Edizione per Testero — Inozemska izdaja Leto LXX 'v ^ Stev. 279 a V Ljubljani, v četrtek, 3. decembra I942-XXI Poitnina plačana f fotottnl Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozem« itvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za uuerate. Podružnica! s Novo mesto. • Izključna poohlaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Uhaja Tlak dan zlntral razen p onedelfka tn dneva po praznika. g Uredolitvo la apratai Kopitarjeva 6, L|obl|ana. £ - Redazione, AmminisUailonei Kopitarjeva 6, Lubiana. 1 Telelon 4001—40CS. Abbooamenth Meta 18 Llr«| Eatero, mota 20 Lir«, bdiaona domenica. anoo 34 Lire, bitero 50 Lire. C. C f j Lubiana 10 650 per Uli abbo-namentii 10.349 p« 1« tnserzlonla Plllalat Novo me« t O. Concessionarla esclnslva per la pnbbllclta dl provenienza italiana ed rstera: (Jnione Pnbhlicitd Italiana S. A, Milano. Bollettino No 921 Scontri di elementi corazzati in Tunisia Vivace attivita delfaviazione dellAsse 19 velivoli nemici abbattuti II Qunrticre Generale Delle Forze Armalc Coinunicn: In Cirennicn intenso fuoco di artiglierie su concntrninenti di forze nvversarie. Ripctuti scontri di repnrti nioiocornzzati nella regione t u n i si n a hanno avuto esito net-tnmente fnvorevolo alle truppe delPa.sse che ro-spingevnno il nrmico e gundagnavano terrcno facendo nlcune diecine di prigionieri. Campi di aviazione, nodi stradali, amniassn-menti di nutomezzi sono stati pure nttaccnti con visibili risu I tn t i dn velivoli da combattimento nostri e gcrmanici nel sottore Circnniroc in Tunisia. Nostre forma/ioni1 norec hanno bombardato le atlrezzatture portunli di Bona e A Iger i colpendo e incendinndo navi alla fonda: in sue-c"ssivi duelli con ln cnccia britanicn cin<|iie Spitfire venivnno abbattuti'. Ncf corso della gior-nata dicci altri aerei avversari precipitavano sotto il tiro dei racciatori italiani e tedcSchi1, mcnlre i|iinttro erano distrutti durante incur-sioni su G e I n " Comisn. Tre nostri apparecchi non Itanno fntto ritorno dalle opcrazioivi. Vojno poročilo št. 921 motoriziranih oddelkov v Tuniziji Živahno delovanje osnega letalstva 19 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V C i r e n a j k i močno topniško delovanje na osredotočene sovražne sile. Ponovni spopadi oklepnih motoriziranih oddelkov v t h n i š k i pokrajini so se gladko izšli ugodno za osne sile, Ki so odbijale sovražnika, pridobile na ozemlju in zajele nekaj desetin ujetnikov. Naša in nemška bojna letala so tudi z vidnimi uspehi napadla letališča, ccstna križišča in zbirališča avtomobilskih vozil na bojišču v C i r c n a j -k i in v T u n i s u. Naše letalske skupine so bombardirale pristaniške naprave v Boni in A 1 ž i r j u ter so zadele in zažgale zasidrane ladje; v naslednjih dvobojih z angleškimi lovci je bilo zbitih pet letal vrste »Spitlire«. V teku včerajšnjega dneva so nemški in italijanski lovski letalci zbili še 10 drugih nasprotnih letal, dočim so bila štiri nadaljna sestreljena pri napadih na G e 1 o in C o m i s o. Trije naši stroji se niso vrnili. Ogorčeni boji na vseh bojiščih Psi Tereku je bil sovražnik vržen nazaj — Med Volgo in Donom so Sovjeti zaradi velikih izgub le šibko napadali — Povsod so imeli velike izgube Spopadi Hitlerjev glavni stan, 2. dcc. N~mško vrhovno poveljstvo objavlja; Pri sunku učinkih čet »"verno od T c r c k n je bil sovrnžnik vržen na/.aj in privedenih je bilo več sto ujetnikov. Med Volgo in Donom so Sovjeti zaradi hudih izgub včeraj i/.v dli samo šibkejše napade. Napadi v velikem donskem kolenu so bili s protinapadi zavrnjeni. Proti' močnejšim sovražnikovim skupinam ob srednje m toku Doli o so bili poslani v borbo močni oddelki nemških in italijanskih bojnih letal. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča in na področju (Imenskega jezera so nadalje v teku ogorčene borbe. Sovjeti so pri teh brezuspešnih napadih doživeli spet visoko krvave izgube in izgubili 25 oklepnih vozil. Letalske sile so obstreljevale sovražno pehoto in oklepne sile. kakor tudi topniške postojanke in ceste za dovoz. 22 oklepnih voz je bilo v polno zadetih z bombami. so spominjamo, so bilo potopitve jeseni lota 1011 občutno manjše kakor v novembru, l o lelo pa no samo, da so jo »levilo potopljenih ladij povečalo, marveč jo doseglo presenetljivo višino 1,035.000 ton, kar pomeni, da delujejo nemške podmornico na stalno naraščajočem področju. Pri lom jo važno 5e to, da so šlovilo nemških podmornic kar naprej množi. Angleška admiraliteta ni zaman priznala, da nemške jiodniornice odslej nastopajo v večjih skupinah. Berlin, 2. decembra. AS. Iz vojaškega vira javljajo, da so pri Toropecu našli Stalinov ukaz nod št. 130. v katerem ie bilo ukazano, da io treba slehernega ruskeca vojaka, ki bi se za več kakor 20 m oddaljil iz prvobitne bojne črto, nemudoma ustrelili, in sicer mora to storiti voiak. ki ie ubežnemu najbližji. S tem svojim ukazom hoče Stalin brez dvoma zajeziti vedno boli naraščajoče dezerterstvo bolišcvi-' škili vojakov. Japonski uspehi po enem letu vojne j Tokio. 1. dor. AS. Prihodnjega S. decembra so bo končalo slavno obdobje najobiirnejSih vojaških podvigov japonske vojsko v ononi letu na velikanskih bojiščih vzhodne Azije ler na ozemljili z. najrazličnejšim podnebjem._____ Potopili so 243 vojnih in 394 prevoznih ladij, 510 pa zajeli Številko z izredno jasnostjo dokazujejo velikanske uspehe to ogromne vojne, ki so io vodili Tennovi vojaki proli špekulaciji in domišljavosti anglosaških bogatašev ter njihovih zaveznikov od Poarl llarbourja preko lloiigknngn. do Filipinov, Malajskega polotoka, Singapurja, do velikih otokov med Azijo in Avstralijo in vse do Aloutov, liirmo. do Številnega Oroanskoira otočja jn do neposrednega ogražanta avstralsko ccline. Veličastno številke neizpodbitno pričajo o uspehih, ki so lako prizadeli ter ponižali sovražnika, kor. so ga ranili na njegovem najnevarnejšem mostu: v toliko opevani pomorski moči. Mogočen obračun o pomorskih japonskih zmagah jo vsebovan v naslednjih pomembnih številkah: v onem letu najsmelejših bojev je sovražnik zgubil 243 vojnih ladij, med katerimi jo bilo II oklopiiic. 13 letalonosilk, 41 križark in 3S rušileov; vse to ladjo so bilo potopljene, težko pa jo bilo poškodovanih 127 ladij, med katerimi j» bilo II bojnih ladij. 4 letalonosilke. 20 križark, 10 rušileov. Polog loga jo bilo potopljenih 301 prevoznih ladij, 510 pa zajetih. S temi uspehi." ki jim ni primoro v zgodovini vseh časov, jo Japonska skupno s silno pomembnimi ozemeljskimi uspehi trdno položila temelje za ustvaritev in razvoj veliko Vzhodno Azijo, kakor jo določeno v načrtu za novi red na Daljnem vzhodu. Letalstvo je prizadejalo angleškim {etam v za-padni Cirenajki znatne materialne izgube. V Tunisu so nemške in italijanske čete prešle v protinapad in vrgle sovražnika iz več krajev. Privedenih je bilo večje število ujetnikov. Oddelki sovražnih padalcev so bili razkropljeni in uničenih je bilo 0 oklepnih voz. Nemški lovci so sestrelili podnevi brez lastnih izgub 8 angleških lovcev. Nad morjem okrog Anglije in nad zasedenim zapadnim ozemljem so naši lovci sestrelili 7 letal. Vsa nemška letala so se vrnila. Berlin. 