delo kulturno prosvetnih de- lavcev, pa čeprav to nji- hovo delo ni poklicno, ni nikoli dovolj poplačano ali bolje rečeno — vred- noteno. To Štefana sicer moti, ga pa ne odvrača od dela in ustvarjalnosti na tem področju. »Saj bi še nekako šlo«, pravi a vedno primanjku- je časa. Delo v tovarni, obveznosti doma in zdaj še izredni študij na VEKŠ. Tako je — človek se razdaja, z željo, da bi nekaj ustvaril, dal lju- dem, svojim sodelavcem in sredini, v kateri živi. In Štefan Gerkeš je eden izmed tistih, ki so vedno pripravljeni poprijeti za delo, kadar gre za dobro- bit sočloveka, sodelavca. Takšnega ga tudi poznajo v kolektivu, doma in po- vsod kamor pride, kjer ga spoznajo in tudi vzlju- bijo. Zato je bila tudi le- tošnja odločitev soglasna, ko so izbirali novega predsednika amaterskega gledališča »Železarn Celje — Store. DRAGO MEDVED Se enkrat: Ni naključje, da tudi da- našnji zapis v turistični ru- briki namenjamo Goltem, V deveti številki lista smo namreč odprli vprašnje nar daljnj^a razvoja turistič- nega središča na Golteh, problem, ki pra(v gotovo si- li v ospredje in vzbuja po- zornost piri vseh, ki se ka- kor koli obračajo k temu prelepemu koščku naše zemlje. Od tej p>a doslej so nekatera vprašanja bolj či- sta. Prav zato smo v po- menek o razvoju Golt vklju- čili direktorja celjskega Iz- letnika, Leopolda Perca, in glavnega tajnika celjske tu- ristične zveze. Zorana Vud- lerja. LEOPOLD PERC: Moje osebno prepričanje je na- slednje: če bomo pustili Golte na takšnem nivoju kot so danes, jih bomo ob- sodili. Zato je nujno, da takoj začnemo z idejnim razčiščevanjem in nato, ko bodo izdelani tudi načrti, s konkretnim delom. Sicer pa smo o tem imeli tudi razgovor pri predsedniku občinske skupščine v Mo- zirju Jožetu Deberšku. Or- ganizirala ga je celjska tu- ristična zveza oziroma njen glavni tajnik Zoran Vudler. V glavnem gre za razširi- ter smučišč in pa za do- stop oziroma odhod s smu- čišč. Ugotavljamo namreč, da je sestop glavni prob- lem. Z gondolo lahko brez ix>sebruh težav preipeljemo na Golte okoli 2.000 ljudi. Kar je več, je že ovira. Ta pa nastane zlasti pri po- ^vratku, še posebej, če gre za to, ko se po navadi ve- lika večina hkrati odloči za sest(H>. Tako se nam pri- bližno ob p>etih popoldne zbere pred gCKidolo tudi do 1.500 ljudi. Problem je tu. Pojavlja se torej vprašanje, kako omogočiti normalen dohod in zlasti odhod. Ena izimed variant je, da bi z ljuibenske strani uredili že obstoječo gozdno cesto do Ročnika, do K'adja in od taim napeljali okoli 1.200 metrov dolgo sedežnico do Starih stan. Ce bi uredili samo to, bi lahko pripelja- li in odp^eljali z Golt dva- krat več ljudi, kot lahko to opravimo zdaj. Takšno or- ganizacijo dostopa in od- hoda s smučarskih terenov poznajo tudi v tujini. Skratka, gre za nujno za- devo in za skupno delo mnogih dejavnikov. LEOPOLD PERC ZORAN VUDLER: Kar tiče Golt, gre za tri osnov- ne probleme. Najprej bo treba razmisliti o poveča- nju prenočitvenih in gostin- skih zmogljivosti. V prvi fazi bo nujno potrebna okrepčevalnica, ki bo raz- bremenila gostinski del ho- tela. Razen te^ gre za raz- širitev smučišč in za dotok oziroma odhod z njih. Glede dostopa naj naka- žem dve smeri. Prva je Sa- vinjska dolina, druga p>aTo- polšica. To so osnovni problesnl, ki tarejo Golte. O njih smo se pogovarjali tudi pri pred- sedniku mozirske občinske skupščine in se dogovorili, da je treba vsa vpražanja okoli Golt reševati perspek- tivno in gospodarno. Pred- vsem pa moramo vsi sku- paj sprejeti enoten načrt. Zdaj velja v javnosti več variant, kako bi naj v pri- hodnje usmerjali turistični center na Golteh. To je ne- vzdržno. V bodoče mora obveljati samo ena. Na tem sestanku smo se tudi dogovorili, da zavod za napredek gospodarstva v Celju izdela idejno zasno- vo o perspektivni ureditvi Golt, ki bo temeljila na točkah, ki sam jih omenil: novi grostinski prostori, pre- nočitvene kapacitete na Ges- teh in zlasti v dolini, raz- širitev smučišč in p>a dovoz ter sestop. In še enkrat: delo se naj prične, ko bo sprejet enot- ni načrt nadaljnjega razso- ja Golt, M, BOŽI0 PROF, ZCWIAN VUDLER VSE VEČ OBISKOVALCEV Po podatkih informacijske službe celjske turistične zveze je bilo tudi na začetku marca precej gostov na na- šem turističnem območju, V celoti so jih našteli 900, od t^a največ v zdraviliščih Rogaška Slatina (230), na Dobr- ni (150) ter v Laškem (200), kar je za 8 odstotkov več kot v istem času lani. Razveseljiv je podatek, da s« j« povečaio število go sbov zlastii t ssdFaviliščili. 6. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., Razgovor z delavci Krojem Alojzija Milost, 36-letna delavka v radeški »Peti«, je že tri v tem kolektivu, pred tem pa je bila delavka v Tovarni lesne galante, rije v Rimskih Toplicah polnih devet let. Tej Radečanki v življenju m šlo vse po sreči, pa je zdaj mati samohranilka z osemletnim otrokoi^ odvisna povsem od dela svojih rok. V tem kolektivu, ki zaposluje okoli 120 ljudi, je ena od 64 žensk. Gotovo ni le naključje, da jg v teh treh letih, odkar je v »Peti«, bila izbrana v delavski svet in da predseduje upravnemu odboru, v katerem je ona edina ženska in edina, ki dela za strojem. Cenijo jo tako delavci, ki so jo volili, pg tudi vodilni delavci v podjetju povedo o njej, da je prizadevna, da jg dobro seznanjena z razmerami v kolektivu. Bila je nekoliko na trnih, ko sva začela najin pogovor. Ko je le-ta stekel, ni bilo treba iz nje vleči besed. Preprosto in naravnost je raz. grinjala svoje misli. NOVI TEDNIK: Sekretar podjetja me je maloprt^J presenetil s podatkom, da je »Peta«, odkar obstaja, v lan- skem letu dosegla milijardo dinarjev dohodka. Kaj je po vašem poglavitno za ta us- peh? ALOJZIJA MILOST: Teli dejavnikov je več. Na prvo mesto pa bi postavila to, da smo v kolektiv dobili boljši tehnični kader, takšnega, ki več zrna, ki se bolj zavzema in na5>reza. Ptrecej se je pove- čala tudi delovna disciplina in delovna storUnost je po- stala osnovno merilo v ko- lektivu. NOVI TEDNIK: Zakaj po- stala? Je v preteklosti bila storilnost postavljena ob stran? ALOJZIJA MILOST: Ne či- sto tako. Vendar pa je tre- ba razumeti, da je bdi naš kolektiv nekakšna »socialistič. na tovaima«, ki je pač dajala delo in zaslužek, delovna sto- rilnost pa med zaposlenimi in bila izenajčena. Nekateri so naredili več, di-ugi si)et manj. Zdaj mora vsak na novo sprejeti delavec v dA'^'h poskusnih mesecih doseči spodnjo mejo storilnosti mo- ra priti na normo, da ostane v kiolekti\'u. NOVI TEDNIK: Vi ste predvsem delavka in bliže vsem, ki delajo za stroji. So delavci v tovarni z odo- bravanjem sprejeli tak zao- stren kurs glede delovne sto- rilnosti in delovne discipline? ALOJZIJA MILOST: Ne re- čem, da vsi, večina pa. Ve- ste, polagoma tiste virste so- lidarnost, da mora nekdo, ki je priden, reden in discipli- niran, vleči za seboj onega, ki ni tak, preneha. To še zlasti pri nas, ki nismo viso- ko akumulativni in smo jx). gosto korakali na meji ren- tabilnosti p>o zasliigi neureje- nih razmer na domačem tr- žišču. NOVI TEDNIK: Za ne- posredni samoupravni vpliv celotnega kolektiva je dobra informiranost temeljni po- goj. Ste v tem pogledu de- lavci zadovoljni ali ne? ALOJZIJA MILOST: Ne mo- rem primerjati kako je to drugje, toda mislim, da smo pri nas delavci dobro sezna- njeni z vsem. Seasnanjamo se na kolektivnih sestankih. Navadno v času med malico. Zdaj se moramo še dogovori- ti o javnosti osebnih dohod- kov, stix>skov, kilometrin, dnevnic itd. NOVI TEDNIK: OmenUi ste osebne dohodke. Koliko zaslužite? Je še kaj delavcev pri vas, ki imajo manj kot 100 starih tisočakov osebnega dohodka. ALOJZIJA MILOST: Ne vem natanko, koliko polno zaposlenih ob izpolnjevanju delovnih obveznosti še preje- ma manj kot sto tisoč. Go- vorim bolj po spominu. Kakšnih deset bo še tak- šnih, ki dobijo okoli 90 do 95 tisočakov. Jatz imam v po- prečju 110 tisočakov oseb- nega doiiodlka. NOVI TEDNIK: Pravite, da so norme precej napete in kot je razvidno, tudi doho- dek ni na 73vidlji\i višini. Kako nameravate priti na boljše? ALOJZIJA MILOST: S prois^'odnjo preusmeritvijo. Začeli bomo s serijskimi no- vitetami, za kar bomo v kratkem dobili novo strojno opremo. Tudi žago bomo mo- dernizirali. Seveda bi radi prišli tudi do nove strehe, pod kater j bi boljše organizirali proizvodnjo. No, pa bomo s tem malo počakali v zasil- nih prostorih. Najprej mo- ramo za novogradnjo ustva- riti dovolj sredstev. NOVI TEDNIK: Delavci v glavnem ob zaostrenem kur. su v proizvodnji izpolnjujete svoje dolžnosti, kolikor je mogoče. Gredo strokovne slu- žbe in vodilni delavci z vami v korak? ALOJZIJA MILOST: Poveda- la sem že, da se imamo za lanskoletni uspeh zahvaliti predvsem boljšemu učinku strokovnjakov. To večina na- ših delavcev, kd nimajo zapr- tih oči, dobro ve. Ali pa vze- mimo komercialo. Ob koncu leta smo imeli za 128 starih milijonov dolžnikov, do kate- rih smo imeli terjatve stare več kot 90 dni. Danes je takš- nih terjatev le še za stari mili- jon in pol. To je uspeh, ki ga je vodilnim treba priznati, ali ne? NOVI TEDNIK: Kako gle- date na akcijo za uvedbo sa- moupravne delavske kontro- le? ALOJZIJA MILOST: O tem še nismo veliko govorili, zato o teh vprašnjih nisem dobro seznanjena. Osebno mislim, da ne bo nič odveč, če bo tu- di pri nas tak organ, čeprav razmere pri nas niso takšne, da bd kričale po njej. Tudi te- ga ne mislim, da bi bila takš- na kontrola v nasprotju s sa- moupravljanj em. NOVI TEDNIK: Več kot polovica zaposlenih v »Peti« je žensk. Ste dovolj zastopa- ne v organih samoupravlja- nja, v političnih organizaci- jah, oziroma njihovih vod- stvih? ALOJZIJA MILOST: V sa- moupravnih organih je žensk manj kot moških, v sindikal- nem odboru je več žena, v upravnem odboru sem ženska le jaz, v organizaciji ZK* pa mislim, da je le ena. NOVI TEDNIK: Povedali ste tako, kot da vi niste čla- nica ZK? ALOJZIJA MILOST: Saj tudi nisem. NOVI TEDNIK: Smem vprašati, zakaj ne? Imate kak- šne zadržke? ALOJZIJA MILOST: Pravza- prav posebnih zadržkov ni- mam. Mislim pa, da to ni mo- ja stvar, razen, da se čutim, kako članstvu v ZK nisem do- rasla. Morda je takšnega mi- šljenja tudi organizacija ZK. NOVI TEDNIK: Je kdo, komunistov v vaši delovnj ganizaciji z vami že kdaj, voril o tem, če bi se včlaij ALOJZIJA MILOST: Ne,| ne. Kolikor vem, tudi z ^ gimi delavci iz neposre(i proizvodnje še ne. če pravj dim, je organizacija ZK vj šem podjetju maloštevilj šteje menda devet ali da članov. Kolikor vem, komu sta oziroma člana ZK, ki delal za strojem, v našemi lektivu ni. Ne govorim zai ker ste me z vprašanjem i res presenetili, menim pa, bi po pismu predsednika ' ta, zdaj ko je partija si mnogo bližja, morala ZK p skati za nove člane delavce stroji. No, prepričana se da v organizaciji mislijo to. NOVI TEDNIK: Ker a že začel, bi rad šel do h ca. Bi vi stopili v ZK? ALOJZIJA MILOST: : vem, res ne vem. Ne čut se sposobno in za politi sem se vse premalo zaninu Najbrž mi ne leži in tudi p velikih obveznosti se boji Saj veste, sama sem z o: kom, vesela sem vsake n» re, da nama izboljša življa Ne morem reči niti ja, niti Res ne vem ... JURE KRAŠOV! Srečanje na Golteh -----------^— ^ Od četrtka do nedelje je bilo v Mozirju in na Golteh še posebej slovesno, morda najbolj, odkar obstoja ta smučarsko rekre- ativni center. Iz osmih evropskih držav so prišli mladi smučarji, da bi se na strmih progah med seboj pomerili, kdo je najboljši. Rutinersko so se tri dni spuščali z Medvedjaka do ho- tela. V hitri in brezkompro- misni vožnji med vratci se je za njimi dvigovala velika snežna zavesa. Po prihodu skozi cilj so se ozirali proti visokemu grebenu, od koder so se malo prej spustili. Ne- katerim so srca igrala od navdušenja, ker so progo prevozili brez napak, drugi so potočili kakšno solzo, ker jim ni šlo vse po načrtu. Takšen je pač šport. Enkrat dobiš, drugič izgubiš. Pomembno pa je to, da so bih vsi mladi, tisti, ki bodo čez leta ali dve že igrali po- membne violine po vseh smučiščih sveta, zadovoljni. Kdaj pa niso športniki različ- nih držav zadovoljni, zlasti še če so mlaxH? In ti so bih mladi, polni življenja, poseb- no volje, da premagajo str- mine in zapletena vratca ... »Ko bi tako uspešno pre- magovali vratca v življenju, kot ta na progi!« si lahko čul komentar ljubitelja smu- čanja, ki je med mnogimi stal na terasi hotela, od ko- der je prekrasen' razgled na progo. Zgornji del se izgub- lja v oblakih in prav iz teh se naenkrat pripodi majhna masa, ki vsa gumijasto prož- na tišči drobni ix>vršini smučk v sneg. Zdaj skozi pr- va vratca, pa druga in tako naprej. Do konca. Do cilja. Med temi drznimi moderni- mi kamikazami na smučeh se je med evropsko elito znašlo tudi lepo število mladih celj- skih smučark. Pet! Vse z grbom naše Jugoslavije na prsih. Cast, ki jo malokateri športnik lahko okusi. Če že niso dosegle posebnega uspe- ha v mednarodni konkurenci, kot ga niso tudi ostali naši tekmovalci, pa je pomembno to, da so se uspele tako šte- vilno uvrstiti v reprezentanco pyoleg odličnih predstavnic iz- pod Pohorja ali iz Gorenjske. £'enja Jezemik je bila tako liruga najboljša Jugo- slovanska v veleslalomu. »Uspeha sem še toliko bolj vesela, ker sem v letošnji se- zoni manj trenirala kot prejš- nja leta.« Povedala je še, da to ni bil njen prvi, temveč že drugi nastop v državni reprezentan- ci. Ko bi jih bilo še več! Borica Lončar se je v isti disciplini uvrstila tik za So- njo, za njo pa še Andreja Je- zemik. Sonja Prelog tokrat ni imela sreče in je morala odstopiti, boljše sreče pa je bila v slalomu, kjer je bila enajsta. Tu je še Barbka Jug. Pet Celjank! Pet neustrašnih snežnih Amazonk! In z njimi njihov prizadevni trener Pe- ter Kopinšek. Tako. Lahko smo ponosni. Ponosni so lahko tudi orga- nizatorji, saj je zaradi tega tekmovanja za Golte izvedel tudi svet. Izvedeti so sn?^ ski sladokusci. In ni nove pričakovanj, da smučarski nomadi še ^ na snežne proge pod ^^ jakom, Starimi Stenai«^ sO Veliko izkušenj pa ^ pridobili tudi organiz^ saj je bila to doslej pj^ največja prireditev, ^ pripravili. Mladost na smučeh nesla glas o Golteh v s* Tekst: T. VI^ Foto: T.TA^^ Sonja Prelog Celj^e reprezentantke: Sonja Prelog, Borica Lončar, Sen ja Jezernik, trener ekipe Peter Kopinšek« Andreja Jezernik In Barbka Ju|;. — 22. marec 1973 NOVr TEDNIK — 7. stran (jeljska Kulturna skupnost Obetajoč program Tla skupni seji Izvršnega .^ra celjske Kulturne °Znosü in sveta za kultu- ^^ jjj znanost celjske občin- skupščine je bil sprejet laTäxn Kulturne skupnosti za letošnje leto. Osno- izhaja iz razvojnega načr- ^ do leta 1975, ki je bil po- Hen že decembra lani. Ven- so bila določila letošnje- ^ programa ponovno prever- dopolnjena in usklaje- ^ s trenutnim stanjem in ^trebami. Tako namerava ^tuma skupnost tudi v bo- ^^ da bi zagotovila kar najbolj pravilno oblikovanje kulturne politike, izpolniti si- stem samoupravljanja v kul- turi, prilagoditi svoj statut ustavnim spremembam in se vključiti v delegatski sistem. Osnovna naloga v letošnjem • letu bo tudi izpolnjevanje po- drobnega načrta kulturne ak- tcije na območju celjske ob- i;čine. V tem smislu si tudi ^ Kulturna skupnost prizadeva 'za sklenitev družbenega do- f govora o izvajanju kulturne akcije. Partnerji v omenje- ; nem družbenem dogovoru naj : bi bili: Skupščina občine Ce- ;lje, vse družbenopolitične or- tganizacije, predvsem pa sin- rdikat in SZDL, vse delovne «orfanizacije v občini, Temelj- (na izobraževalna skupnost in (Temeljna skupnost otroškega varstva. Tako naj bi bil v iiršem smislu in gledanju za- gotovljen načrt izvajanja kul- itume akcije, saj je povsem jrazumljivo, da kultura in kul- turna politika ne more biti domena ljudi, ki se poklicno %li ljubiteljsko ukvarjajo z ■njo, ampak kultura postaja in t je že integralni del v življe- rnju vsakega delovnega člove- !ka. In zato mora biti aktivno vključen pri njenem kreira- nju. . To so seveda samo osnov- na izhodišča za izvajanje le- tošnjega programa. Ta pa ^obsega še delo vseh zavodov, 'ustanov s poklicno dejavnost- jo in pa vs« amaterske de- •1 Javnosti. Ob vsebinski zasta^ vltvi programa je bil sprejet tudi finančni načrt za letoš- nje leto, ki nakazuje 800 sta- ^ milijonov za potrebe kvd- ture v celjski občini, S temi sredstvi je zagotovljeno delo vseh osnovnih dejavnosti, pa tudi akcije, gostovanja in pro- slave pa štipendije in obvez- na rezerva. V okviru izpolnjevanja pro- grama Kulturne skupnosti Ce- lja je še posebno važen spre- jet družbeni dogovor med Kulturno skupnostjo in celj- sko občinsko skupščino. Gre za družbeni dogovor o finan- ciranju investicijsko vzdrže- valnih in investicijskih del na področju kulture v celjski občini. Tako bo občinska skupščina vsako leto, do vključno leta 1975, namenila iz svojih virov Kulturni skup- nosti nekaj sredstev za krit- je minimalnih potreb inve- sticijsko vzdrževalnih in in- vesticijskih del. Višina tega zneska bo dogovorjena in do- ločena vsako leto posebej na osnovi predloženega progra- ma Kulturne skupnosti in pri- oritetnega vrstnega reda in- vesticijskih del. Tako bo le- tos občinska skupščina zago- tovila Kulturni skupnosti 335.550 dinarjev. Kulturna skupnost pa se obvezuje, da bo v letošnjem letu s temi sredstvi dokončala adaptaci- jo in ureditev stalne muzej- ske zbirke v prvem nadstrop- ju grofije, obnovila ostrešja in kritine Vodnega stolpa, ki je v sklopu Pokrajinskega muzeja namenjen za razstav- ni prostor zgodovinskega o- rožja, izvedla montažo nove- ga regulatorja in s tem po- vezanih gradbeno preuredit- venih del v SLG Celje, nada- ljevala z obnovo ,in raziska- vo razvalin na gradu Gornje Celje, nadaljevala obnovitve- na dela na taborni cerkvi na Svetini in obnovila ostrešje in kritine na gradu Lemberk pri Dobrni. Kulturna skup- nost je za omenjena dela vložila vrsto prošenj tudi pri republiški Kulturni skupno- sti. Sredstva, namenjena za ob- novitvena dela prvega nad- stropja stare grofije bo Po- krajinski muzej dobil iz vi- rov občinske skupščine le pod pogojem, da kolektiv vrne razliko izplačanih osebnih do- hodkov, za kolikor le ta pre- sega družbeni dogovor, ki do- voljuje zgornjo mejo 920 točk. To so v Pokrajinskem muzeju prekoračili, kar jim sicer zamrznitev osebnih do- hodkov pravno ne nasprotu- je, ker je bilo izplačilo izve- deno pred 18. decembrom la- ni, a družbeni dogovor je bil s tem grobo kršen, saj je ko- lektiv Pokrajinskega muzeja družbeni dogovor tudi pod- pisal. S tem omenjeni kolek- tiv ni naredil velike škode le sebi, temveč celotni kulturi in je bil zato ta pojav s stra- ni občinske .skupščine. Izvrš- nega odbora KSC in Sveta za kulturo in znanost najostreje kritiziran. O tem se bo izre- kel tudi bližajoči se plenum sindikata delavcev družbenih dejavnosti. DRAGO MEDVED Srečanje in spomin na „Mesto ob Savinji" Ob nedavnem predvajanju Hitchockovega filma »Vrv«, v okviru celjskih filmskih sre- čanj, so bili gledalci nemalo presenečeni, ko so na platnu zagledali tudi domač film »Mesto ob Savinji«, Do predvajanja tega doku- mentarca je prišlo pravzaprav po naključju. Film je branil Risto Gajšek, eden izmed nje- govih idejnih ustvarjalcev. Pa ga je odstopil kinopodjetju v Celju. In tako je prišlo tudi do njegovega predvajanja. »Film je izdelalo podjetje Zagreb film v 1954. letu,« se je spominjal Risto Gajšek. »Ekipa snemalcev je bila v Celju prav tiste dni, ko je mesto doživeilo svojo kata- strofalno poplavo. Snemalci so odšli takoj na delo. Posne- li so prizore iz poplavljenega mesta, žal pa jih tudi izgubili. Vsa prizadevanja, da bi jih našli so bila zaman, škoda. Pri financiranju filma je so- delovala občinska skupščina. Svoj delež pa je dala tudi tr- govinsko-gostinska zbornica. Zanj smo se odločili zato, da bi širšo jugoslovansko jav- nost opozorili na mesto ob Savinji, na njegove zgodovin- ske in kulturne spomenike pa tudi na turizem. Pri idejni zasnovi filma sva sodelovala s prof, Tinetom Orlom. Med ožjimi sodelavci je bil tudi Fedor Gradišnik in sevedai še drugi, zlasti za p>o- samezna področja, ki smo jih obravnavali. Zal je iz koncepta izpadel šport, četudi se je Celje že t^rat ponašalo z edinim at- letskim stadionom v državi. Scenarist filma je bil Dra- gutin Vunak, za kamero pa je odgovarjal Franjo Vodopivec. Za film smo plačali poldru- gi milijon dinarjev. Izdelan je bil s slovenskim in hrvaškim tekstom. Sloven- sko besedilo je brala Nuša Marušičeva, takrat učiteljica v Celju in tudi prva napovedo- valka radijske postaje. Naj iz teh spominov ne izo- stane beseda, da nas je takrat po Celju vozil s svojim avto- mobilom danes že pokojni Vinko Šeligo. Avtomobilov je bilo malo. Pa je on priskočil na pomoč, tudi s svojo dobro voljo. Kako je bilo s predvajanjem filma j>o državi, ne vem. Za- nimivo je to, da je kopija, fci sem jo vsa ta leta hranil v predalih, prav te dni zagleda- la svojo uprizoritev. Kot so rekli pri kinopodjetju, pa to predvajanje ni bilo zadnje. Film bodo še večkrat zavrte- li, saj je kratek in traja ko- maj deset minut. Je pa na vsak način zanimiv dokument tistega časa. Tudi po njem se vidi, koliko smo napredovali!