ASO (LETO) XXV. (19)
No. (štev.) 31
BBLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
4. avgusta 1966
„Priključitev svobodnih ljudi paladinu molčeče Cerkve kardinalu Wtgszynskemu
Sive alternativi v Vietnamu
Pod tem naslovom so 1. avgusta priredile argentinske protikomunistične organizacije, združene pod imenom Združena Argentina (Unitas Argentina) veliko zborovanje v gledališki dvorani karmelske cerkve v ulici Alvear v počastitev odločnega nastopa kardinala Wyszynskega proti komunističnemu režimu. Wyszynski je sedaj postal simbol borca za Cerkev, vzgled vsemu svetu, uvrščajoč se med take odločne škofe in kardinale, kakor so bili Rožman, Stepinac, Beran in Slipyj. Ker je ra preddan imel pri slovenski krščanski demokraciji o podobni temi (predavanje dr. Tine Debeljak, se z objavo njegovih glavnih misli pridružujemo tej proslavi.
Proslava tisočletnice pokristjanjenja Poljske je eden najvažnejših dogodkov tega leta- Po motivih in okoliščinah pomeni najvišji vzpon težnje katoličanov za železno zaveso, doseči svobodo Cerkve in pravice katoliškega naroda ” komunistični državi. Razmerje cerkvene in svetne oblasti je prišlo ob tem jubileju do najvišjega izraza. Odjeknilo je v vsej svetovni javnosti.
Prvi spor med državo in škofom na Poljskem je nastal tedaj, ko je kralj Boleslav, poznejši „Mutec osojski“ pred pragom cerkve na Skalci v Krakovu umoril škofa sv. Stanislava. Predhodni dogodki k letošnjim proslavam so pa bili: pismo poljskih škofov inozemskim ter zlasti nemškim škofom, katerim ponujajo roko v spravo in medsebojno odpuščanje; odgovor nemških škofov, ki priznavajo svojo krivdo v preteklosti, obžalujejo in odpuščajo obenem, obljubljajo udeležbo pri proslavah in poljake škofe vabijo v Nemčijo na svoje proslave. Papež pa je tik pred nov:m letom poljskim škofom napisal pismo, v katerem je izrazil željo, naj bi proslava pomenila „nov krst" sodobne Poljske.
Tu se je začel odpor komunistične vlade proti kardinalu zato, ker ni (prosil nje za dovoljenje vabiti tuje goste, ker da se je vtaknil v vprašanje poljskih meja, in ker se je bala udeležbe tujih cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti pa vpliva papeža samega na katoliški poljski narod. Sledile so psovke: fašisti in izdajavci, mitingi, grožnje, ovire, prepoved viz vsem tujcem, papežu posebej- Toda kardinal Wyszynski je molčal, kot je sklenil spričo cenzure, ki mu je kvarila tekste. Junaško je izpeljal svoj boj preko Gnjiezna, Poznanja, Čenstohove (prazen papežev prestol je ponazarjal papeževo prisotnost), do procesije (dovoljene sicer, a policijsko ovirane) do Skalce v Krakovu, kjer je bil sprejet z besedami: „Tu, kjer je poljski kralj ubil poljskega škofa, prejemaš tudi ti udarce po glavi in v srce..." In brez ozira na to, je kardinal prav tu govoril, ,,'da imajo Poljaki kot katoliški narod pravico do verske svobod» ter da je bolj treba poslušati Boga kot svetno oblast“. Pozneje je pa celo podal ultimat: „Če ne boste vi spoštovali nas, mi ne bomo vas."
Toda Moskva je naredila iz tega tudi politični spor. Ne gre, da bi kdo na svojo roko delal za prijateljstvo dveh narodov, ko ima Sovjetija ves interes, da se ta dva naroda med seboj sovražita. Ne mir, vojna med njima je teza sovjetske politike, kajti le strah pred nemškim maščevanjem drži Poljake v območju sovjetske politike. Kdor bi sprijateljil oba naroda, ne v smislu medsebojne sovjetizacije, bi spodmaknil tla poljskemu komunizmu. Proti kardinalovi tisočletni privezanosti na Zapad, je poudaril Gomulka: „Poljska se ne sme nikdar več usmeriti na Zapad.“
Da bi jasneje stopila v ospredje odločna obramba Cerkve proti komunističnim režimom, je takale sedanja podoba Molčeče Cerkve za železno zaveso. Režimi tam v zadnjem času izkazujejo velike težnje po sožitju z Vatikanom; jasna je neka naklonjenost k ublažitvi razmer, opustitev nasilnih preganjanj. Toda spričo realnosti se vidi, da so režimi spremenili samo taktiko, da spričo neuspeha brezbožniškega nasilja ničijo sedaj Cerkev od njene notranje strani v smislu zakonov svojih ustav.
Vojaške operacije proti komunistič- j nim gverilcem v Južnem Vietnamu se j stopnjujejo. Amerikanci in južnoviet-namska vojska sta imeli minuli teden več silovitih spopadov z močnimi gverilskimi edinicami. Amerikanci 'so prejšnji teden utrpeli najtežje izgube v vietnamski vojni; v enem tednu je bilo 136 Amerikancev ubitih, 578 ranjenih in 14 ipogrešaiiih. V letošnjem letu je bilo v Vietnamu ubitih 2728 Amerikancev, odkar pa so se Amerikanci aktivno zapletli v vietnamsko vojsko, se pravi od 1. januarja 1961, pa so imeli vsega skupaj 4440 mrtvih. Komunisti pa so utrpeli v minulem tednu 1272 mrtvih, kolikor so jih mogli Amerikanci najti na bojnih poljih.
Ranjencev so imeli Amerikanci V letošnjem letu 14.470, komunistov pa so v istem času pobili 29.196 ter ujeli 4022 živih gverilcev.
Južno vietnamska vojaška vlada pod vodstvom graia Kyja se v zadnjih tednih bavi z načrti za invazijo Severnega Vietnama. Gral. Ky je dal zadevno izjavo ameriškim časnikarjem, katerim je tudi dejal, da bi bilo mogoče po njegovem mnenju edino z napadom na Severni Vietnam vojno kmalu končati. Druga alternativa, ki jo imajo Amerikanci, pa je, vztrajati pri sedanjem načinu vojskovanja z gverilci, toda to
bo lahko trajalo še deset ali petnajst let. JUžnovietnamci da so pripravljeni na tako dolgo vojno, ne ve ;pa, če bodo Amerikanci ohranili mirno potrpežljivost.
V Washingtonu je“ Johnson znova potrdil britanskemu predsedniku Wilso-nu, ki je za en dan priletel na razgovor z Johnsonom v Washington, da ZDA nimajo načrta za razširitev vojne v Severni Vietnam, obrambni minister McNamara pa je poudaril, da bo vietnamska vojna še dolga in da so ZDA na to pripravljene. ZDA nimajo namena prepustiti Južnega Vietnama komunistom.
Glavni tajnik ZN U Thant se je vrnil iz Moskve v New York prazn-h rok. Sovjeti so mu odbili prošnje za njihovo posredovanje v Hanoju. Nasprotno, objavili so, da so v Severni Vietnam že poslali svoje vojaške svetovalce.
Ameriško letalstvo je tudi minuli teden silovito bombardiralo vojaške objekte v Severnem Vietnamu ter gverilske koncentracije v Južnem Vietnamu. Prav tako so bombardirali z letali demilitarizirano cono ob 17. vzporedniku, ker so ugotovili, da jo gverilci uporabljajo za zbiranje slojih oddelkov, ki nato prodirajo proti jugu-
I Z
T K D N A
Nemirnu Afrika
V najgosteje obljudeni afriški državi Nigeriji, ki šteje 55 milijonov prebivalcev, je pred dnevi izbruhnilo uporniško vojaško gibanje proti obstoječi vojaški vladi graia. Ironsija, ki je vodil državo od letošnjega januarja, ko je izvedel državni udar in prevzel o blast.
Nigerija je država, ki jo sestavlja muslimanski sever in krščanski jug. Prebivalstvo sestavljajo štiri črnska plemena, ki vsako hoče vladati na svojem ozemlju neodvisno.
Upor so začeli vojaški oddelki plemena Hausa, ki so baje ugotovili, da sta bivši predsednik države Ironsi in njegovo pleme Ibos pripravljala načrt za nadvlado nad vso državo. Ironsija so uporniki ujeli.
Poveljnik vladnih vojaških oddelkov
31.	letni gral. Gawon je v ponedeljek oklical novo vojaško vlado ter pozval vsa plemena, naj prenehajo z upori, da ne bo prišlo do splošne državljanske vojne in uničenja države. Poleg političnih igrajo v Nigeriji veliko vlogo tudi verski spori med iprebivalstvom-
Med severnimi muslimani in južnimi kristjani vlada močno sovraštvo, ki preti Nigeriji, že odkar je leta 1960 dobila od Anglije neodvisnost, z versko vojno.
V Kongu pa je prišlo do napetosti med vlado in belimi najemniškimi vojaškimi oddelki, predvsem v provinci Katangi, ki še vedno velja za najbolj uporniško provinco te afriške ekvatorske države. Provinco Katango imajo praktično v oblasti žandarmerija in beli najemniki, ki so začeli nastopati proti predsedniku Mobutuju.
NATO
Ministri za narodno obrambo držav, ki sestavljajo NATO, so podprli ameriško zamisel, da bodo v bodoče pri plinifikaciji zahodne atomske strategije soudeležene vse države, ki sestavljajo to demokratsko obrambno skupnost. U-Stanovitev posebnega organa, ki se ho s tem bavil, so pa odložili do septembra. Verjetno zaradi Francije, ki je vedno nasprotovala skupni atomski oboroženi sili NATO.
Mesto za bodoči sestanek predsed-! nikov ameriških držav še vedno ni do- : ločeno. Kot smo poročali, čilski pred- ' sednik Frei predlaga, naj bi bil ta sestanek v čilskem tihomorskem kopali- j škem mestu Vina del Mar, Brazil se >a zavzema za perujsko prestolnico Lima. ; Nekatere politične osebnosti v Urugua- i yu bi pa rade videle, da bi se pred- j sedniki ameriških držav zbrali v uru-guayskem kopališkem mestu Punta del j Este. Sestanek zunanjih ministrov ame- ' riških držav, ki bi se moral začeti 29. ; avgusta v Buenos Airesu, bo na, predlog ! argentinske vlade odložen do novembra meseca. Na njem bo glavno vpra-! sanje ipreosnova organizacijske listine ! Organizacije ameriških držav ter njena prilagoditev sodobnim zahtevam.
Brazilski zun, minister Juracy Ma-galhaes je zanikal poročila nekaterih listov o obstoju vojaške osi med Argentino in Brazilom. Poudaril je, da je Brazil proti slehernemu bloku na ameriški celini in zato prav nič simpatično ne gleda na sestanek predsednikov čila, Peruja, Kolumbije, Venezuele in Ekvatorja dne 14. avgusta v Bogoti v Kolumbiji.
Bilanca enomesečnega vladanja Joa-hima Balaguerja v Dominikanski republiki pokazuje znake zboljšanje gospodarstva in utrditve miru v državi. Med tem je Balaguer zavrnil prošnjo nekaterih častnikov, naj bi dovolil vrnitev v državo generalu Wessinu y Wessinu, ki so ga pod prejšnjo začasno vlado Amerikanci odpeljali v ZDA.
Ameriški delegat na razorožitveni konferenci v Ženevi je predlagal ustanovitev svetovne policijske sile, ki naj bi pazila, da bi države, ki izdelujejo atomski material istega uporabljale samo v mirnodobske namene.