1. dee. AS. Govoreč o velikanskih uspehih nemškega podmorniškega orožja v novembru poudarja berlinski tisk, da so nemške podmornice potopile v toni mesecu največ ladij v sedanji vojni v kaj neugodnih okoliščinah. Kakor Zahrbtni nameni flnglosaksoncev se sproti razkrivajo Zagonetka v Toulonu je bila razvozlani z največjo hitrostjo. Iz dneva v dan se vedno bolj razkriva zadrega Angležev in Amerikancev, ki 60 upali, da 6e bodo lahko polastili francoskega bro-dovja s pomočjo Darlanovega izdajstva. V Wa-6liingtonu 60 se z Darlanom že dolgo pogajali o vsem tem in to priznavajo 6edaj sovražniki sanii. Dogovarjali 60 6e o vsem, zlasti pa o najprimernejšem trenutku, kdaj naj bi francosko brodovje prešlo na anglosaksonsko 6tran. Za enkrat sedaj Darlana še ne bodo odstranili, ker bodo počakali, da se popolnoma uredi položaj francoske zahodne Afrike (Dakar), nakar bodo Darlana odstavili kot limono, ki je bila popolnoma izprešana. Kajti pred Lepa finsko-italijanska svečanost Helsinki, 1. dec. AS. V prijateljski svečanosti je poveljnik finske obrambe v Ladoškem jezeru izročil poveljniku italijanskih hitrih čolnov za vsako ladjo zastave finske mornarice. To dejanje naj po besedah poveljnika finske obrambe pomeni zahvalo finskih oboroženih sil za junaško pomoč, ki jo dajejo pri skupni protiboljševiški borbi junaške posadke italijanskih hitrih čolnov v vodah največjega evropskega jezera, kjer vedno sijajno zmagujejo nad vsako zasedo iu često tudi proti mnogo močnejšim silam. Mobilizacija v Španiji Madrid, 1. decembra AS: Mobilizacija lctni-ika 1941, ki se je začela veeraz zjutraj, je bila izvedena j>o vsej Španiji v popolnem redu ter v vzdušju navdušenja ter discipline. Velik del po-pisancev je iz vrst bivših borcev in povratek v vojsko jim je bil priložnost za rodoljubno navdušenje. Tisk poudarja, da je administrativna dn stanovanjska služba brezhibno delovala. Povsod se je |iokazal rodoljubni duh, s katerim je prebivalstvo sprejelo nove vojake. Letalski napad na Moresby Tokio, 2. dec. AS. Poročila, ki so dospela iz nekega japonskega oporišča, povedo, da so japonske letalske sile predvčerajšnji večer pomnožile svoje napade na pristanišče 1'ort Moresby na Novi Gvineji in da so povzročile težko škodo pristaniškim napravam in drugim vojaškim ciljem. Japonska letala so zadela tudi vojašnice in skladišča. .Vsa japonska letala so se vrnila s svojega poleta. Darlanom je general de Gaulle, ki mu morajo An-glosaksonci priznati pravice prvorojen6tva. Med tem pa 6e bitka v Afriki nadaljuje že več tednov in vedno bolj stopa v ospredje bojišče v Tunisu. Na vzhodnem bojišču pa boljševiki vztrajajo v 6voji ofenzivi vkljub silovitim izgubam. Ob Donu in Volgi traja Timošenkova ofenziva že dvanajst dni. Sedaj 6topa v ospredje nemška protiofenziva v tem odseku. Napad pri Kalininu in Toropecu 6e je obnovil. Izgube boljševiških tankov so ogromne. Nemško letalstvo je v ogromni premoči, dasi so 6e pojavile nove skupine boljševiških letal. Stalin se je zagnal z vso 6ilo v boj, ker je menil, da bo tokrat naletel na slabotno točko protiboljševiške Ironte. Vsekakor se bo boljševiški diktator ob koncu zavedel, da je bil le 6lepo orodje v rokah pluto-kratskih zaveznikov. Sovražniki so že nekaj tednov dajali znake, da so jjopolnoma izgubili oblast nad samim 6eboj in so razlagali drzne načrte o »zmagi«. Ti naši sovražniki pa pripravljajo v svojih maščevalnih načrtih nič več in nič manj ko |x>|>olno zasužnjenje evropskih narodov anglosaksonskim plutokratom. Ta glavnim namen anglosaksonske koalicije mora biti vedno vsem pred očmi v vsakem trenutku in ob vsaki priliki. Položaj na vzhodnem bojišču Berlin. 2. doc. AS. Mod dnevniki, M danes zjutraj jx>ročajo o dogodkih na vzhodnem bojišču, podaja tudi »Volkischer Beobachter, sliko o splošnem položaju, ki vlada tamkaj po zadnjih poročilih- Pod tristolpnim naslovom »Trdi boji na vzhodnem bojišču* navaja narodnosocialistični list jio-samično različna bojišča, kjer so to dni jiotokali najzagrizenejšl lioji. Med Volgo in Donom so boljševiki nadaljevali s silovitimi množičnimi napadi na nemške obrambne črte. Po ledu, ki je zavladal prejšnji teden, je zapihal še široko in je zopet l>ovzročil padec termometra. Kakor j>oroča nemško poveljstvo, jo sovražnik napadal najbolj z močnimi tankovskimi silami pod zaščito topovskega ognja. Napadi so bili načrtno odbiti od nemških in zavezniSkih čet, ki so zadale nasprotniku porazne izgubo. Od 22. novembra do včeraj so nemški |>ro-litankovski topovi uničili 75 sovjetskih tankov, med njimi nekatere največje vrste. V velikem donskem kolenu so nemške in romunske čete Sov-jetoni preprečile množične napade. Nekaj nemških protinapadov jo doseglo nameravane uspehe. Jugovzhodno od Toropeca so boljševiki tudi 30. no- vembra nadaljevali svoje močne napade. Pa tudi obramba je bila močna in izdatna bolj kakor kdaj koli. Tudi pri Elbrusu navzlic ledu in ftiežnim zametom vojno delovanje ni prenehalo. Nemški planinski oddelki v svojih zavetiščih trdno'držo gorsko prehode ter preprečujejo sovražniku ofenzivno delovanje. Vzhodno od ceste Majkop-Tuapso so ta teden potekali nadvse zagrizeni obrambni boji. Prod nekaj dnevi so boljševiki prešli v napad na odseku nekega planinskega polka, poskušajoč si izsiliti prehod. 20. novembra so po predhodnem topniške inognju napadli na celem bojišču. Nastop branilcev jo zadržal glavnino nasprotno maso in ji zadal hudo krvavo izgubo. Samo nekaj osamljenih skupin se je moglo približati nemškim postojankam, pa so bili kmalu propodeni v bojih s hladnim orožjem. Jugovzhodno od Ilmonskcga jezera so se ogorčeni obrambni boji tudi 30. novembra nadaljevali. Sovjetska pehota, ki jo io podpirala močna tankovska skupina, je napadla nemško obrambne črto, no da bi dosegla kak uspoh. Bolj-šoviki so poleg mnogoterih mrtvih pustili na bojišču 20 tankov. Pred tremi leti so Sovjeti napadli Finsko Helsinki, 2. dec. AS. Vse finsko časopisje se jc spomnilo tretje obletnice sovjetskega napada na finsko in je zatrdilo, da je sedanja vojna logična posledica in nadaljevanje napada, ki ga je leta 1939 sprožila Moskva, pa se je pozneje zaključila s pravičnim mirom. Finska, pišejo listi, se bojuje v svesti 6i odgovornosti, ki jo ima do vse zahodne omike, zraven pa sc zaveda tudi vse boljševiške nevarnosti, ki bo izginila, čim bo sovjetska vojaška moč končnoveljavno uničena. Nespametno je zatorej govoriti o kakšnem nesmiselnem in prezgodnjem miru, dokler Evropa ne bo zavarovana pred temi 6trašninii grožnjami. Listi soglasno ugotavljajo, da se finski prispevek v skupni križarski vojni proti boljševizmu razvidi iz žrtev, ki jih je sovjetska vojska in sovjetsko orožje utrpelo v najhujših bojih na najsevernejšem koncu bojišča, kar ima nedvomno 6Voje posledice in vpliv na potek Razočaranje med Sovjeti Berlin, 1. decembra AS: Poostreno razočaranje se pojavlja v sovražnih poročilih o dogodkih na vzhodnem bojišču. Zadeva je jKipolnonia razumljiva. Dnevi teko, teko tudi tedni, ne vidijo pa se senzacionalni uspehi, ki si jili je ruski glavni stan ne le obljubljal, marveč jih smatral že za dosežene v začetku velikanske Timošenkove ofenzive proti nemškim postojankam na srednjem odseku. Moskva ne more jiovedati nič določnega o fantastičnih številkah prijetih ujetnikov, uničenih tankov, sestreljenih letali, o dnevnih 100 km globokih napredovanjih v kraje, katerih ne vedo označiti. Mogoče bo kak liolj-ševik ali Anglež ali Amerikanec to opravičeval s jKitrebo vojaške tajnosti, toda prava razlaga je jiopolnoma drugačna. Na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so Nemci in zavezniki že ustalili bojišče, čeprav lioljševiški