« MB dveh koncertih Premalo mladine Pretekli teden smo imeli Pnložnost v dvorani Narod- ^ doma v Celju prisluhniti koncertoma celjskih Jj^blov. Moški pevski zbor ^'an Cankar« in Celjski go- i^m orkester (ki je še pred nastopal prav tako pod "^nom slovenskega pisatelja) prikazala rezultate svoje- ^ l^oletnega dela, rezultate , amaterskega prizade- fc^ na kulturnem področju, mu danes vsaj v Celju ni To ® '»postlano z rožicami«. ^ pa predvsem zaradi pre- •je S®^ mladine, ki koncpw^^i i" drugem misiZ^ ^ pričujoč. Ne am^ "iladino v dvorani, v ^ »^K ono na odru, kot aktiv. glasSJ^^rjalko amaterskih pri enem kot pri • loč^^^^samblu mladine od- ; bi lahko Premalo, da kovali v ^ ^^Panjem priča- Sedery^^'^l^^^osti še več. godalni terja R^t ^^^ vodstvom Val- v zadnji skladbi k(?t ® štirimi pihalci, ' za akustično PriSia do^- je še kako ^andia ^^ l^Pa glasba Schuberta, ■ Dittersdor- ^Ue od lani občut- no napredoval. Ce so se lani na prvem koncertu po dolgo- letni prekinitvi še »lovili«, da tako rečemo, v intonaciji, gla- sbenem izrazu in tudi v inter- pretaciji, je bil letošnji nastop celjskega godalnega orkestra pravo nasprotje. Boljša uigra- nost, solidno izdelana intona- cija, skorajda profesionalna preciznost v najrazličnejših dinamčnih odtenWh so bile odlike tega koncerta. Morda bi kazalo v prihodnje še več pozornosti posvetiti ritmični enotnosti, ki je ponekod še precej šepala. Seveda pa to ne zmanjšuje uspeha, ki ga je or- kester na zadnjem koncertu imel, kar je slednjič pokazal tudi spontan aplavz še dokaj številne publike. Ne nazadnje je p>otrebno omeniti tudi skrb- no izbran spored, primeren sposobnostim orkestra pa tu- di razumljiv in dostopen vsa- komur, ki ga količkaj privlači poslušanje popularne resne glasbe, S tem sporedom je orkester doživel tudi lep ap- lavz na koncertu za mladinski abonma. Dva večera kasneje (v pe- tek) pa se je predstavil s ce- lovečernim koncertom »Can- karjev« moški pevski zbor pod vodstvom Marjana Lebi- ča. To je zbor z bogato tra- dicijo, ki ima nemajhen de- lež pri razvoju zborovskega petja v Celju in okolici, kjer največ nastopa. Nehote se nam je tudi pri nastopu an- sambla vrinila misel o pri- merjavi s prejšnjimi nastopi. Moramo priznati, da je zbor tokrat nastopil pevsko disci- plinirano, kot že dolgo ne. Enotni vstopi, dokaj smisel- no fraziranje, mestoma že do- bro izdelane končnice ter se- veda disciplinirano podreja- nje dirigentovi roki, so bile odlike tega nastopa. Pri prej- šnjih nastopih smo ravno to pri tem zboru večkrat pogre- šali. Tako kot smo tokrat po- grešali več pevske zavzetosti, več sproščenega muziciranja (pa čeprav na škodo discipli- ne), kar bi vsekakor vzposta- vilo precej bolj koristen kon- takt s publiko, ki je bila si- cer zadovoljna, a vendar pre- cej zadržana. Verjetno pa se ni mogla razživeti tudi zaradi dokaj zastarelega sporeda (ve- čina avtorjev izvajanih skladb je že umrlih), ki pa tudi ni bil najbolj smotrno izbran. To seveda ne zmanjšuje dej- stva, da je bil to — kot smo že ugotovili — v zadnjih letih kakovostno najuspešnejši kon- cert moškega pevskega zbora. »Ivan Cankar«. E. G. „Informalivni bilten" Izšla je prva številka Biltena Kulturne skupno- sti Celja. Izšel je v okvi- ru kulturne akcije, njegov namen pa je obveščanje delovnih ljudi o kulturnih dogodkih, doseženih, zakla- dih, prireditvah in o de- lovnem času v posamez- nih kulturnih ustanovah. Namenjen je tudi uredni- štvom tovarniških in vseh drugih glasil, da iz njega odbirajo po svoji lastni presoji zanje zanimive in- formacije in jih objavljajo v čimvečji meri v svoo'iih občilih. Vse informacije v »Informativnem biltie- nu« so koristni kom na voljo brezplačno in brez obveznosti plačila avtor- skih honorarjev. Prva šte- vilka je izšla v osemdese- tih izvodih, odslej pa bo izhajala vsak mesec prve. ga, redakcija pa bo zaključena vsakega petin- dvajsetega v mesecu. Poročali smo že, da se je z otvoritvijo nove dvorane Mestnega gledališča ljubljanskega odprlo tudi gostovanjsko področje za celjsko gledališče. Po nedavnem sporazumu, or- ganizacijsko delovnem in umetniško programskem dogovoru med obema gledališkima hišama rmj bi obojestranska gos- tovanja ne bila samo formalna dopolnitev repertoarjev, mar- več v premišljenem sodelovanju temelječe sodelovanje. Tako smo v prvi polovici letošnje celjske gledališke sezone imeli v repertoarju njihovo komedijo »Ljubezen druge polovice«. S tem smo jim pomagali, da so lahko prebrodili težave za- voljo zakasnele gradnje v lastni hiši. Drugo leto pa bomo zanje prav mi odigrali cel ciklus predstav za njihove abon- majske potrebe. Bržčas bo to ena izmed predstav prihodnje sezone. Prvo letošnje gostovanje v Ljubljani pa je bilo preteklo nedeljo. V nabito polni dvorani smo odigrali in uspeli s Cankarjevimi »Romantičnimi dušami«. Naslednja predstava v MGL bodo Mikelnovi »Stalinovi zdravniki«. Jutri, v petek pa se nam bodo slednjič odprla vrata ljubljanske Drame. Za njihov avditorij bomo igrali Eliotov »Umor v katedrali«, delo, s katerim smo se predstavili že po vsej Sloveniji, v Ce- lovcu, Trstu in v Zagrebu. Med delovnimi načrti velja omeniti pomemben korak, ki smo ga storili v načrtovanju naslednjih sezon. Po zad- njih treh letih nam je uspelo s temeljito, premišljeno orga- nizacijo študija in predstav premakniti zadnjo premiero — ki je segla praviloma v čas mrtve sezone, v maj ali celo v junij — v april. Tako bo letošnja zadnja pre- miera — Sofoklova »Antigona« — že 20. aprila. V prihodnji sezoni pa bo zadnja premiera že prve dni aprila. Tako lahko ves preostali čas uporabimo zgolj za gostovanje in za študij novih del. /. 2. Uspela prireditev v Strmcu Ob praznovanju žena, za ta praznik je pripra- vila pester spored osnov- nošolska mladina s sode- lovanjem Prosvetnega dru- štva v Strmcu, Za uvod je nastopil okrog trideset- člaaski moški pevski zbor, ki je zelo lepo zapel se- dem pesmi pod vodstvom Rafka Gorenška iz Celja. Presenetila sta tudi dva mlada talenta. Prvi je uče nec 3. razreda Emi Puš- nik, ki je zapel nekaj pes- mi, drugi pa je harmo- nikar Miran Kramar, uče- nec 6. razreda in učenec glasbene šole v Celju. Za- igral je nič koliko skladb. Izreden vtis je napravila skupina okrog 70 učencev in učenk z recitacijo o na- ših materah, V rokah so držali vsak svojo rožo lončnico. Po recitalu so poiskali v dvorani vsak svojo mamo, da so ji po- klonili cvetje. Zelo ljubko in domiselno. Za zaklju- ček so člani prosvetnega društva uprizorili dve kmečki sliki. Kaže, da se bo prosveta le zdramila iz večletnega mrtvila. Lju- dje si želijo prireditev. To kaže, da je dvorana na- bito i>olna ob vsaki prire- ditvi, Le škoda, da so ta- ko redke. Na vidiku je gradnja novega društve- nega doma, ki je za naš kraj že dolgo problem številka 1. Film Za Kinoteko Sodelovanje med celjsko kulturno skupnostjo, kinopto- djetjem in občinskim svetom ZKPO je dalo ljubiteljem fil- ma v Olju — filmska sreča- nja za odrasle. Tako je bila poimenovana akcija, ki bi naj zrelejšemu in zahtevnejšemu delu filmskega občinstva predstavila imenitne dosežke svetovne kinematografije. Tu, di take, fci so manj p>opular- na, navidezno manj komuni- kativna in se navadno pre- hitro poslovijo z repertoarja. Filmska srečanja za odrasle pa naj bi bila prav tako del filmske vzgoje, nenehnega so- očenja z raznovrstnimi idej- nimi, miselnimi in umetniš- kimi tokovi v kinematografi- ji. Za nami so štiri predstave, ki smo jih gledali v okviru filmskih srečanj za odrasle. Sovjetska drama Sonce izgu- bljenih prednikov, švedska drama Deviški vrelec, fran- coska satira Clochemerle in ameriška kriminalka Vrv. O kakovosti izbranih del se. veda ni težko soditi, saj jih mimo lahko uvrstimo med boljše stvaritve. Drugo seveda je, ali bi bil lahko izbor dru- gačen. Toda ker bo akcija doživela nadaljevanje, bo la- hko nov program še bogatej- ši, še bolj izviren in kakovo- sten. škoda je, da organiza- torji niso poskrbeli za ob- ljubljene komentarje pred predstavljanjem p>osamezaiih del. Kaže, da bo ta pomanj- kljivost na prihodnjih pred- stavah odpravljena. Sedaj se filmskemu občin- stvu v Celju ponuja nova mo- žnost. Poleg predstav iz pro- grama filmskih srečanj naj bi bik) Celje deležno tudi kino- tečnih predstav zaprtja tipa. Nekateri gledalci so bili ne- zadovoljni, ker je bil ogled Vrvi dovoljen samo z vabili. Vsa jugoslovanska središča poznajo tak način prikazova- nja filmskih del, ki zaradi svojega idejnega problem- skega in umetniškega spioro- čila ne pridejo v redno pred. vajanye, vendar pa je prav, da se z njimi seznani tisti krog kulturnih delavcev, ki filmsko umetnost načrtno spremljajo in znajo izmeriti vrednote in konfliktne raz- sežnosti v snovanju posa- meznih avtorjev. Ta raznoli- kost v idejnih sporočilih tudi omogoča neposredno kritično soočenje aktivnejšega dela I naših kulturnih in družbenih delavcev s tokovi v sveto-vni kinematografiji. I, V. 8. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., slovenske konjice Zbori zakliučeni v nedeljo, 18. marca so bili v konjiäil občini zadnji zbori volUoev, na katerih !so razpravljala o okvirnem i)redlogu občinskega proračuna in o podaljšanem predlogu krajevnega samoprispevka. Referendum sanj bo oane^ aprila, zato potei«jo zadnje priprave v pospešenem tempu. Konferenca ZK Ubcinüi.La konferenca ZKS se oo sestala na prvi letošnji seji t četrtek, 22. maxca. CUini občinske konference bodo obravnavali ana- lizo o uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah na osnovi posdt>ne ankete, ki so jo opravili v začetku letošn,jega leta. Hkrati bodo govorili še o nadaljnjem razvoju in poglabljanju sa- mownravljanja v podjetjih in zavodih. V. L. Samoprispevek Program gradenj šolskih, kulturno p^vetnih, telesno vzgojnih In komunalnih objektov v kon išiki občini iz sredstev samoprispevka za čas od 5. 1973 do 30. 4. 1978 je po panogah dejavnosti razdeljen: V osnovno šolstvo se bo vlagalo za 11,785.000 dinarjev, za pro- ■veto in kuituro skupno 1,650.000 dinarjev, za telesno vzgojo 4,020.000 dinarjev, za komunalno dejavnost 14,748.546 dinarjev in kot rezervo predvidevajo 500.675 dinarjev. Skupno bo v vse objekte vloženih 32,704.221 dinarjev, sredstva pa •o po območ.iih konjiäce občine razdeljena različno. O programu vsakega območja so temeljito razpravljali na zborih volilcev pretekli teden. celje O družbeni kontroli cen Jutri se bodo seaian uaoorniki obeli zborov celjske občinske aknii- Sčine na 51. seji, Ra^ravljali bodo predvesem o predlogih sveta za družbeni plan in finance in predlogih svet« za i>Iagovni promet. Gre za vrsto odlokov o občinskem proračunu, sredstvih za izobraževanje, o davkih občanov in premoženjsko pravne zadeve. Obravnavali bodo tudi predlog odloka o družbeni kontroli cen. žalec Uspešna ZM Pretekli pe^ je bila v Žalcu volilna konferenca Zveze mladine. Na konferenci so žalski mladinci razpravljali o uresničevanju nalog ix akcijskega programa po 3. konferenci Zveze komunistov Jugosla- vije. Ugotovili so, da so uspešno organiziral idejno politično uspo- sabljanje mladih in uvedli nekatere organizacijske spermembe v Zve- fi mladine. Na konferenci so ponovno izvolili za predsednika Zveze mladine T Žalcu Janeza Krofliča, za sekretarja pa je bil Izvoljen Branko Povše. šentjur Proslava preložena Organizatorjem, občinski konferenci ZM Šentjur, velikega shoda mladne na Resevni, ki naj bi bil preteklo nedeljo, je panagajalo vretne. Zato so proslavo s kulturnim sporedom in sročanji mladine te vse šentjurske občine, ki bo posvečena padUma članoma SKOJ Cvetid Jerinovi in Dušanti Lahu, preložili za nedoločen čas. D. P. Tridnevni seminar 23. marca se oo pričel tridnevni seminar v koči na Svetini, ki ga organizira občinska konferenca ZMS Šentjur pri Celju. Seminar bo namenjen izobraževanju članov |>redsedstva občinske konterenoe. predsednikom in članom posameznih komisij, ki delu- jejo pri predsedstvu in predsednikom posamranih ak'hrr v občim. Hm «mlnar/a bodo razpravljali o trenutnem gospodarskem po- ložaju občine, o planih za letošnje leto in o srednjeročnem razvoj- nem programu. Predavatel,H bodo spregovorili tudi o aktualnih na- logah ZMS po 3, konferenci ZKJ in Titovem pismu, o družbeni vlogi ZM. o avantgardni vlogi ZKJ, o sodelovanju med družbenopolitični- mi wxanizaoijcml. socialni diferenciaciji v naši družbi In vlogi SLO. Dotaknili se bodo tudi vprašanja o položaju cerkve v naši družbi in njeni vlogi, seminar pa bodo zaključili s pogovorom o razvoju kul- ture v šentjurski občini in z razpravo o vseh obdelanih temah. Pre- dava« bodo: pred.sednik skupščine občine Vinko Jagodič, predsednik RK ZMS 2ivko Pregel, Franc OgrizeJv, sekretar OK ZKJ, Mirko Vrečko, Slavko Slejko m MUan Hor\'at. šmarje Seia direktorjev v prvih djieli .(^ga tedna je bila v Šmarju pri Jelšah seja direk- torjev, predsednikov delavskih svetov delovnih in drugih organizacij, poslancev skupšane SR.S in predstavnikov družbeno političnih orga- niza^ občane Šmarje pri Jelšah. Vsi prisotni so na^ji dobili pr- vo inform^i.^ o formiranju občin.skega proračuna. Na dnevnem redu seje je bU 'udi razgovor o samoupravnem sporazumu Komu- ^ t zavarovanje Celje o zagotovitvi sred.stev za leto ira. Med drugim »o na seji razpravljali še o dveh drugih sp razumih: o s noupravnem sporazumu o financiranju otroškega v^tva za obdob'- 1973-1975 ter o samoupra\-nem sporazumu o zago- mlnimaln h sredstev krafevnun skupnostim aa financiran fe potreb »bcaao* obdobje 1973-1975. Btft Haše šole vsepovsod Za spoznanje dvignjena nad ostali svet, vkleščena med prijetne vile, pa ne tako zelo, da bi ji primanjkovalo bivalnega prostora, stoji danes v Slovenskih Konjicah njihova najstarejša učilna. Pred leti je zacepetala z nogami, otroke je pod njenim krovom zazeblo in kot skrbna mati je mo- rala nekaj ukreniti. Občanom se je zasmilila in odeli so jo v novo obleko. Pomladila se je in novembra meseca v lanskem letu sprejela pod svojo perut mladež, 500 po številu in 36 vzgojiteljev. Nekaj od njih poučuje tudi na podružnični šoli v Stranicah. Da šola stoji tod že nekaj desetletij, nam govore smre- ke pred skrbno, urejeno fa- sado. Včasih sta impozantno obrobljali vhod. Visoki in vit- ki sta priči vsakdanje zane- marjene šole in danes liste, ki se blešči v novi preoble- ki. Vse se je spremenilo, vhod je razširjen in svetal na drugi strani, visoka okna spuščajo valove svetlobe, ki jih v učilnicah ni nikoli do- volj. Ostala pa je telovadni- ca, ostahna za prihodnje dni, stavba, ki je že dovolj burila konjiške duhove. Starši bodo lahko v aprilskih dneh po- novno p>okazali svojo visoko zavest, ko se bodo odločali o usodi in gradnji šolskih ob- jektov. Med njimi bo na vr- sti tudi obnova telovadnice. želje potrpežljivosti Ko je lansko leto zmanjka- lo denarja za obnovo telo- vadnice, ki so jo izločili kot garjavega otroka, je popustil mariskateri živec, sicer po- trpežljivim in razumevajočim p«adagogom. Danes je vse drugače, ker jim bivanje v lepih in svetlih prostorih po- meni veliko zadoščenje in užitek. Zato želje postrežlji- vosti lažje krote, zato otroke posadijo za šahovsko mizo, ko bi morali telovaditi na drsečem parketu. K telovadnici mislijo za prvo nujo pridobiti še dve učilnici, tako bi jim uspelo preiti na eno in pol izmen- ski pouk. Tako bi bil rešen problem številka ena. številka dve Na preglednem načrtu za naslednja leta imajo označe- no adaptacijo, ki pedvideva gradnjo še dveh učilnic, ki bi jih zgradili nad prizidkom ob telovadnici. Ker pa so skro- mni, bodo za nekaj let s tem še počakali, ker so se že na- vadili. Tudi posebno šolo, ki je še vedno pod okriljem druge osnovne šole, bo pK> trebno osamosvojiti Učencev je že za tri oddelke in na- slednje leto začne četrti, še vedno domu je jo v stari šoli poleg Konusa. Poleg začetne- ga uvajanja se bore še s ka- drovskimi težavami. Prihod- nje leto bodo rabili še dva defelctolo^ra, a za njiiju ni- majo predvidenih stanovanj. Tudi s tem se bo morala soočiti konjiška stvarnost in to čimpreje, ker ob konkret- nem razpisu morajo stanova- nja imeti. osveščen kader in modernost pouka Kot smo že omenili na dru- gi osnovni šoli in njihovi po- družnici v Stranicah uči 36 pedagogov in po besedah rav- natelja BOJANA VONCINE je to dober in osveščen ka- der, ki se zaveda svojega uči- teljskega in vzgojiteljskega poslanstva. Zlasti slednji je poudarjen, ker je že dolgo- letna šolnikova modrost spo- znala, da vzgoja rodi trajnej- še rezultate kot suhoparna katederska učenost. Zato jim idejnost pouka ne dela pre- glavic, realizirana je v pro- gramih in v praksi, sploh pa idejnost ex katedra je gola formalnost, če se z njo ne prepleta življenje in delo. Pa najsi bo to pri uri slovenšči- ne, matematike, zgodovine ali tehničnega pouka. Tako smo razimieli ravnateljevo razmi- šlianie, ki bazira na načelu, >xia je važen trenutek, ki se izkoristi za nevsiljivi idejni pouk.« Učenje iK)teka v kabinetih, ki so skromno in nevsiljivo opremljeni, a imajo vsi prese- netljivo intimno vadxišje, ki so ga ustvarili s košaricami odlično gojenega cvetja. Ker jim je zmanjkovalo za naj- osnovnejše stvari, si cvetja sami niso mc^li umisliti. Pa so napisali pismo staršem in ti so prispevali za oplemeni- tev okolja polovično vsoto — 30Ö.OOO starih dinarjev, polovi- co pa je prispevala šola sa- ma. še okolje okoli »hiše« bi radi uredili, napravili bd ro- kometno in odbojkarsko ig- rišče ter atletske naprave in asfaltirali dohode. Veliko ra- zumevanja pričakujejo od Le- sno industrijskega obrata, ki je neuradni kimi drugi os- novni šoM. Upajo še na tes- nejše sodelovanje, ker so so- žitje vzeli čisto zares. Pri nabavi kuhinsjke opre- me je priskočil na pomoč Ko- nus s 15. milijoni in danes na majhnem kletnem prosti- ru pripravijo okoli 60 kosil in 800 maMc. Zmanjkuje jim prostora za jedilnico, a če so si že slačilnico uredili tako domiselno, potem je veliko upanje, ča. bodo tudi v tej stiski našli rešitev. SKORAJ lOFAlNf že nekaj let nazaj beležijo na drugi osnovni šoli zelo visok odstotek učnega uspe- ha, ki znaša po kroniki šole 98,5 odstotka otrok, ki so iz- delali in 99,1 odstotka po sta- tistiki zavoda za šolstvo v Celju. Lansko leto niso jj lali na vsej šoli samo š; dijaki, in to je skrajna m idelanega dosežka. Da šola tesno živi s sts in otroci pričajo številni i Stanki in pomoč staršev, pedagogi prosijo zanjo. : dovoljnji so tudi starši, vidijo, da se njihovi oti lahko izvenšolsko udejS jejo v različnih krožkih, jih je toliko, da je naSte nje odveč. Omenimo še da dvakrat na leto izdajo teramo glasilo Utrinki, »utripajo« z ljudmi in po gajo v dogajanja okoli a Zanimivo je še vsakoletn(l| delovanje v Groharjevi M niji in tudi telovadijo v 9 sekciji, čeprav'telovadnice majo. Mala šola je te dni priJ z delom in pomeni trdo 6 ki pa ga pedagogi radi i ravljajo. Nedolžnost n» otrok znova vzbuja nasr in veselje na že preutK nüi obrazih pedagogov. : splošitev pa ne velja, saj poteze nekaterih učiteljev, so opravljali ob času naä obiska kabinetni pouk, f Žale zadovoljstvo in st mnost. Radi uče v dobrih' lovnih pogojih, radi na."! tudi kaj, kar ni zapisano umiku — želijo pa, da sc ceni in prizna. Priznanje vidijo že v da so jim starši omogočili vanje med cvetličnimi P progami, pa tudi v tem, ne dvomijo v uspah bližnj" referenduma, ki bo šolnik® otrokom in staršem tff^ novo stopničko medseboji» zaupanja in pobelil CPUS' zidove neprimerne teW nice. ZDENKA STO? Na drugi osnovni šoM km ravnatelj BOJAN VONCIN! Obnovljena fasada druge osnovne šole kaže prijetno lice, ki pa bo še lepše takrat, ko bo oplemeniteno z urejenim okoljem. Razbite šipe na opusteli telovadnici kličejo po obnovi. Upajmo, da se bo prepotreboa ^ in nuja otrok, staršev in pedagogov, uresaičilal —- 22. marec 1973 I?' NOVI TEDNIK —9. stran fljihovo življenje je materinstvo NOSILA SEM JIH V KOŠU »Nekatere matere jam- jajo, kako je z njihovimi otroki hudo, jaz pa tega ne morem reči. Ravno na- sprotno, pridni so moji fantje, pridni, da bolj ne bi mogli biti,« je dejala Sramlova Marija iz Dvora pri Šmarju pri Jelšah ali po domače Cvekova ma- ma, ko smo jo prišli obi- skat. Vse njene besede so izžarevale ne samo f>o- hvalo, pač pa tudi trplje- nje, ki se je kopičilo v tistih dneh, ko so njeni mali odraščali, ko je bes- nela druga svetovna voj- na in je Cvekova mama nosila svoj križ, kakor je pač vedela in znala. Se- dem fantov še ima, dru- go so dekleta, dva pa sta umrla. Eno dete je bilo staro 9 mesecev, ko je umrlo. Preveč sem trpela tisti čas in dete se je rodilo prezgodaj. Ni kazalo dru- gače, pa je umrlo in vča- sih si mislim, da je bolje tako. Mogoče bi ga pa vojska pobrala. Veste, štir- je moji so bili v vojski, dva v nemški, dva pa v partizanih. Eden "ima še danes špliterje za spomin. Pa če se spomnim tistih dni, ko so bili mali. Eden se me je držal za krilo, enega sem nosila v košu, eden pa je bil v meni. Ta- ko smo šli na njivo. Tri- je ali več. Trdo je bilo treba garati. In potem je piišla ta preklicana voj- ska. Čakala sem fante: kdaj bodo pisali, kdaj bo- do potrkali na okno, kdaj bodo rekli: »Mama, tu smo, ne gremo več na- zaj.« Spomnila se je mama, kako je pot kazala parti- zanom na Sladko goro. »Kar po luftu me je nes- lo, ko sem šla nazaj. Kaj pa mislite, kaj bi rekU Nemci dol v trgu, če bi vedeli.« Danes mama hvali svo- je otroke in iz njenih ust ne boste slišali besedico graje. Pridni so, ti njeni otroci. V trpljenju roje. ni znajo ceniti to, kar imajo, kar jim je dala mati in zato večkrat pri- dejo domov. To ni težko: razkropljeni so dkoli do- ma in najoddaljenejši je tisti, ki je v Rogaški Sla- tini steklar. »Živa resnica je, da je bilo včasih čistu drugače, kot je danes. Dva jajčka sem prodala, da je otrok dobil zvezek, ki ga je mo- ral imeti. Vsak najmanj- ši papirček je bil drago- cen, da o kruhu sploh ne govorimo. Naučila sem otroke ceniti to življenje, skozi katerega smo se ta- ko težko tolkli. Zdaj mi ni žal. Vsi so dobro sto- ječi, jaz pravim temu, da so na trdnih nogah.« Hoteli smo se še p>ogo- varjati, pa je mama rek- la, da skoraj nima smisla. Vsak kot njene hiše, vsak pedenj zemlje, sleherni kamen na tej zemlji da skriva delček tega življe- nja, ki je rodilo dvanajst otrok in jih preživelo de- set, je rekla Cvekova ma- ma in zato je brez pome- na govoriti še več. »Takole včasih sem si mislila, da bi napisala knjigo in v njej vse lepo popisala. Knjiga bi prav gotovo bila prevelika in kdo bi to bral.