V britanskem parlamentu imajo la teden ostro politično in gospodarsko debato o Wilsonovem načrtu za stabilnost funta sterlings in ozdravitev britanskega gospodarstva z zamrznjenjem cen in nameščenskih prejemkov za 6 mesecev. Konservativci in liberalci silovito
V T E ö I S
napadajo laboristično vlado ter zatrjujejo, da je v veliki zmoti, če misli, da bo na ta način dosegla želeni cilj. Očitajo ji tudi, da s predloženimi načrti vlada hoče dobiti tako široka pooblastila, kakršnih doslej še nobena britanska vlada v mirnem času ni imela. Gospodarskih načrtov vlade ne odobravajo tudi britanski delavski sindikati in tudi del laborističnih poslancev je proti njim.
Aleksej Kosigin je bil na zasedanju vrhovnega sovjeta znova izvoljen za predsednika sovjetske vlade. Pred tem je angleški list Sunday Observer poro čal, da misli odstopiti, ker se je naveličal stalne obrambe politike pred tistimi, ki v partiji zahtevajo „odločno linijo“.
V	Vatikanu so odločno zanikali poročilo milanskega lista „Corriere de la Sera“, da namerava papež Pavel VI. dovoliti ženam uporabljanje posebnih pilul za preprečitev zanošenja. Označili so ga za navadno izmišljotino.
Francoski zunanji minister Couve de Murville aktivno izvaja de Gaullovo zamisel o „Evropi domovin od Atlantskega / oceana dò Urala“ z obiski raznim komunističnim državam v Srednji Evropi Po obisku Bolgarije, Romunije in Poljske je bil prejšnji teden na češkem in v Budimpešti na Madžarskem.
Sovjetski zun. minister Gromiko je bil teden dni na obisku na Japonskem. Japonci so mislili, da ga bodo mogli pregovoriti, da bi jim Sovjeti vrnili Ku-rilske otoke, pa je Gromiko dejal, da je to vprašanje za Sovjete „že rešeno“. V skupnem poročilu o razgovorih zunanja ministra obeh držav poudarjata potrebo po sklenitvi mirovne pogodbe med Japonsko in Sovjetsko zvezo zaradi stabilnosti zvez med obema državama.
V	Sovjetski zvezi so zelo poostrili kazensko zakonodajo proti mladostnim prestopnikom in zločincem, pijancem, nasilnikom ter delomržnežem. Ustanoviti nameravajo tudi posebno ministrstvo za javno varnost, ki bo koordiniralo delo sličnih ministrstev po raznim državah.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Vlada za red na univerzah
Argentinske univerze so po osvobodilni revoluciji leta 1955 uživale popolno svobodo, ki je šla tako daleč, da so dobili v upravi univerz zastopstvo tudi študentje. Kakor (povsod na svetu so to svobodo tudi na argentinskih univerzah zlorabljali komunisti, ki so ta najvišji učni zavod imeli tudi za svojo visoko
Tega zgled je nov postopek v Sovjetski zvezi, ko bi človek sodil po osvoboditvi kardinala Slipyja, ki je bil 18 let na prisilnem delu, da teži k sožitju, toda najnovejša poročila govore o novem „ustavnem preganjanju“. Slednji videz ublažitve ima za komunistične režime samo pomen za varanje Zapada in za svoje politične koristi. Vse cerkveno življenje kontrolirajo Verske komisije, ki jih imajo vsi ti režimi. Spričo njih zahtev morajo ruski škofje izdajati izjave o polni ustavni svobodi vere ter se pridruževati sovjetskim zunanjepolitičnim zahtevam (Mirovne konference, izjava proti oboroževanju itd-). Na Estonskem se boje celo semenišč, ker uvajajo v njih „sovjetsko mišljenje“.
Prav izrazit primer so Slovaki. Ti žive popolnoma katakombsko življenje i kot priča primer škofa Hlinice, ki je ! bil na tajen način kot bogoslovec po-j svečen v duhovnika, pozneje v škofa od i civilno oblečenega škofa v kleti neke ! bolnice. Ta je hodil potem kot bolničar j okrog in posvečeval duhovnike. Končno ! je moral bežati. Kot škof se je udeležil koncila v Rimu ter odšel nato spo-polnjevat študije v Salzburg.
češka hierarhija pokazuje prilagodljivi značaj. Pokazal se je zlasti ob kongresu duhovnikov za svetovni mir, ki ga je vpričo škofa vodil odpadli duhovnik minister Plojhar in kjer je kritiziral ne samo tega škofa Hlinico kot izdajavca, ne samo kardinala Berana, amp^k celo papeža Pavla VI. Ogri nudijo primer odločnosti s kardinalom Mindszentyjem. Prilagodljivost katoliške Cerkve v Jugoslaviji je prišla do izraza zlasti ob izjavi slovenskih ško-
fov „o popolni svobodi cerkve v Jugo- i slaviji“ ob priliki obiska Tita Južni Ameriki. Toda pontifikalna maša kar- j dinala šeperja na razvalinah od komu- j nistov podrte cerkve napoveduje pot v odločnejšo smer.
Dvojna metoda zadržanja katoličanov (in pravoslavnih) v državah za železno zaveso: eni se poslužujejo borbenosti, v zavesti svojih pravic in notranje moči, drugi v ponižnosti s priznavanjem režima v zavesti nemoči in pa nujnosti borbe za obstanek vsaj v katakombah. Toda ta druga smer ima v sebi nekaj dobrega: poglabljanje religioznosti v samem človekovem dnu, v očiščevanju vsega zunanjega videza, in posvetitve od znotraj. Ta bo dala novo rast ohranjeni klici in nov pogon ter še lepši cvet. To presnavljanje v dnu se dogaja tudi v Sloveniji, kot priča zadnji misijon v Ljubljani, in kar potrjuje t.udi tole pričevanje komunistične-ba protiverskega borca Zdenka Rotarja, bivšega specialista za „duhovniške delinkvente“, ki ga je govoril komunističnim prvakom. Ugotavljal je tole:
„Marx je rekel: Vera je opij za ljudstvo. Za nas to ne more biti dog- j rna z zmeraj enako vsebino. Dialektika nas sili, da danes o tem sodimo druga- j če. Tudi pri nas smo mislili, da je vera zunanja zadeva, ki nima globljih korenin. Pa se je izkazalo drugače. Od Janeza XXIII., je Cerkev pokazala tako iži-edno življenjsko moč in jo pod Pavlom VI. stopnjevala na koncilu do take stopnje, da je namah postavila na laž. vse, ki smo mislili, da je mrtva in nima svetu ničesar več dati. Postala je skoraj vodilna moralna sila sveta. Za-
to so partije po različnih državah svoje razmerje do Cerkve in vere spremenile: ne več sovražnega napadanja, marveč iskanje sožitja (Italija, Španija, Anglija). Pri nas stvari še niso jasne. Vendar je gotovo, da smo v tem pogledu delali grde napake. Nezaslisno je, da smo ustvarili ozračje, zaradi katerega odličen profesor in katoličan vsako nedeljo zjutraj svojo številno družino naloži na avto, da se odpeljejo kam v podeželje k maši. Drugod so izvolili odličnega katoliškega delavca za predsednika delavskega sveta — pa se je komunistična celica uprla in zahtevala odstop. Oboje je popolnoma zgrešeno. S takim postopanjem smo ustvarjali mučenike in žrtve, o strpnosti ni govora. To se mora že enkrat nehati. Z nikakšnimi administrativnimi ukrepi ne bomo nič opravili. Tu je samo odkrit in popolnoma svoboden dialog prava metoda.“
!
Gornje pričevanje 'komunističnega funkcionarja ne govori samo o spremembi komunistične metode, o veliki rasti religioznosti v slovenskem narodu, ampak prav tako o porazu komunizma kot svetovnega nazora in sistema. Poleg tega pa tudi o tem, da gledajo komunisti zadnjo rešitev samo še v dialogu, v koeksistenci. V dialogu hočejo s svojo dialektiko ohraniti še zadnje postojanke, s koeksistenco pa zavreti svojega „sožitelja“, kajti liberalec Madariaga pravi odločno: „Komunistu je vedno podpisnik sporazuma tisti, katerega je treba sporazumno uničiti“. Toda Cerkev ima zagotovilo, da je tudi peklenska vrata ne bodo premagala.
šolo komunizma. Po posameznih fakultetah so delali, kar so hoteli. Prirejali politična zborovanja, agitirali za Castrovo Kubo in podpirali tudi začetke gverile v Argentini. Pod prejšnjimi vladami so oborožene sile ponovno opozarjale na nevzdržno 'stanje na nekaterih fakultetah. Pa se ni nič spremenilo. Ni bilo sile, ki bi stopila komunistom na prste ter jim preprečila zlorabljanje svobode in demokracije za pripravljanje komunistične tiranije, ki svojim političnim in idejnim nasprotnikom ne samo da ne daje svobode, ampak jih tudi politično, gospodarsko in celo fizično uničuje.
Po objavi statuta zadnje argentinske revolucije je bilo jasno, da bo sedanja vlada prej ali slej posegla tudi na univerze. To se je zgodilo v petek, 29. julija, z objavo zakona, ki ureja nadaljnje delovanje univerz. Zakon določa, da bodo sedanji rektorji ali predsed niki do nadalnjega še naprej vodili univerze. Prav tako dekani posameznih fakultet, vse funkcije višjih vseučiliških svetov pa prevzame ministrstvo za vzgojo. To ministrstvo je tudi pooblaščeno za reševanje vseh tistih vprašanj, ki v tem zakonu niso posebej omenjena in se zlasti nanašajo na ohranitev miru in javnega dela na univerzah.
V zakonu je tudi določilo, ki se nanaša na študente in njihova akademska društva ter tem društvom nalaga dolžnost, da se morajo vzdrževati sleherne politične delavnosti na univerzi-Kršitev tega določila bo imela za posledico razpust prizadetega društva.
Po objavi gornjega zakona je rektor buenosaireške univerze ing. Hilario Fernandez Long razgovor z dekani posameznih fakultet. Sklenili so, da po novem zakonu ne ostanejo na dosedanjih mestih. Enako stališče so zavzeli tudi rektorji in dekani nekaterih univerz v notranjosti države. Univerze v Mendozi, Corrientesu in v mestu Bahia Blanca so se pa v vsem podredile določilom novega zakona in se pouk na njih vrši redno.
Za B o g a in éleveka
V ljubljanskem študentovskem, listu „Tri'bUna“, ki je posta! znan tudi izven domovine zaradi svoje bogokletne pesmi o sv. Dru- ! žini in sodnem procesu, ki je cb tej pesmi nastal, je bil v štirinajsti letošnji številki objavljen čianek z naslovom „Za Boga in človeka“.
Passolinijevega Evangelija po Mateju in drugih umetniško kvalitetnih filmov, v katerih religiozni ljudje niso karikature in mračnjaki ?
Izdaja se mnogo „šund“ literature. Bi liibfda formaciji socialističnega člo-
bapisal ga je Fran Križnik, eden izmed mlajših slovenskih iute-; veka škodovala knjiga nekega Mauria-lektualcev, ki je bil vzgojen v komunističnem okolju, ki pa je spo- j znal praznoto marksizma in njegovega dialektičnega materializma, j zlaganost socialistične morale in krivičnost režimskih posegov na versko (področje. Iz obširnega članka želimo povzeti nekaj bistvenih ! misli, iz katerih je razvidno, da je doma kljub komunistični vzgoji j še mnogo zdravja.
Dialektični materializem ni znanstven
Križnik je napisal svoj Članek „Za Boga in človeka“ v odgovor na članek nekega Kerševana Marka, ki je trdil, da je marksizem v razmerju do religije znanstveni svetovni nazor, dočim so religije neznanstveni svetovni nazori ..'n da nima nobenega smisla primerjati glede znanstvenosti v smislu skladnosti z dognanji izkustvenih znanosti — dialektični materializem z religijo na sploh.