valovi šo butajo na zaščitne stene nemških čet mod Donom in Volgo ler ob črti Kalinin-Toropec Delovanje obrambe sc kaže v stalno moč- j c- i nejših protinapadih, ki so vodno večji, dočim silovitost sovražnega orkana ponehu.je. Od začetka je bila sovražna ofenziva kompaktna ter množična, danes pa obstoja le v vrstah napadov na jKismczne točke, ki nc u-sjiejo in tudi ne morejo uspeti, saj ni prave zveze med raznimi napadi. Boji se nadlju.jc.jo mod snegom, ki divja in pokriva grmade sovjetskih trupel ter ogrodja topov in tankov. Največji obrambni uspehi so sc pokazali v zadnjih 24 urah med Donom in Volgo. Večkrat jo sovjetska |iehota, posebno pn konjenica, ki je imela izredne izgube, napadala nemške ter romunske vrste, pa je bila vržena nazaj preko svojih izhodnih jjostojank. Tudi v donskem kolenu postaja vojna usoda neugodna za sovražnika. Njvečji uspeh dosednje protiob-rambe je v preprečitvi nadaljnih velikih najia-dov ker so Nemci z doseženimi klini razkosali ruske sile, ponekod daleč v globino. Kmalu Ihi nastopil trenutek, ko bodo dosedanji napadalci morali mislili ic na obrambo. celotne vojne. Finska, nadaljujejo listi, lahko ugotavlja, da je ostala vedno ista pred kruto stvarnostjo v nasprotju z lagodnim zvitorepstvom dru-.gih narodov. Vojna leta 1939 je bila za Finsko izraz zvestobe njenih idealov. Sedanja vojna, ki je nadaljevanje prejšnje, ne more prinesti drugega kakor zmagovit izid, kajti Bog ne bo dopustil, da bi pravica klonila pred zlom in krivico. Buenos Aires, 2. dec. AS. Po uradnih podatkih je bilo v Združenih državah od decembra 19-11 do danes med delavstvom vojne industrije zaradi nesreč 44.500 mrtvih in okoli milijon ranjenih. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Reorganizacija Časnikar g. Aiessandro Nicotera je imel snoči po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Komunisti si sedaj v svojih skrivališčih sami sebi delajo hudo očitke. Izročilo priznavajo, da so se zmotili. Z dobro znanim sadizmom si nalagajo vrečo pogrešk. Mod njihovimi največjimi izpovedmi je tudi ta, da niso dobro postopali s prebivalstvom. Da so klali žene, otroke in duhovnike, da so barbarsko mu&li na tisoče nedolžnih, da so iznašli najkrutejša preganjanja, da so izropali in uničili vse, da so skušali s silo vsiliti svoja načela, pomeni zanje kratkomalo to, da so zagrešili malo napake. Če so kmetom izropali vse, kar so imeli, tedaj so to v komunističnem izrazoslovju naziva »zaplemba, ki se ni razvijala pravilnoc. Čo so bilo celo družino podavljene v spanju, čo so bile mladenke zakopane žive, če so bila uboga trupla oskrunjena, tedaj prihajajo to podtalno propalico na dan z izjavo, da se jo "vse to zgodilo po pomoti. To pravijo danes. Pozneje bomo odkrili vir toaa poznega pre-obražanja. Trenutno moramo podčrtati, da se vsi Nadaljevanje na 2. slraui. (Nadaljevanje s 1. strani) rojeni zločinci na isti način izgovarjajo in na tak način opravičujejo svoje zločine. Še prej pa jo treba podčrtati, da te tolpe, v katerih so bili roparji, niso mogle nastopati drugače, kakor pa so. Tudi v bodoče njihovi nagoni no bodo mogli roditi boljših sadov. Komunisti bodo tudi v bodoče živeli od zločinov in ropanja, ker ne morejo delati drugače. Vsak posameznik čuti v sebi to potrebo iu tak je ves način njihovega delovanja. Zakaj sedaj komunisti naglašajo za napako tisto, kar je bilo včeraj in l>o jutri njihov program? Takoj bomo to razložili. Sedaj srno v četrtem dejanju komunistične panlomine. V prvem dejanju so se oklicevali za zastopnike naroda in mnogi so temu slepo verovali. Nalo so si sneli masko in so pokazali svoje pravo lice šakalov. Tedaj so je ljudstvo postavilo proti njim. Začelo se je tretje dejanje: v obupu so komunisti razglasili opomin, da bodo vsakega, kdor ni z njimi, smatrali za sovražnika in sledili so novi umori in nova nasilja. Ko so ugotovili, da so poraženi, da jih pode in da jih prebivalstvo sovraži in da so prisiljeni v nemogoče življenje, so sklenili predstaviti se v ovčjih kožuhih, da bi si zopet pridobili zaupanje prebivalstva. Dejansko smo prejeli poročila, da boljševiki spreminjajo svojo taktiko. Sedaj bi radi — kakor so to delali v začetku — prikrili tisto, kar je resnično njihov namen in tisto, kar hočejo doseči. Ce bi bili bolj potrpežljivi, to je, če bi mimo svoje nesrečne narave prikrivali svojo žejo po krvi, tedaj bi verjetno igra skrivanja v ovčjih kožuhih trajala dalj časa. Toda Stalin je odločno zahteval takojšnjo ustanovitev slovenske sovjetske republike in brez kazni ni mogoče kršiti ukazov tistega, ki plačuje. V naglici pa se jim je vse porušilo. Sedaj je treba začeti znova. Tako smo v dobi reorganizacije, znova si je treba nadeti ovčje kožuhe. Potruditi se je treba, da bo prebivalstvo oprostilo ogroinue zločine in ropanja. Izbrisati je treba vso žalovanje za nedolžnimi žrtvami in odstraniti splošno bedo. To pa ni lahka naloga za boljševike. Po komunističnem pojmovanju pa je ljudstvo, /lasti pa revno ljudstvo, samo preprosto orodje, ki se da z malo vztrajnosti in z neko gotovo taktiko lahko manevrirati. Treba ho obnoviti poskus. Nekaj časa bo treba biti razumen. Nič več umorov, nič več ropanja. Komunisti še niso prišli tako daleč, da bi med prebivalstvo delili živila in blagoslovljeno vodo. Najbrž jim tega njim samim primanjkuje, če pa bi mogli to storiti, bi storili. Cilj vsega tega je, da bi si pridobili vsaj nekaj tako izgubljenega zaupanja. Sedaj pa se je zgodilo, da se jim prebivalstvo postavlja nasproti kar s puškami in to prebivalstvo je odločeno, da ne bo dovolilo, da bi se z njimi tisto, kar so doživeli, ponovilo. Kmetje gledajo odslej v boljševizmu pravo kazen božjo in se hočejo pred njo zavarovati z lastnimi rokami. Komunisti to vedo. Prišle pa so nove vsote denarja in nova navodila in zato je Ireba iznajti nekaj novega. Na primer: vedno smo imeli najboljšo voljo in najpoštenejše namene in vsega so krivi sami nesporazumi. Prebivalstvo je bilo tsto, ki ni razumelo. Pred enim letom so krenili v revolucijo v imenu naroda, ki da je po njihovih izjavah bil ves na njihovi strani in jim sledil. Sedaj pa morajo ponižno priznavati, da so bolj ko kdaj prej osamljeni in nerazumljeni... Hoteli bi, da naj se grozote enega leta pozabijo, toda to ni mogoče, ker je ravno po njih in po tolikih nasiljih ljudstvo prav dobro za vedno spoznalo, kaj je boljševizem. Nauk je bil izčrpen. Korak nazaj ni mogoč. Mimo so časi, ko so nekateri verjeli, da rdeča vojska prodira naprej na vsej tronti in da je že na nemškem ozemlju in da je partizanska vojska porazila italijansko vojsko. Kmetje so dovolj brihtni, da ne verjamejo dvakrat isti laži. Tudi romantika (beg v gozd kakor na prijeten izlet, na katerega so se podali vsega preobjedeni mladiči) se je razblini Mladina je najbolj zagrenjena. Kdo je torej še s komunisti? Tn kakšna druga nada jih more prevevali mimo le, da bi opravljali strašne zločine proti takozvanim izdajalcem, to je proti veliki večini slovenskega naroda, ki se noče dati pribiti na križ od komunistov? Kakšen sad naj prinese komunistična reorganizacija, če ne nove umore, nova nasilja in nova ropanja na škodo prebivalstva. To prebivalstvo predobro ve, ker je to na svoje stroške — in s kakšnimi stroški — čutilo na svoji koži. koliko se pridobi in izgubi, če potegnejo 7. boljševiki in koliko se pridobi in izgubi, če potegnejo z italijanskimi četami. To prebivalstvo prav dobro ve, da