DR. LEO BAEBLER
Dr. Leo Baebler
Dne 9. avgusta 1976 je po hudi bolezni
umrl v Ljubljani dr. Leo Baebler, upravni
direktor Slovenske akade.mije znanosti
in umetnosti. Rodil se je 4. februarja 1912
v »stari šoli« v Žireh, kamor sta njegova
oče in mati prišla učitelje^^at iz Postojne.
(Sicer njegov rod po materini strani
izhaja iz tržaške okolice. Mati se je pisala
Delak in je bila doma v Rojanu pri
Trstu.) Toda začela se je prva svetovna
vojna in tedanja politična oblast je družino
kot politično nezanesljivo razgnala
— oče je moral v Grahovo, mati pa sama
s tremi majhnimi otroki v Ledine. Po letu
1918 se je družina iz obeh krajev, ki
sta pripadla Italiji, spet našla na Bledu,
pozneje pa se je preselila v Radovljico.
Leo Baebler je maturiral leta 1930 v
Kočevju, študiral pa v Zagrebu in v
Ljubljani, kjer je pravne študije dokončal
z doktoratom leta 1938. Naslednji leti
je prakticiral na sodišču v Radovljici in
v Ljubljani in odslužil vojaški rok. Februarja
1941 je bil imenovan za pogodbenega
direktorja pisarne Akademije znanosti
in umetnosti v Ljubljani, kjer je
ostal tudi med vojno, že od leta 1941 povezan
z OF. Po drugi svetovni vojni je
delal v Komisiji za ugotavljanje zločinov
okupatorjev in njihovih pomagačev
do novembra 1945, ko se je vrnil na delovno
mesto na akademijo. Decembra
1945 je bil postavljen za direktorja njene
upravne pisarne in kot upravni direktor
SAZU ostal na tem mestu do konca svojega
življenja.
O Ea^blerjevem delu pri SAZU je njen
predsednik dr. Janez Milčinski ob zadnjem
slovesu na Žalah dejal naslednje:
»Skopi in zgoščeni biografski podatki ne
morejo prikazati delovnega življenja m
njegovih sadov, ki so vgrajeni v temelje
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti v v.seh povojnih letih njene
rasti in njenega razvoja. Pokojni dr.
Baebler je doživljal in gradil ta leta in
ostajal vselej predan in zvest delavec
akademije v njenih lepih in hudih dneh.
Zaradi narave dela. ki ga je opravljal, še
bolj pa zaradi njegove osebne skromnosti,
se uspehi Baeblerjevega znanja, vestnosti
in izkušenosti ne kažejo z bliščem
pesmi (čeprav je med drugim prevajal
Puškina, kakor vedo povedati nekateri
njegovih sodelavcev —• op. MS), zgradbe,
spomenika ali podobe. Vzidani so v hišo
te naše akademije, njenega predsedstva,
njenih inštituto\', njenih domov pa tudi
njenih publikacij. Preprosto tako, kot se
372
vgradi in izgine pod ometom kamen v
mostu ali v oboku nad vrati. Kamennosilec
je to in bo ostal; samo tisti, ki je
doživljal gradnjo in sodeloval v njej, ga
pomni in pozna njegovo delovanje. Slovenska
akademija znanosti in umetnosti
se bo s hvaležnostjo spominjala vsega,
kar ji je v desetletjih vestnega in tvornega
dela dal njen upravni direktor
dr. Leo Baebler.«
Dr. Leo Baebler je bil tudi alpinist,
smučar, velik športnik in zavzet ljubitelj
narave. V desetletju pred drugo svetovno
vojno je bil eden naših najvidnejših
plezalcev, uveljavil se je tudi kot smučarski
tekmovalec in v več disciplinah
dosegel vrhunske rezultate. Goram je
ostal zvest vse življenje.
Tudi krajev, kjer se je rodil in preživljal
svoje otroštvo, ni pozabil. Ob najinem
prvem srečanju se je, neposreden
kot je bil, predstavil za Zirovca, se
spomnil »stare šole«, kmalu zatem pa se
natančno zanimal za pot iz 2iro\' preko
Ledinice v Mrzli vrh (kamor se preko
Sivke pride tudi v Ledine) in spet drugič
govoril o načrtu, da bo otDiskal izvir poljanske
Sore. Toda te drobne želje ni več
mogel uresničiti.
Kot osebnost velikih človeških la.stnosti
bomo dr. Lea Baeblerja vsi, ki smo ga
poznali, ohranili v zvestem spominu.
M. S.
373