Križnik pravi, da je to Kerševanovo gledanje neutemeljeno in nepravilno in da ne izhaja iz nobenih „znanstvenih“ izhodišč. Dialektični materializem srna tra materijo za edino, najvišjo, večno in neskončno. V isti sapi, ko dialektični .materializem odklanja Boga kot stvarnika vsega in obsoja religijo, češ, da je neznanstvena, postaja sam nevede gola in čista vera. Nobena izkustvena znanost ne more dokazati, da je materija 1 edina in večna realnost. To marksist veruje, to je zanj dogma in na tej dog-, mi, ki nima z znanostjo nič opraviti, sloni ves dialektični materializem, ki j je torej religija, ki za Boga priznava! materijo.
Sedaj pa primerjajmo, pravi Križnik, dialektični materializem s krščansko religijo. Krščanstvo izhaja iz načela, da je zadnja in večna stvarnost Duh, ki je absolutno različen od materije. Dialektični materializem pa je krščanskega Boga preselil in ponižal v brez razuma, meha-1
I nesti Boga — Ljubezni, Boga — Do-I brote, Boga — Smisla, Boga — Odgovornosti, je življenjski odnos otroka do i Očeta. Krščanski Bog je za ljudi *red-j nota, ki jo človek preko svoje notra-! njosti, predvsem pa preko sočloveka I doživlja, jo spričuje, jo izpolnjuje s smislom, delovanjem lastnega enkrat-; nega življenja. Marks, Eengels in Le-I nin 'tega bistva krščanstva niso poznali V svoji zaverovanosti v materijo so definirali za religijo to, kar v resnici religija ni.
Sožitje med makrsisti in katoličani
V nadaljevanju odgovarja Križnik Kerševanu in pravi, da ni sožitje med marksisti in katoličani odvisno samo od katoličanov, ampak tudi od ateističnih
ca, Claudela, Bernanosa in mnogo drugih? Zakaj slovenska literarna kritika ne oceni ogromnega in dragocenega prevajalskega dela slovenskih duhovnikov pri najnovejšem prevodu Svetega pisma ?
Zakaj glasbena kritika ne 'oceni izvajanja Händlovega Mesije v ljubljan ski stolnici? S takšnimi postopki ne samo, da se ponižujejo in onemogočajo religiozni ljudje, da se kvari mladina, da je to politiki škodljivo, ampak se predvsem ruši resnično demokratičen socializem, ki naj bi upošteval vse po trebe religioznega človeka.
BBBBaBBBBBBaaBaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBeaBBBBBaBBBBBBBBnBBBBBBBBBBBaBBBBDBBBBBBaBaanBBisBBBBaaBeBBB«
Vsaka slovenska izseljenska družina je košček naše ljube domovine v tujini, s slovensko govorico, z domačimi običaji in navadami, z mišljenjem in vernostjo našega ljudstva. Ali se bo taka tudi ohranila, ali bo mogla kljubovati težavam in nevarnostim izseljenskega življenj^? Težko, ako bo vsaka za sebe živela življenje od drugih ločeno. Potem bo kakor odtrgan list v vetru, ki ga usoda žene z neznano.
Zato je nujna potreba, da se slovenske družine povežejo v! trdno slovensko skupnost! že doma smo videli, kako odločilnega pomena je za nravstveno in versko življenj? bila okolica, vaško in farno občestvo. Mnogi bi se izgubili in padli, ko bi bili samim sebi prepuščeni. Pa jih je držala na pravi poti okolica, dobro ime, vpliv soseske, moralna opora in javno mnenje cele fare.
Vsega tega v tujem svetu seveda nimamo. A nadomestilo, in sicer dobro nadomestilo, našemu mlademu in odraslemu rodu morejo biti naša slovenska društva in vse naše organizacije, ki na raznih področjih družbenega življenja skušajo zajeti slovenskega izseljenca, mu nuditi pošteno tovarOjo, razvedrilo, izobrazbo, pa tudi duhovno in gospodarsko pomoč. Oklenimo se jih brez predsodkov in pomnožimo s svojim članstvom njih ugled in moč, da bomo vsi skupaj sestavljali eno samo verno, pošteno in prijateljsko slovensko družino!
Dr. Ivan Ahčin: Družina, Koledar Svobodne Slovenije 1950

Ernesta Im ps*ei|lali laae-sl komunisti zaradi podpisa
protokola z Vatikanom
Podpis zadnjega protokola z Vatikanom je med komunisti doma napravil pravo zmešnjavo- Ne morejo in ne morejo se znajti..Kako tudi! Saj so jih komunisti vSa leta učili, „da je vera opij marksistov. Katoličani so v večini po- ! za ljudstvo“, da morajo zaničevati du-
kazali in še kažejo pripravljenost pri delu za socializem. Socializem je v konkretnem zgledu v mnogočem prav plod njihovih naporov. Kako pa ateistični marksisti izpolnjujejo svojo nalogo enakovrednega partnerja v tej veliki akciji? Ali le-ti' priznajo, da je religija ravno tako dober in „znanstven“ nazor, kot je njihov ateizem? Ali pa morda religijo in religiozne ljudi smatrajo in postavljajo v mračni srodnji vek v kategorijo zaostalosti, neumnosti, reakcije, nesposobnosti? Na-
hovščino, se norčevati iz bogoslužja in Cerkve ter z vsemi sredstvi in na vse načine ovirati ter preprečevati versko vzgojo mladine- Sedaj se pa vodstvo komunistične države dogovarja z Vatikanom in z njim podpisuje celo protokol.
Zato je ta dogodek zmedel zlasti tiste komuniste, ki vso politično in življenjsko modrost .črpajo iz okrožnic in navodil komunistične partije za delo r.a terenu. Skratka pri vseh tistih, ki imajo slabo- vest. Ti sedaj pisarijo pisma komunističnim listom ter jih sprašujejo
materijo, nična...
ki je
Krščanska religija ni suhoparna vera
V nadaljevanju svojega članka je napisal nekaj stavkov, kakršne bi težko našli v strogo krščanskih knjigah in revijah. Te besede so visoka pesem Bogu in veri. Križnik pravi:
Vprašanje primarnosti materije ali duha, oziroma vprašanje pravnosti materialističnega ali duhovnega krščan-
ša ustava, naši zakoni, naši narodni vo- \ za pojasnila in navodila, ditelji, pravi Križnik, so v tem dali jasne in pozitivne smernice! Ali konkretni ateisti izpolnjujejo te dolžnosti?
Poglejmo!
Taka Delo. V
pisma štev. :
dobiva tudi ljubljansko dne 1. julija ga eden
početja. V točki 2 drugega dela protokola je namreč rečeno, da sveta stolica ne odobrava in obsoja vsako dejanje političnega terorizma ali podobne kriminalne oblike nasilja. Številni duhovniki ‘so med vojno počenjali teror ali pa so ga podpirali in blagoslavljali. Politični terorizem pa je, kot je rečeno v protokolu, v nasprotju z načeli katoliške morale.“
Na druga vprašanja bralcem lahko samo ponovimo, kar smo že zapisali:
1.	Protokol ne pomeni odstopanja od idejno političnih pozicij, se pravi, pozicij, s katerih razvijajo socialistične sile svojo teoretično in praktično aktivnost pri graditvi socializma. 2. S protokolom prav tako v ničemer ne spreminjamo položaja verskih skupnosti, kakor je bil urejen z našo ustavo in drugimi zakonskimi predpisi. V pro tokolu so samo našteta ustavna načela.
vprašuje, „ali pomeni podpis protokola, : kot so svoboda vesti in svoboda vero-da smo pozabili na početje dela duhov- izpovedi, oddvojenost Cerkve od' države,
škega nazora, pa ni samo vprašanje za- j slišati?
Nekaj vprašanj
Križnik postavlja nato domačim marksistom nekaj vprašanj: Zakaj slovenske publikacije stalno kršijo pravo- j ni rehabilitacije pisno pravilo, da se poosebljeno veroslov-no bitje Bog piše z veliko začetnico?
Zakaj mora r.aš religiozni človek na sveti večer poslušati božične čestitke in programe v vseh tujih jezikih, v. svojem domačem, ki se je zanj boril, pa jih iz svojo domače radijske postaje ne mora
ščine med vojno“.
List preplašenega bralca tolaži takole:
„Ne, Protokol prav gotovo ne pome-pečetja, ko so mnogi
enakost in enakopravnost vseh verskih skupnosti itd. Pomen protokola je v tem, da je Vatikan po tolikih letih moral priznati Jugoslavijo kot družbeno in politično resničnost. Priznal je naš socialistični družbeni sistem.
V številki z dne 15. julija pa pralcu
duhovniki odkrito ali prikrito sodelovali j z okupatorjem — proti lastnemu’ naro- j du. Narobe: v protokolu je nekaj, kar' iz škofje Loke, češ, da se š protokolom posredno pomeni obsodbo izdajalskega' „vračamo nazaj v staro“, m „da si né
moremo obetati nobenih koristi“ odgovarja: „Gre le za normalizacijo odnosov z v.ersko 'skupnostjo. Prednost te normalizacije je v tem, da zdaj obe strani — in ne samo ena priznavata načela, kot so ločitev cerkve do države, enakopravnost vseh verskih skupnosti, prepoved zlorabljanja verskih čustev v politične namene itd. S tem tudi niso pozabljena početja duhovščine med vojno in vloga Vatikana v preteklosti“.
Bralcu iz Domžal pa na vprašanje gledè cerkvenih praznikov odgovarja, da so „cerkveni prazniki zasebna zadeva vernikov“-
Gornji odgovori ljubljanskega dnevnika Delo dovolj zgovorno potrjujejo na eni strani zbeganost komunističnih funkcionarjev na terenu, na drugi strani pa dejstvo, da se komunisti niso prav nič spremenili. V bistvu so ostali zakrknjeni sovražniki vere. Razen tega pa še naprej potvarjajo dejstva, ker so bili oni tisti, ki so najprej prekinili diplomatske stike z Vatikanom, pa so jih po dolgih letih prav radi obnovili. V sedanjem razvoju notranjepolitičnih dogodkov v Jugoslaviji pa postajajo tudi naravnost smešni, ko svoje zločine med komunistično revolucijo in sodelovanje z okupatorjem z vrača jo še kar naprej na svoje idejne in politične nasprotnike. In to celo sedaj, ko sami uvidevnejši komunistični funkcionarji priznavajo neuspeh in poraz komunističnega sistema na vseh področjih!
■ MDRBsnnaarair
uni».Bisu?7:»»Bi?9j«cE:ssB*:sB*orBoaEBri5a=J8BBEaciRW*BiioBBBraBBaaa.ra«
Tu v zdomstvu .še celo. Jalnov Dom naj
radi Boga samega, ampak prej vpraša- | nje, ki globoko in usodno zadeva člove- j ka. Krščanska religija ni suhoparna vera v transcendentnega statičnega Boga, temveč je predvsem življenje v piisct- j
Iz kakšnega razloga je za našo mladino in za nas vse bolj primerno, da giedamo buržoazno . gnilobo zapada v brezvrednih kriminalkah, v opolzkih seksualnih limonadah, ne vidimo pa
Jalnov spominski večer v	Me ja»
Priredil ga je Slomškov dom dne 28. nekoliko popravljena objavljena v Do-julija zvečer. Pred polno dvorano ga je mu in svetu, pred sliko nedavno umrlega dramatika in pisatelja Janeza Jalna, pod katero je bila vaza z rdečimi nageljni, začel pisatelj dr. Jože Krivec. „Bil je otrok veličastne lepote gorenjske zemlje,“ je dejal in nato nadaljeval: „V nebo štrleči skalnati vrhovi so mu natakali v mlado dušo poezijo in planinski svet jo je odeval z idiliko. Jalnov svet je svet lepote božjega stvarstva, naravnega, neoskrunjenega, čistega, blagoslovijo- logijo nega. In njegovi ljudje so dobri ljudje, Dr. Debeljak je zatem navajal, da ki ne morejo zlega storiti, ne sovraštva je Jalen potem napisal še vsč dramat-kovati. ^ Zato je njegovo pero pisalo o škili del, v katerih se pa ni uveljavil, lepem in o dobrem. In to lepo in dobro paš pa pozneje v prozi. Najprej v Mlaje našlo pot v slovenske domove, kjer diki pod Finžgarjevim uredništvom z i je Jalnovo ime bilo dober znanec, vedno ..Ovčarjem Markom ter pozneje v Domu
in svetu. Naglašal je, da je Ovčar Marko 'velepesem slovenskim planinam, slovenski gorski idili, Jalnova naslednja
Govornik je poudaril osnovno idejo te prvo Jalnove drame ljubezen do doma, ki naj družino druži in privezuje nanj, Ta ljubezen se pa potem razširja na srenjo, kar je prikazano v istoimenski njegovi naslednji drami, ter potem še širše na vse ljudi, ki naj si bodo bratje med sabo, kar je zopet poudarjeno v tretji Jalnovi drami Bratje. Vse te drame si je pisatelj zamislil kot tri-
bo stalen gost naših domov v tujini, pa tudi našega Doma.“
Vsi navzoči so bili dr. Tinetu Debeljaku za njegov temeljiti prikaz rajnega Janeza Jalija hvaležni, kar so potrdili z navdušenim odobravanjem.
Sledile, so recitacije iz Jalnovih del. Gdč. Vladi Brakova je občuteno prebrala uvodno poglavje iz Ovčarja Marka „Beganics“, enako Franci Holosan odlomek iz pste knjige. „Leta“. Novelico Nagajivi Čatež iz Zbornika Zimske pomoči za leto 1944 je prebral M. Gaser.
V počastitev Jalnovega spomina "So G allusevi pevci znova zapeli. Tokrat pesmi iz slovenskega planinskega sveta:
Nedvedovo Mili kraj in Ipavčevo Planinsko rožo in želi zanji toplo odobravanje.
Za zaključek spominske proslave je bil prikaz okoli 100 prelepih skioptičnih slik v glavnem iz tistih krajev Jalnovega gorskega sveta, ki so dajali zunanji lepoti okvir njegövim črticam in povestim. Skioptične slike in zvočno spremljavo sta pripravila Franci Holosan in Marijan Šušteršič, slike samo so pa. dali, na razpolago gdč. Metka Erjavčeva, Fieri Zupan, Silvo Lipušček, ostale so >pa bila iz arhiva Slomškovega doma.
Tako so svobodni Slovenci v Buenos Airesu počastili spomin umrlega pisatelja Janeza Jalna.
Neve knjige v Sloveniji
dobrodošel gost... Pred nami živi njegov svet, njegovi ljubljeni vršaci, planine jezera, sonce in dež in sneg in rože in gamsi in... dobri ljudje, Lepota in dobrota ne umreta nikoli. Zato bo njegovim delom usojeno dolgo življenje. Dajal nam je, jemali smo... Gospod, sprejmi našo molitev za njegov dušni mir.“
Vsi
povest Trop brez zvoncev, ki sedaj izhaja v ponatisu v. Svobodni Sloveniji, pa je gotovo najlepša slovenska lovsko-; planšarska povest. Podal je vsebino in opozarjal na problematiko še ostalih Jalnovih del: Cvetkove Cilke, zbirke
so nato za dr. Krivcem zmolili novel Previsi, Bobrov, povesti Ograd
očenaš za mir njegovi duši,
Komaj je zamrla zadnja beseda Gospodove molitve, že se je po dvorani razlila turobna melodija žalostinke „Gozdič je že zelen“. S pietetnim občutjem jo je zapel moški zbor Gallusa pod vodstvom dr. Julija Savellija.
Spominski govor o Janezu Jalnu je imel vseuč. prof. dr. Tine Debeljak. V obširnem prikazu je pred zbranim občinstvom razgrnil Jalnovo podobo kot človeka, duhovnika, dramatika in pisatelja- Povedal je, da se je rodil v tistem delu Gorenjske, ki je Slovenc.em dal velike može: Prešerna, čopa, Jegliča, Finžgarja. Bil je sin skromnega cerkovnika in deseti otrok v njegovi družini. Pokazal je njegovo študijsko dobo, posvetitev v duhovnika in njegovo službo vojnega kurata v prvi svetovni vojni ter nato njegovo kaplansko službo v Škofji Loki, kjer so tedanji študentje s Tinetom Debeljakom na čelu prvič igrali Jalnovo prvo dramo Dom, katero sta tedanji urednik Doma in sveta dr. Debevec in pozneje tudi prof. dr- Koblar odklonila, pa je ob uprizoritvi doživela velik uspeh. Po tej uprizoritvi je bila
ter Vozarjev — zopet trilogije, ki ,;e izšla žs po vojni in jo sestavljajo Ovčar Marko, Tri zaobljube in Spodkopana cesta.
Govornik je ugotovil, da je rajni Ja- ! re“, zmeraj len v svojih delih doslej najlepše opi- anomalija.“ soval slovensko ženo, zatem za Finžgarjem slovenski planinski svet, njegovo idiliko, živali, domače in divje gamse, srnjake, ptiče, in tako postal najbolj priljubljen slovenski pisatelj, pa je v
Tako doma. Tako lahko vidimo, da j je komunizem prinesel v domovino po- ! polno kulturno in duhovno otopelost,; kar priznavajo sami. To je velika skoki pa je v sedanjih literarnih zgodo-;	Ja	za	narod, ker sedaj izhajajo knji-
vman dob:l komaj svoje	ime. J	».	imajo svojo vrednost.
Svoja lepa spominska izvajanja na _	, ,
pisatelja, s katerim ga	je dražilo ne!	c?	pogledamo malo,_kaj je	izšlo v
samo osebno poznanstvo	in sodelovanje | zadnjem času v Sloveniji, naj	najprej
omenim roman Ele Peroci: Po šoli me Ta mladinska pisateljica nam v tem svojem romanu opisuje mladost
Knjiga v domovini preživlja hudo j ljubezen, V teh novelah govori o problemih podeželja, predvsem vasi v hribih, ki jih mladina zapušča, ko gre služit v dolino. Tam govore o kulturi, o samoupravljanju, a gre vse mimo njih. In končno pridejo domov — z avtomobilom, a prazni.
France Vodnik je tudi izdal mladinske povesti pred kratkim umrlega pisatelja Bogomirja Magajne: življenje in sanja. V.njih se kaže, kako se je pisatelj razvil iz sanjskoromantičnega ekspresionista v skoraj naturalističnega pisatelja partizanskih zgodbic.
Ena najboljših slovenskih pisateljic Mira Mihelič je izdala knjigo: Zmeraj-nikoli, T^a povest se dogaja v mestnih stolpnicah, obravnava usodo delavcev, ki zadenejo na loteriji milijone, pa jim srečka zgori, in življenje teče spet daljo v vsakdanjosti.
Jem njegovo telo in pijem njegovo kri je knjiga Pavleta Zidarja, enega iz-
krizo. Prva leta po vojski zlepa ni prišla na knjižni trg kakšna boljša knjiga, kajti vsi pisatelji so se večinoma izživljali v praznem- opisovanju partizanstva. šele v zadnjih časih lahko rečemo, da knjige dobivajo na kulturni vrednosti, ko je pritisk malo popustil.
Sedaj pa se je, pojavil problem od drugod: problem splošnega zmateriali-ziranj'a slovenskega naroda v domovini. Danes skoraj nihče več ne bere. Vsi se sklicujejo, da so 'knjige predrage, a dejstva pokažejo, da sicer to v neki meri drži, a vendar ni odločujoč faktor-V Knjigi 66 št. 1, pravi HB: „Kriza knjige je sinonim za vse bolj akutno krizo slovenske kulture... Danes jim je, Iter je pač konstelacija našega duhovnega in kulturnega življenja taka, da je trditev o narodu, „ki največ ba-bolj kulturnozgodovinska
igralca in režiserja in tako hkrati opisuje zgodovino slovenskega gledališke-, ga življenja.
Izšlo je tudi nekaj pesniških zbirk:
Od starejših je Maksa Samsa izdala Bleščeče prevare. V njih meditira, v njih oživlja naravo, v katero vsaja svoje spoznanje o svetu.
Druga pesniška zbirka je Agamemnon, ki jo je napisal Franci Zagoričnik, rojen na I-Irvatskem. Njegova lirična izpoved se veže na sodobnega človeka, ki hoče življenju odkriti globlji pomen. Vendar je tudi on ekspresionistično navdahnjen.
Poleg teh originalnih proze in poezije je treba omeniti še, da je dr. Anton Trstenjak izdal novo knjigo: Če bi še enkrat živel, v kateri obravnava S383 odgovorov na anketo o gornjem vprašanju- Knjiga je zanimiva, ker nam kaže odkrito analizo ocene življenjskih skušenj dandanašnjih ljudi. TD m!.

ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. str.)
Levičarsko usmerjeno dijaštvo na posameznih fakultetah v Buenos Airesu je prejšnji petek zvečer priredilo izgrede. Nastopila je policija ter zaprla 129 študentov. Do ponedeljka zvečer so izpustili vse pripornike. Policija je objavila,' da je na fakulteti za arhitekturo našla velike količine komunistične propagandne literature ter bone za nabiranje prispevkov za komunistično partijo.
Notranje min. je v soboto objavilo sporočilo, da vlada želi, da bi univerze normalno delale in da bo učinkovito
podprla tako profesorje, kakor študen-med mlajše generacije. V njih se kaze te> ki y yeliki vegini želijo nada]jevati
pri Domu in svetu, ampak tudi dolgo-1 letno osebno prijateljstvo, je zaključil počakaj, z ugotovitvijo: Jalen je dal svojsko podobo slovenskega pisatelja, bolj kot statičen opisovalec v prozi, kakor dinamičen v drami, vedno pa je zajel največ naroda, med katerim bo živela njegova povest še dolgo, ko bodo že zdavnaj splahneli razni modernistični poizkusi. Vedno pa bo živela njegova ljubezen do doma in vsega, kar je z njim v zvezi, tako doma kakor v zdomstvu.
vojne" generacije, prezgodaj dozorelo in vrženo' v realnost. Ves njen roman .'e prepojen z liričnim pripovedovanjem, skoraj da prehaja že v liriko.
Minko Kranjec, eden najbolj plodovitih slovnskih pisateljev, je zbral pet
avtorjev pogled na elementarno etiko življenjske neusmiljenosti, skoraj krutosti, in je odsev vojne. Njegovo pripovedovanje je kakor prezgodaj dozorel, trpek sad. Tudi se nam razkriva Zidar kot izrazita samosvoja osebnost, ki se zelo loči od drugih iste generacije.
Smiljan Samec je tudi izdal zbirko satiričnih verzov Mimogrede, v katerih obdeluje našo gledališko in sploh kulturno preteklost v duhoviti obliki. Iz gledališkega življenja je tudi Umetniško pripovedovanje, razmišljanja o recitaciji, govorni tehniki in igranju znanega pokojnega igralca Jožeta Tirana. Igralec Pavle Rasberger pa objavlja
svojih novel pod naslovom Ukradena j Moji spomini, kako je hodil po poti
študije v vzdušju znanstvene resnosti, spoštovanja hierarhije, in v medsebojnem spoštovanju.
Ker so študentje v Bs. Airesu za ponedeljek napovedovali nove izgrede na posameznih fakultetah, so v nedeljo, 31. julija, obiskali predsednika republike generala Onganijo notr. min. dr. Enrique Martmez Paz, podtajnik notr. min. dr. José Manuel Saravia ter podtajnik za vzgojo prof. Carlos Maria Geliy y Obes. Po tej konferenci je predsednik države naročil tiskovnemu uradu -naj objavi sporočilo, da se pouk na vseh univerzah v državi prekine od 1. do 16-avgusta t. L, da se omogoči izvedba določil zakona o univerzah.

Komunisti so v poveličevanju svojih partizanov ter prikazovanju njihovih zločinov za največje ideale, ki naj bodo novim slovenskim rodovom za vzor najplemenitej.šiga rodoljubja, požrtvovalnosti ter žrtev za srečnejšo bodočnost slovenskega naroda, vso stvar prignali tako daleč, da je začela .postajati odvratna že* samim komunistom. To je razvidno iz nasledhje ugotovitve, ki je bilà zapisana v ljubljanskem Delu: „V slovenskem partizanskem pripovedništvu so bili še nedolgo tega zve,čine vsi štabni ljudje — od odreda 'do korpusa — malodane brezhibni, nekakšni aparati samih pravilnosti, nezmotljivi kot računski stroji.“
„Slamnikarska obrt na Kamniškem“ je bila razstava, 'ki je bila do 15. julija odprta na Bledu, nato so jo pa prenesli v Domžale in pozneje v Kamnik. Pripravil jo je kamniški muzej.
V celjski okolici so imeli v noči med
17.	in 18. julijem silno neurje- Vode v Hudinji, Dobrnici in Paki so sredi noči močno narasle. Povzročena škoda na poplavljenih poljih, poškodovanih gospodarskih poslopjih, poškodovanih ce-
star ter iporušenih mostovih presega IDO milijonov starih dinarjev. V Celju samem zaradi regulirane Savinje 'do poplave ni prišlo-
Umrli . so. V Ljubljani: vTone Manfreda, svetnik v p-, Janez Pivec, Beno Svetina-, arhitekt, Jcaip Mesojedec, Airi ton Upelj, žel. varilec, Ivan Tonin, upok., Terezija Kušar roj. Hvastja, Zofija Trost roj. Vrhovnik, trg. poslo-
Franc SSergant — 7 Obletnih
Dne 1. avgu-! bene grožnje ga od tega niso mogle od-sta t. 1. je do- vrniti. V vsej moravski okolici je tedaj polnil 70 let‘postal znan-njegov korajžen podvig, ko življenja Franc je za Koroščevo 60-letnico v temni noči Bergant iz San sredi nevihte z gromom in treskom Justa. Bodil se ’ splezal na nad 40 m visoko smreko ter je namreč 1. na njen vrh pripel Slovensko zastavo, ki avgusta .	189.6 je bila tedaj prepovedana- Orožniki Jo
pri intfravu v imeli veliko dela in težav predmo so JO Krašcah pri. mogli sneti-
Moravčah. .' V j L. 1930 se je jubilant poročil. S ljudsko šolo je j. Frančiško Klopčičevo' si je ustvaril sre.č-hodil v doma-, no zakonsko življenje ter se preselil v čem kraju. Ko jo je končal je 1. 1910 Sotesko. Tudi tu se je vključil v vse
vodkinja, Cilka Lebar roj. Jurčec,, Ma- | postaI žlalj Moravskega orlovskega od-, kat. gospodarske ustanove. Tako je bil rija Kovač roj.' Kreki, Mdgda Kervinn sova jn tamdšniep-a Izobraževalnega med drugim ves čas odbornik Kmetij
„ T , >T . r	TT-v : vem dramatskem odseku. Med prvo sve- med drugo svet. vojno pä je. v Morav-
Frpnc Lebm \ Nom Gorici, Pepca Hab- J0no v--0 - bil opr(>j£.en vojaške ! čah vodil tudi tamošnjo Mlekarsko za-jan, upravnica gosti.ne pri Riharju v giubbe, v Jugoslaviji je pa odslužil vo- j drugo kot njen načelnik.
jaški rok prt 13. pešpolku v Splitu.	Ob nastopu komunistične revolucije
Po vrnitvi od vojakov na dom je ).
1921 v domačem kraju prevzel organi-
Gor. Logatcu, Alojz Krhin v Gslju, Ludvik Starič v Straži pri N, m„ Andrej Roje, šolski upravitelj v p. v Štanjelu,
Salezij Glavnik, frančiškan pri Sv. »acijo orlovskega naraščaja prevzel ;e
Trojici v Slov. goricah, Zofija Jež roj. Turk, gostilničarka na Jagnjenici pri Radečah, Marija Velikonja v Mariboru, Ludvik Škrlj, šofer v Bszuljku pri Cerknici, Franc Sodnik, gradbeni delovodja v Vodicah in Pavle Žagar v Planini pri Sevnici.
tudi načelstvo orlovskega odseka, zatem pa tuši orlovske srenje. V prosvetnem društvu je še naprej živahno deloval v dramAtskem odseku.
Z delom na širjenju kat. presvete med ljudstvom in idej krščanske demokracije pa ni prenehal niti po razpustu orlovske organizacije in -prosvetnega društva ter politične stranke SLS. -No-
S L O V 'E
BUENOS AIRES
N C I
Sestanek slovenske kr3č, demokracije
je bil v soboto, 30. julija, ob 7 zvečer v mali dvorani Slovenske -hiše v tretjem nadstropju- Dvorana, čeprav še ni po-
A R G E N T I N
Planinska počastitev Boža Vivoda in Tomaža Kralja
v Sloveniji se je takoj postavil v obrambo slovenskih narodnih in verskih tradicij ter je z orožjem v roki branil slovenske domačije in slovenske ljudi pred komunističnimi morilci in požigalci. Zaradi tega so komunisti njegov dom izropali, žena s šesterimi otroci se je pa rešila z odhodom k možu v Domžale, kjer je bil na novo ustanovljeni domobranski postojanki.
Begunska leta 'je jubilant s svojo družino preživel na Koroškem, kjer mu je v taborišču v Peggezu un ’ e e otrok-i ! dane in so	poslušalce	dostikrat do	solz !	Z ženo in peterimi otroci je prijel v Ar-
•	ganile.	j	gentino leta 1948 ter dobil zaposlitev v
“ Gospa	Petričkova	in g. planinski !	ministrstvu za ljudsko zdravje in soci-
župnik sta	povabila navzoče še na	pri- |	alno zaščito. Otroci so šli v sole ter e
grižek v sosednji župnijski salon, kjer ^jstarejsi sin France postal duhovnik se je hitro formiral zbor, ki je zapel Trenutno se spopolnjuje v studiju na
Kakor vsako nedeljo, je bilo tudi .24
t. m. več prireditev, vendar je obisk po- j najlepše slovenske planinske pesmi, častitve, ki so jo pripravili tukajšnji ,
j »	„	.	, v" I planinci ponesrečenima Tomeku Kralju | Osebne novice
vsem dovršena, ze sedaj dobro sluzi jn g02u Vivodu, presegel vsa pričakova- j Družinska sreča. V družini France evojemu namenu. Ko bo pa urejena, bo „ja. Qb 5 je do tristo ljudi napolnilo cer- * 1 * * * Avguština in njegove žene -ge. Marije
papeški univerzi v Rimu, sin Mirko je poročen s IL-e-di Drakslerjevo na domu, hčerka Francka pa z Rajkom Urbančičem.
Jubilant je vsa leta živ ud slovenske
.	....	,	,	.	. v ...	i	organizirane demokratske skupnosti v
pa to gotovo najlepsi prostor, kar jih . kev, ,pri kateri zupmkuje planinski zup-j roj. Triller v BiHmghurstu se je rodiJ, s »	v,-dno ir, novsod nodnira
premoremo Slovenci v Bs. Airesu za’ nik g. Albin Avguštin, po veliki večini j sinček ki je pri krstu v sanmartinski	j { j njeno časopisje. -Z eno
manjše sestanke, zborovanja in posvete. I Slovenci Ko je g. župnik pristopil se je ; stolnici dobil ime Jurij Atojzij. Otroka ^gedo; nadaljuje delo> ki ga je vse živ.
Zače! ga je Miloš Stare. Po Pozdra- j	ga-’ Francka j ^	od -oje ^adc*tì na-
yu m uvodnih besedah je naprosil Ru- , značaj. V svojem cerkvenem govoru je g ; Boštjančič roj. Triler. Srečni družim j ^ r za zm;„0 kršfaiko demokrat,
. ....	__,	• skih idej v slovenskem narodu. Bil je
Vfr	•* ° Vr-7:U «noro in ostal eden od tistih požrtvovalnih in
eku lista kmo dobili, iz-Brazila	; ne?ebi5nih slovenskih mož, ki -so Kre
iolfa Smersuja, da je prebral poročilo župnik nanizal gorsko panoramo Slo- j n-aše čestitke-predsednika dr. Miha Kreka, ki je ; venije, s katero je Bog najbolj veli začelo z ugotovitvijo „Vzhodno evropske' - častno okitil našo domovino, potem pre-države plavajo v smeri osvobojenja. i da3il Poslušalcem pomen gora v svetem
Tale naslov članka v clevelandskem
pismu, kjer je Bog dal Mojzesu na Si- , naju zapovedi in kamor je hodil molit
.	r-i Tn 1	ni	Ui Ö1U V CiiorV. lil Hik/Zj, tki ÜU
Ì& d* JÜi	.nhdvoine -Koroščeve in Jegličeve nauke
1963 umrl aktivni častnik predvojne jugoslovanske vojske Miroljub Stainen-kovič. Vojni dogodki, lota 1941 so ga zatekli v Sloveniji, kjer se je ob izbruhu
dnevniku The. Plain Dealer, se mi zdi ; svojega Očeta Jezus Kristus. Navezal točna ugotovitev stanja v vzhodni Ev- je potem na pot pokojnih, ki sta po ropi in velja za Jugoslavijo“. V nadal- ; treh svetih mašah in .prejemu svetih komunistične revolucije takoj. pridružil niih izvaianiih ie dr Krak o-ovnril n sa- - zakramentov odšla na Tronador, v tu- . protikomunističnim borcem ter je 'bil ainj™-doti-i» v	»*■«	poveljnik d„,o.
i . . ,r , ...	, i božjega stvarstva, kjer ju je doletel - branskega udarnega bataljona. Naj po-
vajal ozadja zadnjih sprememb v domo- ^ vpoklic Boga k sebi, kar je dokaz nje- Diva v miru, njegovim preostalim iskre-vini, ki v javnosti niso bila nikjer ob-, g.0Ve ljubezni do mladih idealistov.
javljena. Prav tako zanimiv in nad vse T1 ...	...	..	, . .
Po -masi je odšla večina udeležencev j
uresničevali na „terenu“ ter tako omogočili „slovenski narodni, gospodarski ter prosvetni čudež“.
Bog ga živi še mnogo let in ga ohrani tako družini, kakor nam vsem!
To mu iskreno želi tudi Svob. Slovenija.
Vsuh teden enu
NAJIN ČAS JE MINIL
France Balantič
Ko si šla čez poljé, t nisem z vetrom te lovil, odpusti mi, deklè, najin čas je minil.
Zbral sem tvoje blede vence in jih vse zažgal, z ožganimi rokami sam sem, vse sem žrtvoval.
Spet stepel bom v prahu, in moj dan bo krvaveč, hočem, da bom prazen padel, rož mi je bilo preveč.
Ko si šla čez'poljé, nisem z vetrom te lovil, odpusti mi, deklè, majini čas je že minil.
Za jubilantovo 70-letnico je bilo v nedeljo, 1, julija, na njegovem domu v San Justu veliko družinsko slavje, na katerem sa je zbrala vsa njegova družina ter njegovo -sorodstvo: sinovi in hčere z družinami, tako, da je bilo vseh okrog 50.
Na slavju je prvi povzel besedo Jože, Javoršek! V lép-eni nagovoru je jubilantu izrekel topla voščila najprej kot moravski-rojak, nato pa tudi v imenu domobrancev, živih in mrtvih, s katerimi je slavljenec med kom. revolucijo branil slovenske domačije ter slovenske-narodne in verske tradicije pred zločinskimi komunisti. Omenjal je dalje jubilantovo javno udejstvovanje ter njegovo junaštvo, kakor tudi junaštvo njegove žene, ko sta leta 1945 odšla v begunstvo s šestimi majhnimi Otroki, od katerih je bil najmlajši star komaj eno leto in pol. Lepega domačega slavja se je. udeležil tudi tajnik NO 'za Slovenijo Miloš Stare z gospo, ki je slavljencu izrekel iskrene čistitke kot rojak iz sosednje Dobske fare. V imenu vseh Slovencev, ki so 'se žrtvovali ter delali za isto cilje kot današnji slavljenec, se mu je zahvalil za vse njegovo nesebično in požrtvovalno javno udejstvovanje, čestital na tudi sinovom in hčeram, da imajo takega očeta in tako mater in jim polagal na srce naj spoštujejo njune nauke.
Na družinski pogostitvi je govoril tudi krajevni slovenski dušni pastir g. Janko Mernik ter zlasti poudarjal jubilantovo zgledno krščansko življenje.
pregleden je bil njegov pregled zunanjepolitičnega položaja.
Vsi navzoči so poročilo predsednika Slov. kršč. demokracije poslušali z ve- J emblem, na Oder pa obešena slika kri-
1 ža na Capilli s Tronad-orjem v ozadju.'
no sožalje,
t Srečko Erjavec. 'Iz domovine je
0 .......	_	,	. . j prišlo sporočilo, da j-e 21. julija umrl
z Božovimi starsi m Tomekovinn bhz- »	^ V:rjave biv. poštni uradnik.
njmn sorodniki v župnijsko dvorano, ; p	‘bil 2S. juljja v višnji gori.
kjer je bil pod odrom prirejen planinski,	v Argentini njegov
E®@sIssiKsta'r© šk©f®vega zavoda v Adrogsaejm
brat Lojze Fr Daveč z družino, v domo-' v
Slovenski izseljenski tisk je že ponovno razpravljal o problemu, ki se slovanskim ljudem postavlja v vseh drža-V katerih so Se naselili. Problem
likim zanimanjem ter so naprosili Mi-i ':a, na v'apufl “ rronau-urjem y uzauju. vJni p0.\-ojn;i;0Va. družina in številno ! .prilagoditve .novemu okolju ,novim raz loša Stareta, naj sporoči dr. Kreku ji- qp5°w Robert Vetriček*^^nakar"i^rec'5- 1 sorodstvo. Vsem izrekamo iskreno so- j meram, in sicer na način, da bi prila-
tiral TonJ Mh«ft^ Sodjevo pestm N^a!	r^nomu želimo ve2nI “ir ln roditev ne Pomenila zatajitve sloven-
prebrala i Pu-
hovo zahvalo in tople pozdrave.
Sledilo je nadvse zanimivo preda- vrhu, gc!.
Meta Smersu je
vanje vseuč. prof. dr. Tineta Debeljaka : odlomke iz spisa Tomaža Kralja Bone-j SLOVENSKA VAS
o poljskem mileniju ter o položaju kat.! te. Tine Debeljak ml- je recitiral svojo ■	. ,	nrì<)nhìtn<
.i i_____	.. . ....... i Vežno vez in crdč. Smersuieva še ure-! > .-stanentev	gospoaarsko-p^ « Jobitn.
inj-
ga
Cerkve pod komunisti v posameznih j ye=n0 ™	Smerdujeva še ^re- Jg
, . v L, , r-	J	'brala odlomek Jeremije Kalina Vetnnj- p-oajetja	.	' ■
državah Sred. Evrope. Nad enournemu j gkj triptih, nakar je nastopil s svojim j Informativni sestanek vaščanov dne predavanju, katerega glavne misli ob- • spominskim govorom ustanovni član ! 22. jplija je sklenil ustanoviti vaško javljamo na uvodnem mestu, so vsi po- : SPD, univ. prof. dr. Tine Debeljak. Opi- j gospodarsko -pridobitno podjetje kovin-zorno sledili ter govornika nagradili s sai je, kako je bil spomin na domače ske stroke. Potrebni kapital bi bil pri-toplim odobravanjem.	I gore vodilo Slovencem, ki so se naselili : bližno deset milijonov pesov. Takoj prvi
v ! ob Andih in kako ljubezen do sloven- j večer je bilo podpisanih deležev za mi»
V	nadaljevanju sestanka je Miloš gVega gorstva vleče, leto za letom Slo-, lijon pesov. Nadaljne prijave vpisa ka-Stare z ozirom na dogodke v dom-ovini vence tjà gor. Tomaž Kralj in Božo Vi- : pitala sprejema v imenu pripravljalne-predlagal smernice za bodoče delo. Vsi vod sta bila po talentih in volji odbra- ga odbora' g. Maks. Jan. Predvideno je, navzoči so jih z -navdušenjem odobrili. na> da bi zavzela med Slovenci na tu- ; da bi s? vpisovanje zaključilo 31. ok-
jem voditeljska .položaja, a zdaj kli- : tobra, ako bo pa potrebnih 10,000.000 j
V	debati so navzoči obravnavali raz- .četa slovenska križa na Capilli in pod vpisanih prej, pa lahko tudi prej. Za-
na aktualna vprašanja v naši skupno-, grobom ponesrečencev nas na ponoven radi tega vabimo vse zainteresirane sti v izseljenstvu, kakor tudi v zvezi z obisk Andov, da se poklonimo njima in vaščane, ki -se informativnega sestanka dogodki v domovini	i prvi planinski žrtvi novih izseljencev niso mogli udeležiti, da se pravočasno
.	.	' ... v :.	,	: Tončku Pangercu, Vse točke programa, vpišejo. Ob vpisu se je treba izjaviti
Ob koncu so izrazih zeljo, da bi bil kj ga je zakijučii z lepimi besedami tudi ali so za zadrugo ali za družbo . naslednji sestanek čimpreje.	gospod -predsednik, so bile vzorno po- omejeno zavezo.
oditev na pomenila zatajitve sloven stv-a in zanemarjanja vrednot, ki sm-o jih prinesli s seboj iz domovine. Odgovor na to vprašanje ni lahek. Morda je celo lažji v praktičnem življenju, kjer glede tega izbira pravo pot tisti, ki res slovensko čuti, pa ima obenem smisel za stvarnost novega okolja.
V Argentini imamo poskus — in zdi se — posrečen poskus take zdrave prilagoditve v dijaškem zavodu v Adro-gueju, ki ga je ustanovil rajni škof dr. Rožman in po njem nosi ime škofov i zavod-
Po volji ustanovitelja* je namen zavoda najprej vzgoja novih duhovniških poklicev med -Slovenci v izseljenstvu. Doslej je iz vrst teh študentov r-es že izšlo šest duhovnikov. Obenem pa je naloga zavoda, da slovenski skupnosti
/Urnimi Medved* Sturi in mlmdü v Sisinusu
Z Medvedom so imeli profesorji slo- •
Erazmu Tattenbachu, mu je
venščine svoj križ, v nobeno strujo ga j Medved bistveno pomagal in kmalu na-niso mogli uvrstiti. Ni ne romantik, ae to objavil še dramatičen prizor Savel, realist, a tudi ne še modernist Can- j Sledila je petdejanska tragedija Viljem karjevega kova. L. 1869 v Kamniku Ostrovrhar s trudom za romantično rojeni mladenič, naravnost zaljubljen v ! korektnost in nato spet petdejanki Zar-
svojo mater, je šel v semenišče. Začel je pesniti, a se je izogibal vplivov takrat še duhovnika Aškerca, tembolj se naslanjajoč na znanstveno podprtega Levstika ter na jezikovno in oblikovno dogmatičnega Cimpermana, obenem pa na velikega Rusa, romantika Puškina in Lermontova, tako da je že v pesmih nihal med mislimi in čustvi. Ruski vplivi so ga zanesli v Ljubljanski Zvon, ker ustanovitelj katoliškega - Doma in Sveta, France Lampe ruskim vplivom ni bil naklonjen. Šele kot bogoslovec — drugoletnik se je priključil tudi Domu in Svetu in je postal v začetku
ja slave in Zarja življenja, ki jima je bil junak kranjski plemič Ivan Ifaci-janar. Poglavitni vzor mu je bil tedaj Schiller (Wallenstein), a študiral je tudi Shakespeareja. Istega leta je -napisal zgodovinsko dramo Za pravdo in srce iz dobe kmečkih uporov. Fran Govekar je objavil 1. 1896 v tržaški Edinosti .pod nekim ženskim pseudonimom o Medvedu naslednjo označbo: „Je cel Apolon (bil je zelo lepega obraza), govori in piše čisto, fino, malo afektirane slovenščino, je majhen po rasti, a velik po srcu. Ima precej liberalne nazore, a še ves tiči v nemških in starih
90-let splošno priznan, dober pesnik, klasikih, njegovi nazori so še iz IS-pesnikujoč v obeh slovenskih revijah, veka. Talija bi se pri njem lepo raz-dokler ni Zvona zapustil in. prevzel i-! cv-ela..., zato naj ji pusti tudi mod 1897 v ženskem listu Slovenka ureje- ; sodoben svet.“ Naslednje leto ga je vanje pretežno ženskih pesmi, katerim J nekdo označil s „sramežljivim, neodki-i-je dodajal tudi prispevke svoje muze. j tim formalistom“. Potem je spisal veže ko je medicinec Ivan Robida za j seloigro Na ogledih, igrokaz Posesu-i odprtje novozgrajenega deželnega gle- mi in glumo v štirih dejanjih Rendez-dališča v Ljubljani pisal 1. 1892 ne-1 vo-us, ki jo imenuje Ivan Pregelj nje-uprizorjeno začetno predstavo, žalo- ; govo komedijo zmešnjav brez humorja.
Medved je bil sicer hohem, vendar j v svoje-m duhovskem poklicu trden in se ni hotel zgledovati po nemirnem Gregorčiču, kaj šele po upornem Aškercu. že 1. 1907 je predelal Za pravdo in srce v naravn-sjši potek in resničnejšo duševno ozračje. V pesmih je tpostal resnejši, samozavestnejši in kritičnejši-Izdal je že 1. zvezek Poezij, ko je po Finžgarjev! zaslugi dobil 1- 1908 žup-J ni jo Turjak. Zdaj je predelal še Kaei-janarja in pripravil 2. zvezek Poezij. ! Fpisal je dve .realistični drami, Stari ; Jamnik in petdajanko 'črnošolec. Pri ! tem prelevenju iz klasicizma v ljudski j realizem, pa je spomladi 1. 1910 še mlad umrl.
Starega Jamnika so v knjižni izdaji
1. 1921 preimenovali v Stare in mlade
in takšna so v soboto in nedeljo, 16. in 17. julija -igrali v Lanusu. Kakor smo
bili zelo zadovoljni z nekaterimi prejš-
njimi lanuškimi predstavami, je bilo tokrat malo drugače Le redki stari
stebri so še nastopili, mnogo vlog so morali prevzeti noyinci, kar je spet dobro po drugi strani. Režijo je vodil g. Štancer. Realistična drama ima neko hibo, dramatična dejanja se ne razvijajo, ampak nastopajo kot že razvita. Tudi vpletanje resničnega dogodka, Prelesnikoy-e-ga ponarejanja denarja je
tak, morda preveč realističen dogodek j ill. kot je g. Jan pre-d predstavo pove-; dal, živijo potomci Šeparjeve žene še v Lar,usu, videli smo tudi pristno nje- j no poco. Od starih igravcev naj omenim' najprej žeparja g. Revna, Blažeta g. Novljana in gostilničarja g. Jana, ki so nastopili z že znanimi odlikami. G. režiser si je mnogo prizadeval, da je bil tudi jezik pravi oderski, dasi včasih malo prisiljen, kar je pač posledica bivanja na tujern. Gg. Stanič in C. Jan sta se zavzela za podaji poglavitnih vlog, ženske vloge ge. in gdč. Chris-
tuolijeve, Zgončeve
Bavdekove so
bile zadovoljive, a njihove obleke so ! bile za Prelesnikov čas prekratke. Gg. J Rozina in Gerkman sta bila dobra, ie gospod Kragelj je bil v Prelesnikovih časih ‘drugače oblečen. Zadovoljevali so tudi policaj, ter gg. Miklič in Konc.
Rekli so, da zaradi nekaterih pre-1 mladih igravcev niso natisnili progra- i mov, zagadi česar naj mi ne zamerijo, ! če sem njihova imena kaj napačno po j oaluhu napisal. Vsekakor je lepo, -da j so uprizorili Medvedovo igro in kot sli- j Šimo, bo šla skoraj na drug slovens« ; oder v našem mestu tudi drama „Za ! pravdo in srca“.
M. Marolt!
vzgoji slovenske izobražence, ki n-aj 'prejmejo popolno' izobrazbo, kot je določena v tej državi, a jim zavod poleg tega se daje primerno narodno in versko slovensko vzgojo v skladu z najboljšimi slovenskim tradicijami. Tako vzgoja naj je enako važna dediščina za življenje tudi tistim gojencem, ki Le mislijo nadaljevati višjih študijev, ampak se mislijo posvečati drugim poklicem.
V to smer teži delo zavoda v AdrO-gueju. V koliko bo dosegel svoje na-mené, bo pokazala še bodočnost, Toda že danes je mogoče ugotoviti ob pogledu na delo bivših gojencev zavoda, duhovnikov, izobražencev i-n v drugih poklicih, izredno važnost u-stanove v naši skupnosti. Saj je bivših gojencev že nad sto, za katere je slovenska javnost ugotovila, -da imajo vsi slovensko zavest in smisel za slovensko skupnost. Ob tem dejstvu -gotovo ni neutemeljena trditev, da bo merilo slovenstva v Argentini dijaški zavod v Adrogueju. Ta namreč vzgaja bodoči 'slovenski razumniški rod, ki naj .po naših ustanovah in domovih nadaljuje delo očetov v duhu, kot je bilo započeto.
Dvoje je pa, s čimer pomagamo k razvoju in napredku te naše ustanove v korist vse skupnosti:'
1.	Pošljimo v pouk in vzgojo v dijaški zavod v Adrogue čim več primernih fantov za 5. in 6. razred osnovne šole- Vsako leto v zavodu je za to našo mladino velikega pomena v verskem, narodnem in študijskem pogledu, kateri koli poklic ibi si potem ti gojenci pač izbrali. Kateri pa bi se čutili poklicane k nadaljnjemu študiju, ga bodo tu nadaljevali, in bodo iz teh vrst izšli naši novi. izobraženci-
2.	Večkrat beremo v našem tisku o plemenitih darovalcih, ki velikodušno gmotno podpirajo to našo skupno ustanovo. Ta podpora je pač eden od plemenitih pojavov našega idealizma in solidarnosti in pomeni prezaslužno delo v korist naše skupnosti: omogoča oblikovanje naše mladine i-n tako gradi duhovno podobo naše bodočnosti.
Kato podprimo ustanovo tudi s te strani!
1.
V *> X t SI 'I h . S F Z
Prihodnje tekme:
7.	avgusta nogomet 13.30 San Martin - San Justa in 15,30 Slovenska vas — Ramos. Mejia.
FO ŠPORTNEM SVETO
Pokal Jules Rimet je osvojila Anglija. V finalu za prvaka VIII. svetovnega prvenstva je angleška nogometna reprezentanca premagala Nemčijo, sicer šele v podaljšku s 4:2. Tekma sama se je končala z 2:2. Nemčija je izenačila v zadnjih 30 sekundah, čeprav sodijo poročevalci, da je bila Anglija v tej tekmi boljša, vendar kritično presojajo zmago: Tretji gol v podaljšku ni bil dosežen, kajti žoga je zadela v vratnico in se odbila v polje... Četrti gol pa je padel istočasno kot so gledalci vdrli na igrišče. Torej dovolj teme za diskusijo o zmagi Anglije. Poleg tega pa je bilo v tem svetovnem prvenstvu mnogo upravičenejših motivov, ki bodo še dolgo odmevali v svetovnem ( športnem svetu.
Tretje mesto je zasedla Portugalska z zmago nad Sovjetsko zvezo z 2:1.
Na tem prvenstvu je bilo zabitih 89 golov, prav taliko kot na prejšnjem v Čilu. Portugal je zabil največ golov: 17 v šestih tekmah (2,83 povprečno), najmanj Bolgarija — sakrio enega v tekmi z Madžarsko. Prijavljenih je bilo 352 igralcev, nastopilo jih je samo 256- Za Sovjetsko zvezo je nastopilo največ igralcev: 21, za Argentino najmanj, samo 12. Med 23 vratarji samo mehiški vratar Carbajal ni prejel gola, a igral je samo enkrat proti Uruguayu. Portugalski igralec Eusebio Da Silva Ferreira — iz portugalske afriške posesti Mozambique — je zabil 9 golov, na drugem mestu pa je Nemec Haller s 5 goli.
Argentinsko reprezentanco je ob povratku na letališču Ezeiza sprejela velika množica, ki jih je navdušeno pozdravljala. Takoj po prihodu so se igralci odpeljali na sprejem k predsedniku Onganiji v njegovo rezidenco v Olivos. Argentinska nogometna zveza bo izročila vsem igralcem reprezentance in vodstvu posebne spominske zlate medalje. Mnogo se je tudi govorilo o posebnem tekmovanju med argentinskim in uruguayskim moštvom in eventualno tudi z drugimi ekipami, ki so nastopale na prvenstvu v Angliji, vendar še ni nobene odločitve o tem.
Zagrebška Trešnjevka je izpadla iz prve jugoslovanske nogometne lige. V predzadnji tekmi je v Zagrebu igrala neodločeno 1:1 z ljubljansko Olimpijo. Pred tekmo je trener Franjo Glaser — svetovnoznani vratar predvojnega Gra-djanskega iz Zagreba izjavil, da bo moštvo vse poskusilo, da se čim častneje poslovi iz prve lige.
OBVESTILA
Petek, 5. avgusta:
Začetek kuharskega tečaja SDO v
Slovenski hiši ob 18.
Sobota, 6. avgusta:
VI. kulturni večer SKA pri Bullri-chu, Sarandi 41. Ob 7 zvečer bo predaval o lužiških Srbih vseuč. prof. dr. Tine Debeljak. Predavanje bodo spremljale recitacije lužiškosrbske poezije.
V	Slomškovem domu zvečer družabna prireditev s kolinami.
V	Slovenski hiši sestanek SKADA ob 19. Predava lic. Stane žužek o socialnih vprašanjih.
Nedelja, 7. avgusta:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
ob 16 predstava Cankarjeve drame Jakob Ruda.
Skupni sestanek SDO in SFZ po mladinski maši v Slovenski hiši. Predaval bo g. Zorko Simčič.
V	Slomškovem domu družabna prireditev s kolinami. Dohodki v pomoč gradnje novega doma.
Petek, 12. avgusta:
Sestanek Slov. kat. akad. starešinstva ob 19 v Slovenski hiši.
Sobota, 13. avgusta:
V	Slomškovem domu čajanka v čast mendoškim fantom in dekletom.
Praznovanje otroškega dne v Slomškovem domu ob 17-
Nedelja, 14. avgusti:
V	Slovenski hiši po maši proslava jubileja socialnih enciklik Rerum nova-rum in Quadragesimo anno ter 20-let-nice izhajanja lista Družabna pravda.
SDO in SFZ Carapachay bosta imela v domu I. mladinski dan. Ob 12 sv. maša, nato odbojka, kulturni nastopi m ! razne igre, nato pa prosta zabava.
Na Pristavi v Moronu koline.
Ponedeljek, 15. avgusta:
V	Slovenski hiši ob 9.30 maša za buenosaireško in mendoško mladino — nato odhod v Slovensko vas na asado.
Na Pristavi v Moronu koline.
Torek, 16. avgusta:
Izlet mladine
Nedelja, 21. avgusta:
Romanje v Lourdes ob 15.30-
Nedelja, 4. septembra:
Mladinska tombola
SLOMŠKOV DOM
Sobota 6- avgusta zvečer Nedelja 7. avgusta od opoldne daije
KOLI
Dohodki prireditve v pomoč gradnji novega poslopja
VABLJENI!
Nedelja, 11. septembra:
Blagoslovitev Slomškovega doma
Izšla je Mladinska vez za mesec avgust- Dobi se pri poverjenikih po vseh okrajih.
Simon Rajer sporoča rojakom, da je družba BLED razpuščena in da se bo odslej bävil z istimi stvarmi v lastni pisarni, Uruguay 743, peto nadstropje.
Drhžabna pravda sporoča, da išče službo slovenski mlajši uradnik, sposoben za vsa pisarniška dela. Informacije pri g. Janezu šestu — telefon 21-3292.
š	"
: Naš d&m v San Susta i
S	"
bo vstopil v
I 10. JUBILEJNO LET© 5 : :
v nedeljo 7. avgusta
: :
5 s sveto mašo, ki bo darovana »
! za vse umrle člane Našega doma ; v župni cerkvi ob 7,30 uri.

SDO
SFZ
MLADINSKE
PRIREDITVE
OB OBISKU MENDOŠKIH FANTOV IN DEKLET
® sobota 13. avgusta: sprejem na postaji — čajanka v Slomškovem domu.
© nedelja 14. avgusta: mladinski dan v Carapachayu.
© ponedeljek 15, avgusta: sv. maša v Slovenski hiši ob 9. 30 — sestanek — v Slovenski vasi asado in prijeten popoldan, i © torek 17. avgusta: izlet.
I @ sreda 18- avgusta: odhod in slavo na postaji.
t
i Vabimo vso slovensko mladino in i prijatelje za čim večjo udeležbo.
i
i
I Točne ure bodo objavljene v pri-; hodnji številki.
HriEŽalsMa Pravda
vabi slovenske delavce, podjetnike, uradnike, mladino in sploh vse rojake
in rojakinje na
SLOVESNO PROSLAVO SOCIALNIH ENCIKLIK
ob 75-letnici Rerum novarum
ob 35-letnici Quadragesimo anno in
ob 20-letniei izhajanja lista „Družabna Pravda“
Proslava bo v nedeljo, 14. avgusta v Slovenski hiši. Ob 9,30 bo sveta maša, ki jo bo daroval msgr. Anton Orehar, ter molitve za vse pokojne slovenske socialne delavce;
ob 10,30 bo slavnostno zborovanje v mali dvorani.
%
♦
♦
♦
l
:
PRVA MLADINSKA TOMBOLA v nedeljo, 4. septembra
DRAMATSKI ODSEK
KARAPAČAJSKEGA ODRA
vprizori dne 7. avgusta ob 16. na odru doma v Carapachayu dramo Ivana Cankarja
JAKOB RUDA
Režija: Albin Petelin Scenerija: Jože Korošec
Rojaki prisrčno vabljeni
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración :
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
«anaaiaaaaisatki
JAVNI NOTAR
Francise® Usurisi Cascante
Eacribano Publico iPta. baja, ofie. 2 Cangailo 1642	Buenos Aires
T.E. 35-8827
aaiBiaaaaaaataaaaiiiBitaaMaafaaaaaiaBtiiiaataaaaia«
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Cavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T.E. 35-2271 Uradne ure 17—29 Na telefonu tudi dopoldne
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	Concesión N’ 3224 TARIFA REDUCIDA
Ro*i*tro Nacional d« la Propi tiad Intelectual Ne. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošijja-nje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gräficos Vilko S- R.L., Estados Unidos 425, Bs. Airee. T. E. 33-7213
aaiaaiaaaiiiiaiiaiiaiaaaieiMia
Simon Rajar
uradni prevajalec
■
Uruguay 743, 5. nadstr., pis. 506 ■
9—12	15^-18	Š
•
Prevodi, dokumenti, vožnje, knjige :
iaa SFZ CarsgBaelaay
vabita mladino in prijatelje na
I. MLADINSKI DAN
V NEDELJO, 14. AVGUSTA 1966 Ob 12 sv. maša v prostorih doma
ODBOJKA ® KULTURNI NASTOPI © RAZNE IGRE ŠALJIVA POŠTA ® PROSTA ZABAVA
KOLINE NA PRISTAVI
Ker je že dvakrat zmanjkalo kolin, smo se ponovno odločili zanje dne 14. in 15. avgusta t. 1.
Sprejemamo tudi — kot zadnjič — prednaročila za dom do 11. avgusta zvečer na Pristavi ali na T. E. 629-4077
iawMaaa4aaaaBaaaiiaaMiiaaBaaam«iB«<'i
V ljubljanski bolnišnici j» umrl dne 21. julija 1966 v 54. letu starceli—gospod
Srečho Erjavec
bivši poštni uradnik v Ljubljani
K zadnjemu zemskemu počitku so ga položili dne 23. julija na farnem pokopališču v Višnji gori.
Žalujoči:
V Argentini; brat Lojze z družino; v domovini: žena Jožica, sin Marijan, hčeri Vida in Majda z možem Jožetom in vnukom Alešom: bratje: Janez z družino; Ciril z družino; Karol, župnik v Št. Petru pri Novem mestu; ter Vinko z družino in ostalo sorodstvo.
Janez Jalen
Trop bre:
Pol
Boštjan je vedel, da gre v drugam paru za njim tudi Peter za pogrebom. Ni se mogel premagati. Pridvignil je dežnik in se ozrl. Peter je sklanjal glavo, držal v eni roki dežnik, v drugi klobuk. Ustnice je premikal. Molil Je t drugimi vred rožni venec.
„Niti sence nemirne vesti ne kaže fantov obraz,“ je razsodil Boštjan. „Da bi se znal tako tajiti, ni verjetno. Razmišlja pa nekaj.“
Spet so zapeli vsi štirje zvonovi. Preglušili so skupno molitev pogrebcev. Tkalec je potresel z glavo. Iznebil bi se bil rad nadležnih misli: „Naj bo, kar hoče. Matevža ne oživi nobena komisija več. Peter pa tudi nima nič, da bi pomagal preživljati osirotelo družino. še sam komaj rine naprej. Meni nič mar. Samo pota bi imel, če bi kaj zbrodil.“	; j
Čeprav si je Tkalec dopovedoval, da ga Bitenčeva smrt nič ne briga, se je v cerkvi kljub temu tako vsedel, da je ves čas lahko opazoval Hribarjevega. Peter ni prezrl Boštjanovih pogledov-Zaskrbelo ga je, če ni morebiti Tkalec uganil njegovih misli in ga bo skušal prehiteti. Da Boštjan rad pogleda za divjačino, je Peter dobro vedel, da bi »e pa potegoval za službo poklicnega lovca, pa ni mogel nič kaj prav verjeti: „Saj ni več mlad in tudi treba mu ni. Pa če se bo poganjal? Naj se. Za žive in mrtve se pa za Bitenčevo mesto tudi ne bo pulil. Saj navsezadnje res ni brez nevarnosti biti zaprisežen lovec.“
5
r. zvoncev
est
Utihnile so orgle in minila je maša. Župnik in organist sta odpela pred krsto latinske molitve. Spet so pristopili lovci in prijeli za nosilnice. Žena n otroci so znova presunljivo zajokali-Ženske so si kar vse z njimi vred brisale solze. Moški so jih le težko zadrževali. „Za mano bi nihče ne jokal,“ si je domislil Peter, vstal iz klopi in se uvrstil v sprevod. Zaželel si je, da bi bii sirotam brat. Bi jim že kako pomagal, čeprav ni imel sam nič drugega kakor zdravje in moč.
Dokaj ljudi je prišlo za pogrebom. Skoraj pod vsakim dežnikom sta stala po dva. Niso jih mogli vsi razpeti. Bilo bi na ozkem pasu pokopališča v senci za cerkvijo premalo prostora za vse.
K Petru je stopil pod streho Tkalec. Pokimala sta si na rahlo z glavama, čeprav sta se oba dobro zavedala, da sta se bila med mašo v cerkvi pogledovala in zalezovala drug drugega vsak s svojo potuhnjeno mislijo. Pa Peter sedaj ni utegnil razmišljati o službi in kruhu; je bil ves pri pogrebu. Lovci so mrtvega Bitenca spuščali v jamo in Peter je kljub zvonjenju razločil duhovnikove besede: „Vzemi, zemlja, kar je. tvojega."
Na krsto so padle tri lopatica prsti. Peter pa je slišal župnika prositi: „Obudi ga, Gospod, poslednji dan.“
Lovci :so prijeli za lopate. V jamo se je zakotalila v bel prtič zavezana mrtvaška glava Matevževega očeta. Z njo -«-red pa je zagrmelo na rakev kamenje in težke lopate razmočene prsti-
Zvonove in bobnenje pa je prevpil jok, tako' poln bolečine, da je paral duše: Aata, aaata, naš ata!“
Peter kljub Tkalcu, ki je stal poleg njega in za katerega je dobro vedel, da ga opazuje, ni mogel več premagati solz. Robca pa ni maral vzeti iz žepa. Pridvignil je samo klobuk k obrazu in si kar z dlanjo obrisal oči.
Boštjan Tkalec je ostro opazoval Petra. „Nak,“ se je bil trdno preveril, „Hribarjev je imel pri Bitenčevi smrti prav toliko opraviti kakor jaz, ki nisem imel nič, ali pa še manj. Najbrž je bil ob nesreči dlje od Matevža kakor jaz-“ Boštjana je bilo samega pred sabo sram. Le kako je mogel tako grdo sumničiti Petra, dobrega in poštenega fanta. Ozrl se je naokrog, kakor bi ga bilo zaskrbelo, če ni morda kdo pregledal njegovih misli.
Sivo oblečeni lovci so zasuli jamo do roba. Črni mrtvaški križ je odšel v cerkev, obmolknili so .zvonovi in polegel se je jok. „Kyrie eleison, Christe eleison,“ sta zmenjaje se župnik in organist spet povzela latinske molitve, dokler ni duhovnik pozval pogrebcev v razumljivem domačem jeziku: „Molimo!“ In je sam nadaljeval slovensko: „O Bog, po čigar usmiljenju duše vernih počivajo, daj svojim služabnikom in služabnicam, kateri v Kristusu počivajo, milostljivo odpuščanje grehov, da od vseh pregreh odvezani s teboj se brez konca veseliti zamorejo.“
Menda ga ni bilo med pogrebci, ki bi sodil, da Matevž Bitenc ne bo deležen .nebeškega veselja, pa čeprav je umrl nagle in neprevidens smrti.
tarjev Tomaž odpeljal lovce, ki so prinesli puške s sabo, izven pokopališča. Razpostavili so se zunaj zidu na vse štiri vogle. Tomaž sam pa je ostal pri vhodu, skozi katerega so bili pred maao nosili brtvega tovariša. Pripravil je puško za strel in čakal, kdaj pokropi gospod mrtvega in pogrebce. Ljudje so sprejeli blagoslov in se pokrižali, Tomaž pa je namesto križa dvignil paško. Dva zaporedna strela sta zamolklo zagrmela v deževen dan in zateglo odjeknila od Studorske skale. Ženske so se prestrašeno zdrznile in se vse hkrati obrnile z obrazi proti izhodu. Pa že so pokali streli vse naokrog. Grom in odmev sta napolnila vso Zgornjo dolino od Studora do Jereke. Poki niso bili rezki kakor na lovih. Streli so bili praz ni. Puške so se oglašale hripavo, kakor bi tudi iz njih bruhala pridušena žalost. Oblak po smodniku zaudarjajočega dima je ovil cerkev svetega Martina. Veter ga vrgel nad dokaj niže ležečo vas, ga pritisnil nizko nad lesene strehe in pognal nazadnje v ozko sotesko Ribnice.
„Mirno bo ležal Matevž, mirno,“ je pokazal stari Preželj za dimom Petru in Tkalcu, ki sta hodila že vsak pod svojim dežnikom. „Dobro so mu prijatelji preplašili in prepodili divjačino od groba.“
,Res. Postovko sem videl zleteti iz lin in vrabci so zvrščali izpod nadstreška,“ je Boštjan na rahlo dregnil s komolcem Petra.
„Nič se mi ne pòsmehuj,“ je branil oča svoj prav. „Vsak veva po svoje. Mladi tako nič več ne verjamete- Res je pa le.“ Preželj je svareče dvignil kazalec: „Vsa divjad, kar jo je lovec po
nepotrebnem ustrelil, hodi strašit na njegov grob, če je ob pogrebu tovariši s streli ne zastraše.“
„Saj živali nimajo duše,“ je ugovarjal Peter.
„Kako da ne. Že s prižnice sem slišal govoriti o živalski duši. Seveda, Precej drugačna je kakor pa človekova.“
„Prašičevo, postavim, marsikje kupijo in iz nje klobase narede,“ je podražil Tkalec.
„Le norčuj se. Dostikrat so na grobovih lovcev v snegu presiedili že srnjake in gamse,“ je hotel biti oča kar hud.
„Duše vendar nimajo nog,“ je pripomnil Peter. Boštjan pa je razložil: „Ljudje so lahkoverni in ne ločijo sledu. Kakšni jarci ali koze so zašle na blagoslovljen svet objedat sveže vence na grobu.“
Preželjnov oča je pomislil: „Tudi mogoče. Vedeli so pa ljudje le prav. Grdo je in po svoje greh, ubijati živad kar od kraja. Pod strelom, ki hoče samo moriti, je padel namesto divjačine že marsikakšen človek. In bodo še. Saj ljudje se do konca dni dne bodo spametovali.“ Oba, Tkalec in Peter, sta. morala pritrditi očetovi modrosti.
Dospeli so na most. Vsa umazana je hrumela naraščajoča Ribnica čez težke skale, ki so ji branile, da ni mogla trgati struge in bregov in izpodkopati mostu. Oča je zavil v strmino proti domu. Tkalec in Hribarjev pa sta stopila v krčmo, kamor jih je bilo pred njima že dokaj odšlo.