ne bi več ostalo ničesar, če bi bilo v pokrajini potrebno še eno čiščenje. Prebivalstvo ve. da je treba izkoreniniti komunizem, če hoče rešiti sebe in svoje imetje. Sleherna negotovost bi kakor v preteklosti pokrajino veljala najhujših vojaških sankcij. Resnično je prišla ura, da se vsakdo izjavi za prijatelja ali sovražnika komunistov. Tn ko se je prebivalstvo že odkrito izjavilo za sovražnika, tedaj je lahko razumeti, da bo s podporo našim vojakom in našim organom policije nastopil črn konec boljševizma v Sloveniji. športne naloge segajo tudi v družinsko življenje Osnovno težnjo športnega gibanja bi lahko izrazili takole: ne gre za tekmovanja in rekorde, temveč za obogatitev vsakdanjega življenjskega sloga z veselim in zdravim udejstvovanjem. Več življenja pod vedrim nebom in več veselja pri igrah ali pri delu v naravi, to sta temeljni gesli športne propagande. V vseh časih so bili ljudje željni razvedrila in sprostitve. Iskali so ga v družbi, pri kozarcu vina, pri kartah ali drugih družabnih igrah, na plesnih prireditvah in podobno, športno gibanje pa je opozorilo človeško družbo ua novo udejstvovanje, ki je tudi zabavno, ki pa no zapravlja življenjskih sil, pač pa jih krepi in poživlja. , Prva, ki se je navdušila za nov način uporabe prostega časa, je bila mladina. Le-la se je najlaže ločila od starega načina družabnega življenja in je začela s sankanjem, drsanjem, smučanjem, izletništvom, pa s športnimi igrami in j tekmami. V začetku so bili športniki pri nas redke izjeme, pozneje so se združili v posebna društva (klube), po prvi svetovni vojni pa je nastopila velika doba športnega organiziranja. Za vsako vrsto telovadbe in športa so ustanovili posebno Spomini na pokojnega A. Paulina Pred neknj tedni smo se spomnili našega najodličnejšega botanika in prirodoslovnega znanstveniku prof. Alfonz« Paulina ob njegovi 90-letnici, profesorja, ki je učil mnoge generacije in številne vrste slovenskih dijakov priro-dosilovje, v prvi vrsti liotapiko v dobi. ko je bil pouk za prirodoslovje v nižjih razredih gimnazije slovenski, v višjih pa nemški in ko je bilo pred 45 leti slovensko Tuškovo Rastlinstvo zelo redko ter so sc morali dijaki brez knjige učiti rastlinstva. Bilo je nekega vročega avgusta pred 41 leti. Na počitnicah. Doma som letal po gozdovih. Kar mi oče, ko som prišel v kovačijo, pravi: »Kod hodiš? Hitro k Pečetu! Tam te čak« profesor iz Ljubljane.« Bil je profesor Alfonz Patilin. ki se je malo poprej pripravljal v Stari trg pri Ix»žu s staro poštno kočijo, ki je še takrat vozila pošto in potnike z Rakeka. Ustavil se je bil in povprašal po kakem dijaku, ki naj bi ga spremljal nn visoki Nevoso. Ko mo je zagledal, me je takoj spoznal zn svojega učenca. »Po kosilu so pripravite,« mi je naročal, »da odrineva na Snežnik!« Ob vročem dopoldnevu sva jo mahni!« skozi Pudob. Vse je pokojnega profesor}« zanimalo. Vas Pudob je res edinstvena vas s takim imenom v Sloveniji. Ko som mu omenil, dn je v cerkvi vaški patron sv. Jakob, je pripomnil, da so mu zdi čudno, da Slovenci tako radi zidamo bo/je hrame na čast sv. Jakobu ob vodah, tako imamo Sv. Jakob ob Savi. V snežniški .graščini sva dobila ključ zn lovsko kočo. ki je stnla pol uro hoda pod vrhom Nevosa. Pot je drugače složna, toda profesorja je vse zanimalo. Moral som ca peljati skozi bukovo gozdove, kjcT so kuhali oglje nekateri ogljarji Pivčani in Tol-minci. Ustavila sva se pri starem Pičulinu. ki ga jo pok. profesor lopo spraševal o vseli oglinj-s.kih izrazih. Tudi pri njem sva prenočila. Skuhal nama je stari in trdni Pičulin dobro polento. Nekoliko pod vrhom zvivije z glavne in lope ceste pot v stran in vodi na vrh ozka. hitro se dvipnioča steza. No vem, kaj me je bilo /motilo, da nisem pazil nn vsa znamenja in na vse porobko. Smolo som imel. da sem g. profesorja zapel jal v stran mod nizko grmičevje, mod nizko borovje. Potil sem čuden pot. Vse me je spre-letavnlo in čakal som, da mo g. profesor pošteno okrega, Ko som mu omenil, da svn zašla, me je potroplja! po rami in dejal prijazno: »No boj so! 7n mene je vse zanimivo.« In začel ie isk.nti zanimivosti snežniško floro, ki jih Človek ni poznal. Počasi sva se dvignila na vrh. V neki ko-tanjki sva obstala. Gospod profesor se jo ustavil pred lepim grmom krvavordečega rododen-dronn. Kratko je pripomnil: '»Tako rdečega nisem videl niti na planinah!« Ros je še pozna lota tam rastel najlepši rododendron. rdeč kot človeška kri. Poiskala sva še planike. 7 vrha sva imdln krasen razgled tla daleč na Kvnrnor in proti Venoziji. Prenočila svn v udobni lovski koči. Drugi dan svn nadaljevala botaniziranie pn tamošnjih pragordih, kjer so ležala na tleh od viharjev podrta bukova debla, kier so froli-noli tam do 1 m v premeru debeli smrekovi orjaki. Tn mrni"n prirodnih zn,n;mivosfi mi jo pok. profesor odkril nn tej noti. Ponavljal jo, da so notranjski eozdovi najlepši gozdovi, d« vejo v njih čudovit zračni balzam, ki rrn človek tako ne občuti po alpskih gozdovih. Tn prav na toj poti mi je pok. profr^or vcepil globoko l jubezen do naših pozdov. Kakšen neboškovelieasfon je pogled n. pr. na javorniško gozdove s Cerkniškega jezera v majniku? Tam so razlivajo ču dovito mndrozoleno barve. Čudoviti so gozdovi okoli .Sv. Vida in dalje naprej proti Ložu in Ča-bru. Podi odličnemu botaniku ohranjen med nami globok spomin! Jan^z D. organizacijo. Kakor v inozemstvu, tako smo tudi mi dobili vrslo športnih zvez, ki so začelo poleg že obstoječih starejših združb za planinstvo in telovadbo — propagirati telesne vaje, združeno z razvedrilom pod vedrim nebom. Športnim organizacijam doma in po svetu moramo priznati, da so storile zelo veliko dobrega za razmah in napredek potdinih športov. Zlasti velja lo za gorništvo in vodni šport, ki sta postala pri nas navada širših slojev naroda. Zanimivo pa je ugotoviti, da smo pri organiziranem športu pozabili na one, katerim je zdravo razvedrilo najpotrebnejše. To so otroci, ki do-raščajo, ki se razvijajo in katerim pomenita dober zrak in pametno dozlrana telesna vzgoja nekaj, česar ne sinejo pogrešati. Med nami še ni zmagalo načelo, da imajo vprav otroci največ pravic do športnega udejstvovanja. Ta ugotovitev je v resnici presenetljiva. Takoj pa najdemo razlago zanjo in sicer v malomeščanskem pojmovanju športa; pri tem pojmovanju pa ne gre toliko za ljubezen do narave, tudi ne za telesno vzgojo, kaj šele za udejstvovanje otrok ..., pač pa za rezultate, številke, rekordičo in rekorde. V športnih društvih so se urili večinoma taki, ki so nadarjeni s tokmovalsjumi lastnostmi. V prvih vrstah smo videli tudi brezskrbne samce in može, ki so se laže odtrgali eni družinskega življenja. Lahko bi rekli, da so imele družine, prav posehno še matere in otroci, od takega športnega izživljanja le malo koristi. Ce pa postavljamo načelo, da šport ni zadeva nadarjencev in izbrancev, temveč zadeva širših plasti naroda, tedaj moramo opozoriti na važnost športnega udejstvovanja v družinah. S tem ne bomo oslabili organiziranega športa, pač pa mu bomo ustvarili boljše pogoje za prospeh. Mlajši družinski glavarji, ki so bili vaieni na lo. da so hodili s svojimi prijatelji na igrišča, na dete ali k obrežjem voda. bodo morali sprevideli, da so njihove žene in otroci prav tako in Se bolj potrebni zdravega razvedrila. Slorili bodo prav. čo bodo več časa posvetili športni vzgoji (drsanje, sankanje, delo, sprehodi, domača telovadba itd.) lastnih olrok in družinskemu športu sploh. Mimogrede povedano še tole: šport naj ne bo raz-diraloc povezanega družinskega življenja, temveč udejstvovanje, ki združuje in veže družinske člane med seboj k skupnemu razvedrilu. Ko se približujejo prazniki otroškega obdarovanja. mislimo žo sedai na to. da bomo otroškemu zdravju zelo ustregli, če jim bomo omogočili vsaj neka i veselih ur na snegu nli ledu. dede iger volja, da gre prvenstvo sanom ali drsalkam in sploh tisti izbiri, ki nudi otrokom priložnost za zimsko veselje v naravi. Iz Hrvaške Desetletnica obstoja »Hrvatske Straže«. Dne 1. januarja 1943 bo hrvatski katoliški tednik »Hrvatska Straža« praznoval desetletnico svojega obstoja. Uredništvo tednika pripravlja za ta jubilej slavnostno številko z izbranimi prispevki. Tega dne bo izšla »Hrvatska Straža« tudi v povečanem ob; 6egu in v povečani nakladi. Listu bo priložen tudi 6tenski koledar. Imenovanje načelnika v hrvatskem zunanjem ministrstvu. Poglavnik NDH je podpisal odredbo, s katero je dr. Vili Bačič imenovan za izrednega poslanika pri zunanjem ministrstvu ter i6toča6no postavljen za načelnika tega ministrstva. Podpore Hrvatskega državnega Sabora. Pred-sednšitvo Hrvatskega Sabora je pred kratkim odobrilo podpore po 50.000 kun Dijaški menzi Hrvatskega državnega vseučilišča, Rdečemu križu, podporni akciji »Pomoč« in raznim potrebnim družinam iz južnih krajev NHD. Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov NDH je med svojimi članicami zbrala 1,118.500 kun ter jih poslala Hrvatskemu Rdečemu križu. Maloletnikom prepovedano obiskovanje go-stilen. Izpostava okrožne policijske oblasti v Sisku je izdala odredbo, po kateri je maloletnikom do 18. leta brez 6taršev ali njihovih namestnikov prepovedan vstop v gostilne in ostale točilnice alkoholnih pijač. Psi za potrebe vojske. V Zagrebu je objavljena zakonska odredba, po kateri lahko hrvatski domobranski minister odredi popis in pregled psov zaradi odkupa za potrebe hrvatske vojske. P6a. za katerega bo komisija ugotovila, da bi lahko koristil v službi oborožene sile, bo lastnik moral prodati vojaški oblasti. »Voznik Henčl« na zagrebškem odru. Osemdesetletnico rojstva nemškega pesnika, pisatelja in dramatika Oerharda Hauptmanna bo proslavilo tudi hrvatsko državno gledališče z uprizoritvijo njegovega »Voznika Henčla«. Nemška knjižnica v Varaždinu. Varaždinsko »Hrvatsko-nemško društvo« je sklenilo ustanoviti nemško knjižnico. Regulacijska dela na Dravi. Za letošnja regulacijska dela na Dravi je hrvatska državna uprava izdala 10 milijonov kun. Z izvršenimi deli je 6edaj več vasi zavarovanih pred poplavami. Razen tega 60 pa kmetje dobili na razpolago tudi precej nove rodovitne zemlje. Vojaška godba v Zemnnn. Za ostalimi večjimi mesti NDH je sedaj dobil vojaško godbo tudi Zemun, ki ima svoje prostore v poslopju prejšnje kmetijsko-gozdarske fakultete. Z Gorenjskega Tragična smrt. Konec novembra 6e je v Tacnu tragično ponesrečila Marija Turna. Na večer je odšla z doma in se ni več vrnila. Cez dan je tožila, da ji je slabo. Svojci so jo začeli iskati in jo končno našli mrtvo v domačem studencu. Vse kaže, da jo je na poti prijela slabost in da je padla v studenec, kjer je utonila. Smrtna kosa. Na Koprivniku je umrl 9 letni šolar Štefan Dijak, v Starih Fužinah pa 4 letna Bernarda Urbane. — V Podgorici v kranjskem okraju so umrli Mihael Pengal, Marija Kovač in Frančiška Grad — V Medvodah so umrli tovarniški delavec Sarman Franc, ki zapušča ženo in dva otročička, Babnik Ivana iz Ladije, ki zapušča petero otrok m Košenina Jožefa iz Preske. V 2ireh so umrli v novembru Lovrenc Jereb iz Račeve, Kari Poher, Ivan Košir. Boris Ariier, Frančiška Bogataj in Roman Oblak. Prometna nesreča na medvodskem klancu. Na medvodskein klancu je zavozil 25. novembra ob 5 zvečer mali poštni avto v voznika, ki je vozil v isti smeri. Tako voz kakor avto, sta se znatno poškodovala, nevarno ranjen pa je bil šofer. Prepeljali 60 ga v bolnišnico na Golnik, Novi občinski uradni prostori v šmartnem pod Šmarno goro. Občinski urad v šmartnem p. Šmarno goro se je preselil iz dosedanjih najetih prostorov v občinsko hišo, kjer 60 pisarne primerno urejene. V Vodicah so se poročili zadnji teden v novembru Franc Podgoršek z Ivano Rosulnik in Fran Rosulnik z Julijano Jereb. Oba para 6ta iz Sela. — Tretji par pa 6ta bila Franc Gubane in Ivana 2u-mer iz Polja. Pri Sveti Ani pod Ljubeljem je pred nedavnim prejelo 100 prebivalcev članske izkaznice koroške domovinske zveze. Tudi potujoči kino 6e je konec novembra ustavil pri Sveti Ani. Pod vodstvom soproge krajevnega skupinskega voditelja pa so žene v jeseni nakuhale nad 100 kg marmelade, ki je bila poslana vojakom v bolnišnici v Celovcu. »Slovenčev koledar«r bo za mesto in za deželo! S Spodnjega Štajerskega Gozdni požar pri Prevaljah. Konec novembra so povzročile iskre iz lokomotive, da je v bližini Prevalj začel goreti gozd. Prevaljski gasilci so odšli hitro na meslo požara, priskočiti pa jim je moralo na pomoč tudi prebivalstvo. Končno so po večurnem napornem gašenju omejili požar, ki bi se sicer lahko razpasel tako, da bi nastal nad vse nevaren gozdni požar. Državni vodja nemške mladine Artur Axmann je ko.iec novembra obiskal Spodnje štajersko. Povsod inu je mladina priredila prirsčne sprejeme, zlasti v Mariboru iu v Radgoni, kamor je prispel po Apaški dolini. Nadalje je obiskal državni vodja tudi grad Vurberk, kjer je šola štajerske domovinske zveze in kjer se uči mladina nalog bodočega dela, katerega najvažnejša stran obsega sodelovanje pri vključitvi prebivlstva v staro domovino. Iz Vurberka je krenil mladinski vodja še v Ptuj, kjer mu je bil prirejen nad vse prisrčen sprejem. Predavanje za ljudsko prosveto v Celju. Za mesec decemher bodo v okviru ljudske prosvete prirejena v Celju zanimiva predavanja, n. pr.: predavanje o Španiji, ki ga bo spremijal barvni film. Posehno predavanje bo posvečeno razlikam med narodnim socializmom in boljševizmom. Dve predavanji pa bosta posvečeni doživljajem nemškega vojaka na ruskem bojišču. Predaval bo podčastnik, ki bo pripovedoval svoja doživetja. V mariborski bnlnišniri so uinrli: 05 letna Marija Kainpič, žena železniškega uslužbenca iz Maribora in 1G let ni Žagarjev sin Franc Romee iz .Terovce pri Selnici oh Dravi. V Mariboru je umrl 09 letni upokojenec državnih železnic F. Dobni-kar, dalje upokojeni poštni uradnik Anton Ster-bak, star 67 let; upokojeni strojevodja Henrik Hitber, Marija Tominšek in Peter Ulaga. Gospodinjska šola v Svečini. Znana gospodinjska šola v Svečini nad Mariborom z uspehom deluje. Pouk traja 10 mesecev in obsega kuhanje, I pospravljanje, šivanje, pranje, likanje, delo na j vrtu, rejo perutnine in mleisarstvo. j1oleg teore-. tičnega nudi šola gojonkam tudi praktični pouk. ' Letos se šola v njej 45 deklet. Iz Srbije Nova steklarna v Srbiji. To leto je steklarska industrija v Srbiji doživela nov razmah. Poleg že obstoječe steklarne v Paračinu, so zgradili novo steklarsko industrijsko podjetje v Arandjelovcu, ki bo pričelo v najkrajšem času obratovati. Tovarna je že pod streho in so v "jej postavljene že tudi vse strojne naprave. Steklarna v Arandjelovcu bo predvsem izdelovala steklenice za razpošiljanje bukovičke slatine, ki je v Srbiji zelo priljubljena. Poleg sedanje nove tovarne bodo v Arandjelovcu v kratkem postavili še nov tovarniški objekt, ki bo prav tako izdeloval razne steklene posode. Z razširitvijo obstoječe steklarske industrije, bo Srbija v celoti lahko pokrila vse svoje potrebe v steklarstvu ter bo to blago lahko še izvažala. Tjj!. ^l. Tjjj. Tfll, fj. .jjf .llf f .ijf ,;!? CESARICA S TRPEČIM SRCEM Med to narodno krizo je Elizabeta zopet prihitela na Dunaj, kakor je to storila po porazu pri Solferinu leta 1859. Bila je ponosna v svojem pogumu in neuklonljiva. Skrajna nevarnost je v njej vzbudila vse skrite sile. Cesarju je vrnila pogum Ln potolažila zbegane ministre. Hitela je od bolnišnice do bolnišnico in na vse načine lajšala splošno bedo. Komaj je bila vojna končana, pa so se začele notranje težave. Madžarsko. Češko, Moravsko, Hrvatsko in Slavonijo je zajelo veliko revolucionarno gibanje. V središču monarhije, na Dunaju, so je nemir vsak dan večal. Tisk je zahteval odločne spremembe. Franca Jožefa niso več s|xxšlovali. Dolžili so ga, da je kriv vseh nesreč in ko se je vozil po ulicah, so ga izžvižgali. Celo na ograjo dvorne palače so nabili uporniško letake, na letakih pa so širili smešne govorice o bivšem cesarju Ferdinandu I., ki je živel svoje poslednje ure v Pragi. Letaki so pisali: »Zakaj so me prsilill k odstopu v letu 1848? Ce ni šlo za drugo, ko za izgubo bilk in pokrajin, bi bil jaz to lahko storil prav tako dobro, kakor moj nečak...!« Dedovina Habsburžanov se je v temeljih majala. Najbolj vznemirljiv pa je bil položaj na Madžarskem. Madžarsko ljudstvo ni več hotelo živeti v okviru Avstrije. S silnim zagonom jc začelo zahtevati svojo neodvisnost. Prišel jo čas obnove starega kraljestva krone sv. Štefana. Nobena vez ne sme več Madžarske vključevati v Avstrijo. Cesarica Elizabeta v letu 1872 (stara 34 let) Da bi preprečil neizogiben razdor, je cesar hitro poslal cesarico v Pešto, kjer je bilo nacionalistično gibanje nn višku. V Pešti so jo sprejeli zelo naklonjeno, kajti na srečo je pripeljala s seboj svoja otroka Gizelo in Rudolfa, da bi Madžarom na ta način dokazala, da jim daje v roke najdražje, kar ima. Ta uporniški narod, ki je v Habsburžanih videl samo svoje sovražnike, je Elizabeto nenadoma vzljubil kot prijateljico in pokroviteljico. Ni se ustrašila in se je začela osebno j>ogajati z glavnimi voditelji upora, z velikima revolucionarjema iz leta 1848, grofom Julijem Andrassyjem in odvetnikom Francem Deakom. Ze nekaj let sta bila ta dva madžarska rodoljuba skromnejša in stvarnejša v politiki. Izkušnje so ju izučile in odrekla sta pokorščino staremu, strahotnemu voditelju Košutu, ki je ždvol v izgnanstvu v Firenzah. Košut je namreč še vztrajal pri svoji ne-popustljivosti, ki je prehajala v demagogijo. Ni mogoče dvomiti, da sta Elizabeta in Julij Andrassy po prvem razgovoru čutila, da se razumeta še iz nekih globljih nagibov. V juliju 1806 je bila vladarica 38 let stara in je bila v najlepšem razmahu svoje čisle in vitke lepote. Andrassy nikakor ni bil zapeljiv po svoji lepoti in tudi ni bil izrazit madžarski plemič. Star je bil 42 let. Bil jo visoke postave, finih potez, žarečih, globokih oči, temnolas, s liratko in svileno brado, resen in plemenit. Izbrano se je oblačil v starinska oblačila madžarskih plemičev. Bil je zgled dobre vzgoje, junaštva in odločnosti. V Iclu 1848 ga je avstrijsko vojno sodiče v odsolnosli obsodilo na smrt in rabelj je obesi! na bližnje drevo nagačeno lutko, ki je bila njemu podobna. Nato jo hival 11 let v izgnanstvu v Londonu, pomilostitev pa mu jo odprla vrata za vrnitev v domovino. V vseh ozirih je bil pravi j,unak za roman. Ob obletnici smrti Franca Emmerja V petek 4. decembra bo preteklo eno leto, odkar je v Šiški na Sv. Jerneja cesti ob pol treh popoldne bil od komunistov ubit inž. Franc Emer. Padel je kot prvi izrazit protiko-munističen borec. Padel je v času, ko se je »osvobodilna fronta« hahala, češ' da obvlada slovensko javno mnenje. Toda tero-riziranje javnega mnenja niti malo ni moglo ustrahovati pogumnega in idealnega mladega inženirja, ki je začel uspešno zbirati okrog sebe enako misleče ljudi ter jih navduševati za hortio proti največjemu slovenskemu in mednarodnemu sovražniku, proti komunistom. Pri 6vojem delu je bil odkritosrčen in pošten, in je morda prav ta odkritosrčnost deloma tudi povzročila, da so ga komunisti zvabili v zasedo v Šiško ter ga tam ubili. Franc Emer je doma iz ugledne Emer-jeve družine v Kranju. Študiral je gimnazijo v Kranju, univerzo pa na Češkem in v Ljubljani. Izbral si je rudarstvo kot svoj poklic in se mu posvetil z vsem svojim mladostnim idealizmom. Bil ja zelo nadarjen in dasi še zelo mlad. je žo končal študij svojo stroke in položil inženirske izpite. Po razsulu Jugoslavije se je hotel popolnoma posvetiti poklicnemu delu. Takrat pa je začela s svojo pogubno akcijo neka »osvobodilna fronta«. Pokojni Emer je bil prvi, ki je v javno-s1i razkrinkal njen komunistični značaj, že lakrat, ko mnogi o njenem imenu še slišali niso. On jo žo od prvega začetka vedel, da so 7 vodstvu te organizacije, ki se je izdajala za narodno osvobodilni pokret, voditelji slovenskega komunizma, Kidrič, Baebler, Kardelj, Leskpvšek, Aleš Stanov-nik in drugi. Sprevidel je, čeprav še mlad in hiko rekoč brez večjih življenjskih izkušenj, kakšna poguba preti Slovencem od tega nevarnega g:banja, ki se je obleklo v plašč narodnosti, da bi pritegnilo v svoje komunistične vrste čim več pripadnikov. Sprevidel jo to in ni mogel mirovati, zlasti ko je videl, da se mnogi Slovenci te veliko nevarnosti ne zavedajo ali pa jo omalovažujejo, čeprav bi njihov položaj zahteval vso kaj drugega. Zato je začel zbirati okrog sebe mlade fante, ki so bili prežeti enakih idealov prolikomunistične borbe, ter jih pripravljati na obračun z zločinskim komunizmom. Njegova akcija, čeprav Omejena na manjše število ljudi, je bila zelo učinkovita. Imela je po eni strani cilj, da zbira protikomunistične vrste, jih s propagando utrjuje v protikomunistični miselnosti, po drugi strani pa, da razdira skupnost, ki so jo takrat komunisti ustvarjali okrog svoje stranke pod krinko »osvobodilne fronte«. Zlasti učinkovito je vršil svojo drugo nalogo. Imel je dobre zveze med vodilnejšimi plastmi »osvobodilno fronte« ter je kmalu posegel « svojim delovanjem prav v vodstvo te organizacije in na ta način razdiral zločesto skupnost, ki se jo ustvarjala pod vodstvom komunistov. Njegovo neutrudno delovanje je povzročilo, da bo razne atruje in 6kupine odpadle od komunistične »osvobodilne fronte« tpr prišle zopet k pameti. To svojo aktivnost je Emer razvijal v času, k<> je bilo javno mnenje še zelo terorizirano od komunistov. Zato nič čudnega, če ga mnogi, tudi dobro misleči ljudje, niso pravilno razumeli ter so njegovo delovanje smatrali nekateri za zalete-lost, drugi kot škodljivo, tretji, najbolj zaslepljeni, pa celo kot narodno izdajstvo. Toda on je predvideval krvave dogodke, ki so se potem začeli odigravati že nekaj mesecev po njegovi smrti, ter od začetega dela ni odstopil. Zbral je okrog sobe ljudi, ki so bili pripravljeni v danem trenutku zgrabiti za orožje proti komunistom. Naravno je, da so o njegovem delovanju bili kaj kmalu informirani tudi komunisti, saj je razdiral njihove naklepe prav v njih lastnem središču, ter ga začeli strastno zalezovati. Emer se je njihovemu zalezovanju znal spretno izogniti in je svojo aktivnost še podvojil. Zlasti se je pokazal mojstra v razbijanju raznih skupin, ki so zaslepljeno silile pod klobuk komunizma. Emer je bil tudi tisti, ki je prvi zvedel za imena resničnih voditeljev »osvobodilne fronte« in jih razkrinka-val pred Slovenci. Vse to mu je nakopalo med komunisti silno sovraštvo. Sklenili 60, da ga morajo ubiti za vsako ceno. Po nekaterih brezuspešnih poskusih se jim je s pomočjo denarja posrečilo, da so razpredli okrog njega vohunsko mrežo. Dne 4. decembra, v četrtek, ga je klical nek neznani prijatelj na razgovor, ki naj bi bil na cesti Sv. Jerneja v Šiški. Tam je bil potem mladi inženir ubit. Skoraj gotovo je, da je moral sporočilo za razgovor dobiti od kake zelo znane osebe, kajti drugače ne bi bil šel, saj je bil zaradi komunističnega zalezovanja zelo nezaupljiv in previden. V njegovo bližino se je morala prikrasti oseba, ki je potem z.lorabiln njegovo zaupanje in ca zvabila v komunistično p»st Kdo je tista oseba ali osebe, to bo brez dvoma ugotovila bodočnost. Po značaju je bil pokojni Emer odkritosrčen in logično dosleden. Delal je nesebično, iz g»'ega idealizma; ni mu šlo za denar, ne za kako častno mesto. Delal je iz čuta dolžnosti. Zlasti ffci ga je odlikovala neustrašenost, s katero se ie lotil najtežjih in najnevarnejših nalog. Vedel jp z gotovostjo, da bo prej ali slej postal žrtev kakšnega atentata, a to ga ni no malo vznemirjalo, da ne bi svoje delovanjo razvijal še naprej. Komunisti so verjetno pričakovali, da bodo z njegovo smrtjo zatrli gibanje, ki ga je sprožil Emer. Toda njegove ideje so si pridobile že mnogo številnih in požrtvovalnih pristašev, ki so, sledeč zgledom |>okojnika, vztrajali še naprej v borbi proti komunizmu ter čakali na trenutek, kdaj bodo to borbo v dejanju mogli začeti. Meseca junija so se njegovi fantje kot prvi spopadli na Dolenjskem pri Sv. Joštu ob Novem mestu in prvi dvignili zastavo protikomunistične borbe, ki je nato sprožila plaz ljudskega obraču- navanja z narodnimi sovražniki. Mnogo niogovih prijateljev in so.it lavcev je v tej častni iu zj- narod ter človečanstvo zaslužni borbi žo slavno padlo. Toda vrste protikomunisličnih l>orcev so so od takrat večale iz dneva v dan ter začele izvajati tiho oporoko svojega prvega tovariša in borca. Iz novomeškega oddelka, ki se je moral v začetku boriti z neštetimi nevarnostmi, saj jo bil okrog in okrog obkoljen od partizanskih tolp, so zrasle mnogoštevilne čete pogumnih borcev, ki zadajajo smrtonosne sunke partizanskemu straho-vanju. Mnogo se je govorilo o Emorju in njegovi tragični smrti. Toda le malokdo je bil o njem pravilno informiran. Malokdo je vedel o njegovem velikem idealizmu, malokdo o njegovi dalekovld-nosti, malokdo tudi o njegovi veliki sposobnosti. Kratkovidneži in naivneži so smatrali njegovo prizadevanje za zaletelost, nepoučeni in zaslepljeni pa so mu pripisovali celo nepoštene namene. Toda danes mora biti pač vsakemu dobro znano, da ie Emer padel kot p»i izrazit protikomunistični l>orec, še celo več, kot tisti, ki je prvi začel organizirali sistematično borbo proti komunizmu, in lo iz. idealnih in nesebičnih namenov in je v tej borbi tudi nadvse častno padel, čeprav obreko-van in oblaten od nasprotnikov in od zaslepljon-cev. Po enem letu. odkar je dal svoie mlado življenje za svoje ljudstvo, se ga spominjamo z veliko hvaležnostjo in priznanjem ter obenem s trdno voljo, da od njecove idealne poti ne odstopimo. Slava njegovemu spominu 1 Lepote in koristi dobro urejenega kmečkega vrta V zadnji številki »Orača«, glasilu Združenja kmetovalcev, piše Hribar Cita o kmečkem vrtu, njegovih lepotah in koristih Po mestih vrtove skrbno in vzorno gojimo. Resnica pa je, da 6e vrtovom po deželi obrača le premalo paznje. In vendar, koliko lepote, koliko koristi nudi vrt kmetu, zlasti pa kmečki gospodinjil O tem ruzmotriva pisateljica in pravi: »Kmečki vrt oskrbuje žena. Nikakor pa ji ne smo le povečavati dela in skrbi, marveč mnogo bolj potnnoževati veselje in razvedrilo. Iz njega naj se vrne vedra in sveža v hišo, pa naj si bo to zgodnje si»omladanske, poletne ali pa sadu polne jesenske dni. Z veseljem ee spominjam tistega kraja in vrtička s pisanimi cvetličnimi gredami in krasno vrtnino, tako lepo, kot je nisem drugod več videla. In slišala sem vzdihniti lastnico tega vrta: »Moj vrt nti pripravlja največ veselja. Najboljši prijatelj mi je in učitelj obenem.« Take ljubezni je vreden vsak vrt, le da je to mnogim ženam treba pokazati. Kajti marsikateri kmečki vrt je vse drugo kot lep; pogreša pač ljubeče, nežne roke žene, ki tudi koristnemu zna dodati nekaj lepega. Prav na deželi 6ta pojma lepo in koristno ne-razdružljiva. Prav vrtnaTsko delo mora biti grajeno na praktični podlagi, da bo imelo re6 trajno vrednost. Glede praktičnega olepšanja kmečkih vrtov je treba upoštevati podnebje in kraj. Izgovor, da je vas v preveč hribovitem ozemlju, za ureditev vrtov ne drži, saj vemo, da so terasirani (stop-njičasti) vrtovi večjidel najlepši. Treba je le nekoliko volje in dobrega okusa, pa gre. Ne bilo bi napak, v vsakem kraju razmeram primerno urediti vzoren vrt. V tem pogledu so šolska upraviteljstva že precej storila, vendar se da še marsikaj izboljšati. Predvsem žena in z.laeti kmečka žena je poklicana, da svoj košček zemlje, rodne zemlje, čimbolj olepša v veselje sebi, domačim in vsem, ki jo obiščejo. Nisem tako nepočakana, da bi že prijiodnje leto želela videti po deželi 6ame take vrtove, kot v tistem kraju, ki sem ga omenila. Vem, da to ne gre hitro. Vendar — del vrta uredimo letos, drug košček prihodnje leto itd., pa bo prav gotovo naš vrt nekoč vzoren. Lepota vrta je odvisna od njega ureditve in nege, kar je prepuščeno okusu posameznika. Vendar še tako lepo urejen vrt ni lep, če je ograja vsa razdrapana in podrta. Ograja ima namen, braniti dostop nepoklicanim gostom in dati vrtu lep okvir. Zelo preprosta je lahko lesena, doma izdelana in poceni, le da je v redu. Lesena ograja sicer ni tako trpežna, kot je n. pr. železna ali zidana, vendar je za deželo mnogo lepka in pripravnejša, ker 6i jo lahko vsak sam izgotovi. Vzorec lepe lesene ograje nam kaže slika levo spodaj. Kmečki vrt mora pri urejenem gospodarstvu tvoriti z dvoriščem in gospodarskimi poslopji lepo celoto. Kot poživi izbo lep šopek, naj bo vrt »pu-šeljc« gospodarstva. Poglejte drugo 6liko in recite: Ali ee vam ne zdi, da je pri tej hiši vse v redu, da tu vlada blagostanje? V takemle vrtičku, ki lepo nadaljuje in veže hišo z ostalim gospodarstvom, ne sme manjkati nobene zelenjadi, ki v dotičnem kraju uspeva. Navodil za gojenje vseh vrst vrtnine je pač povsod dosti — poskusiti je treba. Sploh pa je vrt sam najboljši učitelj. Še zaradi semena moram nekaj reči. Navadno vsak, ki ga doma pridela, ljubosumno čuva nad njim. Vendar bi bilo splošno koristno, če bi seme posameznih vrst vrtnine med seboj menjavali, ker bi s tem pridobili vsi na kakovosti pridelka. Tudi naj bo v našem vrtu kotiček za dišavna in zdravilna zelišča. Ni nujno, da določimo za dišavna zelišča poseben prostor, kjer bodo leta in leta ostala. Prav lahko pomešamo dišavnice med oslalo vrtnino. S tem zadenemo troje: 1. vrt je lepo pisan in ni dolgočasen; 2. ker nekaterim gosenicam in glivičnim boleznim ne ugaja vonj nekaterih rastlin, z njimi obvarujemo drugo, vmes sajeno vrtnino, da jo ne poškodujejo žuželke; 3. dišavnice z blagim vonjem svojih cvetov privabljajo čebele, ki pomagajo pri oprašitvi. Dobro je znano, da se kapusov belin javlja v največjih množinah tam, kjer je nasajeno samo zelje. Pa poskusimo posaditi med zelje nekaj paradižnikovih sadik — začudeni bomo opazili, da se kapusov belin ogiba sadik okrog paradižnikove rastline, ker mu njen vonj ne ugaja. Zajbelj, zasejan med zelje, ima isti namen — poleg tega pa še prav lepo učinkuje s svojimi vijoličnoinodrimi cvetovi. Znano je, da posušeno listje da zdravilen čaj, ki je dober za pijačo in za splakovanje grla. Por dobro brani dostop korenjeve mušice na korenje. Zakaj torej ne bi sejali korenja med vrste pora? Med gredico fajgelčkov potakneino sem in tja kako čebulo, s čimer zavarujemo rastline pred napadom glivične bolezni na koreninah. Tudi med zelje jo je iz istega namena dobro saditi. Mleček — ne vse vrste in ne povsod enake — prežene iz zemlje voluharje. Med krompir se dobro in koristno poda hren in grah. Ob robu zgodnjega vrtnega krompirja zasadimo bob, čigar cvet sila prijetno diši. Znano je, da dišeči cvetovi privabljajo žuželke, ki pomagajo pri oprašitvi. Zalo je vonjave cvetlico predvsem korisjno saditi med kumare, grah, paradižnik itd., da bogateje nastavijo plodove. Bodimo tudi nekoliko zvijačni. Vemo, da polži zelo ljubijo solato — pa tudi jagode. Zakaj potem ne bi sadili med jagode solato; naj njo objedajo polži, ki je je manj škoda kot lepih jagod. Seveda moramo polže sproti pobirati i,n uničevati. Obratno je pa prav lepo videti gredico solate, ob robu pa 6adike jagod. Mislimo pri ureditvi vrta tudi na to, da je po trudapolncm delu prijetno nekje posedeti. Uredimo si miren kotiček z mizo in sedeži sredi cvetočega, debtečega grmičevja. Cvetlične grede niso samo za mesto. Tudi na deželi niso potrata, marveč izraz bujnosti in pestrosti vedno znova ustvarjajoče narave. Kar odkrito priznajmo: Vsi hrepenimo po preprostih, enostavnih in vendar tako bleščečih in živobarvnib kmečkih cvetlicah. Želimo si lepili kmečkih vrtov. Mnogo lepega dela nas čaka. Vsak po svoje smo dolžni prispevati 6voj del v veriao splošnega blagostanja. Predvsem pa so žene poklicane lepšati in blažiti temne življenjske dni. Podružnica ljubljanske zavarovalne banke Sla-vije v Zagrebu. Glavnica te podružnice znaša 3 milijone kun, nadalje je razvidno iz računskega zaključka za 1941, da znašajo rezerve 23.86, za elementarna zavarovanja pa 1.84 milij. kun. Bilančna vsota znaša 6koro 30 milij. kun, čisti dobiček pa v življenjskem oddelku 22.530 kun, v elementarnem pa 52.475, skupaj 75.005 kun. Investicije mesta Subotica. Mesto Subotica je najelo za kritje svojega investicijskega načrta posojilo v znesku 1 milij. pengo pri 4 budimpeštan-I e k i h bankah. 3 krasne knjige: ENA DOMAČA — DVA PREVODA IZIDEJO V DECEMBRU v najpriljubljenejši knjižni zbirki v v 10. decembra AINO KALLAS: Maščevanje svete reke Roman slovile linske pisateljice. Življenje in mišljenje ljudi iz dežele tisočerih jezer oživi pred vami na ne-pozabljiv način. 15. decembra dve knjigi ZANE GREY: Jezdeci škrlatne kadulje Roman iz življenja mormoncev. Grey, književni naslednik Jack Londona, je pisatelj številnih, izredno branih povesli. Književno najpomembnejši in ludi največ bran je roman »jezdeci škilalne kadulje", vzet iz življenja skrivnostne amer. verske sekte mormoncev. Napelosl in lomanlika divjega znpada se skladno druži s pretresljivim opisom zgodbe in usode lan Winlhersleenovo, mormonke, in »maščevalca", jahača Lasileria, ki maščuje slare zločine mormonskih poglavarjev. JOŽE VOVK: Naš Sinek S slikami. • Srčkana zgodba vaškega fantka, na pol pridnega, na pol porednega, ktikor so otroci sploh. Ta knjiga bo starim in mladim res lep božični dar. Otroci se bodo smejali zgodam in nezgodam svojega malega vrstnika in ga spremljali skozi Imje in težavice, ki spremljajo lakega krat-kosrajčnika vse do lakrat, ko mu oče dajo prvič umerili dolge hlače, kar je nad vse važen dogodek. Prav Iako pa bo knjige vesel odrasel bralec. Saj si bo lahko na vsaki slrani dejal: „Oh, saj sem bil ludi jaz lak Buček. Kje so lisli časi?!" Tako vam bosta knjigijezded Škrlatne kadulje" in ..NaS Bufek" prijetno razvedrilo za Bolif Za Novo leto pa boste dobili spet 2 knjigi jOŽE KRIVEC: Dom med goricami Zbirka novel in črtic z vinskih goric z ilustracijami slikarja prol. Miheliča in znamenito IIAGGARD ovo povest: Roža sveta (čez 70 lepih slik) Na mnoga vprašan!a sporočamo da bo izšel ludi II. del PRAVLJIC BOŽENE NEMCuVE šc v H. letniku Naročile se na „Slovenčevo knjižnico"' Do Novega lela imate še čas ! - Vsaka knjiga za naročnike samo 6 lir! Plačujete lahko mesečno ! - Knjige obsegajo do 300 slroni in jih dobile po vseh knjigarnah in trafikah! • Kdor nam pridobi 5 novih naročnikov, bo dobival sam knjige zastonj! • Opozarjamo na vezane knjige, ki so v uspeli opremi arh. VI. Gajška! KULTURNI OBZORNIK Nove mladinske knjige Jože Tomažič: Pohorske pravljice »Slovenčeva knjižnica« je poleg Kuretovega priročnika družinskih iger »Veselja dom« izdala za Miklavža tudi zbirko domačih pravljic, kakor jih je napisal Jože Tomažič pod naslovom Pohorske pravljice (str. 238). Lani je ista založba izdala v tem času češke pravljice Božene Nemcove, pa so bili ljudje zelo zadovoljni. Sedaj so na njih mesto stopile izvirne Tomažičeve, ki pa imajo s češkimi marsikaj skupnega: precej istih pravljičnih motivov, pa obdelanih na drug način, s slovenskemu čustvovanju prilagodeno poanto, kakor pritiče pohorskemu bajkarju, ki pripoveduje zanimive storije naši mladini. Tako je zbral v tej svoji zbirki 33 pravljic, ki jih je porazdelil v razne oddelke: tako v Pravljične povesli, Pastirske pravljice in htinjske bajke, Razbojniške pri-povesti, Žagarjeve smešnice na pohorskih kolinah, Drvarske in lovske pravljice ter bajke ter za nameček še Staro steklarsko pravljico. To je šest oddelkov, ki jih je ilustrator Jože Beranek lepo ločil med seboj s celostranskimi karakternimi risbami, polnimi pravljičnih motivov in razpoloženja, položenega v pohorski kraj. V prvem delu Pravljičnih povesti je več znanih' motivov, kakor sta jih obdelala že brata Grimm in drugi (Botra smrt, Tri sestre, Mrtvo *} srce...) ter govore o grofih in grofičinah ter revnih snubcih, ki morejo opravljati junaška dela, da jih dobe za žene. Tu so motivi borcev z zmaji in s čarovnicami (Čarovnikova hči), tudi z znanimi motivi, ter reševanje hudiču zapisanih os.eb (Tri sestre, Zelenec in dva brata, Hudiček v steklenici), v katerih je znan pravljični motiv povedal po svoje. Iste pravljice dobimo tudi pri tu- jih in domačih pravljičarjih (Grimm, Nemcova, Faturjeva) ter je njih vrednost v novih variacijah in novem pripovedovanju. Ta prvi del ima zato izrazito »internacionalno« barvo, dočim je drugi del Pastirske pravljice čisto lokaliziran na Pohorje in Htinje ter so zato še posebej zanimive in polne gorskega razpoloženja ter domačnosti (Pastirčkova nebesa, Turška veriga, Planinske vile prosijo, Tri kadi denarja, Bajke o gradišču, Vodnik, Jezernik). Tu je veliko domačega folklora, nanašajočega se na domače vraže in domača gradišča, gozdove in domače bajne duhove (Host-nik, Jezernik, Vodovnik), ne nastopajo več grofje in kraljične, temveč pohorski pastirčki, bajtarji in kvečjemu še hudobne graščakinje, ki jih pohorski jezerniki odnašajo v črna jezera. Posebno vrsto roparskih pravljic je uredil v zaglavje Razbojniških pripovesti, kjer pride do veljave romantika starih razbojniških gradov, kjert, so živeli roparski vitezi in jemali bogate neveste ter jim sekali prste. Toda vse zadene kazen božja. To so pravljice: Mož brez strahu, Grofič, