GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. CHICAGO, ILL., SREDA, 26. MARCA STEV. (No.) 49. vlada padla. VSLED HUDEGA PRITISKA OPOZICIJE JE KABINET PODAL REZIGNACIJO. — VLADO ZAPUŠČAJO V VELIKIH TEŽAVAH. Belgrad. — Včeraj je prinesla Daily News vest, da je Pašičev radikalni kabinet predložil rezignacijo vseh ministrov kralju Aleksandru. Kaj je, ali kaj bo storil kralj poročilo ne omenja. Morda, da rezignacijo sprejme, mogoče da pa tudi ne. Vprašanje je, če bo kdo hotel sprejeti vlado in z njo veliko odgovornost, katero so pustili radikali s sivim Pašičem v kabinetu. Opozicija je zadnje dni, kakor je sklepati iz poročil iz domovine silno naraščala. Vse, brez izjeme je bilo proti Pašičevi vladi, ki je Jugoslaviji prodala Reko in šla podpisati nesramno mešetar-sko pogodbo, kakorsno bi ne mogel podpisati noben pravi Jugoslovan. Poslanci v parlamentu so z vso silo obdelovali vlado radi rimske pogodbe. Vprašanje je, kaj bo storila nova vlada o NADŠKOF MUNDELEIN URADNO PROGLAŠEN . ZA KARDINALA. siti te velike posledice, ki bodo sledile. Hrvatje in Slovenci, tako tudi drugi odklanjajo rimsko pogodbo. Narod ugovarja, da bi imel Pašič pravico v narodovem imenu podpi- RAZNIJ VESTI. — Kongres in senat bosta imela težave z radikali s ta-kozvanimi republikanskimi u-skoki. Radikali pod vodstvom senatorja La Follette se pripravljajo na veliko opozicijo proti Mellonovi predlogi za znižanje davkov. Ker so proti predlogi združeni tudi vsi demokrati zato je malo upanja, da bi predloga dosegla potrebno veČino. — Kolikor se da sklepati Slavnostnih cerkvenih obredov doslej, bo prišla v tekmo tretja stranka, ki jo bo vodil kot njen kandidat za predsednika senator La Follette. Sedaj delajo nato, da bi za stranko pridobili vse delavske organizacije in farmarje. Vendar kolikor se da razumeti voditelje Ameriške Delavske Federacije. ne bodo organizacije zapletali v politiko. Pač pa ie to "stvar posameznikov, ki ie prišel sv. Oče v spremstvu lahko storef kar vidij0 sami( se je udeležilo 28 kardinalov. — Mundelein proglašen za cerkvenega kneza. Rim. — V pondeljek so se vršile velike cerkvene ceremonije v sv. Stolici o priliki, ko je sv. Oče Pij XI. uradno proglasil ameriška nadškofa kardinalom. Ob 11. uri dopoldne kardinalov in drugih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Ko se je vsedel na svoj tron je prefekt ceremonij msgr. Resnigh proglasil "Extra om-nes" kar Domeni odmor. Na- da je bolj prav. — V mestecu Toreno, v Mehiki se je pripetila eksplozija v tovarni in je ubila tri delavce. Eksplozija se je pripetila v izdelovalnici munici- WEDNESDAY, MARCH, 26, 1924. JAPONSKO NASELJEYA- LETO (Vol.) X. m Y MEHIKO. tem vprašanju. Bo'TTdt"e1a''no- to je steim__slOTeranf jt V nitro^fcerin (feplrtmen-^nator Wheeler zahteva od Cool i d g a da suspendira Daugherty-a. mus" kardinalov, to je da se tu Materialna škoda pa zna-vsak kardinal slovesno prija- j§a do $20.000.00. vi in naznani svojo prisotnost j _ Sv Qče Pii XI. je node-no cerkvenih predpisih za ta- m vgeraj o priliki uradnega ke slovesne ceremonije. Za- ^glasenja nadškofa Munde-________________________, tem Je Pij XI. slovesno leina za kardinala mestu Chi- savati pogodbo, ki je narav- L™80*1_cerkv.en\zbor* |cago in celi chicaški nadškofi- nost v nasprotju s principi in težnjami več kot polovico Jugoslovanov. Če nova vlada in parlament pogodbo razveljavi, kaj potem? Novi konflikti s požrešno Italijo. Doma težave znajo nastati še odzu-naj. V takem položaju je torej stari Pasič zapustil vlado. Hrvatje in Slovenci, ki jim je Reko prodal, katera je bila od velesil že priznana Jugoslaviji kolnejo za njimi, kakor izdajalcem. In iz tega blata, v katerega je vladni voz potisnjen od srbskih radikalcev naj gre zdaj nova vlada vleči voz na pravo not? Kdo se bo hotel žrtvovati ? Vsakdo, ki je zasledoval nesramno Pašičevo politiko je pričakoval, da dolgo ne more iti tako. Mešetarstvo in njegova ozkosrčnost ga je pahnila iz vladnega stolca. Nai-brže bo sestavljena koalicijska vlada začasno do prihodnjih volitev, katere bo nova vlada primorana razpisati v bližnji bodočnosti. Tako se vozi, kjer se prav ne vozi! -o— Londončanje morajo hoditi, ker stavkajo poulični železničarji. Londfti. — Nad 40 tisoč železničarjev poulične železnice je odšlo na stavko. Zraven teh so zastavkali tudi vozniki avtobusov in s tem je prekinjen skoro ves potniški promet. Londonske ulice so polne potnikov, ki so morali včeraj vs-led nepremika na pouličnih železnicah hoditi peš. Več delavcev, ki stanujejo daleč v predmestjih ni moglo na svoja mesta. Železničarji zahtevo precejšno povišanje plač, \ar pa lastniki poulične železnice odklanjajo. Če bo stavka kaj časa trajala bo gotovo prišlo do izgredov, ker že sedaj Je bilo več lokalnih nemirov, In ob koncu govora je sloves- jj SV01- blagoslov, no proglasil George W. Mun- , _ v Buen0s Aire« v Areen-deleina nad škofa chicaskega tinHi sta se včerai dvoboieva-m Patrick Hayesa nadškofa la s sabiiami general Auen-newyorškega članom presv. Ltin Jušto sedanii voini mini. Kolegija Kardinalov. Pn cere- in general Delanplne. r»r»-moni.iah je bilo navzočih 28 (Ve]jnik posadke v Buenos Ai- kardinalov skoro vsi Italija-)res oba bojevnika sta bila m' . , , , ^ . lahko ranjena od dvoboieva- V sredo dopoldne ob 9. unjnja Za Vaj sta ge dvobojeva- pa bo papež podelil novoime- la pornčilo ne omenja. novanima kardinaloma rdeče kardinalske klobuke. Za Združene države je to veliko odlikovanje, da je sv. Stolica imenovala dva nova ameriška kardinala. Ves narod se čuti počeščen. ——o- Coolidge pr?ti vojaškemu bo-nusu. Washington. -— Coolidge se zavzema na vso moč, za Mel-lonovo predlogo za znižanje davkov. Proti vojaškemu bo-nusu pa bo vodil opozicijo in pričakujejo, da jo najbrže ne bo podpisal, ko bo predloga prišla pred njega. -o- Nadškof Hayes *e je ponesrečil v Rimu. Rim. — Nadškof Patrick Hayes se je včeraj ponesrečil pri avtomobilski vožnji, ko se je peljal na izprehod po Rimu. V auto, v katerem se je vozil nadškof je zadel neki avtomobil, in pri tem se je nadškof poškodoval. Eksplozija na Španskem. Seville, Španija. — Sedem vojakov je nevarno poškodovanih od eksplozije, ko se je užgala municija v vojaškem skladišču. Eksplozija je bila povzročena po neprevidnosti, o- — V jeklarnah Združenih držav se je produciralo tekom lanskega leta 1923. celih 147,-000,000. tonov jekla. Vrednost tesra produkta znaša nad se je stavka komaj začela. f$l, 571,414,483.00. AEi«. Ji ° — Sfpvilka smrtnih sluča-iev v fViicagro se pomika navzgor. Včeraj je kazalo že 110 smrtnih sIučaipv radi neprevidne avtomohilsko voftm'p. Od streljsnia ie bilo ubitih 70 oseb in od čezmprnpiru zpnri-vanja strunenepra žganja 56. — Dne 30. marca se zakliu-či kamnan^a za nove naročnike za list Edinost. Ali boš res dovolil, da ne bo tvojega imena v knjigi razširjpvalcev katoliškega tiska? Vsaj vsak ene>?a naročnika bi pa že lahko pridobili. Na delo še te dni predno sp zaključi kampania! — V Chicasro je bilo prijetih zadnje dni 94 ženarjev, ki so ljudem kradli iz žepov po raznih krajih. Posebno se je za paziti pred žeparii na pouličnih karah. Žeparji so ja-ko spretni tatie in izvrše svoj posel, ne da bi iih kdo opazil pri njih rokodelstvu. — Iz Gravesend iz Anglije poročajo, da je ameriški par-nik American Merchant zadel v angleški parnik Matatua in ga tako poškodoval, da se je potopil. Okoli 6 ali 8 mornarjev je utonilo in več je bilo pobranih ranjenih iz vode. — Mussolini je te dni izjavil javno, da se ima zahvaliti edino črnosrajčnikom fašistom, da se je njejrova vlada zdržala in upostavila stabilnost v deželi. Fašiste je hvalil na vso moč. Rekel je, da dokler bodo stali fašisti tako dolgo bo stala tudi Italija. Vprašanje torej je, kako dolgo bodo stali fašisti!? Ker jim priseljevanje stroge ameriške postave omejujejo kakor tudi zemljiško lastninsko pravico, bodo ili v Mehiko. Mexico City. — Med japonskimi zastopniki in mehikan-sko vlado je prišlo do sporazuma, da se bo podelilo posebne pravice japonskim priseljencem, ki se bodo naselili v državo Sinaola v Mehiki. Dovolila se jim bo zemlja, kjer bodo Japonci razvili svoje farmarske kolonije. Priseljenci bodo prišli povečini iz Kalifornije, kjer jim ameriška postava prepoveduje la-stovati ameriško zemljo. Obenem se pa sliši, da namerava Japonska začeti izseljevanje svojih ljudi v veliki meri tudi v Avstralijo. Tudi tam bodo Japonski skušali razviti farmarske kolonije, kjer je iako ugodno polje za riž in žito. Iz Jugoslavije. MORILEC SVOJE ŽENE OBSOJEN NA VEŠALA. DRUGE RAZNOTERE VESTI. Alojzij Kočar pred sodiščem. »tragedije, v kateri je bila že- Ljubljana. 7. marca. Danes se je pred porotnim sodiščem zagovarjal morilec svoje žene, Alojzij Kočar. Senatu je predsedoval nadsvet-nik dr. Kaiser, votanta sta bila svetnika dr. Golia in dr. Stojkovič, javni obtožitelj državni pravdnik Dominico; zagovornik dr. Frlan. Obtožba pravi, da je 38-letni tovarniški delavec in posestnik Alojzij Kočar iz Volčjega potoka dne 21. decembra 1. 1. zadušil svojo ženo Mari- na tako nesrečna žrtev doma-čj^xorepirov. Očrtal je življenje Marije Kočarjeve in njeno iskanje ljubezni, za katero je bila tako opeharjena v tretjem in zadnjem zakonu. V petih letih je bila dvakratna vdova in se je v tretje poročila z možem, ki je bil že prej vsled pretepov in drugih deliktov pri policiji in sodišču slabo vpisan. Pretepal jo je, denar je sa mzapravljal, za dom in za otroke se ni brigal. Predlaga zato ostro kazen. jo. Alojzij Kočar se je v svo- * Frlan je oc ____„ i o i povdarjal, da m nobenega do- kaza za krivdo obtoženca, ki je vrh tega ravnal v silnem razburjenju in ni imel drugega namena, kot ustaviti njen Washington. — V senatu se biie zopet vroč boj proti generalnemu pravdniku Daug-hert.vu. Senator Wheeler je te dni zopet nastopil pred senatom in odločno d^nunciral Dauprhprtya. V svoiem jrovoru je rabil tako ostre be je dopisnica iz najprej pojm politike kot umetnost vladanja narodov'g* P?' in držav. Tu gre tudi za verske in moralne dobrine, o1 treba z vetHfovIku na zem ^J^?* sv J°1b.hHil kant" komična za katerih ima cerkev prvo besedo. Zato se cerkev ne mo-|S ^HS*^"^!?: 5?S^^J^^.^J^i TJ?' ^^ ft IH. . ______ I.............. ženo se boste nam tudi vi pridru- Miss Marv KoDorc ie pred-žili in potem bomo šele sdo- stavijala Lešnikovo hišino Ka-sobni za kako skupno akcijo, trico. Mr. Joe Faifar pa ie i-seveda ne takih akcij, da hi gral vlogo zapeljivca Lisico. * « V normalnih razmerah in izvzemši izredne ča-1^'jTveZTtop,^^ ZIZT, ZtT*^ Mr^S sovne m krajevne slučaje (kakor n. pr. v Italiji po le-|ln predno se bom "odmufa- JPivčan. \Pifr kal* TudVta im i> iz-tu 1870.) imajo katoličani težko dolžnost, da se ude-;lf.",v to P"jazno dolmo. bom! . -o--padla iako izborno. Liudie so > v . . . . . rliolo v "foefomanl' " /4«! --_ —- ---- nS* YVŽSl PiJa IX*; ^ X^nL' ^ X' ? H^1- - mora « nedikta XV., ki govore o tem vprašanju. Sklep članka Rajši naložim v koš kosti _ nosi podnaslov "Katoličani in politika" in se glasi do- Jega rojstva, in jih nesem na besedno: ► ~ v ' |"Stupi rami'* tja doli, kjer i----- ^ 'mam že "zaaran" prostorček, Chicago, III. i bili pri obeh igrah jako zado-— Zadnjo nedeljo je prire- voljni in vsi komai čakajo, da jim igralci zopet kaj priredite. Torai na noge in priredite ko lepo. Igralci so se sami u-Čili, in kljub temu so igrali, kakor bi jih bil vežbal najbolj sposoben učitelj dramatike. Igra "Užitkarji" je jako do-menljiva igra. Igra kaže star par starega očeta in staro mater, kot užitkarja na posestvu, a, -----y---W J W VM v nil. Sin je kmalu umrl in posestvo zapustil svoji ženi. Snaha pa kot navadno povsod nima srca za stariše moža, zlasti še ne potem, ko on umrje. Zaklepala jim je kruh in jih zapostavljala povsod. Kregali so se in prepirali. Končno se je snaha začela ženiti pri so-i — Prihodnjo nedeljo pa priredi zabavno prireditev slovenski domokratski klub v cerkveni dvorani. Nastopili bodo naši fantje z lepo predstavo in petjem. Bo nekaj, kar doslej še niste videli. Na to prireditev bo prišlo tudi več tujih gostov, ki bodo nastopili kot govorniki. Pridite prav gotovo vsi prihodnjo nedeljo v cerkveno dvorano! -o- Nemčija plačala že 2 biljona na dolg. Pariz. — Nemčija je plačala do 31. dec. 1923. skupaj svoto $2,001,818.000.00. Največ od te svote skoro $1,800.-000.000.00 je prejela Franci-sedovemu sinu, posestvo pro- -^Ostalo pa so prejele male dala sosedu, ki je bil naivečji ^TrzaT.e: katf1ril? fudi Plačuje sovražnik starega užitkarja j emcija odskodnmo-Podbregarja. V življenju sta; se vedno tožarila za zemljo, •/ natunvaiii tc^ivu uui^iiudt, ua Sc Uuc* — *------- ležujejo — ne sicer v imenu cerkve, marveč pod last-1 0V K"fftta'?ent'" bo _ j ' . _ v . črno na belem, da se od mene no odgovornostjo — pomičnega življenja svoje deze- ne sme nic pisati, kako se bom ^jjo društvo sv Aloiziia 47 e. In ker se dela nujno po organiziranih strankah, se jaz -"mufala" iz tega pukla- K. s. K. J. dve'krasne We |*e. iora, na now katoličani ne morejo upisati v druge stranke nego v f(te?» ,Tako vlš-Jlh bortl "Užitkarji" in "Mutast muzi- kaj po Velikinoči! tiste, katerih program in delo prevevajo načela kato-Ve " Cr"e ato,,ča °be so izpadle ja-' liške morale. | '"Ampak Mica, vse je all- Čudna zabloda, ki jo more roditi le groba neved- rigth, samo to ne vem, kako nost, je mnenje, da ta dolžnost ne veže vesti in ne !b°kl.ivoje4ik®sti. zložila v koš' ustvarja odgovornosti pred Bogom - v družbi, ki je^v d^lintk To^o omet organizirana tako, da se vsi vdeležujejo vlade. ,1a V' je prav začudeno vpraša- Kot državljani morajo katoličani prevzeti svoj del ,la njena prijateljica, odgovornosti v javnem življenju in postaviti v službo ' nič se ti ne boj zame. L« domovine svoje sposobnosti, svoj vpliv, svojo delav- |To ** nar«diIo vse potom ki sta ga bila pred Leti izro- i. i x i x - • • -- i. • evolucije. Pri