« Njeni otroci so blizu nje in 24 vnukov misli na staro mamo v Dvoru Ko jim je preveč dolgčas, pri- dejo k njej, sedejo v nje- no krilo in — kdo bi ve- del — stara mama jim pove pravljico. Pravljico o težkem življenju ... MILENKO S. ŠramIova mama PISMO IZ ,,ŠTUMFGARDA" Jaloob Lačnik je pre- prost člooek. pa reven je, reven. Z Matildo sta ko- maj preživljala sebe in svoje štiri otroke. Kurjač je bil, Matilda pa snažil- ka. Tenko so piskali ob njuni plači. Zdaj je že malo bolje. Jakob je od- šel v Nemčijo, v fabriki dela in kar dobro zaslu- ži. Matilda in otroci si zdaj za praznike že lahko privoščijo kak priboljšek. Pa kaj, ko niso skupaj! Ko bi Jakob vsaj pogo- steje pisal! Danes je Matilda le do- bila pismo iz Nemčije. Po- hitela je k sosedi, s kate- ro si večkrat zaupata svo- je težave, in že na pragu veselo mahala s pismom v rokah: »Zofi, pismo iz »štumfgarda« sem dobila! Jakob piše! In kako pa- meten je ta moj lump! Veš, da mi je že kar po nemško napisal? In ko- maj tri mesece je v »Štumfgardu«, pa že zna po njihovo. Zofi, preberi mi, ti si bolj učena. Rek- la si, da znaš nemško«. Soseda vzame pismo, Matilda pa komaj čaka, da sliši, kaj ji je pisal njen Jakob.: »Daj prični že, no!« Soseda komaj za- držuje smeh in bere na glas: »Dir Matilda! Jaz šrajbn ti prif in ti poši- ljam en kajnd rigard. Ih se imam kar gud, jem ev- ri dej kartofl...« Zofi se ne more več za- držati in plane v glasen krohot: »To, pa nemšči- na! Ha-ha-ha! Matilda, Ja- ka se norčuje iz tebe. Hi- hi! Poslušaj naprej!« Ma- tilda se kislo TULsmehne in malo nejevoljno pogle- da sosedo. Soseda pa se kar zvija od smeha, ko bere Jakobovo »nemšči- no«: »Matilda mija, kin- der so ziher gud, pozdra- vi jih und ko ih gen cu- rik na hauze, bomo vsi hepi. Ih bom fejst arbaj- ten in pošiljal geld ... Zd"n pa primi ajn bjutüuf pozdrav of tvoj Jakob.« Zofi se reži in tišči Jako- boko pismo Matildi v ro- ke: »Na, hi-hi-hi. Boš ta- koj napisala odgovor? Ti pomagam? Mu boš odgo- vorila po nemško ali po italijansko ali pa mogoče kar po naše? Hi-hi-hi!« Matildi se zasvetijo sol- ze v očeh. Da, takšno je življenje. Oh, Jakob, če že moraš na tujem služiti svoj vsakdanji kruh zase in za svojo družino, vsaj govori in piši PO sloven- sko, da bo Matilda vede- la, da si, čeprav daleč od nje, še vedno njen, od svojih otrok, in naš! D. POS Krajevna skupnost Rogaška Slatina — Zgodovina Rogaške Slatine je raznolika in živa, t kakor je raznolika in živa narava sama, v kateri se zdravilišče nahaja — I njen ustvarjalec pa je kristalno čista mineralna voda. Od kdaj že teče? [ Nihče ne ve odgovora na to vprašanje. i Obrnimo kolo časa 2000 let nazaj, to je do dobe mogočnega rimskega ^ imperija. Po nasilni smrti Julija Cezarja razširi njegov posinovljenec in ; naslednik Oktavian Augustus svojo oblast tudi na Norik in Panonijo. Naša ; pokrajina, kjer so Kelti pomešani z Iliri, postane počasi del Spodnje Pano- jnije... Gradijo se nove ceste, nekatere teh cest vodijo mimo Rogaške ! Slatine. Na njih srečujemo rimske vojake, z njimi prihajajo veterani in ko- lonizirajo kraje, kjer je vojska zasedla. Še dobro vidni ostanki rimskih cest ' v bližini Rogaške Slatine so zgovorne priče o rimskih naselbinah v teh kraiih. Tako se je Rogaška Slatina "^jala skozi stoletja in spremenila vrsto imen. Vrel- ci. tista tiha in skrivnostna vo^, izvirajoča daleč podze- , "^Ijo. je ostala ista. Skrivnost- : na. Ljudje so kmalu spoznaU , njeito moč. Spoznali so jo Kel- ij^ Rimljani, neznana ni bila . ^^snejšim rodovom. Fevdalci I ^ tod imeli svoje dvorce, ^Jje je prihajalo iskat sem- : ^ ^^ ljudi. Počasi je ra- ji sloves Rogaške Slatine, ki , "stih dob menjala nič I "»en, na tisoče ljudi. • ig'^ ^ v bistvu niso menia- > dov^ isto, kolo zgo- ^ njen smisel in potek ^ je uravnavala rogaška vo- vroJ v. ^^ niso tako I ri^SiP^tiU. Vse, kar je v voisiS^ ^^ ^ilo. je gradila ' Je s^J:!®' je bilo pozne- I njiL^^li fevdalci, današ- ; bge nrn^ postavil nove na- ■ ^^ morl^in "^e ljudi. Reševati ne gre Ü ' drugače pač »Njegova ^ ^aviUšče se širi, iVa v ®^ežnosti so iz dne- mogočnejše, ljudje si žele Kdo v ^^^^ ! sfem? predsednik kra- Rogaška Sla. ' Rogaške ^Sih stvari se nama je zgrnilo na hrbet in mlela sva kot dobro upeljana mlina sla- ttnske probleme, počasi enega za drugim. Seveda sva se naj- prej ustavila prt najpomemb- nejšem, pri tistem, ki je celo tako velik, da nekaterim lju- dem ne pusti mimo spati. Le kaj bi to bilo, se najbrž mar- sikdo sprašuje. Lahko mu je odgovoriti, nobena tajna ni, p>a tudi mi se nameravamo obširneje ustaviti ob tem. Dobro leto je že od tega, kar so se v Rogaški Slatini odločih za samoupravni dogo- vor o izgradnji komunalne in- frastrukture. Potrebe so rast- le, tujCi so z nezaupanjem grl.tv'i-ili -- ti, in očitno je bilo, da bo treba nekaj narediti. »Denar, ki ga bomo dobili z združevanjem sredstev iz pri- spevkov matičnih podjetij, do- mačih podjetij, bomo porabili za asfaltiranje oziroma re- konstrukcijo 6 km krajevnih cest, ki povezujejo naš kraj z okoliškimi vasmi«, je dejal Lojze Metelko. »V programu je tudi gradnja 3 km pločni- kov, javne razsvetljave, avto- busnih postaj, pokritje dela Ratanjskega potoka, ureditev športnih igrišč, parkirnih pro. štorov, izgradnja mrliške veži- ce, tržnice...« Iz Metelka je vrelo in imel sem občutek, da je tudi sam del teh slatinsküi vrelcev, ki dan za dnem polnijo kozarce, s katerimi v pivnixd postajajo gostje, si ogledujejo razstave, ki so tam običaj, vmes pa se pogovarjajo, modrujejo, reče- jo tu in tam kakšno o zdrav- ju, vremenu in še kaj. niza ni konec Metelko pa je govoril še na- prej. V obširen načrt gradenj v Rogaški Slatini je v mojo novinarsko beležnico nasul še kup stvari. Pisal sem in v be- ležnici je ostajala velika sled: mogočen hotel A kategorije do leta 1975, otroški vrtec, re- konstrukcija vodovoda in is- kanje novih vodnih virov, pone- stavitev republiške ceste skozi Rogaško Slatino, napeljava vo- dovodnega omrežja v vasi, ki še nimajo vode... Toda, kje dobiti denar za vse te velike načrte? Lojze Metelko to ve: »Pri- spevale bodo vse delovne or- ganizacije na območju krajev- ne skupnosti. 1 odstotek od dohodka bo šel ia njihovega žepa. S tem ni bilo problema. Vsi se dobro zavedamo, da mora biti naš kraj urejen in lep. Samoupravni sporazum so podpisale vse delovne orga- nizacije, dobro bo tudi zanje, delali p>a bodo tudi občani sa- mi. Nekaj denarja bomo zbra- li iz prispevka za mestna ze- mljišč. No, nekako bo že šlo. Mi smo optimisti.« Nekje v beležnici sem zasle- dil tudi tale stavek, ki ga je izrekel Lojze Metelko: »Po- men te akcije pa ni le v iz- boljšanju življenjskih pogojev občanov na območju krajevne skupnosti. Bistvo je zlasti v zbližanju delovnih ljudi in de- lovnih organizacij na tem ob- močju. Važno je razumevanje vseh delovnih ljudi.« Stavkov je še več, vendar je to, kar sem povedal, najvaž- nejše ... Poslovila sva se a Lojzetom Metelkom od njego- ve pisarne in krenila k V iu Djinovskemu pa k ravnatelju šole. Mimogrede sva se pogo- varjala še z mimoidočimi. Nič novega nisem izvedel, vse je povedal že predsednik kra- jevne skupnosti. Vojo Djinov- ski, direktor Steklarne, je ob- ljubil, da bo uredil čistilne naprave, potem se v dolini pod Bočem in Donačko goro ne bo več kadilo. To je sko- rajda prisegel. Sedaj v Roga- ški vsi nestrpno čakajo na nov hotel. Veličastna stvar bo ta- le novi hotel: bazen, vrsta lo- kalov in kdo bi vedel našteti vse. Potem bo v Rogaški tudi zabave več in več bo tudi gos- tov. Nalivalnico že podirajo, tam bo stala nova zgradba. Nekateri se celo boje, da bo vode premalo. Ne bo, pravijo v Rogaški, vrtali bomo naprej. Potem spet pravijo, da jih moti cesta (turisti). Ne bo jih dolgo motila. Naredili bodo novo. Le počakati je treba. Cez noč se ne da storiti vse- ga. važno je le, da se steka tistd prepotreioü procent t blagajno... Brskal sem po knjigi rogar škega rojaka Ivana Goršiča, da bi z njegovimi stavki za- ključil tole pripoved o Roga- ški in njenih problemih. Ni bilo časa pa tu^ nujno ni bi- lo. Le to je ot) zaključku pri- pomniti, da je treba biti slo- žen. Vsi v Rogaški niso, ne, Donat, prevozniško podjetje IÜ. Tisti procent ni šel iz nji- hovega žejm, niso podpisali družbenega sporazuma. Poza- bili so, da so prav tiste orga- nizacije, katerim so odklonili pomoč, nedavno premagale tu- di njim. Je že tako, v potre- bi človek na človeka poza- bi... Donat, Styria in Tempel bo- do še krojili usodo Rogaške Slatine, še bolj pa jo bodo krojili ljudje. To ve Lojze Metelko, v» ravnatelj Birsa, Vojo Djinovski in desetine in desetine dru^ Slatičanov. Zato z ramo ob rami krojijo slatinski boljši jvttri. MILENKO STRASEK Lojze Metelko Rogaška Slatina s pogledom na novo terapijo. Zdraviliški dom in pivnico 10. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., prijetno za žene na dobrovi Družbeno pyoliticne or- ganizacije SZDL in RK terena Dobrova so skup- no s krajevno skupnost- jo Ostrožno prijetno pre- senetile starejše tovariši- ce. Z ljubko vošdMnico so za praznik žena p>ovabile vse žene, stare nad 65 let, na skupno praznovanje v ponedeljek, dne 5. marca. Okrog s spomladanskim cvetjem in dišečimi poma- rančami okrašenih miz se je zbralo 24 žena. V krat- kem pozdravnem govoru je najprej čestital praznik žena predsednik SZDL Kvirin Klenovšek, Zinka Srdiičeva pa je spregovo- rila o ix>menu praznova- nja mednarodnega dneva žena in o današnjem po- ložaju žene v naši družbi. Popoldne je potekalo v prijetnem kramljanju ob dobrem prigrizku in ko- zarčku vina. Priložnosti med ženami za taka sreča- nja je na terenu zselo ma- lo in iniciatava ter priza- devnost vodstva SZDL in RK zlasti še predsednika Kvirina Klenovšak za to srečanje zasluži vso p>o- hvalo. Akcija je v tovari- šicah zbudila zavest, da se je po tolikih letih le spet nekdo spomnil nanje in jim omogočil praznovanje, kot so ga včasih bile de- ležne v delovnih kolekti- vih. Nadvse prijetno pre- živete urice bodo vsem udeleženkam ostale še dol- go v prijetnem spominu. Organizatorji so se spomnili tudi vseh bolnih in onemoglih tovarišic, ki se proslave niso mogle udeležiti. Te tovarišice so predstavniki navedenih or- ganizacij obiskali na do- mu in jih za praznik ob- darili z darilnimi paketi. Take akcije dnižbeno življenje na terenu vedno prijetno poživljajo, zato želimo podobno proslavo tudi prihodnje leto. žalostna za 8. marec Tudi jaz vam želim na- pisati par besed, čeprav vam mogoče ne bodo všeč. Veliko let sem že naroče- na na NT, pred tem je bi- la moja sestra, ki pa je umrla, in moram reči, da mi je NT všeč. Vprašam tudi, zakaj za nas stare naročnike ni ni- kdar nobene nagrade, za nove pa so vedno. Mi smo si ravno toliko zasltižali kot novi. Sp>oročam in prosim vas, da mi opro- stite, ker odpovedujem Novi tednik, ker ga zaen- krat ne bom mogla plača- ti. Sedaj imam plačano že drugo akontacijo in pro- sim, da mi ga do tistega časa pošiljate. Sem trenutno brez služ- be in čakam, če bom kje dobila zaposlitev, sedaj sem se preživljala s 30.000 starih din, pa je še bilo za časopis. Rada čitam novice, sploh v vašem li- stu, saj mi je težko, ali kaj hočem, da bi me pds- monoša vedno hodil pro- sit— tega pa ne. Ako p« bom prišla do službe in do denarja, se spet naro- čim na NT. Danes je bil prsandk in dan žena, a to samo za delovne — jaz pa sem brezposelna in brez di- narja žalostna za naš dan. O. T. Odgovor: Pismo sem vseeno objavil, ker mi ni bilo vseeno, ko sem ga bral. Vprašajte za delo v Topru. Morda se bo le našlo kaj za vas. zakaj prav on? Večkrat sem bila že na- menjena, da bi vam pisa- la, pa se mi je to delo zmeraj odmikalo. Zdaj, ko ste nas pa tako živo povabili v vaš krog, sem sklenila, da tudi jaz vtak- nem svoj nos vanj. Kako — pa boste izvedeli iz moje oziroma moževe iz. polnjene strani. Ker je tam majhen pro- stor, da bi bolj opisala, zakaj sva se z možem odločila ravno za novi- narja Bemija Strmčnika, bova to zdaj povedala. Samo zato, ker se je lan- ško leto udeležil lova na fazane v družbi dramelj- skth lovcev in je že (ka- kor je pozneje prav po- srečeno v enem. izmed svojih sestavkov opisal) kar na začetku lova občutil, kako je nerodno, če seže voda na vrh škornjev in priteče tudi vanj, kar se zgodi marsikomu, ki ga zanese pot k nam m tudi mnogokrat našim ubogim šolarjem, ki gazijo po tem blatu in hodijo vsak dan v šole v Drami je. Mnogo prostovoljnega de- la je bilo že narejenega, da bi imeli boljšo pot, pa nam ob vsakem najmanj, šem dežju voda. ki se razlije čez travnike, vse uniči. In kakšna trava raste po tistih travnikih, ve tudi on. Bridko jepla. čevati davek kot dohodek od takih površin, pa kaj hočemo. Občina hoče imeti svoje tudi od takega sveta. Vem, da to pismo ni za objavo, zato vas prosim, da ga vsaj pre- berete in sami odločite, če je. Nežika Hriberšek, Trnovec 37 Svetelka - Dramlje kdo se nas je spomnil? Dan za dnem sem pre- ko vašega radia imela pri- liko poslušati: »Mnogo je med nami žena, ki boste za praznik darilo same izbirale.« Pa se mi je čisto na dnu srca utrnila misel: koliko pa nas bo, ki se nas po vsej verjetnosti nihče niti sp>omnil ne bo? To domnevo pa sem morala docela razveljavi- ti. Saj je čestitke preko radia, preko Novega ted- nika bila deležna sleher- na žena. Jaz pa sem ose- bno doživela več, kot sem pričakovala. Sosedov fant, ki služi vojsko, se me je spomnil s prelepo karti, co, nečakinja mi je pri- nesla bonboniero, a višek zadoščenja sem užila na proslavi v Prožinski vasi, kjer so se gasilci zopet na vso moč odrezali. Ob vstopu nas je po- zdravil pionir s šopkom spomladanskega cvetja, ki so ga pionirji prav goto- vo sami nabrali. V srce segajoč kulturni program je privabljal solze v oči. Marjan Tržan, ki je kul- turni program pnavezoval in prebral referat o po- menu praznika, je na koncu približno takole dejal: »Drage žene, mate- re, dekleta! Želim, da bi svoj praznik kar najlep- še proslavile in se razve- drile, sebi in vam pa že. lim, da bi vas prihodnje leto lahko povabili v no- ve prostore.« Prožinsld gasilci bodo torej gradili nov gasilski dom. Prepričana sem, da bodo v ta namen pripra- vili še kakšno prireditev. Takrat pa pridite in pod- prite njihova prizadeva- nja, sa.j bo tako prišel še bolj do izraza tisti hu- mani klic Na pomoč!. Urška iz Vrbnega P.S. Tudi jaz bi šla z vami na izlet, pa kaj, ko nimam ne moža in ne otrok, le zemlje imam 4 ha in pa 46 let- kdaj referendum za delavce? Taik je biil naslov v eni za,dnjih številk NT. Ne morem drugače, da piscu tega članka nekaj odgo- vorim. Vem, da je vsak stan težavem, da niso z rožicami i>ostlana tla de- lavcu, a tudi kmečki stan ni lahak, vkljub zdrav- stvenim kakor pravimo, tudi pokojninskim pravi, cam. Pa vendar! Kakšni davki so nastali s tem? S precej rejeno denarnico moraš v mesto, da od- šteješ vsoto, ki je napi- sana na položnicah. In kje dobiti denar? Zato je toliko kmetov delavcev, ki so primorani, da gre- do v tovarne, da zmorejo plačila, ki jih zaiiteva kmetija. VMim sina, ki oskrbuje kmetijo, čeprav sem še lastnica. Ničesar si ne more privoščiti. Niti po- štene obleke. Vidim pa ostale moje otroke (saj jih je 12), ki oskrbujejo samo sebe in svoje dru- žine, dosti bolje shajajo, pa čeprav imajo tudi ni- zke plače. Delavci imajo proste sobote in nedelje, gredo na izlete, se odpo- čijejo, kaj pa kmet-dela. vec? Nikoli nismo prosti, saj terja živina vsak dan svoje. Tudi ob sobotah. No, in otroci? Ali ne po- trebuje kmečki otrok isto izobrazbo kot delavski in iste učne pripomočke, ki jih mora kupiti, pa ne zrastejo doma? V šolo hodijo v obnošenih oble- kah in so zapostavljeni od sošolcev in tudi od neka- terih učiteljev, ki stvari ne morejo luiiuiiieti. Kaj pa v NOB? Ali iii tudi takrat bil kmet ti- sti, ki se je bojeval po- leg delavca, dajal hrano in stanovanje borcem? Kaj bi namreč pomagalo še tako moderno orožje, če ne bi bilo hrane za borce? In pyozneje, povoj, ni? Bil je sprejet petletna plan zato, da so se zgra- dile tovarne, obnavljala se je porušena domovina in tudi kmet je pomagal delavcu- Bila je predpi- sana obvezna oddaja vseh vrst prehrambenih arti- klov in dostikrat smo morali kmetje zategniti pasove, da smo zaadostili predpisom. Takrat smo aktivisti govoriili kmetom, da moramo tudi sedaj po- magati, da si bomo ust- varili boljše življenje, da delavec brez hrane ne bo mogel zgraditi tovarn, ki bodo izdelovale stroje za kmete in seveda imaš pri tem fcuda ti, dragi pisec članka pod gornjim naslo- vom, svoj delež. Saj, če ne bd bilo tovarn in raz- nih objektov, bi tudi ne bilo zaposlitve ne za no- benega, ne za kmeta, ki je primoran zaslužiti, da krije potrebe svoje dru- žine, kakor tudi čisti pro- letarec. Smešno in nekam čudno se mi zdi, ko piše: »Kmet je rešen siroma- štva«. Ker po moje je tudi delavec rešen siro- maštva, saj ima delavska žena plačan pyorodniski dopust, kmečka žena pa mora do zadnjega dne delati na polju ob noseč- nosti. Delavec lahko svoj dopust izkoristi, kakor hoče. Kmet - delavec ga izkoristi za kmečka dela. Pridi, dragi delavec, ob sobotah, nedeljah in pro. stem času pomagat na kmete. Nihče ne bo zato zaračimal davka, kakor pišeš v članku. Dozdeva se md, da ta delavec-pisec članka »Kdaj referendum za delavca«, kmeta gleda postrani kot tudi kmeta • "•elavca in se ne zaveda, da bi eden brez drugega ne mogel živeti. Ce bi bilo na kmetih tako lahkotno, kot si zamišljajo nekate- ri, ne bi kmečka mladi- na bežala v mesto za bolj- šim in lepšim življenjem. Marica Vrbovšek, Ojstro 33, Laško vedno težko za kmeta Danes sem se odločila nekaj prositi. V Kmečkem glasu smo mnogo brali o pokojninah- Za nas kme- čke ljudi je vse preveč pisanja ix> časopisih, na- zadnje pa sploh ne vemo, za kaj gre. Md smo vaje- ni kratkih, jedrnatih in domačih besed. Koliko časa porabiš, da vse pre. čitaš, nazadnje pa najvaž- nejše ne veš. Mislim na to, pod kakšnimi pogoji se dobi pokojnina. Vljudno vas prosimo, če bi se lahko pozanimali o tem na Komunalnem zavodu zaa socialno zava- rovanje v Celju. Bila sem namenjena sama vprašat, ker pa mnogim ljudem ni razvmiljivo, pod katerimi pogoji lahko dobijo po- kojnino, vas prosim, da to napišete. Zaradi sta- rosti vsak ve, drugi fk>- gojd pa niso do\"Olj jasni. Eni pravijo, da preužit- kar ne dobi pokojnine. Drugi pravijo, da moraš prej »črez dati«, tretji i>a, da je treba plačevati ne- kaj časa. No, m tako ka- že, da nobenemu ne pri. pada. Zait-o prosim, naj bi vam na socialnem pove- dali glavne pogoje. Na prinier: Ali ima preužit- kax, ki je dal posestvo sinu liMkJ. leta, on je kmet in plačuje davek, tudi pogoj, da dobi po- kojnino? (Jd kdaj moi'a plačevati socialno? Sedaj pa je že star 80 let. Glede preužitka je naj- več prepira med starimi in mladimi. Saj dostikrat ni bil zmožen dajati pre- užitek, če je slabo leto. - Nastalo je sovraštvo, do- stikrat tudi tožbe. Tu pač mislim, da je še dolga pot, da bo kmečkim lju- dem dobro. Jaz zase imam drugačen primer, ki se mi zdi še težji. Kako di-užba gleda na tiste lju- di, ki nüalar niso imeU ničesar. Na primer! Na oskrbi imamo dve može. vi sestri in do smrti sku- pno življenje. Kdaj pa oni pridejo na vrsto? Precej je takšnih ljudi. Nikdar pač niso bili lastniki, nikjer ne pridejo v f>o- štev, vajeni so, da ndč nimajo, pa še danes naj bo tako. Včasih so hodile v tovarne, danes pa ne morej več, saj je stara ena že 70 let. Sreča, da imata brata in skupno življenje, da ni oškodo- vana družba. Oprostite kmečki pisa- vi. Zofka Belak, Dobje 8 Svetelka-Dramlje Odgovor: Na celjskem Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje so nam povedali, da ima pravico do kmečke po- kojnine tisti, ki je plače- val zdravstveno zavarova- nje najmanj i>ef let pred izročitvijo posestva. kako v medicinsko? Hodiva v 8. razred. Vsak se mora odločiti za poklic, ki ga veseli. Naju veseli poklic medicinske sestre. Prosim, če bi na. ma lahko napisali nekaj o srednji medicinski šo- li. Kakšni morajo biti po- goji, da te v to šolo sprej- mejo. V vašem časopisu še takih odgovorov nisva za- sledili, zato ne veva, če bo kaj z odgovorom. Ce boste odgovorili, se vam vnaprej zahvaljujeva in vas lepo pozdravljava. Marija in Petra Odgovor- "^nrpiemnefa izpita za Medicinsko šolo v Ceiju ne bo, zaz^u-n pa je čimboljši uspeh ter ja- sno, veselje do tega po- klica. Okrog 25. maja bo- do objavili razpis in tudi vse pogoje, pa se boste t3'5rat lahko prijavile. prizadeti dobjanski otroci Pred nedavnim je novi- narka Novega tednika Do- minka Poš obiskala učen- ce in učitelje na osnovni šoli Planina pri Sevnici in opisala njihovo življe- nje in delo. Vse bi bilo- lepK) in prav, če ta zapis ne bi vzbudil hudega o- gorčenja med dobjanski- mi materami. To pa seve- da samo zaradi naših otrok, ki se vsak dan vo- zijo skupaj z delavci vsi v istem avtobusu iz Dob- ja oziroma iz Trat na Planino. Toda tudi to bi prestali, vendar pK>misli- mo, da ti otroci opravijo, predno pridejo do avtobu- sa, najmanj po 5 km poti peš, medtem, ko njihovi vrstniki in sošolci iz oko- lice Planine niti pol ure ne hodijo peš, saj jih pre- važa kombi. Med temi so tudi otroci iz vasi Loke. Pa ne mislite, da so jim otroci iz Paridola, Ravne- ga, Zamšljeka, Slatine, Repuža, Gorice in Preseč- nega nevoščljivi. Niti ma- lo ne, le to se sprašuje- mo, zakaj si ne bi bili enaki. Osnovna šola Pla- nina bo dobila nov avto- bus, ki naj bi med dru- gim prevažal tudi otroke po novo zgrajeni cesti iz Visoč in Praprotna. Ne gre nam v glavo, zakaj se ne bi vozili tudi naši otroci, saj imamo cesto ne pa da vstajajo vsako jutro ob 5, uri, da pride- jo do 7. ure do Trat ali Dobja, kar pa se seveda tudi pozna pri učnem uspehu, saj je razumljivo, da utrujeni in nenaspani otroci pri pouku ne mo- rejo sodelovati tako kot pa tisti, ki se v šolo pri- peljejo tako rekoč izpred »hišnega praga«. Morda bo kdo rekel, da otroci iz Paridola hodijo v šolo v Slivnico. Seveda, toda to niso vsi. Razum- ljivo je, da bi se vsi ra- je naprej hodili skupaj s svojimi sošolci, kot da se prešolajo, vendar jim ne preostane drugega, ker je pot do kozjanske ceste vsaj malo krajša. Ce pa bi na primer vozil kom- bi ali avtobus na relaciji Dobje—Presečno, bi sigur- no vsi raje prišli do Sla- tine in se ix)tem odpelja- li v šolo na Planino. še to: radi bi vedeli, kdo je bil tako bister, ki je postavil temelje za n^^ vo centralno šolo na Pi^ nini, ni pa pomislil in pQ. skrbel za vse otroke ena. ko. Vabimo ga, naj vsaj enkrat za ogled prehoc}; peš vso pot, ki jo naši otroci prehodijo v zgo^ njih jutranjih urah. Upamo, da bo kdo odgovornih te vrstice pre. bral in nam potem v % vam tedniku napisal svoj »prav!« Prizadete matere in otro. ci iz okolice Dobja prj P'anini predlogi izletniku Relno se vozim na re. laciji Velenje—Celje, v službo se vozim že tri le. ta, pa sem primorana, da obvestim širši krog bral. cev, kakšne vožnje sem doživela oziroma še do- življam na tej poti. Vsako jutro ima avto- bus odhod ob 5. uri zju- traj. Mnogo nas je, da smo večkrat natrpani kot sardine v škatli, nato pa še avtobus vozi v Žalec. Nas redne vozače moti vožnja iz Petrovč v Žalec. Mnenja sem, ker mislim, da mi bo ta predlog mno- go rednih vozačev podpr- lo, da naj bi to relacijo opustili. Vsaj zjutraj, ko se vozimo v službo, in po- poldan, ko se vračamo do- mov. Avtobus, kot sem ž« omenila, je vedno nabito poln. S tem pa traja iz- stopanje potnikov kar pre- cej časa. Naš delavni ča« je od 6. ure zjutraj do 14. ure popoldan. Primo- rani smo izstopiti pri Gla- ziji, kajti avtobus na av- tobusno postajo nikoli ne pride pr.avočasno, ker vo- zi do tovarne EMO, ter se šele nato vrača na av- tobusno postajo. Moj« osebno mnenje, da bi o- pustili del relacije Petrov- če—Žalec, pa naj bi imel avtobus odhod iz Velenja ob 5.20 ter naj bi vozil direktno v Celje, še eno pripombo imam glede ns jutranji čas. Ob 6. uri ste uvedli direktni avtobus za Celje, vendar je nam, k: moramo biti ob 6. uri n» delovnem mestu, ta avto- bus nekoristen. Seveda pa je drugač« popoldne. Velikokrat se zgodi, da ima naš avto- bus zamude. Zanima me kdo je odgovoren za za mude? Poleg zamud ps avtobus še pelje v Žalec Na to relacijo dajo naj- bolj dotrajane in pokvar jene avtobuse, tako da s< dostikrat vožnja konča ' Levcu ali pa v Veliki P" rešici. Plačamo celo vož njo. Preostane pa nam, ^ uporabimo »štopanje« t^- pa čakamo na drugi av't'^ bus. Seveda pridemo d» mov zelo pozno. Vožnja f Celja v Velenje traja ur< in pol. Domov pridemo večkrat ob 15.10 ali cd« ob 15.30. Da ne govorim kako prijetno je potovat v zimskem času. Zamud' so zelo pogoste. Vedn' več je negodovanja in P' krih pripomb. Zavedati se morate, ^ hodimo v službo tudi m« tere, ki iimamo poleg slu^ be še družinske obvez;!!" sti in majhne otroke ' varstvih. Želim, da bi imelo V^ jetje več razumevanja d' nas rednih vozačev, ^ roma da bi nam mater^ ugodili direktno vožnj" M. P., Veiefii' ali so se razlike zmanjšale? Proti koncu lanskega ta se je veliko govo^"' in razpravljalo o zmanJ gj ^^ .— 22. marec 1973 NOVI TEDNIK —11. stran razlik pri upokojen- cih Da so pri porastu cen Sjl>olj prizadeti upoko- •^i z nižjimi pokojni- & in da bo pri zviša- nju pokojnin v novem le- tu to urejeno. Ali so se- razlike manjše? Ra- zumljivo je seveda, da so tjri vižjili pokojnmah zra- ^ani procenti dali več tisočakov kot pri nižjih, zato smo seveda prizadeti tudi pri novoletnem u- gHlajevanju s cenami predvsem upokojenci z nižjimi pokojninami. Ce bi se pokojnine ne uskla- jevale procentualno, pa bi se seveda razlike ne po- večale. Najbolj smo priza- deti uipokojnci, ki smo se upokojili 1970. leta, ker so bile takrat najnižje plače, po tem letu pa so se začele zviševati. Pred letom 1970 je upokojence zajelo že večkratno povi- janje, tako da so daleč pred nami, četudi imajo isto kvalifikacijo. Novembra lansko leto smo dobili za tri mesece šest starih tisočakov po- viška na nizke pokojnine. Ali se kdo vpraša, koliko lahko človek kupi v treh mesecih za ta denar? živ- ljenjski stroški se pa, mi- slim, povišujejo za vse enako, že prve dni letoš- njega leta se je podražil kruh. AU se ga lahko kdo odpove, čeprav se nižji upokojenec mora marsi- čemu odpovedati? Napove- duje se še ponovno povi- šanje najosnovnejših ži- vil. Starejša leta so več- krat tudi v zvezi z razni- mi boleznimi, pri čemer sledi pogosto tudi dieta, kar povečuje denarne stroške. Ali se potem kdo vpraša, kako vse to zmo- re upokojenec z manj kot 100 starimi tisočaki me- sečno? Torej — zdaj se b9do razlike zmanjšale? Ali je to spoštovanje mi- nulega dela? Upokojenec pojasnilo k žalostni stanovanjski zgodbi Odgovor na pismo Ig- nanca Novaka, objavljeno v NT štev. 9, 8. marca 1973. Ker se je iz gradu Preš- nik, Gorica štev. 8 iz so- be s samostojnim vhodom v I. nadstropju izselila stranka Tifengraber, sta zanjo zaprosili dve stran- ki, in sicer Sluga Nežka in Novak I gnane. Slugova družina ima v pritličju so- bo s kuhinjo in 6-člansko družino, Novakova pa prav tako sobo z manjšo kuhinjo, vendar le 4-član- sko družino in manjše otroke. Stanovanjski or- gan je zato rešil težji sta- ^anjski primer družine Sluga, tako da je izpraz- ^eno Tifengraberjevo so- bo oddal Mariji Grobel- ter tako izpraznil so- ^ ob Slugovi kuhinji, družina Sluga, v kateri so Poleg staršev še trije od- jasli sinovi in babica, bi ^ prišla do nekoliko ^snejših stanovanjskih razmer. Proti odločbi o dodelit- 1 sobe Mariji Grobelnik ugovor Ignanc 6eš da ima 4-član- J^ družino in da sporna ^»en^aberjeva soba leži njegovem stanovanju SiritSJ^ ^o pripada raz- Komisija za ugovore pri tu za urbanizem, grad- ^ijsktr?"' " to^hT X zadeve je pri- S k ugodila ža- ba ^tf izpraznjena so- van h, Novakovem stano- čeprav ne gre za zaključeno stanovanje in ima sporna soba samo- stojen vhod iz odprtega grajskega hodnika. Slugo- vo stanovanje in Grobel- nikova soba sta namreč v pritličju hiše, Novako- vo stanovanje in izpraz- njena Tifengraberjeva so- ba pa v prvem nadstrop- ju. Prvostopni stanovanj- ski organ je reševal za- devo bolj s stališča tež- jega stanovanjskega prob- lema Slugove družine, pri- tožbeni pa je dovoUl raz- širitev Novaku v sobo zraven njegovega stanova- nja, ker bo s tem rešen njegov stanovanjski prob- lem v celoti. Oddelek za gradbene in komimalne zadeve sob Celje po krivičnem obsojena Ramšak Marija iz Reči- ce 112 me je po krivici obsodila, da sem oštovanja in lju- bezni. UŽALJENA DRAGICA PODKORITNIK pozabljene kmečke žene Moram vam sporočiti o proslavi za 8. marec. V kinodvorani v Šentjurju so v nedeljo, 11. marca počastili dan žena. Otro- ci so predstavili igrico, ki so jo pripravljali pod vodstvom učiteljev. Pred igro je neka tovarišica po- zdravila vse v kratkem go- voru ter omenila vse žene od delavke do fakultetne izobraženke, posebej je omenila, da delajo en »šiht« v službi, enega pa potem doma in da zelo trpijo. Kmečke žene pa niti z eno besedo ni ome- nila, pa mislim, da kmeč- ke žene tudi delamo dva šihta, če ne tudi več. Se- veda delajo one dva, če štejejo za šiht ^ečer, ko gledajo televizijo, druga- če pa nimajo toliko dela kot kmečke žene. z vese- ljem smo vrgle nekaj di- narjev v škatlo za prosti prispevek, potem si pa ni- smo zaslužile ene besede. Presodite sami, če smo kmečke žene upravičene na to kritiko. Razočarana iz Šentjurja še o 8. marcu Kakor vsako leto je bi- la tudi letos v Braslov- čah proslava ob 8. mar- cu. Pripravile so jo druž- bene organizacije v sode- lovanju z osnovno šolo. Ta proslava je bila dokaz, da so v Braslovčah pozor- ni do tega praznika. Zato velja zahvala vsem druž- benim organizacijam, še posebno pa vodstvu in učiteljem osnovne šole za izvedbo bogat^a progra- ma. Pokazalo se je, da so morali vložiti veliko truda in potiipljenja, da so uspeli pripraviti pester spored. Nagrada za njiho- vo delo je bila polna dvo- rana žensk. Zato še enkrat vsem prav lepa hvala za takš- no pozornost, katere smo se vsi razveselili. MARIJA ROJNIK, Braslovče 39 MOJA MAMA Nemirne in nespeče so moje noči. Ni dneva in noči, da se lie bi spomnil na svojo mater in tudi ne more biti nikoli pozabljena. Ostala mi bo v spominu živa, kot bi še vedno živela z mano. Koliko časa sem jo poznal in koliko časa sem z njo živel, toliko časa vem, da se ji nikdar v življenju ni dobro godilo. Rodüa je več otrok. Poleg bolnega moža in kopice mami, porednih, neubogljivih je morala opravljati vsa kmečka dela od polja, hleva in kuhinje. Vstajala je ob zori, ko smo še mi vsi sladko spaM, K počitku je šla zadnja. Ko smo vstali, nas je mati nasmejana postregla že s bopiim domačim kruhom, katerega je spekla po- noči. Ko sem bil še majhen, se spominjam, kako je vozila s konjd v oddaljeni mlin, vedno nasmejana in dobre volje. Vedno sem hotel biti poleg nje. Tako, da je imela še z mano delo in sitnosti. Imela me je naj- rajši, sicer sem pa bil tudi najmlajši. Tako so enolično potekali mladostni dnevi moje drage mame. Prišla je vojna in z njo grozote človeštva. Kot otrok se vojne dobro spominjam. Materi se je začel obraz spreminjati. Z obraza je izginil smeh, postala je bolj molčeča. Lica so se 2!ačela gubančiti. Z nanri se ni imela več časa toliko ukvarjati. Trle so jo druge skrbi. Prišlo je do pomanjkanja hrane. Zadnji košček kruha je razdeMla med nas, vedno lačna usta. Mati ni bila nikoli lačna, bila je srečna, če je lahko dala nam, ker smo vedno prosili za kruh. Kje ga vzetd za toliko lač- nih kljunčkov pa zlate mame nd nihče vprašal. Lakota in skrb za nas jo nista strla. Se bolj pa ji je postal obraz naguban, ko je dobila sporočilo, da je padel na fronti sin Tonče. Živo se spominjam joka in krvavo solznih očd. »že mora tako biti,« je dejala. Dela in skrbi ni zmanjkalo. Minilo je dobrih štirinajst dni, ko je sprejela drugo sporočilo. Na fronta je padel vaš sin Andrej. To so bili težki in mučni dnevi za mojo mamo in za nas vse. Jokati že ni mogla več. Zvonovi so žalostno zapeli sinu v lovo. Mati je tilia, molčeča in že precej nagubanega lica opravljala kmečka dela že rahlo up>ognjenega hrbta. O izgubi svojih dveh dragih sinov, ki jih je ljubila kot zenico v očesu, se ni rada pogovarjala. Bilo ji je prehudo. Vedno je rekla samo to: »že mora tako biti, vojna je, kaj hočemo.« Krvoločna zver je bila pregnana in vojna je bila končana. Mati pa je na tihem še vedno upala, da se morda še vrne kateri issmed sinov. TaJs» je upate tar man do svoje zadnje ure. Po vojni je bik) treba krepko pljuniti v roke. Mater je vse to precej strlo. Vsa zibana in z ovenelimi in suhimi rokami ni odnehala. Ni več zmogla tega, kar je nekoč, V pomoč in tolažbo smo ji boli otroci, kar teri smo že odraščali. Tudi to veselje je kmalu minilo. Polje zahteva mlade, zdrave in pridne roke. Te mlade roke, katere je mati komaj čakala da dorastejo, pa so kar za povrstjo odhajale od hiše, KHoal jüi je svet, služba in šola. To ji je bilo plačilo i>a ves trud in ljubezen. Ko bi se ji lahko malo boljše godilo, da bd si lahko odpočila svoje trudne in žuljave roke. je ostala na posestvu sama z bolnim možem in edinim sinom. Odhajali smo in se zopet vračali. Vedno nas je z veselim srcem sprejela. Od nas pa se je proslavljala ve- dno s solzahii v očeh. Njena zadnja beseda pri slo- vesu je vedno bila: »Sinek, pridi spet hitro, saj ne bom več dolgo, bolna sem!« Gledala je za mano do gozda. Preden me je zakril gozd, sem se obrnil. Pomahala mi je v pozdrav in osamljena, žalostna in zamišljena ostala sama na balkonu. Za vsak prazräk mi je s tresočo roko napisala na kartico vsaj nekaj toplih besed. V vsa- kem ljubljenem pismu in kartici je bilo jwipisano: »Ko doš lahko, pridi, težko te čakam.« Nekega dne sem dobil sporočilo od brata: »I»ridd, mati zbolela!« Nemudoma sem se odpravil domov. Zad- nji koraki proti hiši so bili težki. Noge so mi bile okorne in so se težko premikale. Kako je z mamo? Je težko bolna? Je nevarno? Take in podobne misli so mi razbijale glavo. S tresočo roko sem prijel za kljuko, še F>rej sem maJo prisluhnil. Vse je bilo tiho. Tiho od- prem vrata. Zagledal sem čuden prizor. Osupnil sem. Stvar je resna. Solze mi zalijejo oči. Vsi stojijo okrog nje. Moja mati, neutrudljiva moja mati, umira. Tako hitro je težko zbolela. To je nemogoče. S težkimi ko- raki, še s težjim srcem sem počasi stopil k njenemu vzglavju. Trudne oči so bile zaprte. Rahlo je dihala. »Mama, jaz sem prišel. Ali me poznate? Mama, aU me ne poznate več?« sem jo spraševal s solzami v očeh. »Mama, mama, moja draga mama, samo enkrat me še p>oglej!« V joku sem jo klical glasneje in glasneje, samo da bi še enkrat slišal njen zlati glas. Resnično se jeo glasila z besedami, ne da bi pogledala: »Ali si prišel ti falotek?« Tako mi je vedno rekla. S^la je še enkrat globoko po sapo in za vedno izdihnila. Prijel sem za obraz mrtvo mamo, jo klical, prosil, oblival s solzami, vse zaman. Tisti trenutek ml je za vedno ovenel najdražji in najlepši cvet na svetu. V najlepšem jesenskem mesecu oktobru, toplem in sončnem dnevu, smo se za vedno poslovili od naše ljube mame. Poslovil sem se s težkim srcem, a brez solza v očeh, ker jih ni bilo več. Janči MLADI PIŠEJO Danes smo v našo novo rubriko uvrstili nekaj pri- spevkov mladih Kozjancev — iz osnovne šole v Kozjem. MOJA SESTRICA Hodila sem v četrti razred, ko je mamica odšla v bolnišnico. Doma so mi govorili, da bom dobila bratca. Jaz pa: »Ni res, sestrica bo!« Vedno bolj so mi naga- jali in nekoč sem sosedi zabrusila: »če bo bratec, ga kar odnesite s seboj. Ne maram ga!« In res, dobila sem sestrico. Teta je nekega nedelj- skega dopoldneva prinesla belo štručko. Previdno sem jo vzela v naročje in odgrnila pleničke. Zagledala sem droben obrazek z zaprtimi očki. »Tako majhna je!« sem dejala, mamica pa me je zavrnila: »Bo že zrast- la!« Prav je imela. Mala štručka je postajala vse večja. Ni veliko jokala in sploh je büa kar priden dojenček. Seveda je včasih na ves glas zahtevala hrano. Kadar pa se je ljubko nasmehnila, smo pozabili na vse njene pregrehe. Kako je bila prisrčna, ko je napravila prve kora- ke. Sploh pa, ko je prvič poklicala: Ma ma!« Tedaj smo bili vsi ponosni na našo malo. Zelo je zrastla. Kakor bi mignil, sta minili dve leti in mala sestrica je že začela pomagati Nekoč je ma- mica pekla kruh in Valerija jo je dolgo opazovala, po- tem pa dejala: »Mami, jutri bom pa jaz spekla kruh!« Mamica se ji je nasmehnila: »Premajhna si še!« orui pa: »No, pa me posadi na vrt. da bom prej zrastla!« Kako smo se ji smejali! Vali je bila hudo užaljena. »Kmalu bom velika!« nam je zatrdila Kmalu bo stara štiri leta. Zelo rada poje in riše. Včasih vzame svinčnik in riše, da je joj. Tedaj so moji zvezki ubogi! Kar do- bi v roke, vse poriše s »punčkami«, kakor imenuje svo- je umetnije. No, drugače pa je pridna in upam, da bo taka vsaj še nekaj časa tudi ostala. Marjanca Vuk, 8. razred Osnovne šole Kozje DELO PIONIRJEV Pust je veselje vseh otrok. Zato smo se pionirji in cicibani s pomočjo tovarišev učiteljev preoblekli v ma- škare. V torek smo v povorki odšli v trg. Tam smo majske dobile nagrade — vsaka paket bonbonov. Po končanem obdarovanju smo se šli pokazat po hišah. 8. marec je praznik vseh žena. Zato smo pionirji os- novne šele Kozje in mladinci pripravili skromen spo- red. Mladinci so imeli recital. Učenke 5. in 6. razreda pa smo nastopale v narodnih nošah z ljudskim plesom. Učenci 4. razreda so zaigrali kratek prizorček Darilo za mamo. Tudi na naši šoli je Ljubljanska banka, podružnica Celje, ustanovila pionirsko hranilnico. Na občnem zbo- ru, kjer so nas seznanili tudi z delom, smo izvolili us- lužbence, ki bodo delali v banki Med njimi sem bila tudi jaz. Delo nam še ne gre dobro. A kmalu bo bolj- še. želim si, da bi bilo čimveč varčevalcev. Pionirji naše šole so se veliko časa pripravljali za tekmovanje v gimnastiki. Končno je le prišel dan, ko smo se zjutraj odpeljali s šolskim avtobusom v Rogaško Slatino. Tekmovanje se je pričelo, takoj ko so prišli sodniki. Potekalo je v najlepšem redu. Po končanem tekmovanju smo odšli na malico, zatem pa domov v Kozje, želim si še več srečanj s pionirji drugih šol. Irena Kodrič, 6. a Kozje RANKA TUDI NA OŠ KOZJE Kot že na mnogih šolah je tudi pri naši začela po- slovati banka. Vodijo jo učenci sami. Izvolili so nas součenci. Na ustanovni sestanek so prišli tudi nekateri uslužbenci Ljubljanske banke iz Celja. Naučili so nas izpolnjevati raznobarvne kartončke ter hranilne knjižice. Na njih je bil natiskan pregovor: »Kdor varčuje, si srečo kuje!« To je pregovor, katerega so izbrali v Zenici. Sedaj delamo že sami. če česa ne vemo, vprašamo tovarišico Kresnikovo, ki je naš mentor. Včasih se tu- di zmotimo. Hitro poiščemo napake in vse se konča brez posledic. Učenci na naši šoli zelo radi varčujemo. Zbranega imamo že veliko denarja. Varčujejo tudi raz- redne skupnosti. Nekateri nam Se ne »aupajo, vendar smo prepriča- ni, da bomo uspeli, saj vemo, da iz malega raste veli- ko.« Bosio Hugo, 6. b. OS Kozje štiriletna VaU Vul: v vzgojno varstveno usta- novo v Slovenskih Konjicah smo prišli po prazniku ma- mic, a se je vse poznalo, da so tu praznovanje vzeli za- res. Po stenah je bilo toliko pajacev, muck, zamorčkov, petelinčkov, šopkov in rožic, ki so jih pridne ročice napra- vile mamicam v čast, da se v njihovem labirintu nismo zna- šli. Sploh ima človek v tem vrtcu občutek, da je zašel med palčke, ker visijo na majhnih kljukicah majhni pla- ščki, ki lulajo na majhnih straniščkih, in se umivajo v miniaturnih umivalnikih. Se- dijo na majcenih stolčkih, za majcenimi mizami. Pa so to samo naši preljubi otroci, ki jim nov dom pomeni del nji- hovega življenja! Tudi tovari- šice stopajo vanj, v življenje namreč tako, da jih uče m.ali- cati in razpoznavati prve med- sebojne odnose. Med njimi se poraja ljubosumnost, nevošč- Ijivost, jezikavost, pa kdo bi vse našteval, saj jih poznate! Ko smo malčke v vzgojni varstveni ustanovi v Slovenj- skih Konjicah zmotili ob ma- lici, smo naleteli na eno ta- kih lastnosti. Na tožarjenje ali temu bi lahko rekli užalje- nost. Pred neskončno potr- pežljivo tovarišico se je po- stavilo nekaj deklic, pa tudi deček je bil med njimi, vsi pa so pripovedovali, da nima- jo pravega sedeža. Vsi bi radi sedeli pri tovarišici, a to nam je postalo jasno šele potem ko nam je to ona sama raz- ložila. Ze smo namreč poza- bili, da ko smo bili majhni, smo tudi mi radi segali po tovarišicinih stvareh. In ta- koj smo malčkom tožarjenje oprostili. Modra mora biti ta tovarišica! Nobenemu se ne «me zameriti, srca otrok so občutljiva in krhka da je kaj! Pa se je odločila tako, da je na svoje mesto v času malice posadila dečka in kreg med deklicami je zamrl. Temni čopki so se povesili, ^Miki miška v rokah deklice pa se je pripravila na slikanje. Za- daj na steni so jih gledale mame. ki so jih posrečeno upodobili za njihov praznik, če so narisali kaj drugega, naj naši zamejavi oproste, morda pa so bili oni sami, kdo ve! Potem so posedli k malici, mi pa smo odšli. sz onesnažena paka Skozi mesto Šoštanj teče reka Paka, ki je nekoliko iz- ven mesta pri termoelektrar- ni še zajezena. Paka, ki je si- cer regulirana, že več let ni bila očiščena, zato se je v njej nabralo ogromno odpad- kov. Ker je voda sila nizka, saj ne presega niti 50 cm vi- šine, na nekaterih mestih pa je še nižja, iz nje štrlijo raz- lični predmeti in odpadki, ki povzročajo smrad. Na nedavni konferenci SZDL mesta Šoštanj je pred- sednik Martin Primožič ostro kritiziral Vodno skupnost Ce- lje, ki vkljub opozorilom ozi- roma obljubi ni očistila stru-] ge reke Pake že dobri dve le- ti. Bližajo se topli dnevi in, šoštanjčani se upravičeno bojijo smradu, ki se bo širil iz Pake, saj je postala že pra- vo gnojišče. prizadevna mladina v tej maü hribovsko vasi- ci, ki nosi isto ime kot go- ra, pod katero so raztresene posamezne kmetije, je zelo prizadeven vaški aktiv Zveze mladine. Le-ta je pripravil že več iger, s katerimi so gosto- vali v okoliških krajih. Tako so v nedeljo, 18. mar- ca , gostovali s komedijo Mar- tin Krpan v gorski vasici Be- le vode nad Šoštanjem. Igro so izvajali popoldne v dvora- ni osnovne šole in je bila le- po obiskana. Taka dejavnost aktiva Zveze mladine v Ple- šivcu, ki bo z igro gostovala še v Lokovici pri Šoštanju, zasluži vsekakor vso pohvalo in priznanje. tekstilna za szdl v ponedeljek dopoldne so v Tekstilni tovarni v Preboldu pripravili prijetno slovesnost. Delavski svet Tekstilne to- varne Prebold se je odločil, da bo krajevnim organizaci- jam SZDL Prebold, Tabor, Sešče, Gomilsko, Vransko, Tr- nava, Šempeter, Braslovče, Polzela, Griže in Žalec dode- lil po zaključnem računu do- tacije za družbeno politično in ostalo dejavnost v znesku 40.000 dinarjev. Krajevne or- ganizacije SZDL bodo razde- lile ta sredstva za potrebe v krajih, kjer živijo tudi delav- ci TekstUne tovarne v Prebol- du. Ob prejemu virmanskih nalogov za sprejete dotacije so se pKjgovorili tudi o pro- blemih krajevnih skupnosti in življenja občanov v njih. Vse- kakor zasluži odločitev Tek- stilne tovarne Prebold prizna- nje in je za vzgled tudi osta- lim. gradnja stanovanj Danes dopK>ldne ob 8. uri bo v sejni sobi skupščine ob. čine Šentjur pri Celju 2. redna seja upravnega odbora solidarnostnega stanovanj- skega sklada. Na seji bodo pregledali sklepe prve seje, obravnavali predlog srednjeročnega pro- grama stanovanjske graditve v občini Šentjur za obdobje 1974-77, predlog odloka o ugotovitvi vrednosti stano- vanjskih hiš in stanovanj ter predlog odloka o nakupu in doplačilu za nakup stanovanj za upokojence. plaz grozi V ponedeljek nas je v ured- ništvu obiskal odbornik skupščine občine Šentjur pri Celju, za območje KS Plani- na pri Sevnici Slavko Dober- šek. Spregovoril je o proble- mu, ki tare vaščane Doro po. Ija. Cestno podjetje je pred leti tam odprlo kamnolom. Bazstreljevanje je povzročilo, da je FK>tok prestavil svojo strugo in pričel ogrožati cesto, ki se vsako leto pogreza, plaz pa grozi tudi kmetijam. Kam- nolom je prenehal s svojim delom, vaščane pa iz leta v le- to bolj skrbi, kako bo s ce- sto, ki jo cestno podjetje sa- mo nasipa. V skrbeh so tudi kmetje, ki imajo obdelovalne površine na nasprotni strani plazu in zaradi njega ne mo- rejo do svojih njiv. Pravijo celo, da ne bodo več plačevali davka, če se to ne bo kmalu uredilo. Od kmetij je najbolj ogrožena kmetija Zdravka Go- riška tik pod plazom. Pravijo, da bi jo že močnejši naliv lah- ko potegnil v dolino. že večkrat so jKJstavili vpra- šanje rešitve tega res hudega problema na sejah skupščine občine. Na zboru volivcev, ki je bil preteklo nedeljo, je predsednik občine Vinko Ja- godič obljubil, da dobo sku- šali to čimprej rešiti. Vaščani so poudarili, da potrebujejo samo 2 do 3 milijone starih dinarjev, večino del pa bi ta- ko opravili sami, saj je to v njihovem skupnem interesu. Pomlad je tu, treba bo pri- četi z delom, plaz pa grozi in se ne ozira na zaskrbljene va- ščane Doro polja. Z rešitvijo bo treba pohiteti. pokopališča Krajevna skupnost v Sloven- skih konjicah namerava v bližnji prihodnosti deloma povečati in razširiti pokopali- šče. Računajo, da bodo s predvidenim prostorom pri- dobili površino za 300 do 350 grobov, kar bi zadoščalo za prihodnjih deset let. Letno namreč umrje na tem območju okoli 70 ljudi, od tega pa jih polovico po- kopljejo v grobnice. dolg izpolnjen Večina delovnih organiza- cij je za lansko leto že na- kazala svoj prispevek za ure- janje različnih komunalnih del, ki je znašal 20.000 starih dinarjev na zaposlenega de- lavca. Tiste delovne organi- zacije, ki tega niso storile, pa so obljubile, da bodo zne- sek nakazale čimprej. Za le- tos pa so predlagali, da bi prispevek povečali na 25.000 dinarjev na zaposlenega de- lavca. Pričakujejo, da bodo delovne organizacije denarne zneske nakazale krajevnim skupnostim do meseca juni- ja. prapor prosvete Prosvetno društvo v Žičah, ki je lansko leto slavilo 75- letnico obstoja in uspešnega delovanja, si želi v tem letu nabaviti lastno opremo. V ta namen se je že obrnilo za denarne prispevke na de- lovne in politične organiza- cije. Posamezni občani so svo- je deleže že darovali. Med njimi se je izkazal predsed- nik krajevnega odbora Franc Pavšar, ki je prispeval 400 dinarjev. 70 volišč Občinska konferenca SZDL zbira preko svojih krajevnih organizacij predloge za čla- ne volilnih odborov, ki mo- rajo biti pripravljeni osme- ga aprila, na dan referendu- ma za samoprispevek. Pred- videvajo, da bodo ta dan od- prli 70 volišč. To bo omogo- čilo občanom, da bodo v bli- žini doma opravili svojo dr- žavljansko dolžnost. Za delo v odborih bodo potrebovali 420 volivcev ali okoli i^/o vo- lilnih upravičencev. Vsak od- bor bo štel tri člane in rav- no toliko namestnikov. lapajne na obisku Prejšnji teden je komisija za idejna vprašanja pri ko- miteju občinske konference ZKS Celje povabila na razgo- vor o nekaterih idejnih vidi- kih planiranja v družbenem in ekonomskem sistemu Iva- na Lapajneta, namestnika di- rektorja Zavoda za plan SRS. Na razgovoru so bili ekono- misti iz celjskih delovnih or- ganizacij, ki so predavatelju postavili več vprašanj v zve- zi s ponovno afirmacijo pla- niranja v naši ekonomski po- litiki in v zvezi s tem opozo- rili tudi na mnoge pomanjk- ljivosti v dosedanjem načrto- vanju. Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Vlado Štukelj Tudi tokrat bomo naš mali intervju posvetili vi- nogradniku, le s to razli- ko, da smo ga poiskali v središču virštanjskih go- ric, v Virštanju. Naš prej- šnji sogovornik je bil nam- reč iz Buč. če se še spom- nite. Da smo ravnali tako, ni naključje, pač pa je to čisto namenoma. V Viršta- nju čedalje bolj govore o modernem vinogradništvu, o v.nogiadiii ter o vo- dilno vlogo igral stroj, umetna gnojila in znanost nasploh. Ce potujete da- nes preko virštanjskega grebena, boste že videli be. le betonske stebre in v oči vam bodo padli majhni traktorji, podeč se po str- minah. V Virštanju se čas obrača. Obrača pa se tudi Vladu Štuklju. »Koliko vinogradniških površin imate? Nekako od 50—60 arov je vinograda, pol je nove- ga, pol pa starega. Upam pa, da bom kmalu moder- niziral vse. Nekaj strojev že imam.« »Včasih so se vinograd, niki pritoževali, da jim gre vino slabo v promet. Da je temu bilo tako, je büo najbrž preveliko mešanje sort, odjemalci pa imajo radi bržkone eno ali naj- več dve kvalitetni sorti. Kako je s tem pri va^?« »Pretežno imam v vino- gradu rizling, razen tega pa še nekaj drugih vrst, kar pa ni omembe vredno. S prodajo nimam težav. Kolikor pridelam, toliko prodam in če bi imel vina še več, bi ga prodal še več. Iz tega torej sledi, da ima pri nas vinogradništvo velike perspektive. Moralo Ija bo biti seveda modemi- : zirano, če bomo hoteli ko- rakati s časom naprej.« »Z živinorejo se ne uk. varjate, če sem prav razu- mel?« ! »To je res. Imam sicer dve kravi, vendar je to , postranska stvar. Z živino- rejo se ne nameravam uk- varjati. Drobljenje gospo- darstva nima pomena, to Si bomo morali biti slej ' ko prej na jasnem.« i »Kako financirate vašo I dejavnost?« »Pozabil sem povedati, 1 da imam tudi črni ribez. I Ta mi vrže toliko, da z iz. kupičkom krijem stroške za vinograd, ki mi ob dob- ri letini da od devet do deset polovnjakov (okoli 3000 litrov) vina.« »Zadnje čase se precej govori o kmečkem turiz- mu, o vinski cesti, blizu so Atomske toplice ...?« »Vse to pozdravljam, vendar zaenkrat še ni nič. Ko pa karkoli bo, se bom prav gotovo vključil v pro- gram, ne samo zaradi se- be, pač pa zaradi splošne, ga napredka. Ne bi bilo slabo, če bi iz Atomskih toplic vozil k nam avto- bus: gostie bi si gotovo ra- di ogledali tudi okolico teh znanih toplic in ne nazad- nje poizkusili tudi naše priznano vino. To bi bil začetek našega, kmečkega, vinogradniškega turizma, kozjanskega turizma.« Kot vsi ostali napredni kmetje vinogradniki, tudi Vlado računa s svojimi ot- roki. Dal jih bo v kmetij- sko šolo, potem pa bo, kar bo. Znanje nikoli ne ško- di... Okolje VEL Sneg, ki je skopn^i nje obdobje sončn^ zapustila v Celju zelo ne razmere na ce^ pločnikih. Kamorkoli damo, je stanje nev. Prahu in peska je to ga ekipa 27 čistilcev jih premore podjetji naprave v ta namen,] očistiti. Skupna po^ odpade na vse te znaša 492.000 kvadi« tre, torej odpade rg čistilca ca. 20.000 ^ metra dnevno, česai veda ne zmore. Pa naštejmo: — Pri gradnji žel«^ mostu na cesti v ; dnevno 12 kamion^ blatno zemljo z ob^i ceste na cesto in v ^ ko da je to blato f^ V Matkah ifflil novo prenekatero f in raznim priredit« ko so z uspehom o( Pravijo, da razmil večjih rediščih, si« razvedrilo sami p« snemale, saj stoje i zatrjujejo, ne bo zk Odbor za »POLZ TOVAf POI objavi) prosto de SOI DEI Kandidati — nega mesta i"! — imeti moraF delavce in ^^^ delu v gospoo»* Kandidati — ^^ stega delovneg zahtevanih podjetja v ^ jjonca Stanetove uli- . gradnji mostu na 'JomobiU raznašajo Trubarjevi in Ljub- PLti vse do mesta. , gradnji stanovanj- ^ov v Čopovi ulici pa ^ blato Gradisovi in ^ kamioni na Ljub- cesto in od tam v i gradnji mostu na Ki- f^ti in gradnji skla- l gradnji postnih, ši- L drugih objektov blato prinašajo na ^ioni podjetja Nivo kubičnih metrov T stresejo brezvestni I ki preveč naložijo kamione. ■ ta pesek in blato pa [avtomobili zmečejo na rob cestišča, od tam pa na pločnike. Podjetje Javne naprave Ce- lje je že večkrat opozorilo podjetje, kršitelje odloka o videzu naselij, ki prepovedu- je takšno ravnanje, toda brez uspeha. Potrebno bi bilo, da posre- duje pri tem organ občinske skupščine za komunalne za- deve, ki ima po 18. členu ci- tiranega odloka možnost, da naroči čiščenje prekomerne onesnažitve mesta ' na račun F>ovzročitelja. Prepričani smo, da se bo stanje takoj izboljšalo, če bo- do povzročitelji prisiljeni od- straniti povzročeno nesnago v mestu ali pa vsaj plačati čiščenje in utrpeti določene sankcije. Sedanje stanje zagotovo za- hteva ukrepe. fr. Zelo so ponosni nanj, saj so vložili v njegovo ob- dela. Spodnji del služi gasilcem, zgornji pa igralcem I nobeno leto ne mine. Letos je bila dvorana pretesna, ^ Micko«. Zdaj so pripravili ljudsko igro »Dve nevesti«, ^em odru, namiznem tenisu in še kaj. Daleč so od pra še najbolj zamrla, zato si v Matkah za kulturo in Jillo, ko bi jih v teh prizadevanjih tudi druge vasi po- \ dvorane pa so prazne. Kaj takega se v Matkah, tako — dk frvic« I Soio , pogoje: N na^ socialne j ustreznem is o pro- Neznani Laščanki Oni dan me je dobra znanka iz Laškega zgrabi- la za ovratnik in me po- šteno stresla: »Cuj, je rekla, kaj pa razšdrjaš po radiu govori- ce, da je v Laškem največ nezakonskih otrok?« Zares sem se prestrašil in začel ugibati, kdaj bi mogel biti toliko okajen, da nisem vedel kaj go- vorim. Prebrskal sem vse rokopise tn navsezadnje našel. Pred kakšnimi tremi te- dni sem v področna od- daji »po laški občini« tr- dil ravno nasprotno. Na očitke mladini, katera za- haja v disco klub, ki da je nevarnost in skušnja- va za mlade ljudi, sem postregel s podatkom, da pred sto leti mladi lju- dje tudi niso hodili drug mimo drugega kot mutci. Povedal sem, da sem pred leti, ko sem v Brezi pre- verjal podatke o ženski, ki je dočakala sto let, v krstnih knjigah zasledil malone pri vsakem tretjem vpisu, da je otrok neza- konski. Bili so to otroci hlapcev in dekel, otroci tistih, ki niso nič imeli in se zato tudi niso ni- koli poročili. V primer- javi z razmerami pred sto leti je dandanes mno- go manj nezakonskih ot- rok, ker imetje, ker grunt ni več temeljni pogoj za sklenitev zakonske zveze. To sem v tisti oddaji po- vedal Toda poslušalka ali poslušalke v Laškem so pri štedilniku ali med kle. petom slišale le polovico stavkov pa hitro raznesle naokoli, kako sem trdil, da je v Laškem največ nezakonskih otrok. Srbi imajo dober pregovor. Pravijo: »Šta se babi hti- lo, to se babi snilo!« V prevodu pKwneni, kar žen- ska hoče, to se ženski tu- di sanja. Vljudno prosim cenje- ne poslušalke radijskih oddaj, da mi ne podtika- te in spreminjate mojih izjav s svojimi dodatki. Kajti če bom kdaj re- kel, da je sneg bel, potlej pa bo kdo pripovedoval, kako sem rekel, da ni čm, bo sicer oboje res, le meni bo kdo očital, da nisem čisto pri pravi. In še en nasvet. Tudi poslušati je treba znati, če pa že ne, potem ni treba napol slišano pro- dajati naprej in se na ra- čun drugega izživljati v svojem natolcevanju in jez'kavosti. Hvala za pozornost in brez zamere! JURE KRAŠOVEC RESNO NA DELO v ponedeljek je v občini Slovenske Konjice büo spre- jetih 24 mladih ljudi v Zvezo komunistov. Sprejeti so bili v svojih delovnih organizacijah, v občini in v šolah. Na tor- kovi razširjeni seji komiteja občinske konference ZK so se zbrali vsi in prejeli članske izkaznice. Kot mo že omeiili — bilo jih je štiriindvajset. V pogovoru z njimi smo kaj kmalu uvideli, da so dobro seznanjeni s svojimi novimi vlo- gami. Sicer pa naj spregovorijo sami: R.\FKO MALEC (23) iz Skale, zaposlen v LIP kot priučeni mizar: »Že starejši člani ZK so me obširno informirali o vlo- gi in nalogah Zveze komuni- stov, pa tudi v šoli sem kma- lu spoznal načela in vlogo Ijartije. Tako mi ni bila tež- ka odločitev, oziroma brez vsakega dvoma in počaščen sem vstopil v ZK. Osebno čutim, da bom kot član ZK moral delati še bolje kot do- slej in biti drugim za z^led.« JANEZ ŠMALC (29) iz Stranic zaposlen v KONUSU kot sainosto.tni obratni elek- trikar: »Čeprav nisem v no- benem samoupravnem orga- nu, sem čutil, da bi moral biti bolj angažiran kot sem bil. Vstop v Zvezo komuni- stvo mi bo to nedvomno omogočil. Mislim, da mi bo moje dosledno opravljanje nalog pri delu še večje zago- tovilo za večjo družbeno ak- tivnosti. Položaj delavca je da- nes takšen, da mora biti dru- žbeno angažiran.« ZDENKO TOPLIŠEK (26), Konjičan, zaposlen v Kovaš- ki industriji Zreče kot re- ferent za vzgojo vajencev: »Odločitev za vstop v Zve- zo komimistov ni bila težka. Že oče in mama sta bila oba partizana. Tudi v šoli smo se učili o liku komimistov in tako sem kmalu spoznal željo v sebi, da bi tudi sam postal član ZK. V podjetju smo imeli sestanke in so nas do. bro informirali o vlogi in nalogah komunistov.« EDVARD TIC (19), Konjičan- zaposlen v KONUSU kot us- njarski tehnik: »Aktivno sem se že udejstvoval pri mladi- rii, v podjetju j» smo imeH sestanke, kjer so nam pojas- nili vlogo in pomen ZK in ko- munistov. Odločitev ni bila težka. Že v šoli sem razmiš- ljal, da bi vstopil v Zvezo komunistov, a se mi je zdelo, da sem še premlad. Zdaj, ko sem že član, osebno čutim, da bom moral biti še bolj aktiven in še bolje opravlja- ti svoOe delo.« LUDVIK MÖREC (30), po rodu iz Murske Sobote, živi v Konjicah kot invalidski upokojenec: »Aktivno sem se že prej udejstvoval pri mla- dini, imam tudi nižjo poli- tično šolo. Sem ivalidski upokojenec, honorarno de. lam na občini in čutim, da bi moral biti aktivnejši. S sprejemom v ZK se mi je ta želja izpolnila in čutim, da bom vse zadane m loge vestno in dobro opravljal, sicer se ne bi odločil za vstop v Zvezo komimistov.« 14. stran — NOVI TEDNIK 22.mafc 1973 — Srečanje z brodnikom iMa tej strani reke Savinje pa sva bila z Juretom, kamor sva prispela z avtom po asfaltirani cesti iz Celja. Na desni naju je spremljala dvotirna elektrificirana železniška proga, ki vodi kakor cesta — v širni svet. Na levi pa se je v mrzlem, sivem in zasneženem dnevu vijugala Savinja, ki se je že povsem navzela smradu iz Voglajne. Že malce polenjena se je odpravljala na pot proti Laškemu in še dlje, vse do Save.. In ta njena zvijugana pot preseka svet na levi strani ceste in seveda, pov- vsem nevede, daje ljudem pod Rifengozdom, v Brstniku, Jagočah in drugih zaselkih povsem druge pogoie živlienja za razliko od tistih, ki so na tej strani reke, kjer je cesta in železnica. Med Trenwjem in Laš- kim ste prav gotovo že kdaj opazili ob breg privezan čoln. In še več čolnov. Marsikdo pri tem pomisli na stare, opu- ščene čolne, ki so morda že od bogve kdaj potisnjeni v mivko in trohnijo. Pa v res- nici ni tako. Ti čolni pomenijo življenje vsem tistim, ki so na omenjenem predelu na drugi strani reke. Tista »dru- ga stran reke« skriva v sebi neslutene in provsem svojske zjakonitosti, ki jih občutijo ljudje, ki so odvisni od takš- nega čolna. Da pridejo na to stran reke. Ta stran reke, kjer je cesta, p>a jim pomeni služ- bo, kruh, otrokom okno v svet, kjer hodijo v šolo, na- kupe v trgovini, skratka vse tisto, kar ni doma — dom pa je na druei strani. Pribužno deset »rodnikov je Se, ki opravljajo to zelo red. ko, a tukaj še prepotrebno de- lo. Niso sicer takšni, kot jih je opisal naš pesnik Anton Aškerc, ki tudi ni daleč doma od teh krajev, saj so brodni- ki še danes tudi med Laškim in Rimskimi Toplicami in Zi- danim mostom. Toda tam je cestna jxjvezava tudi na drugi strani reke boljša in se ljudje ne srečujejo s tolikšnimi pro- blemi kot ravno tukaj pod Rifengozdom, kjer so dobe- sedno odrezani od sveta in re- snično odvisni od čohiov in pa seveda od svojih brodnikov. Ni pa preprosto priti do brodnika, če nisi domačin in njegov »abonent«. Z Juretom sva stala na bregu, v mivki, sneg je naletaval in mrzel ve- ter je vlekel vzidolž vode, ki še zdaleč ni dajala niti naj- manjšega vtisa romantičnosti. Bregovi so bih goM, nič zele- nja, nič tiste svežine, nič kač- jih pastirjev. Samo žuborenje in hlad, ki je vstajal iz tem- nosive gladine. Na drugi stra- ni je bil privezan čoln. Iz hi- še se je prijetno kadilo, torej so tam le doma. Pri sosedih čez cesto so nama rekli, naj kar zakričiva: »Henhan!« pa bo prišel, kajti ta teden ima »šiht« popoldne. 2vižg je presekal reko. »Herman!« sem zavpil, ko- likor se je dalo in že je jwi- šel izza hišnega vogala. Ne- kaj je zankilü z rokami, češ, kaj pa vidva, saj še ni tista ura, ko pridejo delavci do- mov. Midva pomahava nazaj. Stopi k čolnu, ki je bil že ves del od naletavajočega snega in vzame v roke lopato. Mimo, ne meneč se za mraz, je jel metati vodo iz čolna in Jure med smehom pripomni: »Veš, vsa tale flota tukaj ni najbolj »dihtik«! No, ja, duhovita pri- pomba, ni kaj reči. Herman je že na pol poti. Z dolgim kolom, ki je veslo in krmilo obenem, varno kr- mari k najinemu bregu. Kljub temoi, da sva z Juretom že blatna do kolen, se morava sprijazniti z brodnikovo ugo- tovitvijo, da se nistva prav postavila in da je njegov pri- stajalni pomol nekoliko niže. Nazaj na cesto in spet po sne- gu navzdol. Po nekakšnih na slutenih stopnicah, narejenih za tiste, ki jih niso vajeni, da padejo. In ker nisva bila smrt iz Aškerčeve balade, naju je po- vabil v čoln. Vstopiti je bilo treba zelo hitro, kajti čoln se ziblje, voda pa je nemima Zdaj plovemo. Trije možje v čolnu, da o psu ne govori- mo, ki ima tudi svoj delež pri prevozih čez Savinjo. To- da o tem pozneje. Skok iz čolna in v mehko mivko, Herman pa že privezuje svo- je plovilo, da ga voda ne od- nase. Na majhnem hišnem ok- nu pa nas pričakajo štirje pri- lepljeni rloski na šipe. Žive otroške oči zrejo skozi okno v svet na drugo stran reke, kjer teče življenje veliko hi- treje kot na njihovi strani, čeprav je v kuhinji bilo opa- ziti pralni stroj, hladilnik in druge sodobne pridobitve teh- nike. »Sem Herman Jančič, tu- kaj pa se reče pri Mlinarju. Ja, tukaj je bil mlin, še pred petimi leti smo mleli. Prav tu je bil, kjer zdaj se- dimo, v kuhinji. Ko pa sem to preurejal, sem vse zvozil s čolnom čez Savinjo. Vse te aparate, des- ke, opeko, železje, premog. Se kravo sem peljal v čohiu čez. Pa smo bili na sredi vode in se je čoln zazibal. Krava i>a ko krava, stoji in se ne ga- ne, Coin se je preveč zazibal in sem šel na glavo v Savin- jo. Krava pa je ostala v čol- nu, nič se ji ni zgodilo. To je bilo lani oktobra.« »Kdo pa je vozil pred va- mi?« »Se pred vojno in medvoj- no je vozil tod preko ženin oče, Jože Ojstršek se je pisal. Sam še nisem tako dolgo tu- kaj, ker sem se sem priženil, drugače pa sem doma iz Vi- tanja. Osem let bo tega. »Pa ste znali že prej pla- vati?« »Ja, sem znal. Se je že na- šel kakšen tolmun, da sem skočil noter. Sicer pa kaj bi tukaj, če ne bi znal plavati.!« »Koga pa prevažate preko Savinje?« »Sosede. Gredo v službo, ot- roci v šolo, pa tudi sam ho- dim preko, ker delam v laš- ki Volni. Zdaj dopoldne je že- na v tovarni, popoldne pa grem jaz.« »Kdaj pa imate prvo vožnjo zjutraj?« »Zgodaj! Včasih že ob pol petih ali pa ob poetih. Tisto pa čisto sigurno. Zvečer vča- sih tudi ob enajstih. Te tako dolgo kličejo, da moraš pri- ti. Včasih pridejo kakšni ljudje, ki hočejo na naši stra- ni v hosto, kadar je lepo vre- me. Pride kdaj kakšen, ko stopi prvikrat v življenju v čoln, pa je malo hudo. Ne ve, kam bi se dal.« »Vas je že kdaj voda nesla?« »Ja, enkrat. ^ nisem znal tako voziti. Pri Rozmanu, na drugi strani, so pod kozolcem mlatiH, jaz pa sem šel po- magat. Voda je bila velika, močna in me je nesla skoraj do Jagoč.« »Morate kdaj hitro na pot?« »Ni dolgo t^a, ko je zgo- raj v hosti gorelo. Vidim sko- zi tole okno tukaj, da se ne- kaj kadi. Ravno jedli smo. Grem pogledat in vidim, da gori, človeka pa nikjer nobe- nega. Veslam čez, naročim ne- komu, naj javi v Laškem. Kmalu So se pripedjali gasil- ci in vseh dvanajst sem pre- peljal čez. Tako je to. Ko je moja žena Anica rodila, je bi- la malo počasna in je že do- ma rodila. Poba in njo sem naložil v čoln, pa še roko sem imel do ramena v gipsu in sem jih peljal preko, da sta šla v bolnico.« »Kaj pa če je visoka voda ali pa led, ko mraz pritisne?« »Takrat pa ni s čolnom nič. Peš je treba debelo uro po gozdu v Laško. Ceste ni, le pot vodi. In kadar je treba iti peš, je tudi najslabše vreme. Blato ali sneg sta do kolen.« »Zunaj je pes, videti je hud.« »To pa je naš Tiger. Jaz mu pravim Copa. Je res hud. A mi pomaga. Ce kaj delam v hiši in ne čujem, če kdo kliče, takoj zalaja in kar po zidu začne praskati. Takoj vem, da je kdo na bregu, ki hoče čez.« V kuhinji stoji mala Tatja- nca, modrooka deklica, tak- šna za ukrasti. Stopi ven in objame Tigra. Ko sem upe- ril fotografski aparat, se je besno zaganjal name. No, ja, bil je na verigi. Tatjanco sem skušal spraviti do nasmeha. Pa mi ni uspelo. Tudi njene- mu očetu ne. Njen obrazek je cele ure pritisnjen ob okensko šipo, ki odpira pd na drugo stran reke. Tja,l drvijo avtomobili in yoj vlaki. Tukaj pa je mir, č^ prihaja čez reko hmp g^ idočih. »Pojdite še do Zaloka Beleja, Hohkrauta, Zups Ojsterška in do starega J ce. Ti vam bodo vedeli p dati še veliko več kot ja« njim pojdite!« j Tako je dejal Herman slovesu, ko naju je pri^ nazaj na našo stran Sa^ In odšli bomo! Besedilo in st Draso Med Herman, ga kličejo, da pride s čolnom preko reke Tijer varuje Tatjanco Človek je na vodi sam .,, gj ^^ .— 22. marec 1973 NOVI TEDNIK —15. stran Qbisk v šoli za miličnike Tradicija je že, da Šolski Titer za strokovno izobraže- ^je delavcev v organih za notranje zadeve priredi vsa- leto spomladi v svojih lepo urejenih šolskih prosto- rih pod Sniarno goro v Lju- iiljani tiskovno konferenco, pa kateri seznani predstavni- ce tiska, radia in televizije o možnostih vpisa mladincev v onjenjeno šolo, o pogojih šo- lanja in kasnejši specializaci- ji v samem poklicu. V šok) za miličnike — ka- dete sprejmejo mladince, ki so uspešno končali osemlet. no šolo in niso starejši od sedejnnajst let. Predvidoma l^o v šolskem letu 1973/74 sprejeli 200 kadetov in s tem povečaU število učencev v pr- vem letniku za en oddelek. Povečanje narekujejo kad- rovske potrebe na terenu, saj mäidnikov povsod primanjku- je. šolanje zaenkrat še tra- ja tri leta, s tem da isto- časno mladinec odsluži vo- jaški rok, vendar natrpan program narekuje, da bodo v prihodnjih letih prešli na štiriletno šolanje. S tem bodo razbremenili doslej hudo na- trpan urnik, kar bo omogoči- lo, da se bodo kadeti lažje pripravljali na svoj bodoči poklic. V šoli dajejo izredno ve- lik p>oudarek tehničnemu us. posabljanju kadetov, tako fo- tografiranju, upravljanju s telefonom, teleprinterjem in radijskimi postajami, naučijo se smučati, plavati, reševati iz vode, voziti moped, mo- torno kolo in osebni avto. Ves čas šolanja se učijo stre- ljati ter samoobrambo in dru- ge borilne veščine. šolanje je brezplačno, prav tako tudi obleka, kadeti pa živijo in se usposabljajo v moderno urejenih kabinetih in poligonih ter v lepo ure- jenem internatu. V lanskem šolskem letu se je s širšega celjskega območ- ja prijavilo za kadetsko šolo 84 mladincev, sprejetih jih je bilo 31, osem jih je odstopilo, eden ni prišel na izpit, 43 pa so jih odklonili. Med slednji- mi so v glavnem prevladovali tisti, ki niso zdravstveno bili sjxeobni za napvomi FK>klic miličnika. Največ fantov, ki so se odločili za miličniški poklic, je iz občin Šmarje pri Jelšah in Žalec (lani iz obeh po sedem sprejetih), zelo malo aü skoraj nič iz Olja, Lašk^a, Velenja in Mozirja (iz omenjenih ob- čin samo po eden sprejet). Edini iz Olja, ki je bil lani sprejet, je Milan špiler. Ko smo ga i>oprašali, zakaj se je odločil za poklic miličnika, je odgovoril kot iz topa: »Ker s tem ubijem tri mu- he v enem mahu: priznano imam srednjo šolo, odslužen vojaški rok in še šoferski iz- pit za voznika A in B katego. rije. Pogoji za učenje, izven- šolske dejavnosti in drugo iz- popolnjevanje so odlični.« Ti je bilo že kdaj žal, da si se odločil za ta poklic? »Nikoli! In če bi se še en- krat odločal, bi se ponovno. To je poklic vreden vseh dru- gih poklicev.« Kateri predmeti te najbolj privlačijo? »Do nobenega predmeta ni- mam odpora, kljub temu pa čutim še posebno nagnenje do kazensk^a prava, not- ranjih zadev, kriminalistične tehnike ...« Imaš kakšne perspektive v tem" šolanju? »Po končanem šolanju lah- ko nadaljujem študij na fa- kulteti.« Anton Brodar je doma iz Prebolda in končuje tretji letnik. Cez nekaj mesecev bo začel aktivno opravljati po- klic miličnika. »Ni mi žal, da sem šel v to šolo. Doma so bili težki po- goji in starši me drugje ne bi mogli šolati. Tu pa je vse brezplačno in še veseli me.« Kakšen se ti zxii program? »Program je za triletno šo- lanje prenatrpan. šola bi nuj- no morala trajati štiri leta.« Kako je s prakso? »Teorija je eno in te v šo- li resnično veliko dobimo. Praksa pa je drugo. Te je pred prihodom na delovno mesto samo dva meseca. Občutno premalo.« Za katero smer bi se td odločil? »Za prometno.« Tako dva mlada fanta iz- med mnogih, ki tam pod šmarno goro ob divji reki Tacen v idiličnem prostoru spoznavajo poklic miličnika. Zakaj ga ne bi še drugi? In letos poteče vpis že 3. jiini- ja, tako da bodo vsi do 20. ju. nija že vedeli, ali so sprejeti ali ne. če bodo, jim ne bo žal, tisti, ki pa ne bodo, se bodo še vedno lahko vpisali v kakšno drugo šolo. Torej miličnik. Zakaj pa ne! TONE VRABL Milan špiler Anton Brodar 16. stran —NOVI TEDNIK 22. marec J 973 — St. ^ Odmev Dne 8. februarja 1973. je v Novem tedniku na strani 5 objavljen članek pod naslo- vom: »Izplačilo plač po za- mrznitvi — VELIKO KRŠI TEV TUDI PRI NAS.« V članku je med ostalim navedeno tudi naslednje be- sedilo: »Ce pa že naštevamo nekatere konkretne grešnike, ix)tem moramo omeniti tudi kolektiv Zdravilišča v Dobr- ni, ki nosa tudi svojstven re- kord. Izplačali so »le« 70 od- stotkov povprečne plače, toda skupaj je to naneslo nekaj manj kot 16 starih milijonov (neto sevecte.). Tolikšnega dviga ni opravil noben kolek- tiv.« Ob koncu navedenega član- ka pa je pisec okvalificiral dejanje, kot družbeno škod- ljivi pojav in s tem javnost napačno informiral, kolektiv Zdravilišča E>obma pa grobo oklevetal in žaUl. Vsa sezonska podjetja, zla- sti Zdravilišča, izplačujejo članom svoje delovne skup- nosti akontacije na osebni dohodek različno in odvisno od doseženega prometa v do- ločenih obdobjih. Tudi kolek- tiv Zdravilišča Dobrna ima že vrsto let ustalj-ano prakso, da v predsezoni (I. polletje) izplačuje nižje akontacije na OD v smislu dobrega gospo- darjenja Po eventualno us- pešnem poslovanju v sezon- skih mesecih pa jeseni izpla- ča večje osebne dohodke de- lavcem, kar je v skladu z na- čeli delitve po delu in tudi z obstoječim Pravilnikom in samoupravnem sporazumu o deUtvi OD. Zdravilišče Dobrna je v I. polletju 1972 izplačevalo niž- je osebne dohodke, kot so le-ti znašali po zaključnem računu leta 1971, saj je pro- met kot vedno v tem obdob- ju bil nižji. Po izredno us- pešni sezoni, spričo česar se je obseg dela zaposlenih moč- no povečal in je tudi ugotov- ljen povečan promet in doho- dek, je pristojni samoupravni organ sklenil dne 9. dec. 1972 (torej pred kakršnimikoli ve- stmi ali ukrepi o zamrznitvi osebnih dohodkov), povečati izplačilo osebnih dohodkov za II. polletje leta 1972 (8 od- stotkov netto). Pripominjamo, da je isti samoupravni organ pri ome- njeni odločitvi zopet v smislu dobrega gospodarjenja, name- nil najprej v sklade podjetja znatno večja sredstva, kot v predhodnem letu (58 odstot- kov). Ce bi pisec ali naročnik članka bil informiran o de- janskem stanju, ne bi bila javnost napako obveščena. Morebitno bi bilo prav ome- niti, če bi vse »kršitelje« pi- sec poimensko omenil. Verjetno ne bi bil naš ko- lektiv javnosti prikazan kot družbeno škodljiv, če bi že v I. polletju 1972. neodgovorno izplačeval visoke osebne do- hodke, ne glede na morebitno izgubo v času, ko je zamrzni- tev OD stopila v veljavo. Za- konu bi sicer bilo zadoščeno; ali bi bilo to tudi v duhu stabilizacije? KOLEKTIV ZDRAVILIŠČA DOBRNA VLADU MOHORIČU V SPOMIN Ni še dolgo tega, ko smo ga predstavili kot sposobnega, cenjenega, prizadevnega zborovodjo, kot pravega ljudskega kulturno prosvetnega de- lavca. Poznali smo ga kot č. brodušnega duhovitega in mladostnega, kljub nje- govim 5i letom. Ne mo- remo prav doumeti, da ga zdaj ni več med številni- mi pevci, ki so mu na zadnji poti obljubljali, da bodo nadaljevali njegovo pot. To bo najboljša od- dolžitev za vse, kar je na- pravil za zreške pevce — m ne samo za kulturno delo svojega kraja. Krute usode ne moremo spremi- njati! Ves prejšnji teden so bile Zreče zavite v črni- no, njihov Vladko se je bojeval s smrtjo. Sicer vedra narava je bila pre- magana. Težka vest se je kot mora zgrnila na vse tiste številne prijatelje, ki so kdajkoii kontaktirali z njim. Da je imel Vladko številne prijatelje, nam do- kazuje veličasten pogreb, kakršnega Zreče ne pom- nijo. Več tisoč pevcev, so- vaščanov, vodilnih glasbe- nikov in družbeno politič- nih delavcev mu je ob slo- vesu z nemim pogledom reklo zadnji pevski po- zdrav iz Podjune. Vladka ni več med na- mi. Kaj smo z njim izgu- bili, bomo doumeli mno- go pozneje. Delo pravega ljudskega kulturno-pro- svetnega delavca se ne da zlahka nadomestiti. Nje- gov spomin bo ostal za vedno med vsemi, ki smo ga poznali »Pravi prijate- lji se poslavljajo le cb grobu« — je dejal eden izmed koroških pevcev. S. Z. Kozjanska četa je decembra 1943 dobila nalogo, da poveča svojo vojaško razgibanost. To je četa v drugi polovici decembra tudi storila in je bila z dneva v dan v neprestanem borbenem stiku s sovražnikom. Po napadu na Bistrico skupaj z bataljonom hrvaških partizanov je sledil hud boj iz obkoljene hiše v Osredku. 20. december je bil za Kozjance črn dan, saj sta padla v bojih komandir in komisar čete. 21. decembra so Kozjanci skupaj s hrvaškimi tovariši odbili šest juri- šev daleč premočnega sovražnika na Drenovcu, kjer so bili partizani obkoljeni. Partizanom je primanjkovalo streliva, pa so zadnje juriše odbijali v borbi mož na moža z nasajenimi bajoneti na puškah. Po petem nemiškem ju- rišu na položaje partiza- nov je komandant zagor- skega bataljona IvicaDru- žinec ukazal, da morajo borci oddati vse naboje mitraljezcem, razen treh. Od treh smejo v boju iz- streliti le dva, poslednje- ga, če bo treba, prihra- niti zase, kajti Nemci so bili po tolikih juriših in izgubah gotovo besni in bi se nad ujetniki zverin- sko znesli. »marija, si znorela?« Povsem razimiljivo je, da so borci pred prebo- jem iz obroča natanko ve- deli, da smejo streljati le, če bo cilj zanesljiv. Ce pade strel, mora pasti tu- di sovražnik. Sovražnik, ki je vedno bolj stiskal obroč, je imel v svojih vrstah tudi ostro- strelce. Ivica Družinec, ki je kot ris pazil, da par- tizani ne bi zapravljali streliva, je nenadoma zav- pil ves razjarjen: Marija, si 2!norela. Kaj streljaš v zrak!« Marija, partizanka, do- ma iz okolice Brestanice je še naprej skrbno me- rila kvišku in sprožila. Z drevesa je kot vreča te- lebnil ostrostrelec, ki je morda ravno meril na ko- mandanta Družinca. po sedmem jurišu — prepolovljeni šest jurišev so partiza- ni odbili. Ob vsakem pro- ti jurišu so se borci oskr- beli z orožjem in streli- vom pri padlih Nemcih in vermanih. Sledil je sedmi napad. Partizani jih niso mogli več dočakati z gostoto og- nja kot doslej. Ostali so tudi brez ročnih bomb. Sovražnik je prodrl na greben Drenovca v osred- njem delu in prepolovil obrambni položaj prartiza- nov, s tem pa zvezo med Zagorci ih -večino borcev Kozjanske čete. Komandant Družinec in komisar šepetavc sta se odločila za uimik. Medtem ko je glavnino p>o nezna- nem terenu vodil Janez Rožman, je komisar Mi- lan šepetavc s skupino 20 borcev v zaščitnici zadr- ževal Švabe na primerni razdalji. Streljala je le še zaščitnica, ki je zbrala skopo zalogo streliva. K sreči je bil zdaj že mrak in z odločnim jurišem so se partizani izvili iz ob- roča. Umikali so se v smeri Osredka in Javorja. Janez Rožman je vodil ko- lono skozi gosto smrečev- je. Včasih so biU sovraž- niku, ki jih je hotel žive p>oloviti, vedoč da je p>ar- tizanom zmanjkalo streli- va, zelo zelo blizu. V takš- nih primerih so si borci, skriti v podrast, tlačili zemljo v usta, da bi se s kaši j an jem ne izdali. V Osredku je Nemcem uspelo ločiti zaščitnicood glavnine. Tudi Kozjanci so biU razbiti na dve sku- pini. Poznavanju terena in spretnemu vodstvu so se imen partizani zahvaliti, da so tisto noč z jurišem na Figarov most prekora- čili Sotlo in se vrnili v osvobojeno p>odročje Hr- vaškega Zagorja, öez most je šla le ena skupina Glavnina se je prebila čez Sotlo, tako da so podrli prek reke visok Topol in se oprijemaje drevesa pre- bili čez reko. Nekaj Koz- jancev je ostalo tostran Sotle. Med njimi Marjan Jerin, ki je nekaj mese- cev pozneje stal na čelu močnega Kozjanskega od- reda. Ti borci so se v na- slednjih dneh spet pojavi- li pKD kozjanskih vaseh in s tem postavili na laž nemško samohvalo, da so partizani do kraja pora- ženi. Tisti kozjanski borci, ki so s hrvaškimi tovariši šli čez Sotlo, so do vrnit- ve na Kozjansko sodelo- vali v bojih z ustaškimi enotami. Po podatkih, ki so do- kaj zanesljivi, je bitka na Drenovcu terjala med Ko- zjanci 2 ranjena, zagorski bataljon pa je imel 4 mrt- ve, 13 ranjenih in 3 p>ogre- šane borce. Veliko večjo ceno pa je plačal sovražnik s svojimi sedmimi juriši na dobro branj en Drenovec. Ver- mani so imeh enega mrt- vega in sedem ranjencev. Partizanske krogle in bombe pa so grdo mesa- rile med esesovci, žandar- ji in policisti, ki so ime- li na strminah Drenovca 107 mrtvih, medtem ko se za število ranjencev ne ve. Decembrski boji so od Kozjancev terjali 4 mxt- ve, med njimi komandir- ja Modrasa in komisarja Kostjo, osem borcev pa je bilo ranjenih, medtem ko so bili trije borci p»- grešani. pomen in odmev na decembrske boje Ne glede na to, da so Nemci zaradi svojih izgub in neuspehov hudo preti- ravali o moči Kozjancev in hrvaških tovarišev, saj so partizansko moč ceni- li na tisoč mož in več, pa se je po Kozjanskem in vsej štajerski razvede- 10, da morajo Nemci za boj proti partizanom upo- rabljati vso vojaško teh- niko in resnično močne enote vojaštva, esesovcev, vermanov, policije in žan- darmarije. Izgube, ki so jih Nem- ci imeli na Drenovcu, so neposredno koristile XIV. diviziji, ki je februarja 1944 prišla čez Sotlo na štajersko. Zanimivo je, da komandant Trek, ki je vodil boje s XIV. divizi- jo, sploh ni vedel, da je to slovenska enota in s kakšno nalogo je prišla. Mislil je, da ima opraviti s hrvaško enoto, enako ali isto, ki je bila v Slo- veniji decembra 1943. Za- radi tega so Nemci menja- li taktiko. Nič več niso poskušali z obkolitvijo, kot so to storili na Dre- novcu, marveč so pxxivze- li taktiko zasledovanja. Kozjanska četa se je le- ta 1944 razrasla v odred s tremi bataljoni, ki je do osvoboditve, skupaj z brigadami XIV. divizije in 11. grupe odredov držal do osvoboditve večji del Kozjanskega kot osvobo- jeno zemlje v svojih ro- kah. Konec partizanska bolnica zima Nedaleč od Cerovca v šen- tjurski občini je malokomu znana parti^nska bolnica ZIMA, ki so jo pred leti ob- novili. Na žalost objekt sedaj si)et propada, čeprav kaže, da ima precej možnosti, glede na svojo vlogo v NOV, da se dostojno reprszentira v širši javnosti. Tik bolnice bo nam- reč tekla nova avtomobilska cesta Maribor—Celje. Zaradi tega dejstva bi bilo prav, če bi pristojni organi, od Zdru- ženja Zveze borcev NOV do Zavoda za sp>omeniško var- stvo, začeli misliti na obnovi- tev tega, za območje zelo po- membnega objekta. Ne bi bi- lo slabo, če bi graditelji ce- ste ob novi trasi zgradili pri- meren parkirni prostor, opremljen z osnovnimi p>o- datki o partizanski bolnici in seveda s smerokazi do ob- jekta. MST DRAG KROMPIR IN SOLATA Na celjski tržnici so bi- la v tem času običajno jajčka draga. Letos pa je za spremembo drugače. Jajčk je dovolj in to po 90 para, zelo pa je draga solata. Zelena solata je p>oskočila na 10 dinarjev, motovileč na 30 in regrat na 25 dinarjev. Tudi krompir ni poceni, saj se njegova cena suče okoli 4 dinarje za kilogram. Sadja je na celjski trž- nici malo. Nekaj jabolk po 5 dinarjev in že smo pri kraju. Družbeni sek- tor se rešuje z južnim sadjem, ki je za ta čas boljši kot domače sadje. Zaradi visokih cen je kislo zelje p>o 5 dinarjev pridobilo na veljavi, pa tudi kislo repico po 5 di- narjev, ne gre zametavati. ti. Z. S. harmonikarji na stranicah v nedeljo, 18. marca je har- monikarski orkester Svobode Celje nastopil v kulturnem domu na Stranicah. Polna dvorana je skoraj dve uri skrbno in z navdušenjem spremljala celoten program. Nenehni aplav« harmonikar- jem in vodji orkestra, glas- benemu p^agogu Oskarju Leskovšku, so dokaz, da je treba tudi podeželskemu pre- bivalstvu nuditi kulturne do- brine. Veliki in mali orkesU oba sta v navzočih zapustS obilico spK)minov na W akorde. Posebno je navdii mali orkester z Bachovo A* Marijo. Schäfferjevo Pošto gozdu ter izvedbe z orgl^® trobento in bas kitaro. Predsednik sekcije harH' nikar j ev Ivo Umek se je o'' skovalcem zahvalil za ttf sprejem. ^ j gj ^^ .— 22. marec 1973 NOVI TEDNIK —17. stran ffim vesti ge vedno se pojavljajo raz- Učne interpretacije te besedfe 7 to celo v tezah o alctual- ^ problemih v telesni kul- ^ SRS. TRIM je geslo (s ^jim simbolom — Trim- ^om) za čimvečjo množič- nost v telesni kulturi, z ide- da je šport za vsakogar. V letošnjem letu se nada- ljujeta dve tekmovanji za vsakogar: a) izpolnjevanje rdečega •trim kratona s športnore- Icreativnimi aktivnostmi, če jih opraviš 150 v letu. jih ^jgeš v karton ter ob kon- cu leta dostaviš Zvezi za Športno rekreacijo in oddih v Celju in dobiš Trim znač- ko 73. b) tekmovanje za TRIM gportni znak, ki pomeni pre- verjanje zmogljivosti v osmih panogah (za znak so obvez- ne najmanj štiri panoge). Podrobnejša navodila bomo še objaviU. Oba kartona lahko kupite T veleblagovnici »T«, pri re- ferentu za rekreacijo v vsaki delovni organizaciji ali na zvezi za športno rekreacijo in oddih. Občinska tekmova- nja »za vsakogar« za športni ' znak se bodo pričela 16. apri- la in končala 23. aprila. Na vedno isti dan boste preizku- sili svojo sposobnost v keg- ljanju, streljanju^ teku, kole- sarjenju, hoji. Prva akcija, alpsko smuča- nje na Celjski koči in Gol- teh, za športni znak TRIM je že zaključena. To progo je prevozilo okrog 600 smu- čarjev. Celje se je v Sloveniji naj- bolj množično vključilo v obe obliki TRIM tekmovanj: podelitev 500 osnovnih značk trim pomeni 10 odstotkov od podeljenih kartonov. Športnih znakov TRIM pa so PodelUi 365, kar je tudi daleč največ v republiki. Upamo in želimo, da bosta obe akciji v letošnjem letu dosegli še večji razmah. To je rekreacijska značka TRIM, ki so jo prvikrat podelili, v lanskem letu. Že takrat se je veliko de- lavcev odločilo, da bo t^- movalo v posameznih — osmih — panogah, da bi zbrali dovolj točk za osvojitev rekreacijske zna- čke TRIM. Tudi letos bo. do podeljevali najboljšim iste značke. Osnutek je delo Alfonza Kumerja. GIMNASTIKA — V Ljub- j^n» je büo republiško pr- v gimnastiki za os- in srednje šole, kjer ^ 'elik uspeh dosegli pred- ^^i celjskih šol. Rezul- mladinke — ekipno: 1. ^ Celje 175,7, 2. Pedago- |unnazija Celje 172,7 ^^>sameano: 3. Slabšak ^ Celje) 36,2 itd. Mladin- jj^ ekipno: 4. Pedagoška Sf^ja Celje 209, itd. Pio- Da s^r ®^ipno: 2. II. osnov- Hirkr Ceije ~~ ^^iPio: 14. II. Oš reSä'^JE _ v 10. kolu J® ^maške lige so Peli r^ doma pretr- ?880-7y ^^anjski Triglav z •^ov t^.; ^^stje so dosegli na celj- tokrat in domačini aiku ijf" ^ili kos nasprot- ie vse n ^^^^^ Celjanov tako težt rutiniranaza '^uitat ^^e. Najboljši '^^egia domačinih sta 1007 in Vanov. IJani: tekme igrajo Ce- ^ v P^oti Gradi- ^ Pi^f^?' 24. marca do- dL ^'^^'cam in 28. ce^i, äoma proti Slovenija ŠAH — Končalo se je med- občinsko moštveno prvenstvo Celja. Presenetljivo so naj- boljše mesto osvojili šahisti Savinjčana iz Šempetra, ki so zbrali 22 točk. Sledijo: Velenje 21, Žalec 15, Roga- ška Slatina 12,5(4), Šentjur 11,5, Cinkarna 10,5, CŠK mla- dinci 9, Nazarje 6,5(4). Tudi turnir tretje kategor- nikov je končan. V vrhu raz- predelnice je ob zaključku Dečko iz Celja, ki je zbral 9 točk. Sledijo: Primožič 8,5, Pišom 7,5, Keber 6,5, Miku- la in Agrež 5,5, Kurtič 5, Naglav 4,5, Planine rn Zalo- kar 4, Jager in Koštomaj 3 točke. Prvi trije šahisti so osvojili drugo kategorijo. DVIGANJE UTEŽI — V prvem kolu druge zvezne li- ge so celjski dvigalci le na- stopili. Toda to, kar smo vi- deli v srečanju proti Prevo- jam, je le senca moštva, ki je nastopilo v prvi ligi. Po- mlajena vrsta Partizana Ce- lje je srečanje izgubila z 4:10. Edine točke za domači- ne sta priborila odlični Gla- vač, ki je z rezultatom 245 kg dosegel najboljši rezultat srečanja in veteran celjskega dviganja Slavko Urankar — 225 kg. Omeniti pa moramo, da sta nas kljub temu izne- nadila Bevc in novinec štu- hec. Posebno slednji ima še velike možnosti za razvoj v tej športni panogi. Celjani so dosegli tele rezultate: Av- šič 75 kg, Pinter 90 kg, Be- lina 105, Štuhec 155, Bevc 212 50 rii-^vač 245 in Uran- kar 225 kg. ODBOJKA — Celjani smo dobili tudi — odbojkarsko afero. Gre za spor, ki je na- stal med igralci Gaber j a in upravnim vodstvom TVD Partizana Gaberje. Naš na- men ni, da bi dajali oceno o pravilnosti ali nepravilno- sti igralcev Gaberja, ki so želeli prestopiti k Ingradu, ki jim nudi dobre pogoje za vadbo in tekmovanje oziro- ma ne dajemo oceno, če je pravilno, da uprava TVD Partizana Gaberje ovira od- hod igralcev v drugo sredi- no. Zlasti ne, če se spomi- njamo, da Partizan Celje ni delal nobenih ovir svoji žen- ski ekipi, ko je le-ta preko noči prestopila v Gaberje. Dejstvo je namreč, da so igralci Gaberja v republiški ligi bili kandidat za najvišje mesto. Toda v zadnjem sre- čanju v Novem mestu niso tekmovali najboljši, temveč mladinska ekipa. Prva ekipa je bila diskvalificirana. Mo- štvo je izgubilo 0:3, razoča- ralo ljubitelje odbojke v No- vem mestu in s tem po- polnoma izgubilo korak z vo- dečimi. Nove smernice o telesno vzgojnih društvih Partizan so, da se športne panoge prenesejo v sindikalne šport- ne kolektive. Povezava od- bojkarjev s SŠD Ingrad je brla dobro zamišljena, vpraša- nje pa je, če so bili razgo- vori vodeni skupaj in spo- razumno. Prijatelji odbojke v Celju pa le pričakujejo, da se bo ta spor rešil in da bo odbojka, ki je požela v zadnjih dveh letih lepe uspehe ponovno stopila na svoje stare pozicije. Dekleta Partizana Gaberje so verjetno pod vtisom zad- njih dogodkov v društvu za- igrala izredno slabo proti Novem mestu in srečanje v republiški iigi izgubila z 1:3. To je težak poraz, ki je tudi ženski ekipi odvzel vse mož- nosti za borbo za najboljše mesto. HOKEJ NA TRAVI — Ho- kejisti na travi so ponovno nastopili v borbi za točke v zvezni ligi. V Zagrebu so igrali proti istoimenskemu moštvu in srečanje izgubili z 1:3. Zadetek za Gaberje je dosegel Grilj. Celjani so na- stopili brez šest standardnih igralcev prvega moštva. STRELJANJE — V občin- ski strelski ligi so opravili IV. kolo. Tokrat so bili naj- boljši predstavniki Celja, ki imajo med posamezniki kar štiri boljša mesta med pr- vimi petimi. Zmagal je Jager 271 krogov, sledijo Dobovič- nik 271, Jeram 270 (vsi Ce- lje), Dečman (Kovinar) 267, Polde Tržan (Celje) 266 itd. Po štirih kolih je med po- samezniki vrstni red najbolj- ših sledeč: Dobovičnik 1087, Dečman 1075 in Jager 1071 krogov. Med moštvi vodijo strelci Celja pred Kovinar- jem in Tempom iz Celja. NOGOMET — Preteklo ne- deljo so štartali nogometaši v pokalnih tekmah. Domači Kladivar je igral proti Vojni- ku in F>o toči zadetkov zma- gal z 6:5 (2:3). Sam rezultat je precejšnje presenečenje, kajti i>ovprečna ekipa Vojni- ka je nudila odpwDr republi- škemu ligašu. Gostje so ce- lo v prvem polčasu trikrat povedli. žal pa kljub dobri igri niso dosegli več. CJelja- ni so imeli svojih pet minut in poraz spremenili v zma- go. Forma obeh moštev še ni zadovoljiva. Zadetke so dosegli: za Kladivar Reber- šak tri, Prigenica, Bosina in Konda, avtogol ter Stevano- vič dva. Stropnik, Perkovič in Lešer za Vojnik. Srečanje je dobro vodil šeško iz Ce- lja. Nogometaši Olimpa so ig- rali v Ponikvi. Po odlični igri so premagali domače moštvo z visokim rezultatom 8:0 (5:0). Zadetke za celjsko moštvo so dosegli: Kač 5, Fils, Conradi in Ambrož av- togoL Ob vratcih na Golteh 0 Kljub temu, da smo precej časa vedeli, da bo na Golteh pomembno tekmovanje v evropskem me- rilu, pa smo zastonj čakali, da bi dobili kakšno ura- dno vabilo od organizatorja, če smo pripravljeni o tekmovanju poročati. In nismo dočakali niti enega samega skromnega vabUa! Ker znamo ceniti pomen športnih tekmovanj in ker poročamo za bralce, smo se samoiniciativno odločili, da bomo o tekmovanju vseeno poročali. Prepričani pa smo, da takšen po- stopek informativne službe pri organizatorju SK Izletnik ni v redu. Ce je bilo vse odlično, je press služba zagotovo zaslužila mnogo slabšo oceno. 0 Uradni napovedovalec na tekmovanju je bil športni novinar iz Ljubljane Marko Rozman. Vse lepo in prav, izpade pa tako, kot da Celjani ne pre- moremo strokovnjaka, ki bi uspel dobro voditi takš- no prireditev, kot je bila zadnja na Golteh! ^ Ker je tekmovanje stalo precej denarja, so pokroviteljstvo nad ekipami prevzele naslednje go- spodarske organizacije: Aero, Glin Nazarje, Ingrad Celje, Lisca Sevnica, Tovarna nogavic Polzela, Toper Celje, Zavarovalnica Sava PE Celje, Železarna što- re ter skupščina občine Mozirje in Jože Horvat- Jaki. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzela tovarna gospodinjske opreme Gorenje Iz Velenja. Ob zaključku hokejske sezone - peturni dnevni trening Celjski hokejisti ria ledu so zaključili sezono. V prvenstvenih igrah so osvojili v prvi zvezni ligi sedmo mesto in torej po njihovih predvidevanjih uspeli Vsi, ki smo gledali celjsko moštvo, pa smo Si edini, da bi lahko dosegli več! Celjani imajo umetno drsališče že šesto leto. Res da so v prvem letu, ko je büo drsališče v poskusnem obratovanju le zbirali nove moči za moštvo, so pozneje le zbrali dobro moštvo, katerega so vodili trije češkoslovaški trenerji Toda uspeha, vsaj vidne- ga m bilo. Kje je vzrok? Uvrstitev v zvezno ligo, preko tekmovanja v republiški in drugi zvezni ligi je sicer uspeh, toda ne takšen, kakšnega smo pričakovali, ko smo v Mestnem parku prvnč pognali strojnico novega drsa- lišča. Preko 500 gledalcev, ki se redno zbira v hlad- nem vremenu v Mestnem parku zahteva več. Toda kje so vzroki za počasno napredovanje? Na to vpra- šanje smo odgovor dobUi šele letos. Tehnični vodja ljubljanske Olimpije Borut Volkar, ki je po rodu Celjan, nam je dejal, da so pri Olimpiji letos razo čarani. Svojim igralcem so poleg odličnega strokov- nega vodstva nudili treninge dvakrat na dan. Dva treninga vsakič poltretjo uro, primemo stimuliranje in hranarina ni bilo dovolj v borbi za naslov prvaka z Jesenicami Tudi Jeseničani nudijo svojim igral- cem vse možnosti za dvakratno dnevno vadbo. Igralci zaradi tega nimajo manjših osebnih dohodkov in se tako v zimskih mesecih popolnoma posvetijo hokeju. Preko leta pa igrajo doj^nilne športe, največkrat nogomet. In kako je v Celju? Naše moštvo igra z dvajseti- mi igralci. Toda ti igralci so vadili le enkrat dnevno in dobivali v najboljšem primereu le skromno hrana- rino, ki ni presegla 100 din na mesec. Nekateri igralci niso vzdržali niti takšnega treninga in odličen igralec Cvetko je v prvih dveh mesecih izgubil 8 kg na teži ter prenehaH igrati Služba, trening in druge obveznosti niso dovolile, da bi celjsko moštvo vadilo kot ostala moštva v prvi zvezni ligi. In ravno v tem je razlika. Moštva, ki imajo urejeno vprašanje tre- ninga (Jesenice. Olimpija, Partizan, Medveščak), so odstopala od Celjanov. Ostale ekipe so bile enako- vredne, kot Crvena zvezda, Kranjska gora in Slavija. Celjsko moštvo je razmeroma mlado. To so igral- ci: Avdič, Grm, Žager, Motoh, Filipovič, Bernjak, Pinter, Sušnik. Bratec, Kolenc, čretnik, Prelog, Les- jak, Dobovičnik, Dani in Bojan Kerkoš, šmerc, Sent- jurc, Zorko in Podsedenšek. Toda če želimo, da bodo ti igralci v prihodnji sezoni držali korak z ostalimi, potem moramo rešiti vprašanje vadbe v zimskih mesecih. Pot do uspeha je le dvakratni dnevni trening in to skupaj pet ur. Ce bomo uspeli rešiti to vprašanje in z delovnimi organizacijami nuditi igralcem vadbo ter jih pri- memo stimulirati v obliki hrarmrine, potem bomo v Celju gledali vrhunski hokej. Vsaka druga pot vodi v nižje tekmovanje brez večjih kakovostnih dosežkov in ambicij. Celje, mesto športnikov, pa bi moralo v prihodnje rešiti to vprašanje, kajti tudi rokometaši, košarkarji, plavalci, atleti in ostali vrhunski športniki čakajo, da se reši vvrašanja stimuliranja in vrednotenja vrhunskega športa v Celju. J. Kuzma Košarkarji celjske Kovino- tehne so v borbi za obstanek v zvezni ligi dosegli pomemb- no zmago nad zelo dobro ekipo Domžal s tesnim rezul- tatom 80:78 (41:47): Celjani so tekmo odlično pričeli, vo- dili so v 4. minuti igre že z 10 koši razlike, kar pa so- lidnih gostov ni zmedlo in 5 minut kasneje je bil rezultat že izenačen. Vse do 17. minu- te je bil reziiltat vseskozi izenačen, 3 minute pred kon- cem polčasa pa sta Brezovec in Lemaič s točnimi zadetki priborila svoji ekipi 6 točk prednosti. Tudi v drugem pol- času so gostje vodili vse do 30. minute in Celjani so prvič izenačili šele takrat, ko je moral pri gostih zaradi 5 osebnih riapak zapustiti igro njihov najboljši igralec Le maič. V teh momentih so se pri (Delju zlasti izkazali Mi- loš, Zmago in Tone Sagadin, priborili so si 4 točke pred- nosti, s pametno igro pa so uspeli obdržati to prednost do konca tekme. S to zmago so si Celjani zelo povečali možnosti za obstanek v druž- bi najboljših, koše pa so da- U: Miloš Sagadin 29, Tone Sagadin 26, Zmago Sagadin 17, Ramšak 4 in Tomašič 4. V soboto igrajo Celjani spet pred svojim občinstvom z ekipo Rudarja iz Trbovelj, za katero letos z velikim uspe- hom igra tudi proslavljeni as jugoslovanske košarke Ivo Daneu. Tekma bo ob 19. uri v dvorani posebne šole. JANEZ CEPIN Celjski prispevek Občinska konferenca SZDL Celje je skupaj z aktivom komunistov — športnikov pripravila raz- pravo o tezah za boljšo organiziranost telesne kulture v Sloveniji. Gre za celjski prispevek, ki naj bi poleg ostalih prispevkov omogočil, da bi teze določile tisto mesto in položaj slovenski telesni kulturi, ki bi ji naj pripadal v današnjem času in prostoru. Uvodne misli so prispevali: Mitja Pipan o te- lesno-kulturnih skupnostih in kadrih, Nace Krum- pak o kvalitetnem športu ter Karel Jug in Toni Goršič o množičnem športu. V razpravi so sodelova- li tudi ostali, tako da bo celjski prispevek resnično temeljit. 18. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., Oseba tedna: MARTA ROZMAN PETJE JE2IVLJENJE Srečati Marto Rozviano- vo se pravi srečati s člo- vekom, ki ljubi petje, ro- že in ljudi. Verjetno bi ona sama ljudi postavila na prvo mesto, meni pa so najprej pozornost vzbudile njene rože in pri- po- ^dovanje o ljubezni, ki jo goji vse življenje — do glasbe. Prijetna sobesednica je vedela, da je bila izbrana za osebo tedna in je že pričakovala obisk iz na- šega uredništva. Razvese- lila se je, ker je prišla ženska, čeprav se moških ne boji, a kot je poveda- la sama, je lahko ob ženi veliko bolj sproščena. Kaj kmalu sva zašli na delo, ki se mu je zapisala, ko je po vojni začela kot prekaljena osebnost gra- diti svoj odnos do dela, zapisala se je namreč pe- dagogiki. Mlado dekle, ki je med vojno izražalo po- gum rosnih let tako da je sodelovala kot aktivist- ka in tako kot njena dru- žina je preživljala vojna leta v taborišču. Marta, edini hči zavedne družine iz Griž, je prestala vojno v Auschwitzu in se do- mov vrnila šele avgusta 1945. Našla je že vso zbra- no družino in veliko spo- minov na dneve aktivistič- nega delovanja. »Delati pa smo začeli še- le po vojni. Takrat nismo poznali dnevov ne ur, sre- čna sem bila, če je zmanj- kalo elektrike, da sem imela izgovor za spanje,« pripoveduje s prijetnim glasom učiteljica Marta, ki že nekaj mesecev uživa zasluženi pokoj. A misel ji vedno uhaja nazaj na delo, ne more se znebiti spominov na otroke, ne more razumeti, da je ko- nec pevskih vaj, ki so ji jemale moč, čeprav so bile njena ljubezen. Za svoje delo je prejela vei odlikovanj in jih je vese- la, še bolj pa bi bila, če bi čutila, da so bila odli- kovanja podeljena kot iz- raz iskrenega sodelovanja v kolektivu. In priznanja za minulo delo, ki je pu- stilo globoke sledove v pevski vzgoji mladine v žalski občini. Na osnovni šoli v Pre- boldu je končala s svojim vzgojnim poslanstvom, pred tem pa je službova- la v mnogoterih krajih ze- lene štajerske. Danes je Marta Rozma- nova žena žalskega pred- sednika, ki ceni njegovo delo, obenem pa tudi po- maga nositi breme odgo- vornosti,, tako da skuša moža razvedriti. Sama pa je razpeta med dom v Celju in dom v Grižah, kjer pomaga osta- relim staršem Vsekakor njena dejavnost ne pozna počitka, razlika je le v tem, da se zdaj posveča nekoliko več svojim last- nil in domačim proble- mom. Pa zakaj ne bi, če pa je svoja najlepša leta porabila za to, da se je razdajala za druge. Bese- da DATI ne pomeni dati svojega življenja, pome- ni pa dati del samega se- be — ali pa ni DATI! ZDENKA STOPAR gj ^^ .— 22. marec 1973 NOVI TEDNIK —19. stran poravnava med samostanom in podložniki Notranjeavstrijska vla- da je, kot smo videli, pre- jela 2. julija 1635 pritož- ]X) novokloštrskih p>od- ložnikov v devetih točkah, pritožbe kmetov je posla- la samostanu z nalogom, naj jim ugodi. Ce pa me- ni, da tega ni dolžan sto- riti, naj pride njegov predstavnik 6. avgusta k zaslišanju. štiričlanska vladna komisija je 17. in 16. avgusta pretresla vsa- ko sporno točko posebej in skoraj v vseh dosegla sporazumno rešitev. Od- prto je ostalo le vpraša- nje kastnega mernika, kar naj bi razčistila i>osebna podkomisija v Celju, že prej in med pogajanji sa. mimi je samostan skušal na vse načine zavirati re- šitev, ki bi kakorkoli pri- zadela njegove koristi Svoje FKJdložnike je v ne kem • poročilu prikazal v izredno slabi luči, češ da se ne ozirajo na dosežen sporazum, da prihajajo v samostan in med drugi- mi nasilnostmi celo grozi- jo s fizičnim obračunava- njem nad menihi. Javno naj bi tudi razglasili, da se poravnave ne bodo dr- žali, temveč bodo sami svoji gospodje in sodniki. Samostan je spet predla- gal, naj se voditelji stro- go kaznujejo in pridrže v zaporu tako dolgo, do- kler ne bodo obljubili, da se bodo sporazuma drža li. Očitno pa vlada nj bi la naklonjena stališčem samostana in tudi ni ver- jela, da so navedbe po- vsem točne. 28. avgusta izraža dvom, da bi se kmetje sedaj upirali, ko je vendar sporazum bdi že razglašen in se v ek)- dobnih primerih niso nik. dar zoperstavljali, še po- sebej, ker je bilo izrečno naglašeno, da se ga mo- rajo držati ob siceršnja grožji s telesno ali "celo smrtno kaznijo. Nasprot- no pa poziva samostan, naj svoje podložnike do- stojno obravnava in naj ne daje nobenega povoda za odp>or ali celo up>or. Ce pa je dejavnost posa- meznikov resnično nevar- na, naj jih predajo v ka- zenski postopek v Celje. Dokončno so se spora- zumeli 24. novembra v Gradcu. Dejstvo, da je sporazum podpisal gene- ralni predstojnik reda do- minikancev, ne pa samo- stanski prior, ki je bil takrat odsoten, je imelo za posledico, da so sena sprotja nadaljevala tudi še pozneje. Ne glede na tretjo to- čko, ki je ostala predmet prerekanj od avgusta do novembra, o čemer bo- mo spregovorili posebej, so našli sporazumno re- šitev v naslednji obüki: 1. Vsakodnevna tlaka se zniža na 24 dni na leto z dodatno obvezo, da pod- ložniki opravljajo potreb- na dela pri vzdrževanju samostanskih poslopij in privažanju dajatev; 2. sa- mostan je dolžan dajati kmetom običajno hrano in pijačo pri delu na tla- ki, kakor je bilo v navi- di od nekdaj; 3. obdrž) se samostanski kastni mernik, pri čemer sme le-ta pobirati »težko žito« (pšenica, rž) v izravnani meri do roba, ostalo žito Coves, ječmen idr.) pa z zvrhano mero. Napraviti je treba dva nova merni- ka, povsem enaka, ki mo- rata imeti oznako mesta Gradca; 4. davki in dežel, ne naklade se smejo iz- terjevati točno v zneskih, ki so določeni; 5. oseben- ski (»svobodni ljudje«) morajo opravljati šest dni tlake na leto ob enaki hram kot drugi podlož- niki; 6. obveznost tlake pri lovu in gonjenju div- jačine se zniža na en dan tedensko; 7. osebenjki so dolžni dajati le tri funte prediva na leto; 8. po- smrtnino (ob spremembi gospodarja na kmetiji po smrti prejšnjega) plačajo le tisti, katerih posest je v neposredni bližini sa- mostana in 9. generalm predstojnik reda se obve- zuje, da bo v bodoče ime. noval za priorje in oskrb- nike samostana le Ijuda. ki bodo vešči nemškega in slovenskega jezika. Na koncu je še doda tek, da sporazum za kme- te v okolici Šmarja pri Jelšah ne velja, ker se ni- so pritožili. Zaradi tega ostajajo pri starih služ- nostih in dajatvah. Po zelo dobro obiskanem koncertu v New Yorku je kritika ostro napadla pianista Liberasa. Kon- certant se ni jezil. Obre- kovalcem je razposlal pi- sma s tole vsebino: »Va- ša prijaznost me je tako ganila, da sem jokal kot otrok, šele ko sem šel v banko vnovčit ček, sem se pomiril.« n Belgijski general, knez Charles-Joseph de Ligne je obiskal gospo, ki je bila strašno ponosna na svojo vilo. Mislila je, da je lužica v njenem par- ku ribnik v Versaillesu. Gostu je pripovedovala, da je v ribniku ravno prejšnjega dne utonil vrt- nar. . »Kakšen lizun!« je izja- vil knez de Ligne. * Friderik Veliki je vprašal kneza de Ligne, kaj bi rad bil, da bi do kraja užil življenje. »Do tridesetih let res lepa ženska,« je odgovoril knez, »od tridesetih do šestdesetih nikoli prema- gani general in po šestde- setih kardinal.« Jernej: »To je pa res od sile! Kakor stopiš pred sodnijo, pa si obsojen. Ali so te zadnjič res spet zašili?« Nace: »Seveda so me. Ali je mar to kaj čudne- ga, ko je pa toliko para- grafov zoper enega same- ga človeka!« šef svoji tajnici: »Nujno moram govori- ti s svojo ženo. Prosim, pošljite brzojavko moji hčeri, naj neha telefoni- rati, da bom lahko klical ženo«. jVjjZ^^^'^'^iie mi, da bo Lendava ostala taka, kot je. CaZ V nmskih časih je šla cesta iz Ptuja skozi Brezt^ ® Lendavo, od tu v Kanižo in dalje na Madžarsko, toi SI, ostane Lendava taka kot je,« je ponovil Bar- je tno^^ ^ najini koraki po mehki zemlji PotegnU «rjrf-®^^^ vefer. »Ljudje bežijo od tod.« ^ovarjltf^^^ svefotmo vojno je büo tako,« sem mu skušal ne v taki meri« Obstal je, me pogledal in ^ivfd ^ ^^^ ^^^ ^ cigaretami Bele obrvi so mu kao^^. ^ mirnimi očmi Čelo je nagubal kot zmeraj, ioigc premišljeval. S spodnjim delom njegove ^hrjiii ^ se je igral veter. Dal je cigareto v usta, se ^irnena- petišovskim hišam, se potegnil v ^dasnu P^i^Qcü cigareto. Gorečo vžigalico, ki jo je »VerZ^Jf-l' ^^ na njivo. jernite mi, da je pred svetovno vojno, ko je imel vso zemljo grof v rokah, ostalo več ljudi doma.« »Ni čudno?« sem vprašal. On je stopil bliže k meni. »To je zanimiv slučaj. Ljudje bežijo od tod zdaj, ko imajo zemljo. Zakaj? Kruha ni! Po svetovni vojni smo bili vsi prepričani, da bo za kmeta napočil z uvedbo agrarne reforme boljši čas. Pa ni. Zemlja je najboljša skupaj Z mejami je nastopila šele beda. Spustiti traktor na to črno prst, jo pognojiti, kakor se spodobi, in izorati meje šele takrat bo konec bede in trpljenja. In kakor sem bil po svetovni vojni za popolno razdelitev grofovske zemlje — kdo bi ne bil takrat — sem gdtj proti.« Spet sva krenila po poljski oott naprej proti belemu križu ki je stal med njivami, ograjen z lesenim plotom Veter je trgal Bartolu dim iz ust. Metal ga je za starčkom, ki je zopet začel pripovedovati: »Spominjam se, ko je bilo vse to polje ena sama tabla žita. Grofovske zitnice so büe polne, čeprav ni gledal grof na smotrnost obdelovanja, so hila njegova polja neprimer- no boljša kakor ljudska.« »Oho, vi si želite najbrž grofa nazaj?« sem se smejal. Tudi on se je nasmehnil. »Kot star, neraben človek bi si želel kvečjemu popolno razdelitev zemlje. Naj ima kmet lepo hišo in veliko gos- podarstvo. žal, se zemlja ni vsa razdelila, in če bi se tudi razdelila, bi ostal revež, prepričan sem. Vendar ni bilo prav, da se je zemlja razdelila. Po mojem starover- skem življenju bi vi sklepali nasprotno, ne? Veste,« je tiho pristavil, »moja čustva so sicer v starem svetu, toda s svojim razumom sledim duhu časa. Verjemite,« je še pristavü tiho in imel sem vtis da se starček smeje, »s sinom Tomažem o tem mno§o premišljujeva, ko je doma. Verjemite mi, mnogo stvari sem opustü, za katere mi je dokazal, da so napačne.« Bartol je utihnil. Prišla sva do belega križa. Starček se je prijel za ograjo, kakor da ne bi mogel kljubovati vetru. Nisem vedel, ali je z mislimi pri svojem sinu ali pri razdeljeni zemlji »Vse na svetu je podvrieno gibanju, razvoju,« je pri- pravü. Molčala sva. Po državni cesti, ki je bila samo za stre- ljaj daleč od naju, je ropotal voz. Drugače je bila cesta od Lendave do državne meje prazna. »Dotoka ni,« sem se spomnil Bartolovih besed. »Lendava bo ostala vedno takšna, kakršna je.« Že je bilo hladno. Oba sva še bila pod vtisom razgo- vora. Njive so stale na obeh straneh tiho, kakor da bi bile užaljene, ker so zaslužile Bartlovo obsodbo zdaj na jesen, ko je bilo že vse pospravljeno, vse požeto in vse izkopano. Mislila sva si dati roke, ko se je starček Še nečesa spomnil. »Zavestno čutijo naše gospodarsko umiranje — židje,« kakor da je našel nekaj čisto preprostega, da utemelji svoje trditve. »Naši ljudje tega ne poznajo.« Postal sem pozoren. Stopü sem tako, da sem starčku držal zavetje proti vetru. »Verjemite mi, židje so pametni. Ker se jim tu dan za dnem dobiček krči, odhajajo na Madžarsko. Tam bodo prilike zanje ugodnejše kot pri nas. Fevdalni sistem pri- kriva mnogo več špekulacij kakor vsak drug. Če se bodo še kaj časa držali v Madžarski grofje, ne bomo imeli kmalu v Lendavi nobenega Žida več. Zadelo me je, kakor da bi treščilo vame iz teh dolgo- časnih jesenskih megla. Oprijel sem se ograje in se pre- magoval, da ne bi pokazal svojega vznemirjenja. Rajši bi imel, da mi Bartol tega nikoli ne bi rekel, rajši bi imel, da bi se starček motil. Toda zakaj dela težave Brilnnerju zakon o dobavi surovin, zakaj hodijo Briinnerjevi na Madžarsko? Navdala me je slutnja. Ne, ne. Bartol se moti »To bo bolj težko,« sem dejal v zadregi, »da bi židje Jgro v gospodarstvu izgubili. Saj je Lendava po večini židovska.« »Verjemite mi, gospod kaplan, človek v dvaindvajsetih letih marsikaj vidi, česar ne vidite drugi, ki ste tukaj malo časa. Jaz poznam te razmere zelo dobro. Vsi židje bodo šli, ker so jih te meje požrle. Najbolj je udarila ta, ki teče od šume gor v hrib do bele koče in še naprej po hribih.« Pokazal je z roko na državno mejo, ki je ločila Jugo- slavijo od Madžarske. Gledal sem madžarsko zemljo, kot bi bila začarana vaba, ki bo danes ali jutri uničila mojo srečo. Pusta, nepregledna, prazna pusta mi je vstajala pred očmi, lepa, kot še nikoli. Negibno mrtvi so viseli nad njo oblaki, cerkvice so se skrivale v podlgovatih vaseh in gosposka madžarska mesta so bila brez usmiljenja, kakor so bili brez usmiljenja vsi ljudje na zemlji Starček je slonel na ograji ob belem križu. čakal sem. Nič nisem mogel misliti. Zakon o surovi- nah, židje. Madžarska, vse se mi je vrstüo v glavi Rad bi odšel, kar je tudi Bartol opazü. Molče, kakor da nama je nekaj v razgovoru nenadoma zmanjkalo, sva si podala roke. šel sem na težko pot proti Lendavi. XXX Jesenski dnevi so si bili na las podobni. Razvlečene megle so visele med njivami. Nič se ni premaknilo, kar bi prineslo med lendavske hiše spremembo. Hodil sem po sobi gor in dol. Soba je büa dolga za eno posteljo in umivalnik. Ker sem imel zofo spredaj pri oknu, mi je za hojo, s katero sem hotel pregnati težke misli, ostalo malo. 20. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., TELtViZIJA IN STARŠI Trinajst let mi je in hodim v sedmi razred os- novne šole. '?oma imam težave s starši. Drugače so dobri, saimo ne razu- mejo me. Rad bi namreč gledal zvečer televizijo, oni pa me pode spat. Tu- di filmov ne smem vseh gledati, samo tiste, ki mi jiih oni zberejo. V šoli pa potem poslušam sošolce, ki so toliko stan kot jaz, pa lahko vse gledajo. Me- ne je sram priznati, ko se oni bahajo, da so vide. Li v filmu »fejst« dekle, da jaz takih filmov ne smem gledati. Čutim se za ne- kaj prikrajšanega, mi- slim si, tudi jaz sem to- liko star kot oni, pa ne smem gledati vs^a, kar bi rad. Lahko kaj vpli- vam na starše? Gorazd Dragi Gorazd, lahko si srečen, da tmaš takšne starše, ki so kri- tični do televizijskega programa in tvojih let. Že vidim, da mrščiš čelo in si misliš, tudi Nataša pridiga Uko kot moja ma- ma. Pa nič zato, rada bi ti samo povedala, da ti- sto, kar počenja večina ni nujno, da je tudi do- bro. Imaš izobražene star- še, ki vedo, da se mora pri tvojih letih še veliko spati in jojmene, spet boš hud, učiti. V kinu, ob fil- mih ne zveš vsega, zato je morda bolje, da sežeš po lepi knjigi, pa čeprav je to Kari May. Ta že dolgo ni več med prepo- vedano literaturo. Filmi na naši televiziji niso kla- vrni, daleč od tega, za dečke tvojih let pa tudi niso vsi. In če ti oče zve- čer reče, da Tereza Ra- quen ni zate, potem pač tega ne boš gledal. Pre- pusti nekaj odločitev še staršem, čeprav vem, da je to zelo težko. Ko pa boš odrasel in sam imel otroke, bo to lažje. Do takrat pa ti želim še ve- liko dobrih fUmov, ki bo- do tvojim letom primerni. Nataša moj grdi obraz Ne morem se sprijats- niti z obrazom, ki ga imam. Mislila sem, da se ga bom skoei dolga leta navadila, a zdaj štejem že dvajset let, pa sem še vedno z njim nezadovolj- na. Moj obraz ni pravi- len, ni simetričen in uše- sa imam prevelika, še neizrazite oči mi kvarijo podobo in še preveHata usta. Snun me je, če se kam E>okažiem, zato raje ostajam kar doma. Cisto sem že obupana, ne naj- dem poti, da bi se spre- menila, da bi ušla lastni podobi. Kako, vprašam vas? Nataša Moja draga soimenjaki- nja, upam, da ste toliko pa- metni, da niste zapustili službe. Vi namreč trdite, da ste za službo pregrdi, zato ste se odločili za dom. Za božjo voljo, sa- mo tega ne- Nikar neum- nosti in pamet v roke! Noben človek ni tako grd, da se ne bi upal ho- diti po svetu. Trezno vze- mite ogledalo v roke in študirajte svoj obraz. Ko se boste ogledovali, mi- slite, da obraz ni vaš in videli boste, da ni grd. Sploh pa, na svetu ni sa- mo simetričnih obrazov, sijočih oči in srčkanili ustnic. Poglejte okoli se- be in opazili boste, da tudi drugi ljudje niso le- pi. Velika ušesa se da prekriti z dobro priče- sko, velika usta pravilno našminkati. Vem, za vas je vaš obraz življenjski problem, a skušajti živ- ljenje usmeriti tudi v druge tokove. Škoda, da niste priložili slike, po- tem bi lažje presodila, koliko je zraven vaše do- mišljije in resnice, Nataša srajčna obleka Moda že trosi prve spo- mladanske novice za novo prihajajočo sezono. In ta- ko nam med temi modni- mi novicami sporoča, da bodo izredno modeme srajčne obleke. Te prak- tične in lepe obleke bodo gotovo razveselile marsi- katero dekle in ženo, saj delujejo zelo elegantno. Na skici sta dva mode- la takih oblek, ki pa se med seboj nekoliko raz- likujeta. Obleka je srajčnega kro- ja z nekoliko večjim ovratnikom, zapjenja se do pasu. Rakavi se proti kon- cu razširijo in zaključijo z manšeto. Krilo ima spre- daj pet zalikanih gub, ki so v zgornjem delu poši- te. Pri drugem modelu ob- leke so rakavi raglani, prav tako nekoliko razšir- jeni in zaključeni z man- šeto. Ta obleka se zape- nja po vsej dolžini z drob- nimi gumbi. V spodnjem delu ima spredaj, lahko pa tudi zadaj, dve gubi. Na ovratniku, manšetah in pasu so okrasni po- udarjeni šivi. škrlatni naprstec — digitalis purpurea l. To je dvo ali večletna rast- lina. Iz bledorumene koreni- ne s številnimi stranskimi iz- rastki požene prvo leto le šop pritličnih, baržimasto mehkih, jajčasto oblikovanih listov, ki imajo nacefran rob. Naslednje leto pa požene do meter vi- soko steblo, ki je rahlo dla- kavo in nosi številne sedeče liste. Značilno za to rastlino je njeno bogato in dolgo so- cvetje", sestavljeno iz zvonča- stih škrlatnih cvetov. Ti so razporejeni običajno le po e- ni strani. Ce pogledamo v zvončast cvet, oipazimo števil- ne dlačice, površina pa je po- sejana z belo obrobljenimi pi- kami, ki so rdeče kot kri. Plod je mnogosemenska glavi- ca. Vsa rastlina je slabega, nedoločenega vonja in ima grenak, neprijeten okus. Škrlatni naprstec spada med tako imenovane kardiotonične dr^e, to je, da ima močan učinek na srce. Poznali so ga že stari narodi, tako tudi sta- ri Slovani. To dokazujejo tu- di številna imena, ki jih je zdravilo dobilo v raznih kra- jih. Tedanji ranocelniki ozi- roma bolje povedano ljudski vrači so dobro poznali učin- kovanje lističev škrlatnega na- prsteca, oziroma so jih upo- rabljali za pripravljanje raz- nih zvarkov, ki so služili za krepitev pri obolenjih dihal, pri težavah s srcem itd. Preparati, pripravljeni iz škrlatnega naprsteca v maj- hnih količinah, ojačujejo sr- ce, ko to postane utrujeno, ter urejujejo njegovo normal- no delovanje. Delo srca posta- ne bolj enakomerno, mirno in tako se bolnik kmalu bo- lje počuti. Zdravilo deluje po- časi in dolgotrajno. Heterozi- di se vežejo na srčno mišico, od koder se poča^ sprošča- jo. BORIS JAGODIC, dipl. farm. rojstva CELJE 58 dečkov in 59 deklic ŽALEC 2 deflolid poroke CELIE Poaxjöiilo se je 17 parov, od teh: MARJAN KUZMAN, Zaiec in JELKA NOVAK, Drešinoa vas; BRANKO PAVliN in MA- RIJA GORENJAK, oba iz Ce- ija; MARTIN ZUPANC, Tehar- je in VEKOSLAVA HAJMEB- LE, Ljubljana; FRANC FRE- L02NIK, Raadielj m MARUA TOMAN, Cedje; MIRKO TOP- LAK in NADA ROBIC, oft» iz Ce^ja; J02E DROBEZ, Zagrad in MARIJA DREV, Drešinja vas; KARL LESJAK in EDITA BIZ;JAK, aba iz Oeija ter ZLAT- KO DOBRIŠEK in ZLATA JA- GODIC, oiba iz Celja. ŽALEC IVAN HRASAR, 23, in RO- ZALUA SVAJGER, 21, oiba iz PoCzete; IVAN TANSEK, 29, Po'jzela in IVANA APUNC, 28, Skale; DRAGO GAJSEK, 23, Drešinja vas in MARIJA RI- BIC, 20, Latkova v&s; VLADI- MIR ADRINJEK, 35, Zaboiko- VBca in MARUA HLUPIC, 23, Kasaze; BRANKO JE&ENEK, 22, Latkova vas in IRENA OECNLK, 23, Petrovče teir SIL- VESTER CESTNIK, 22, Pre- bold in MILENA TOMAS, 22, Stipci. smrti CELJE LEOPOLD ŽLOP, 72, Cedje; ANA LEBIC, 43, Cedje; MAKS PRESICEK, 06, Dobima; JU- LUANA KLADOSEK, 83, Vel. dol; rVAN CATER, 79, Trnovec; ANTON GUCEK, 76, Zagrad; ANTONLJA PELICUAN, 69, Mi- göjnice; FRANC MALG.U, 76, Store; ALFONZ VURJA, 78, Ro- gaftec; OLGA PUSNIK, 33, Sent ur; FRANJO POPOVIC, 67, Celje; IVANA PAVLINC, 74, Vel. Gore:ce; MARIJA PEVEC, 68, Zg. Hudinja; JOŽE 2IB- RET, 71, PraprotJK); JOŽEF RAZGORSEK, 46, Šmartno v R dolini; ALOJZ KOZMUS, 68, Mišji dol; JURU KOVAC, 78, Lofctwec; CIRILA ŠTRUKELJ, 79, Frankolovo; ALOJZIJA F.-iL- NOGA, 79, Verpete; BRIGITA BLATNIK, 81, Osenca; FLOR- JAN ZAHOJNIK, 60, Store in BOJAN MAHNE, 15, Store. ŠMARJE PRI JELŠAH ALOJZ JERIC, 77, Donačka gora; ANTON GERSAK, 17, Tteflce; AMALUA TOPUSEK, rou- Zorko, 77, Sopote in TE- REZIJA JAGODIC, raj. Planker, 89, Lerabei^ pni Šmarju. ŽALEC FRANCiSKA KLANCISAR, 79, upcikojenlca, Kapla vas; JA- KOB GOLEŽ, 66, upokojenec, Pod^rh; CECILIJA KOCEVAR, 86, kmetova^ika, Ložnica pri Žaicu; ANGELA BLATNIK, roj. Kok, 62, g^Dspodinja, Ojistniäia vas; STEFAN KISILAK, 72, upakojenec, Gatovlije; KLARA CIZEJ, raj. Koabek, 61, upo- kojenka, Sentrupert; HELENA DUH, 86, upcikojenka, Celje. kino UNION: do K. marca aime- rišiki baj%mi film »Cromweil« Od 26. dto 28. 3. ameriški bari?- nd film »BIskovitS upor«. METROPOL: do 25. 3. ame- riSki barvni fi?m »Portret nim- tomanke«. Od 26. do 28. 3. ameriški bam-ni film »Ameil- fcanec v Parizu«. DOM: do 25. 3. cto 16. uic ameriSki bairvni fcilm »Padwigi slaAmeiga mornarja Popa a«, olb 18. in 20. uni ^ itaildjaissfci barvni film »Da zadnje kapije krvi«. Do 30. 3. amoriS'ki film »Stan- llo in OMo, večna narodi«. slg Petek, 23. manca ob 20. url-. EXiot: »ümoff v katedrali« - gxDstovanoe v di-ami SNG v Lju- bljani. Sobota, 24. 3. ob 15.30: Ivac Cankar; »Romantične duše« ze 1. šolski afoonma in izven. Nedelja, 25. 3. ob 18. uri: Nataša Kastelic: »Samo za vča- sih« — iavaja TSS Celje v ok viru Naiše besede 73/74. Vstop- nice so v prodaji. PonedeKjelt, 26. 3. ob 12.« in 18.15: »Samo za včasih« — zaključeni piredstavi za TSS Celje. Torek, 27. 3. ob Ü1. in 13.30; Suhodolčan: »PJgoie, fagole« — giosbovanije v Radečah. Sreda, 28. in četrtek 29. 3. TV snamanije. PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAf 11. Potem ko sta naša zemljana pogoltnila prvo prese- nečenje, sta zbrala preostali pogum in sama samcata za- koračila v prometni veletok. Kaj pa jima je tudi drugega preostalo? Odskakovala sta pred odbijači, se zvijala med vozili in počela vsakršne druge akrobacije. No, vse skupaj ni dosti zaleglo. Prišla nista dlje kot do naslednjega ogla. Tu ju je med tnnnečim hupanjem podrlo drugega za drugim. Zacvilile so zavore stoterih vozil naokrog. Nastal je zastoj, ki mu ni para v vsem vesolju. Po pravici lahko domnevamo, da so ta dan vsepovsod ustavili delo, ker ni bilo nikogar v službo. No, čez tri ure je na kraju nesreče zatulila miličniška sirena in čez nadaljnje tri ure tudi sirena reševalcev. Do bolnišnice je bilo 100 metrov in prispeli so tja naslednji dan ob pol enajstih dopoldne ... Dragi bralci, naj. vas ne moti, da opisujemo le pr®""'^ situacijo, o naših nenadomestljivih ponesrečencih P* besede. Niti malo nas ne skrbijo njuna polomljena ^ j in buške na glavi — marsovska medicina je namr^ tako silno daleč, da opravi s takim slučajčkom že ^ bolnišnice v svoji vratarski loži. « Običajen varilni aparat — in rebra so zvarjena. 10 »uhuja« — pa je koža cela. gj ^^ .— 22. marec 1973 NOVI TEDNIK —21. stran Ponovno o ,,Konusovi aferi'' drzna vlomilca Lastnica hiše v Bre- žicah je ponoči zašli, šala, da so neznanci vlomili v spodnje pro- store, kjer je trgovska poslovalnica. Takoj je obvestila dežurnega miličnika, ki je prišel na kraj vloma in zasa- čil dva vlomilca: Pe. tra Knapiča in Žarka šmiderera, za katera je kasneje bilo ugoto- vljeno, da sta več, kot doma. Ugotovili so tu- di, da sta pol^ ome- njenega vloma z^pre- šila še več drugih, ta- ko v osnovno šolo v Pišecah, kjer sta od- nesla dve ročni bla- gajni, v nek osebni avto, Knapič sam pa še v restavracijo zdra- vilišča v Cateških To- plicah, kjer je odnesel ročno blagajno. Mlada vlomilca sta vse svoje grehe pri. znala. Zdaj sedita za zapahi in čakata na pravično kazen. Pred leti je javnost raz- burila novica o aferi ne- katerih vodilnih ljudi v podjetju Konus v Sloven- skih Konjicah, na čelu katere je bil takratni di- rektor Drago Pere, ob njem p>a še direktor ra- čunskega sektorja Franc Kolin in direktor sploš- nega in kadrovskega sek. torja Anton Obrul. Pere in Kolm sta bila obtože- na zlorabe uradnega polo- žaja in uradnih pravic, Obrula pa so obtožili ne- vestnega gospodarskega poslovanja. Zdaj je vsa zadeva po zaslugi celjskega javnega tožilca ponovno prišla na dan, tako da je Vrhovno sodišče Slovenije že za- vrnilo prvostopenjsko o- prostilno sodbo okrožnega sodišča v Celju. Celotno zadevo so vrnili v pono- ven postopek, ki bo po- tekal pred spremenjenim senatom. Vrhovno sodišče spod- bija vrsto tolmačenj celj- skega okrožnega sodišča in zahteva novo sojenje vsem trem akterjem Ko- nusove afere. Predvsem sta si>omi točki izplačilo razlike med zneskom na. domestila za čas bolezni in osebnim dohodkom za Draga Perca, kjer gre za 7017 din, in da je podjet- je Konus iz sredstev za osebne dohodke plačalo za Perca davek na dolio- dek od premoženjske ko- risti v znesku 113.465,60 din, ki ga je ljubljanska davčna uprava predpisala osebno Percu in sicer za- radi tega, ker je stanova- nje, ki ga je pet let prej dobil od Konusa za 80.300 din, vrnil svojemu pod- jetju z menjalno pogodbo za 401.632 din. Ob tem gre še za nekatere druge sporne točke. Vse skupaj bodo poskušali razrešiti na ponovni sodbi, ki bo na celjskem okrožnem so- dišču. T. VRABL ključi v avtu . .. ... ko se vrnete pa ni več avtomobila. Ta- ko se je zgodilo Jože- tu Fevžarju iz Leskov- ca pri Ljubečni, fci je pustil nezaklenjen ose- bni avto parkiran v Kocenovi ulici. V njem je pustil tudi kontakt- ne ključe. Prišel je mladenič, ki si je za- želel vožnje s »sposo- jenim« avtomobilom in odpeljal. Izsledili so ga še is.ti dan zvečer v Slovenski Bistrici. Ko je opazil miličnike je skočil iz avtomobi- la in pobegnil. Avto je lastnik dobil nazaj, kljub temu pa nobene- mu ne priporočamo, da bi v bodoče še pu- ščal ključe v avtomo- bilu. Doleti ga namreč lahko še kaj hujšega, kot je Jožeta Fevžarja. goreča uta Na gosjxxiarskem po- slopju kmeta Antona Pimata v Dobrteši va. si je izbruhnil požar, do katerega je prišlo zaradi odlaganja pepe- la, v katerem je bila še žerjavica ob uto. Suh les se je počasi vnel, vnela se je uta in kasneje še gospo- darsko poslopje, v katerem je zgorelo ne- kaj sena, živine in kmečkega orodja, ško- da je 20 tisoč din. pretesno srečevanje FRANC HERIC, 59, iz Šentjurja, je šel po levi strani ceste proti Rogat- cu. V Brezovju je pripe- ljal nasproti voznik mo- peda JERNEJ ZVONAR, ki je pri srečevanju zadel pešca in ga zbil izven ce- ste, pri tem pa tudi sam padel. Oba sta bila lažje poškodovana. zaradi poškodb umrla MIHAEL KROPEIJ, 30, iz Gabrovelj, je vozil po Celjski cesti v Slovenskih Konjicah. Pri gostilni Na- rodni dom je tik pred mopedistom prečkala ce- sto 40-letna TEREZIJA ZALOŽNIK iz Konjic. Motorist in Založnikova sta padla po cesti, pri tem je pešakinja dobila težje poškodbe po glavi in so jo iz celjske prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je naslednji dan '' mrla. nepazljiv voznik viličarja ^ADO GOR, 37, iz Go- tovlje, je pripeljal i dvo- rišča EMO na Bežigrajsko cest» z viličarjem in ob- stal na bankini. vendar so segale vilice na vozišče. Iz smeri Mariborske ce ste je pripeljal voznik o- sebnega avtomobila FRANC KRUSIC, 33, iz Celja, ki se je zaletel v desno vilico viličarja. Na osebnem avtomobilu je "kode za 5.000 dinarjev " nepreviden pešec ANTON PANTNER, 82 iz Celja, je šel po lev strani ceste proti Laške mu, okrog 2 metra od ro- ba ceste. Iz nasprotne smeri je prip>eljal z oseb nim avtomobilom JOŽE JANEZIC. 19, iz Celja, k je zadel pešča, tako da je le-ta padel na streho razbil vetrobransko stek lo in po 19 metrih padel z avtomobila na travnik, kjer je obležal hudo po škodovan, v bolnišnici ps^ 'e umrl. povzročil nesrečo in pobegnil KARL STRMŠEK, 28, i: Ljubljane, je vozil z oseb nim avtomobilom skoz štore. Iz stranske ceste ki p)elje v peskolom, je pripeljal voznik osebn^f avtomobila znamke škoda ter izsiljeval prednost Strmšku. Zadel je v nje gov zadnji desni blatnik zapeljal v levo in prehi tel Strmška. Naslednji dan so storilca odkrili, in sicer je to FRANC LE SKOVŠEK, 22, iz Slivni 22. stran —NOVI TEDNIK 22. marec 1973 — St., gj ^^ .— 22. marec 1973 NOVI TEDNIK —23. stran KATICA KUMEiR je ugledala luč sveta v kmečki družini, kot drugi izmed treh otrok, v Boštanju pri Sevnici. Po končani osnovni šoli se je vpisala v tehnično šolo v Ljubljani. Nekaj mesecev je službovala v Tovarni organskih barvil v Celju, nakar se je zaposlila kot laborant pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju, kjer je zaposlena še danes. Je poročena in ima enega sina. Kot vsi gorniki se je tudi ona z gorami srečala že v rani mladosti. PTvi izleti na Lisco in dri^e okoliške hribe so v njej postopno izoblikovali ljubezen do gorskega sveta, ljubezen, ki jo je priklenila z vso močjo in ki nikdar ni popu- stila. Gore so ji j>omenile svet, ki se mu je v celoti predala, svet, v katerega jo je stalno vleklo, svet, ki jd je nudil sprostitev mnoštvo užitkov, ki jih poznajo le tisti, ki se podajajo v gore. Ce so jo spočetka vzponi po utrjenih in marki- ranih poteh še zadovoljevali, se je v njej vedno močneje oglašala sla po steni, sla po plezariji. Droban oglas v časopisu, da planinsko društvo Celje oziroma njegov alpinistični odsek organizira plezalno šolo, je odločil njeno nadaljnjo pot. Skupaj z dvema kolegicama se je prijavila v tečaj in se prvič srečala z živo skak) v Tremarjih in na Grmadi. Skupina tečajnikov se je kmalu preselila na Okrešelj, kjer so nadaljevali s programom plezalne šole. Pa je naneslo, da sta se z Ljubom Kompanom na skrivaj p>odala v štajersko Rinko. To je bil prav- zaprav njen krat. Uspešno sta preplezala steno, usp>ešno pa sta prestala tudi »hudo uro«, kd je sledila, ko sta se vrnila na Okrešelj. Doslej je opravila skupaj okoli 50 alpinističnih vzponov, izmed katerih so ji najbolj ostali v spominu naslednji: 1. Leva smer v štajerski Rinld — Ljubo Kompan — 1960 2. Bavarska smer v Triglavu leta 1961 3. Smeri v Dedcu — več ponovitev 4. Kellerberg v pogorjji Grosglocknerja — Jožica Antloga — 1964 5. Gradišnikova smer y Planjavi — leta 1965 Za. današnji zapis je izbrala pripoved o vzponu na Kellerberg, ki sta ga opra- vili z Jožico Antlogo; prva slovenska ženska naveza v tujih gorstvih. Nov dan se je Jiaznanjal v vrhovih gora okoli Grosglocknerja, ko sta se od planinske postojanke nad ledenikom spustili v mrzlo jutro mladi alpim- stki. Nikogar ni bilo, ki jima bi pomahal v slovo, kajti ob tej zgodnji uri so mnogi planinci še uži- vali zadnje ure počitka. Tiho je šumel pesek pod nogami, ko sta se spu- ščali po ledeniški moreni proti tisočletnemu snegu ledenika, ki se vije v do- lino izpod skalovja Gros- glocknerja. Cvileče je škripal zmrzli sneg, ko sta druga za drugo stopa- li po ledeniku. Izogibajoč se razpokam, ki krijejo številne nevarnosti, in osamelim serakom, ki so v zgodnjem jutru risali sence v zmrzlem snegu, sta prečkali ledenik. Hitro sta napredovali v podstenje Kellerberga, katerega greben je bil cilj njunega tokratnega vzpo- na. Otovorjeni z nahrb- tniki ter plezalno opremo sta prečkah levo stran, sko ledeniško moreno in se p>o razmetanem kame- nju strmega pobočja vzpe- njali pod vznožje grebe- na. Pod steno sta počivali ter uživali ob p>ogleduna jutranje gore, ki so se bohotno vzpenjale visoko pod nebo ter se kopale v zlatorumeni svetlobi ju- tranjega sonca. Vstopili sta navezani in napredovali sočasno. Svet ni bil toliko zahteven, da bi terjal posebno varo- vanje. Neenakomerno je nihala vrv med njima, ko sta se vzpenjali proti pr- vim težjim predelom. Ka- trca je poiskala primemo varovališče, Jožica pa je prva vstopila. Zaipelo je kladivo in prvi klini so se zažrli v kršljive pore ste- ne. Jožica je hitro napre- dovala in kmalu se je za- varovala na dokaj široki polici. Katrca je snela karabinc iz klina, sd ga vpela za pas, izbila klin, ki je globoko tičal v aa- rezd in plezala po steni. Kmalu je dosegla polico, kjer jo je varovala Joži- oa. Izmenjali sta nekaj kratkih stavkov in že je Katrca nadaljevala pot po grebenu, varovanje pa je pirevzela Jožica. Tako sta menjavali vse do opol- dneva, ko je bila za nji- ma že več kot polovica grebena Kellerberga, ka- terega 3.265 metrov viso- ki vrh se je kopal v po- letnem soncu. Misel na razgled, ki se bo jima po- nujal z vrl^., jima je vli- la novih moči, zato sta krenili naprej. Vodstvo je prevzela zopet Katrca. Nekaj metrov je uspe. šno napredovala po hrbtu grebena, nato se je pre- maknila v desno ostenje, kajti tod je bil boljši pre- hod. Prijateljica, ki jo je varovala, jo je izgubila izpred oči, toda že kmalu jo je zagledala, tokrat precej višje, kako je po- novno prestopila nazaj preko hrbta grebena. Me- sto je bilo primemo za varovanje, zato je zabila klin, vpela vrv ter s krepkim potegom dala znak prijateljici, naj ji sledi. Jožica jo je kmalu dosegla. Stena je postajala vse bolj strma in gladka, opoldansko sonce pa je odtajalo nočno zmrzal in tu in tam je izpod vrha prifrčalo kamenje, ki se je jelo krušiti. Tokrat ni- sta menjali. Zopet je na- daljevala Katrca. Prvi metri v raapokani in nagubani steni so bili hitro za njo. Vse više in više se je V25>enjaila, ko je ugotovila, da jk) hrbtu grebena ne bo mogla na- daljevati plezanja. Na le- vi se je odpirala grapa, po kateri bi po prvi oce- ni, tako si je mislila, bilo mogoče premaga.ti nevar. ni del stene in potem zo- pet nadaljevati bližje hrb- tu grebena. S težavo ie prestopala po ozki polici v grapo in si oddahnila, ko je našla precej zaje- ten prostor, kjer je lahko počila. Da bi varneje zle- zli skozi grabo, je tudi Jožica prišla za njo ter se dobro utrdila na varo- vališču, ko je Katrca na- daljevala po grapi, opira- joč se v obe steni, kjer so bdli dobri in gosti oprimki. Hitrega napredovanja pa je bilo kmalu konec. Grapo je zapiral visok skok, stisnjen med glad- ko ostenje, ki ga ni bilo mogoče preplezati. Katrca se je ozrla levo in desno. Nič kaj simpatično ni iz- gledalo, pa vendar je bilo treba najti prehod. Posku- sila je v levo, vendar je že po nekaj metrih odne. hala. Tod prehoda ni bilo, pa še preveč bi se odda- Ijih od začrtane smeri. Vrnila se je v grapo in si ogledovala steno na de- sni. Ocenjevala je prehod, ki ga je tik pod hrbtom grebena zapiral velik skalni blok, ki ga nd bilo mogoče obiti. Je blok tr- den? Se drži matične ste- ne ali ne? Zajeda pod njim je bila široka. Vse skupaj je bilo sumljivo, toda izbire ni biilo. V ne- kaj kratkih stavkih je razložila Jožici, kako naj jo varuje in se podala v prečnioo. Napredovala je hitreje, kot je mislila. Oprimki so bili dobri in v zajede zabita klina sta dobro prijela. Stala je pred skalnim blokom in ga ogledovala. Brez klina bo treba, si je dejala, ko je z desnico segla po gladki slcali in otipala globok oprimek. Potegnila se je više in s celim telesom visela nad skalo. Oprla se je z nogo in se pomaknila še više. Nahrbtnik ji je bü v na- p>oto in žal ji je büo, da ga ni pustila na varovali- šču ter ga kasneje z vrv- jo potegnila preko skal- nega bloka. Sedaj je bilo prepozno. Čudni občutki so jo obhajali, ko je s prosto roko iskala opri. mek nad blokam v matič- ni steni. Kaj če skala le ne bo vzdržala ... Prižeta ob skalo je sled- njič zlezla nanjo. Z očmi je iskala primemo poro za klin, kajti nič vamo se ni počutila. 2:a.dnji klin ki ga je zabila, je ti- čal p>od skalo, ki jo je te- sno oklepala vpeta vrv. Nekaj krepkih zamahov s kladivom in klin se je globoko zajedel v poro. Vpela je vrv. Oddalnila si je, čeprav je vedela, da mora hitro naprej. Raz- poka, ki je z gornje stra- ni zevala med steno in skalnim blokom, na ka- terem je stala, je bila vse pregloboka, da ne bi vzbujala suma, da stojišče ni vamo. Prestopila je. Desno nogo je prestavila v zajedo stene, se močno oprla na levo in se odri- nila ... »Jožica, skala ...!« je kriknila, ko je čutila, da ji je zmanjkalo tal p>od nogami in je obvisela na rokah. Z vsem telesom se je prižela ob steno, ko je nižje doli pod skalovjem odjeknil pok, ko se je ve- lik skalni blok, na kate. rem je še maloprej stala, z vso svojo težo razletel ob steni. »Mimo je, je že v re- du ...!« je zaslišala prija- teljico pod sabo, ki je na varovališču v grapi nemo opazovala, kako je zdrsnil velik skalni blok v globi- no proti ledeniku. Katrca si je oddahnila. Viseč za roke, ob edinem klinu, ki ga je zabila malo prej, je iskala z nogami oporo v gladki steni, kjer je še maloprej počivala velika skala. S konicami čev- - Ijev je drsela po skaM, i občutila ozek rob, se qpr- la in se potegnila više. ' še nekaj metrov jo je lo- čilo od široke police, do katere je morala priti, i Zopet je zabila, vpela vrv, , se potegnila iz nevarnega predela in kmalu obsede- la na polici. Jožica je krenila za njo. Brez besed sta počivali. Nista hoteli govoriti o nevarnosti, ki je minila, njuna pozor- nost je veljala jKrti pred njima, še dobra tretjina.; grebena ju je ločila od vrha... Poslej sta hitro napre- dovali. Menjavali sta se v vodstvu. 1'ik pod vrnom je bilo treba prexo snräi. šča. Nadeü sta dereze in vamo prečili strmino, po- ' krito s snegom, ki ga je ; popoldansko sonce že to- Uko omehčalo, da se je noga vamo udirala do trših plasti. Stali sta na vrhu. Osem i ur nap>omega vzpona je : bilo za njima. Greben Keilergerga se je bleščal ■ v zahajajočem soncu, ko ; sta iskali prmiei-en se- i stop. Misleč, da so teža- ve za njima, sta ugoto- ' vili, da bo treba precej ' naporov, predno bosta do- , speli do veliKega snežišca pod ostenjem Grosglock- nerja, po Katerem sta se nameravali spustiti do le* denika, onkraj katerega je ždela koča, kjer so ju čakali tovariši. Hitreje, ' kot sta predvidevali, sta ' našli prehod. S cepinom . v roki sta se dričali po'! zmrzlem snegu, se ogibali skokom in razp>okam ter J se veseli in razigrani spu- ščali v dolino. . Noč se je spustila na i pogorje in z baterijami vS rokah sta prečili veliki le-1 denik, zroč v razsvetljena a okna toplega zavetja gor- ,^ ske postojanke. Lep dan se je iztekal, dan poln j doživetij in nepozabnih | spominov. Goljufiva skala je tonila v pozabo, v spo ;> min se je vtrlo doživetje, lepo, enkratno in nepo* novljivo.... ^ NOVi TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjic®! Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božiči Edi Goršič, Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsa^, četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne Vilke Idin "- Celoletna naročnma 43 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Telet' uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi m naročnine 228-00. ^ MI—IMI—KMMlIMiMMilMIlili ilrfi —il l^fcl I I ii ■ i—^flTTiMm "i ' ' ......I illflMMMliM li Vtftfli irli'"'»' 1