Prokleti na čila svojemu sinu ki se ip nost; kot katoličani morajo zanesti v javno življenje Lawndale znaj.o vse takp stva- M ~ | ■ J sol krščanske modrosti in tisto luč in milosti, ki jim n. Vprašala bom očka Zafrk- jih daje vera; kot sinovi cerkve ne smejo dovoliti, da I bikovega, pa mi bodo poveda- postane politična moč bojno orožje proti njej v rokah ! «^fal°a» °n?iC§tupI°j ram?" njenih nasprotnikov. iProkleto bom utaknila pod Ako bi bili katoličani vedno razumeli in izvrševali |"fertoh," pa bo šlo če vrag svojo politično dolžnost brez strahu in bojazni, brez.1^" udobnih desertacij in brez osebne sebičnosti, bi bila l - Jjudje i • • j i I Ks^t* Ce bos ti pa to na- cerkvi in družbi prihranjena premnoga zla." [redila, potem te pa morajo Tako toraj govori ta Članek. očka Zafrknik za svetnico pro- ' Kakor drugje po drugih državah preti cerkvi kul-1 glasiti svojim rdečim verni- turni boj, tako preti tudi katoliški Cerkvi v Združenih i • , u , „ , ^ i xt- - - -i - . . , ,1 beveda, saj me tudi bodo. državah. Njeni sovražniki se pojavljajo v vsakovrst- (je povdarila Mica. "Take Mi-nih uniformah. Fanatiki Klani hočejo dobiti v zakup ce se ne rode vsak dan, da bi politično moč v vseh važnejših javnih uradih, da bi na zn.a1e SV°J€ kosti na "štupira-ta način z vso močjo nastopili proti katoliški Cerkvi. Toč^L^L^Ž Kadar katoličani vidijo, da se njih nasprotnik poslužuje take taktike, da sega po bodalu politike, da bi z njim prebodel srce njihove cerkve, so poklicani na obrambo, poklicani, da krepko posežejo v politiko *— ne sicer v imenu cerkve, pač pa v svojem imenu kot katoličani in obenem državljani. Državljan katoliškega prepričanja menda ja ne bo molčal, kadar bi videl protiverskega fanatika predlagati kaki katoliški Cerkvi škodljive predloge. Oglasil se bo in kot kristjan, bo zahteval, da se temu, kar je v zvezi njegovim prepričanjem ne dela škode. To dolžnost zahteva od njega njegova .vest. Napačen je torej tisti katoličan, ki misli, da Cerkev nima za reči nobene besede po svojih vernikih pri politiki. Tako mišljenje je največja napaka katoličanov. Na račun tega mišljenja je sovražnik katoliške Cerkve zidal svoj vspeh. Voditelji brezvercev so vedno znali katoličane slepiti s to frazo, da cerkev ne sme imeti nobene besede pri politiki. Sami pa so za hrbtom katoličanov vodili vsakovrstne politične mahinacije in brusili nož, s ka-term naj bi se prebodlo srce katoliške cerkve. Katoličani smo poklicani, da posegamo v politiko, in v njej delujemo za obrambo svobode naše kato- vse to zgovorjeno." "Ja. je začudeno vprašala prijateljica, "kdo ti bo pa koš dal?" "Zato mi je treba pa najmanj skrbeti. Kupili mi ga bodo tudi očka z Lawndale. Stroški se bodo pokrili z milijonskega fonda, in vse bo šlo gladko." "Potem morajo biti očka pa dober človek?" je pristavila prijateljica. "Očka so taka fletna dušica, da takega ni na svetu. Vr-jemi mi ali ne, ko bi jih videla tukaj le bi jih kar poljubila. Solze mi stopijo v oči, ko vidim, da ta grda "farška" Edinost jih tako ožigosa in krtači. Očka so si s tem trpljenjem že gotovo nebesa zaslužili." "Ej, tistga pa ne boš trdila, da je Edinost grda. To pa jaz najraje čitam iz med vseh listov, če sem tudi sama rdeča. O tej pa kar molči, če hočeš, da bomo prijateljice in da ti bom pomagala "mufati" kosti i. dr. in bila sta vedno velika sovražnika. Vendar snaha je končno sosedu prodala posestvo, sama pa se poročila s sosedovim sinom Petrom. Petrov oče je kupil Podlogarjevo posestvo in se mislil na posestvo na stara leta preseliti. Ravno isti dan, ko je umrla stara mati žena starega Podlogarja se je vršila poroka njene snahe. Sosed Petrov oče pa je pazil, da nista niti njegov sin ne Podlogarjeva snaha zvedela o smrti Podlogarjeve stare matere. Ko so se odpravljali h poroki, je ležala stara Podlo-garica na mrtvaškem odru. V tistem trenutku prihiti h staremu Podlogarju mali vnuk, ki ga je zunaj sosed pretepel, ker je jokal za svojo mamo. Podlogarja to razkaČi, prime puško, pomeri skozi okno in ustreli soseda, s katerim se je prepiral vse življenje. Tako se konča s smrtjo dolgotrajni prepir, ki je prišel med sosede. Ta slika pokazuje, kako nespametni so ljudje, ki se pravdajo za prazen nič. V igri je predstavljal starega užitkarja Mr. John Sajo-vec, ki je jako izborno izvršil ulogo starega moža. Užit-karico Mano je predstavljala NA TISOČE NJIH HVALI ČUDOVITOST ZDRAVILA LAXVTBUR COMPOUND. _ xhe Laxal Medicine Company. Pittsburgh Pa., ima v svojih arhivih imena tisoče ženske. ki so vtivale slavni i.axvibur Compound pravo zdravilo za renske ie mnogo letT To zdravilo drzi mrtvaško znamenje stran od vaiih vrat. To zdravilo vas obvaruje pr^d ranimi boleznimi Vam izboljša oslabelost. v redi vaae slabotno žensko stanje in varuje mnoge pred operacijskim nožem; Vsa Mr. OSCAR WOLFF Mr. Oscar Wolff je republikanski kandidat za koronerja za ponovno nominacijo pri prihodnjih primarnih volitvah, ki se bodo obdržavale dne 8. aprila. On je priznan od vseh, ki poznajo dolžnosti tega urada in od tisočev onih, ki so imeli že kdaj o-pravka s tem uradom, kot najbolj sposoben javni uradnik, ki se je.še kdaj nahajal v tem uradu. On se je rodil v Chicago 1875. in je živel vse njegovo življenje na 10611 Avenue M- South Chicago. Na tisoče priporočil od političnih, družabnih, trgovskih klubov in društev. dobiva dnevno Mr. Wolff in različni časniki ga brez razlike priporočajo za ponovno nominacijo in izvolitev radi zaslug in radi njegovega rekorda, ki si ga je prodobil v tem uradu. En izmed mnogih značilnih priporočilnih' pisem, ki jih je prejel je od Svetovnih Vojnih Veteranov, ki se glasi: Mr. Oscar Wolff, Chicago, TU. Dear Sir:— Naročilo se mi je od eksekutiv-nega urada Svetovnih Vojnih Vete-lanov, da naj vam sporočim, da je Vas ta odbor indorsiral kot kandidata za mrtvaškega oglednika v o-kraju Cook, državi Illinois. Vsem našim lokalom se bo sporočilo in prosilo, da volijo za vas. In dalje bomo urgirali vse naše člane, da tudi svoje prijatelje in sosede naprosijo. da bodo volili za Vas in Vas podpirali. Vi si niste pridobili naše naklonjenosti skozi kako osebno oglasen je kakega Vašega prijatelja. Naše priporočilo prihaja za Vas. radi Vaše izvanredne sposobnosti za ta u-rad in radi Vaših dolžnosti, ki ste iih tako vrlo in točno vršili. Vas trud za omejitev neprestanih umorov radi pijanosti pri automobilskih vožnjah in vaši napori, da se chi-caške ulice napravijo varne za stare ljudi ,za ženske in šolsko mladino ie Pridobil naše priporočilo za Vaš. Želimo Vam napredka in smo Vasi odkritosrčni Eksekutivni odbor Svetovnih Vojnih Veteranov, C. T. JENNINGS. Tajnik eksekutivnega odbora. Med mnogimi priporočevalnimi pismi, ki jih Mr. Wolff prejel, jih je prejel tudi mnogo od ljudi in društev slovenske narodnosti, ki so par-tikularno zainteresirani v Mr. Wol-ffovo renominacijo in izvolitev, radi ka bolezen ali nered vam gotovo pusti ka . **'-'*v »tnumiiidtiju in izvolitev, mu* &STSfL SSL'Sa-aj^SB' s««^ ki iinv? ie ilka2-'- vost Skratka napravi vas staro mnoiTprej ° Je btl korOner in držal zraven SC , - napravi vas staro mnogo prei je čaa zato. Kdo sploh hoče ostarelo ove-neo žensko? Njeno življenje potSTje scina. Laxvibur compound za ženske ie nep rečen j i ve v red nosti. Ve bi morale jema Vi. z1raviloJ1ak? imate neredno perilo. Mlabelost omedlevico, bolečine, zgubo slasti do jedil, bledavost. bolečine na obiTtih. m"! druge javne urade in zaradi njegovega zaslužnega delovanja za družabne in dobrodelne aktivnosti. Mr. Wolff se bavi tudi s prodajanjem zemljišč. Za sedem let je bil l„ „r_:—■ —uuj&tm, m rs- J""^"1 '-tuiiiisi. c. a seaem in ic u« V SS omotico' < komisar lokalnega odbora za izboli- JSEi ^r^11081- gla- šavanje, kjer je služil kot načelnik vode. vrečico na nol prihranil mestu Chicago nad dvesto tisoč dolarjev pri raznih razsodbah in prispevkih. On je bil imenovan po odboru komisarjev v izpraznen urad Peter M. Hoffmana in je bil izvoljen lanskega novembra, da ostane v u-radu toliko časa. da poteče termin. Da se je omejilo toliko automobilskih in drugih nesreč, ie pripisati kredit koronerju Mr. Wolffu. njesro-vi neodjenljivi energiji proti takim nezeodam. proti pijanstvu autovoz-hikov, ker le radi niegovesra naste " so se ti smrtni slučaji V okraju Cc znižali, dnčim so se preišna leta^ 1. 1910. zvišavali povprečno (Dalje na 3. strani.; tranjih organih, zgubo spanca .srbečico. z£ prtnico, bolečine v udih, zgubo spomin il^E? V, ^lankoholika, in splo&Ao^ slabelost. Naročite si dobrega zdravila, ki je slavno med ženskami in hvaležna »»dete dnevu ko ste opazila ta oglas. V trehkri-S^-JT"0^ *«n<*ega iivljenja, dorast v dekliško dobo, žensko dobo že posebno ob nosečnosti in pn takozvani spremembi Žen-skega življenja. Laxvibur Comp .za ženske bolezni je neprecenljive vrednosti. Dovolj Laxvibur Comp. zdravila za zdravljenje stane le $10.48 je pa vredno miljo-ne za bolnice, se vam pošlje po sprejemu denarja v priporočenem pismu ali Honey or-der poslan v pismu: lameco labora-TORY. 362 Lameco Bid,.. Bor J«3, Pitt.-burgh. F«. Zavarovalnina zavoja 25c pose-boj. (Opomba: Vsa korespondenca ostane tajna.) (3-26.-4-23.-5-20.) . "V Socialna Razmo tri vanj a m. CERKEV IN DRŽAVA. (Dalje.) Sedaj pa nastane notranje nasprotje. Po načelih katoliškega ljudstva in po načelih modernih šolnikov "šole ne smejo biti samo učilnice, marveč morajo za svoje delo postaviti na prvo mesto vzgojo, zato jim njihovega šolskega smotra, ne sme določiti pouk, določati ga mora vzgoja." (Iz načrta, preustrojitve šolstva in narodne vzgoje odseka zaveze jugoslovanskega u-čiteljstva. Pavel Flere, Temeljna načela, str. 7.) Zopet pa po načelih katoličanov prava vzgoja ni mogoča brez verstva. Toraj mora dosledno ves smoter šolskega pouka določati verstvo. Kaj naj torej katoliško ljudstvo začne? Šole prvi namen je vzgoja, vzgoje po načelih katoličanov ni "brez verstva, moderna demokracija pa hoče prav vsak verski vpliv iz šol izločiti. Ali je pa to demokratično, siliti katoliško ljudstvo v šole, ki nasprotujejo katoliški misli? V imenu svobode vesti se zahteva brezverska šola, in vendar je taka šola v najhujšem nasprotju ravno s svobodo vesti. Brez religije ni prave vzgoje. Vsaka religija je boljša za vzgojo kakor pa nobena! Brez vere v Boga in posmrtnost nima etika nobene življenske moči; je etiketa za navadne razmere, a ni etika za težke boje življenja! Zato je vsaka taka ločitev tudi socialno kvarna in pogubna. Krivična katoliškemu ljudstvu, družbi in državi sami pa pogubna. Tudi to je še treba dodati, da je molk v šoli o takih rečeh (pri pouku prirodoslovja, zgodovine, etike) zelo enakovreden z negacijo religije in z ateizmom! Če bi tudi torej liberalci in socialisti z laizacijo šole ne imeli nobenih zlih namenov, vendar že ločitev sama provzroča razkristjanje-nje ljudstva. Modema demokracija torej ne more po pravici zahtevati sole brež vere. Če država ni enoverna, n. pr. krščanska, da bi bila vsa šola krščanska, nai državni zakon samo na splošno določi, da je šola verska in naj se potem Šole versko ločijo (diferencirajo) po plemenih. Ali pa, kar misli F. DO 1. APRILA i je še čas za Mohorjeve knjige 1925, da pride ime udov v koledar. Naročajo se pri našem upravništvu. Udnina za 4 knjige $1.00, z vezanim mo-litvenikom $1.40. Knjige se lahko naroča do augusta meseca, le imena udov priglašenih po 1. aprilu nepridejo v imenik. Imamo v zalogi še par izti-sov za leto 1924. Kdor jih želi, naj takoj piše ponje. EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago,111. W. Foerster, da bi bilo še najbolje, država naj se odpove šolskemu monopolu ter naj prepusti šolstvo avtonomnim občinam, sebi naj pa pridrži samo vrhovno kontrolo, da bo mera izobrazbe povsod zadostna. Razume se pa, če bodo državne šole verske, da 1 ne bomo branili svobodomi- j selcem svobodomiselnih šol,; tudi ne, če jih bo država podpirala ali vzdrževala. Mislimo, da je to dosti bolj demokratično, kakor pa, če zahteva nekaj svobodomiselcev, naj bodo vse državne šole svobodomiselne, krščanski večini naj se dovolijo kvečjemu zasebne verske šole, seveda na njih stroške in še po nekaki milosti. Ker smo za pravo demokracijo, zato smo zoper ločitev Cerkve in države glede šolstva. Laična šola bi zanesla v ljudstvo notranji razdor. Vzgoja bi ne bila več enotna, ampak raztrgana ,smoter šole bi bil nemogoč. Nekaj podobnega je z zakonom. Ločitev Cerkve in države pomeni tu laizacijo zakona, s to laizacijo pa gre povsod vzpored razporoka. Krivica je zoper Kristusa, Cerkev in krščansko ljudstvo, prezirati zakramental-nost krščanskega zakona in ravnati z zakonom, kakor da je navadna, svetna pogodba. S tem se ubija v krščanskem ljudstvu verska zavest in u-tira pot razkristjanjenju ljudskega življenja. Še bolj se u- Prov vesel dobr jutr jm vo-ščm mistr redahter! No dons se pa že mal bel fletn držijo, kokr so se pa zdnč. K sm biv zadnč pr vas ste se pa tku držal, k b se bli sameh fižolo-vih prekl najel. To bo šlo gotov na kredit spomlad, k se je že začela te dni. "No kod si pa hodil Pavle ves čas?" "Vejo gespud redahter, to je pa muj biznis. Jest hodm zmerej naravnost za mujm nusom. Kamor ta gre, tje grem jaz. No, pa d jeh ne bo tko ferdaman ferbc pasu, jm pa puvem, de sm se te dni prov dobr mev. Biv sm pr su-jeh prjatleh skorej po cel kon-tri. Se RardlČka v Rasin sm obisku, k me je zadnč po Pra-set iskov. K sm tja gor pršu me je že na dip Čakov in me je tko lebezniv sprejev de le kej. Še objev m je in kušnu, Ne SLOVEČI UMETNIŠKI FWOGRAFIST i/ tn^calX 143» W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE1 •VOJ POKLIC VRŠI ŽE 8 30-LETNO IZKUŠNJO I bij a nravna zavest z razporo- de je tku pokal, k je cmokov ko. S tem da država dovoljuje, kar Cerkev prepoveduje, se navaja ljudstvo na legalno prešuštvo in tako legalizira greh. Postava o razporoki je pa tudi socialno pogubna. Z nerazdružnim zakonom bi šla v izgubo zakonska ljubezen ter ljubezen staršev in otrok, s to ljubeznijo pa neizmeren po men, de so vsi ledje naju gledal. Potm me je pa pelav na suj dum in m prov dobr postregu. Še cvancgar je po-tegnu z žepa pa m je naročnino plačav za vašo Edinast, kljub tem, de sm mu jest bra-nu. de nej treba. Ti dobra dušca ti. sm djav, kaku s t Ra-delek dobr, k maš tko ledi mižknu, de je nekdo pršu. "Le j ga, lejga vablajtarja, prmej lav," so zarobantili očka in pomigali s svojo krivo brado. "Po koga si pa prišel V' "Mal sm pršu vas obiskat. Vem d me že strašansk pogrešate ! Mam vam dost za puve-dat, k sm ta cajt, kar me blo ni velik sveta obšu." — "Orka luj, al b ga namazu !" so rekli očka. — "Potolažte se očka," je djav Zgunka, "naj nam kej pove." "Vi ste najbrž zatu tko hudi," sm djav očku, "k so vas spet zadnje Čase hdo krtači tam na dvaindvajset cest. So •res poredn ledje, k vam ne dajo še na stara leta miru." "To še ni tolk, ampak to me najbel jezi, k je tist preklican pater Skaza dobu "Columbia Six". In to kljub temu, de sm po Praset razlivu proti nem že leta in leta najsmrdljivejšo gnojnico. "Veste očka," sm djav. "tist automobilčk je pa res mal preveč dobr za njega, ima tko mehke žice, pa tko lepo voz, de je vam res prov žiher žov, k ga je dobiv." "Saj mi tud je," so žalostno djal očka. "Veš muj lubi Pavle. k sm brav d ga je dobiv nism tri noči skorei nič soav. tko me je to greval. Sei k b mene ledje kej poslušal, ga neb nkol dobiv!" "Tko ie ja. To je križ. de ledje nočjo poslušat," je djav Zgunka za mizo. "Amoak po-čakte očka, ga bom odslej pa iest ščipav, sam če mi dovol-te?" "Kolkr hočeš", so ookimal očka. "Samu to je križ. tebe imajo Slovene pa tud tko za-cahnanga kor naibel fouš dnar. Kar ti ne pišeš še osi slovenski gospodarjev nečjo podišat. Kar pišeš suje prsmo-jene razprave in kar se s pametjo kregaš po Praset dobim tolk protestu, de sam z njim kurmo naš furnas." Zgunka se je pa prtem strašansk raz jezu in kar gor^farma 80 akrov. 20 akrov je poskoču: "Preklet rdeč trotl-ni, Boga zahvalte de me mate. de sem vas nauču vejce in pike delat. Za vas tie garam. zaklad sreče. Razporoka vodi rad, se res zastonj ne imenu- J™ £a še fige. nohV\ n.G k svobodni ljubezni, svobodna ješ Radlčk! Predn sm se no- Dokaze' k sm ^ za klen" ljubezen pa v heterizem, ki glih dobre vole, de večkrat Sn . „„ t , , . • .v * , pa se tega ne. Sram vas bod kako stvar napise, in v Čeka Mazilo velikega ilcvera. Za obolele sklepe in miSice Zop**r bolečine v prsih in hrbtu, spravi ror matizem vaie mi-Si«_e v klopci/1. Za pomirjenje bolestnih, skeleči h xbodljajev nevral^ijs. Za izpahke In odrgnenja. Zoper bolesti In bolečine. Vdrsnite ga. — prepodite bolečino. Imejte pri rokah steklenico — nikdar ne veste, kdaj Jo boste rabili. *5 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. RICHTER & CO. 1Q4-U4 S«. 4th St, Brooklyn, ft. y. I ll'ti mm lir MARY SLUGA IZUČENA BABICA 1858 — West 22nd Street. Phone: Canal 5793 Se pripor« ča Sloven kue zlasti Pi«h murskim Slovenkam Z* moč pri porodih. J.KOSMACH 1804 W. a and St. Chicago, 111 Roiakom se priporočam dH nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. nainižie cene. Prevzamem barvarne hiš zunal in cnotrai. uokladam stenski papir. RAZPISANA JE SLUŽBA za pomožnega urednika pri dobronapredujočemu slovenskemu listu. Oseba mora biti vešča slovenskega in angleškega jezika in biti mora zmožen nadomestovati glavnega urednika, kadar potreba. Kdor se čuti za to službo sposobnega se naj prijavi pismeno ali osebno na: Uredništvo Edinosti, kjer bo dobil nadalj-ne podatke. _(4—4.) FARMA NAPRODAJ. Proda se dobro obdelana bi izpremenil človeka v rafi-nirano žival. (Schaeffle. Prim Soc. 380.) Razporoka kot socialen pojav je znak nravne-ga propada. (Prim. Soc. 576-580.) (Dalje sledi.) -o- i Mnogo lažje je bedaku staviti vprašanje, kot pa modremu odgovoriti. o- ^ Širite list edinost oscar wolff (Nadaljevanje s 2. strani.) "Radi pomankanja apropriacije za njegov urad je Mr. Wolff plačeval iz svojega lastnega žepa štiri izmed svojega urada, rajši, kakor pa, da bi se zanemarila pod njim služba njegovega urada. Ti njegovi uradniki so bili potrebni, da se protekta interese vdov in sirot, na katere prežijo razni agentje in advokati korporacij. VOLITE ZA OSCAR WOLFFA! (Plačan oglas.) VELIKONOČNE RAZGLEDNICE dobite pri nas, različne nabožne slike v barvah, cena 30c dz. Imamo tudi veliko zalogo krasnik velikonočnih podobic, paketi po 100 komadov, cene: 75c, $1, $1.25, $1.50. Fine, z zlato obrezo po 50c dz. DVA NOVA SLOVENSKA MOLITVENIKA 1) "Pri Jezusu" molitvenik za obiskovanje presv. EJvharistije, male žepne oblike, usnje, zlata obrežna, cena 80c. 2) "Zveza ljubezni" molitvenik posvešen češ-čenju presv. Srca Jezusovega, vezan v usnje, zlata obreza, cena 75c. Velika zaloga molitvenikov, slovenskih in angleških, vsakovrstnih, devocionalij. # Največja slovenska knjigarna v Ameriki. Pišite po naš cenik. EDINOST, 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. , .v , , . , . kalce pisu, so me saj pusti S,,°r\mKJe 86 P,OVe^U> k J.e, bl! kak farovšk pisker polizat. Vi /Vil h H aK««A l*Al A H a «r/\ a go posije. Je djav, de mu očka tam na Lawndale tko po-fiksajo, de še neb vedu, če je to sploh njegov blo, če mu neb očka zapisal na vrh Rasin in Da če neb klobaso zašpelel s spelo Radlčk. Odtod sm jo pa mahnu pret dom. Na mest, de b biv izstopu na Kaci štrasn sm se pa zapelu na Lovdavn gaso. No, k sm pa že glih tie bom pa gredoč obisku mal muje pr-jatle. Stopm v neh kasarno in so glih pr peč duraka igrali. Očka so glih zarobantli: "Fiks Lawdon! Dons se pa zmerajk durak !!" Zgunka s je pa tku ustrašu k me je za-gledu de kej. Očet je tkoj po- trotlni zarukan!" Očka so pa tud gor skočil in so začel po suj šnrah: "Kraic fiks, če m nis Drec tih. te bom uliv po piskr. de s te bodo kar zvezde delale nred očmi. Ti cigan potepuhški ti, Boga zahvali. da sm te rešil smrti, ko s nrišel prosit za službo. ♦ Ker sm vidu, de ima prit do tepeža, ker vse je šlo na auf, sm pa djav, tukali le Pavle pa ne bo dobr suje kože imet, pobriši jo domov in res sm kar smuknu čez vrata pa šov, ne de b biv predi agu, de se nej cirkus zakluč. Če so se kej božal po nosovh m še ni znan. Bom prašu prhodnč, k jeh obiščem, do tedai pa o-stanm Vaš Pavle. Vso zimsko opravo POVRŠNE SUKNJE! ZIMSKA OBLEKA! ZIMSKO SPODNJO OBLEKO! Dobite v naši trgovini najtrpežnejšo, narejeno iz najboljšega blaga po najnovejši modi. Naše cene so naj-zmernejše! Črevlje za vas in vaše otroke kupite pri nas, ako hočete imeti dobro trpežno obuvalo. Prazničae srajce in za na delo, moške klobuke, najboljše vrste vsakovrstno spodnjo obleko dobite pri nas. Za vaše dečke imamo jako trpežne oblfeke, črevlje, kape, srajce in sploh vse kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR!" J. J. DVORAK & CO. 1853—1855 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. polja, 30 akrov goščave in drugo pašniki. Tukaj se največ prodaja smetano, za katero plačujejo po 50c za funt. Imam 10 krav dojenic s teletom. 70 kokoši, dva mlada konja. Veliko stalo, ki je spodaj cementovana, kamor gre do 80 tonov sena, katerega se že toliko pridela. Farma se nahaja v Philiphs, Wis. Za pojasnila se obrnite na: Barbie Cerney, 4022 West 12th Street, CHICAGO, ILL. Phone: Nevada 0134. DR. J. V. ŽUPNIK Zobozd ravnik 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone: Randolph 7416 Princeton 2402 R. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom in prijateljem listov Edinost in Ave Maria v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je -pooblaščen pobirati naročnino za lista, kakor tudi za oglase, naročila za knjige in vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Ker se Mr. Mladich trudi za tako plemenito stvar, kakor je razširjenje dobrega katoliškega tiska, prosimo vse naše naročnike, prijatelje in dobrotnike, da mu gredo na roko in pomagajo, kar je v njih moči, da se katoliški listi zanesejo v sleherno slovensko hišo v vsaki slovenski naselbini. Rojaki pomagajte širiti katolfiki tisek! Uprava Edinosti in Ave Maria I I I 1 I i NEKAJ POSEBNEGA bo slavnostna številka EDINOSTI, katero bomo izdali o priliki 30-LETNICE K, S. K. J- Ta številka bo obenem slavnostna VELIKONOČNA ŠTEVILKA. Bo največja slavnostna številka, ki smo jo dosedaj še kdaj izdali. Uredništvo "EDINOSTI" je pridno na delu, da nabere kolikor mogoče zgodovinskih podatkov o naši slavni K. S. K. Jednoti. V tej številki bodo objavljeni objektivni podu-čni delavski, gospodarski in politični članki. Poleg drugega bo tudi več lepih zanimivih velikonočnih povesti. Ta številka bo vredna, da jo bo shranil vsakdo. Ker bomo te slavnostne številke tiskali več kot navadno bomo računali za ekstro posamezne številke tako le: Posamezni iztis ......................................10c 10 iztisov....................1.........................$1-00 25 iztisov...........................................$2.25 50 iztisov..............................................$4.00 100 iztisov ..............................................$7.50 200 iztisov............................................$16.00 Vsak posameznik ako le more naj si naroči, kolikor more "ekstra" številk te izdaje. Gotovo jo naročite za svoje domače, prijatelje ali znance za v stari kraj. Kdor hoče mu jo pošljemo za v stari, kraj mi. Pošlje naj poleg svote za slavnostno številko še 2c. za poštnino za vsako številko. Zlasti priporočamo katoliškim društvam, da naroče za svoje člane kolikor izstisov morejo. Širimo vsi dober katoliiki tisek! -- NAROČILA ZA EKSTRA ŠTEVILKE SLAVNOSTNE IZDAJE EDINOSTI BOMO SPREJEMALI DO 12. APRILA, KATERO POŠLJITE NA: EDINOST 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ______________ ............. ______________ ___-ilL_ I weeeoeeeeeeoeow I i Sledovi medvedjih I kremplfev.^^ I I- Prevel P. BI U==: Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M XXIV. Po svojem povratku v vas je Dorval povedal Jolietu, kaj je videl in slišal, toda drugim ni o tem niti besedice omenil. Oba sta bila tega mnenja, da se jim te noči ni treba bati napada, ker se praznoverni divjaki zaradi svare-čih besedi obeh Huronov ne bodo upali storiti gostom kaj žalega. Poleg tega je zapovedal na njuno željo poglavar nekolikim starejšim bojevnikom, da naj stražijo črez noč njegov šotor. Drugega jutra so napravili na čast Francozom med Indijanci tako znameniti ples kalumeta, ali mirovne pipe. Na ravnem prostoru pred poglavarjevim šotorom so po tleh pogrnili Številne preproge iz biče v j a. Na največji je bila narisana z barvami bogato okrašena riba, "Manitu" illinojskih Indijancev. Tej nasproti je visela velika mirovna pipa, ki je bila narejena iz rdečega brušenega kamena. Pri vstopu na prostor so pozdravljali Indijanci najpoprej svojega Manitu s tem, da je sleherni pihnil dim iz svoje pipe na ribjo podobo. Slednjič je vstopil plesalec, ki je nosil pipo z dolgim, barvanim perjem bogato okrašenim držajem. Najprej je povdignil kalumet proti solncu, potem ga je nagnil proti zemlji, potem ga je ponudil med plesom po taktu preprostega godala slehernemu izmed gledalcev. Po končanem plesu je vzel poglavar pipo in jo izročil p. Marquette z besedami: "Crnosuknjež, še veliko milj se imaš voziti po tej veliki reki; srečal te bo marsikateri rod, ki ima ostre in strupene puščice. Velikokrat boš v nevarnosti. Vzemi ta kalumet , on te bo varoval. Ako ga tvoji sovražniki zagledajo, spravili bodo svoje puščice in postali tvoji prijatelji." Cela vas jih je spremila do reke, založili so jih s živežem in jim pomagali pri odhodu. P. Marquette jim je obljubil, da jih bo pozneje enkrat obiskal in jih poučil o Velikem Duhu. "Marsikateri nevarnosti smo že ušli," začne pripovedovati Dorval, ki je namestu Pavla zasedel z p. Marquette in sieur Jolietom prostor v manjšem čolnu, "ali ta je bila največja od vseh." "Meni so se zdeli Indianci zelo prijazni," pravi misijonar. "Saj so tudi bili," odvrne Joliet. "Izjemo sta delala le oba Hurona, ki smo ju opazili zadnji večer med množico." - "Pri svojem navdušenju za ta rod, sem popolnoma pozabil na nju. Ta rod je gotovo najboljši in najinteligentnej-Ši, kar sem jih našel v Novi — Franciji." Nato je Dorval natančno opisal ves prizor, katerega priča je »bil pretekle noči. Ko Dorval konča, pravi Joliet: "Monsieur, Dorval, toraj so nam oni čarobni krogi, ki so bili vsak večer narejeni okrog našega šotora in zaradi katerih bi se bila midva že v začetku ekspedicije skoraj skregala, rešili življenje?" "Da, a kdo je delal te kroge ?" vpraša Dorval. "To je vprašanje, katerega še nismo rešili od onega dne, ko smo zapustili misijonsko postajo," odgovori voditelj. — "Jaz sem sumil gavla," pravi prvi. "In jaz pa Petra," odvrne drugi. , "Peter in Pavel, oba apostola, sta morda bila naša najboljša prijatelja in zaščitnika in mi tega nismo vedeli. Kratko, božja previdnost nas je varovala, zatoraj trdno zaupajmo tudi o'dslej na njo." "Kaj hočemo v prihodnje storiti v svoje varstvo?" vpraša Joliet. "Oba Hurona nas bosta gotovo še nadalje zasledovala in ako ju srečam še enkrat, dobila bosta krogljo iz moje puške. Na morenje sta se podala, zato sta zaigrala svoje življenje," zagrozi Dorval resno. Tri tedne so se vozili Francozi po veliki reki in so se kolikor mogoče vedno držali sredine reke in le kadar so bili prisiljeni, so se bližali bregu, a še to z največjo previdnostjo. Velikanske prerije s svojimi čredami bivolov so počasi izginile in na njihovo mesto je stopilo bičevje in nepredorni gozdi bombaževca. Solnce je po dnevu neznosno pripekalo, po noči so pa celi roji moskitov polnili zrak. Prišli so ob izlivu Missurija in Ohio mimo in so našli, da je reka širja in otoki številnejši. Dvakrat 80 se srečali s četo Indijancev, ki so jih pa, ko so jim pokazali mirovno pipo, prijazno sprejeli. Ker pa pri teh nomadskih rodovih niso mogli zvedeti nič gotovega o morju, v katerega se reka izliva, se niso zadržavali pri njih. Slednjič 17. julija, ravno en mesec po odkritju Mis-sissipija zagledali so potniki na vshodnem bregu, ravno Ar-kansasu nasproti četo Indijancev, pripravljeno vstopiti v Čolne, da bi jim zabranila iti dalje. Zastonj jim je kazal misijonar kalumet, držeč ga visoko v zraku in zastonj so se trudili drugi, da bi jim s znamenji pokazali, da niso njihovi sovražniki. Ko se je velik indijanski čoln približal, začeli so metati na tujce kije, kamenje in puščice so žvižgale po zraku, na srečo Francozov divjaki še niso imeli pušk. Med tem je Dorval s puško v roki iskal Hurona, ki sta po njegovem mnenju hitela naprej in podšuntala Indijance k napadu. Naenkrat se je povesilo vse orožje in napad je prenehal. Nek star Indijanec je zapazil kalumet in bojevnikom zapovedal prenehati s bojem. Dva poglavarja sta prinesla svoje loke in tulce v misijonarjev čoln v znamenje prijateljstva in končanega sovraštva. Ko so izstopili na suho, odvedli so jih k Šotoru velikega poglavarja. Tu so jih posedli na preproge, okoli katerih so se vstopili poveljniki, j bojevniki in ostali narod. Vsi razen misijonarja so bili o-boroženi in pripravljeni odbiti vsak napad. Dorval se je sicer zastonj prizadeval odkriti Hurona, ali njegov sum je bil potrjen po obnašanju nekaterih mladičev, ki so na znamenje enega sodruga zapustili skupščino. S pomočjo mladega vjetega niinojca je cazlagal p. Marquette Indijancem skrivnosti krščanske vere, ki so napravile na nje tolik utis, da so ga prosili, da bi ostal pri njih in jih poučeval o resnici sv. vere'. Odgovoril jim je, da je za sedaj prišel samo obiskati vse rodove ob veliki reki, pozneje pa da se vrne in pripelje s seboj črnosuknježev, ki bodo ostali pri njih in jih poučevali. '.A-' ' HITRI RAZVOJ MESTA CHICAGO. (Dalje.) Akoravno bi se oskrbovalo separatno, bi se v neodvisnem smislu nosilo stroške od $3,000.000,00 do $4,000.-000 00 letno za prihodnjih par let, in je tudi skoro ne mogoče in bržkone vrjetno, da bo treba delati hkratu na dveh ali več točkah. To se bo obvladovalo največ po zahtevah prizadetih ljudi v okrožjih in po ljudski volji za investiranje njih kapitala v podjetje. DESET PREDLAGANIH KONSTRUKTIVNIH TOČK. • Splošni program ima deset dobro premišljenih distinktivnih točk v konstruktivnem delu, ki so: Točka 1. Prva točka je predlaga' na, da se raztegno sedanji Englewood .oddelek juinostranskih črt proti zapadu do Ashland avenue, potem južno po Ashland od itiri-in~sedemdese-te ulice. Daljava približno 1 miljo in pol bi stala okoU $1,500,000. I Ta korak bi potegnil hitro prevozno linijo v debelo obljuden distrikt. ki je sedaj brez vsakih hitrih prevoznih olajšav. Sedanje obljudenje v tem teritoriju pride na vsake pol milje na vsako stran Ashland avenue večje, kot povprečno obljuden ie vse skozi sedanjega naduliČnega sistema. Točka 2. Drugi korak v konitruk- ■(Ml/MMSFMJM AKO STE TUDI VI med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, >e v vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! RAVNO TAKO JE VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka vam bo izdelala potrebne izjave faffidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so sc mnogi javno zahvalili za točno postrežbo! :-: Pošiljanje denaija. :-: Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene.prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. " ^ Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi spreje-memo denar. Denar pošiljami ali po pošti, aH potom brzojavnega pisma, ali pa direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in brzojavno. Za obilna naročila se vam priporoča. SLOVENSKA BANKA Zakrajsek & Cesark i I ■ VABILJO DRUŽBE SV. MOHORJA ZA L. 1925. Družba sv. Mohorja izda za 1. 1925 sledeče knjige: 1.) Koledar za 1. 1925. 2.) Življenje svetnikov 5. zvezek. 3.) Slovenskih večernic 77. zvezek. 4.) Travništvo ali kako drugo koristno knjigo. — Udnina za to štiri knjigo znaša en dolar. Kdor želi imeti še lepo vezan molitvenik: Trije temeljni nauki, doplača 45 centov. Cas za zglašenje je do sredi marca, a se bodo udje s posebnim dovoljenjem v družbe sprejemali do konca marca. Imena teh pri-glašencev pridejo tudi v družbin koledar. Zglaaite se takoj pri zastopniku Dr. sv. Mohorja v Ameriki: Rev. J. M. TRUNK, P. O. BERWICK, NORTH DAK. Za Chicago sprejema udje tudi naše upravništvo. V našem upravništvu je tudi še nekaj iztisev družbenih knjig za letošnje leto (1. 1924.). Cena je z vezanim molitvenikom vred $1.39. Za denar oziroma za knjigo jamči družbin zastopnik osebno. Knjige se bodo razpošiljale koncem leta. Ako bi prišlo kaj vmes, se vsakemu vrne denar. Kdor podpira Dr. sv. Mohorja, podpira tudi koroške Slovence. 70 — 9th AVE., NEW YORK, N. Y. Srce automobila je baterija! i— i B B Sure Slabe baterije povzročajo vedne težave pri avtomobilih. Baterija in njena moč je pri avto ju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri. Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in ele-ktroziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli imate težave z baterijami pridite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošilja- mo tudi po Chicage. pošti izven jhere's a new on0 full of ~Pept~ \ FIDELITY ELECTRIC C0. FRANK SCHONTA, lastnik. M 2049 w*st 22nd Street, Chicago, 111. g^^ošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. s SI s B B B B S B S B ti vnem programu je dvojna proga na severnih in južnih linijah, ali blizu Ashland avenue zvezajoč sedanjo Stock Yards progo. Ta konstrukcija bi dosegla še celo bolj gosto obljudeno kraje, kot pa so kraji predlagani v prvi točki. Teritorij med 63 in 39 ulico nima sedaj hitrih vlakov iz teh krajev bi bili napeljani doli proti mestu skozi sedanjo Stock Yards progo in skozi južnostransko glavno nadulično progo. To bi bil prvi sklepni člen med severnim in južnim srednomestnim delom črtfe blizu Ashland avenue. Zamišljena konstrukcija bi stala $3,000,000 in je približno 3. milje dolga. Točka 3: Delo zamišljeno v točki 3 .je nadaljevanje Ashland avenue linije, severno od zveze z Stock Yards oddelkom do Metropolitan naduličnega križišča na zapadni strani blizu 20. ulice. To bi tudi bila dvojna proga v dolžini kakih 2 in tri četrtine milje in radi malo drageea gradbenega dela bi stalo to delo S3,-000.000.00. To bi bil drugi sklepni člen srednomestne proge in njegovo izpopolnjen ie bi odprlo zvezo med vsemi deli sedanjih zapadno stranskih hitro prevoznih črt, vseh južno stranskih oddelkov, tako. da bi v dodatnem široko obsežnem birneau. ki hi p* f« dalo hitro prevozni sistem skozi vsa nota do doli mestnega distrikta. Ve-, liko število potnikov hi lahko notnva-lo od zaoadne do Jnfr" *t*-ani ali <"»-bratno. n* da H jim bilo treba čez OR*-ednii del mesta. Točka 4: Četrta točka je konečni del te konštrukcije v osrednjem mes-tem delu linije, ki odpira zvezo med severno in zapadno stranjo ter južno stranjo, ne da bi bilo treba skozi o-srednji del mesta. Ta konštrukcija bi bila dvojna nad ulična proga od točke blizu Milwaukee avenue in Ashland avenue do križišča z Ravens-wood oddelkom 2 in tri četrtine mi-lie severno. Ta konštrukcija bi stala $3.000,000.00. Ta končni sklep bi pomenil napeljavo progo od severne meje mesta proti daljni južni strani skozi obljudeni centrum mesta, ki se nahaja ob Ashland avenue in Roosevelt road. Sedanji obse«? prometa severno in iužno čez Halsted ulicu. Western in Ashland avenue bi ozna« čil veliko uoorabo, kateri bi bila Ho. dana omenjena prevozna postrežba. V učinkovanju bi taka črta prekrižala vse oddelke sedanje pa hitrega prevoznega sistema in brez vsakega vprašania bi velika množina r»?»«aži-rjev odtekala v to arterijo iz med vsa= kega izmed teh oddelkov. Prihranje-vanja časa s hojo iz enesra kraja v drugega, bi bilo veliko upoštevajoče važnosti in dodatne nadloee prometa. ki bi narastle v raznih delih parti-kvlarno na zapadni strani, bi takoj zahtevale v marsikaterem delu teh črt še trerio progo. Točka S: Točka številka pet bi bila prva v tretjem prožnem programu in bi pomenila konstrukcijo na Garfield Park oddelku Metropolitan nadulične proge od Marshfield avenue na vzhodu do Desplaines avenue na zapadu v skupni daljavi 7 in pol milje. Cena tega dela bi bila $2,500,-000.00. Nobena zapadnih prog nima sedaj ekspresnih prog in tako kon struktiranje bi se moralo oskrbeti kot hitro bi bilo mogoče, potrebno in praktično. Predlog v tej točki bi pomagal k veliki redukciji časa, ki se ga sedaj porabi med osrednjim delom in terminalom Forest Park. Točka 6: Točka številka 6 je dodatek tretje proge južnostranske glavne nadulične črte med 43. in 63 ulico na daljavi 2 in pol milje, katere delo bi stalo okoli $2,000,000.00. Ta konstrukcija je zaželjena v najkrajšem času iz namena, da se da velikemu prometu hitrejšo postrežbo do in od južne strani. Lahko bi se jo sicer odložilo do konštrukcije poduli-čne železnice v osredju mesta, ako ne bi tega zahtevalo odločujoče povečanje prometa* Ta partikularna tretja proga bi prihranila mnogo voznega časa vozeč od Jackson Parka v sredni distrikt mesta. Točka 7: Sedma točka je dodatek tretji progi na Lake street in četrti zapadno od Laramie avenue do Ashland avenue na vzhodu za ceno $800,-000.00. Prihranjevanje časa je v se- rastočih soseščin v Austin Parku skozi do osrednjega v mestu. Po konstrukciji Črte ot njega mestnega dela na Ashland jnue pride zelo upoštevajoče št< prometa v ogrodje te črte preko ke street zveze in tretja proga zapadu bi bila absolutno potrebna ozirom na to, da bi se ta promet mikal hitrejše! I Točka 8: Točka osem priporoča tretjo progo na Douglas Park črti od Marshfield avenue do Lawndale avenue za ceno $1,800,000.00. Del proge bi bil materialni olajševalni datek črti osrednjega mestnega la. Ostali del pa bi dovolil prosto i ekspresnemu prometu, ki je potre! htiremu premiku potnikov velikega južnozapadnega dela, ' Točka 9: Točka devet je podal j. šanje Logan Square oddelka od Met. ropolitan nadulične črte od njenega sedanjega terminala do Irwing Park Bovlevarda v daljavi 2 in tri četrtine milje. To delo bi stalo nekako $3,. 000,000.00. Ta konštrukcija bi dosegla na debelo obljudene kraje, ki se-, daj nimajo hitrih provozpih olajšav. J Točka: 10. Deseta točka je pa po^ danii dobi zelo notr^bno radi hitro |<*aljšanje Humboldt Park oddelka od .Metropolitan nadulične črte za 2 ir> pol milje. To bi pa stalo $2.500,000. in bi ravno tako kot točka devet dosegla teritorij, ki je brez hitrega pre-'voza, a zelo obljuden. ' K temu nisem nisem vključil d^oi-ne prožne črte na Chicago Xortf* Shore in na Northern žeieTnici. Vj označena na mani s pikčasto črno črto severno Howard streeta ker delo na te i črti je 7* v teku. Chicago Rapid Transit Trains — hitro j prevozni vlaki bodo vozili oo tei Drogi do Dempster streeta od križišča sedanje črte blizu Howard streeta. Ta črta bo pozneja podaljšana do Waukegana. Mnogo drugih točk in — podulična železnica. Razumeti se mora, da je še vee načinov in črt, ki bi se jih dalo podaljšati od časa do časa potem, ko bi se podvzelo navedene točke. Naštete točke so potrebni del obsežnosti h» obsežni načrt za razvoj transporta-cije, ki so jih različne oblasti predlagale. Tako bi se doseglo to. deIo» ki se ga Vam obrazložil in to delo bi Vam dalo v teh krajih najmanj 200,000,000 nadaljnih potnikov letno,, kar bi bilo v korist hitre prevozne postrežbe. Istočasno s tem razvojem hitrih prevoznih črt. ki sem jih obrazlažil za teritorij izven osrednjega dela ■ mesta, bi se pa moralo hiteti z delom na grajenju podulične železnice - j "subway" — skozi glazni mestni distrikt najbolje pod State streetonu katere črta naj bi se raztezala od 18. ulice do North avenue na severu s potrebnimi zvezami sedanjih naduli-čnih črt obeh koncev. Ta subway — podulična železnica — bi morala imeti štiri proge skozi osrčje trgovskega okrožja in dvojno progo na obeh koncih. Tak subway bi* se zgradil za $25,000,000.00 do $30,-000,000.00 in bi več kot podvojil sedanjo udobnost hitrega prevoza skozi osrednji del mesta. S tem bi se dalo kapiciteto prevozu za 2400 kar na uro, dočim sedaj pride pri premiku komaj 1100 kar. Podulična železnica bi morala biti lastnovana po mestu, prav tako, kakor so ulice mestna last ter bi morala biti napeljana tako, da bi bila v zvezi z poulično in nadulično železnico v kolikor se tiče prometa na raznih progah. Imeti bi morala tudk ugodnosti za podaljšanje proti zapadu, severozapadu in jugozapadni strani, kakor bi že tako podaljšanje bilo potrebno. Naravno bi bila Chicago Rapid Transit najemnica; toda s predlagano omejitvijo, ki bi bila postavljena na participacijo družbenih delničarjev v razdelbi zaslužka Rapid Transit družbe. Za mesto bi bilo ne mogoče trpeti na nepravi kupčiji in prav tako in mogoče, da bi mesto ne bilo deležno delnega zaslužka, ki se ga bo doseglo s povečanjem prevoznih udobnosti, ki se-kaže pri podjetju povračilen in smelo pričakovan. Druge točke, ki sem ji obrazložil* bi se lako financirale, to sem prepričan po odjemalsko-lastninskem načrtu. Takojšni promet, ki bi sledil iz-gotovitvi vsake konsekutivne točke* bi bil zadosten, da bi se plačal primeren dobiček na denarni inevstmentfc ki bi bil potreben. Koristi, ki bi jih« tak promet in razvoj ustvaril v okrožjih direktno afektirane bi bile tudi v tem, da se bi povečala vrednost posestev radi hitrega prevoza in več-v bi se povečalo te črte.; in to sem prepričan bi vleklo lastnike in potnike v takih okolicah, da bi radi podpisali in kupili delnice od družbe. (Dalje sledi.) ZASTAYE bandera, reealiie in zlate ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL B A C H M A N. 2io7 So. Hamlin Avenue. CHICAGO. ILL. LOUIS 2018 WEST STRITAR 21st Prevaža pohištva — pr — lea — in vae kar spa prevažalno obrt. Po ga po telefonu! Phone Roosevelt: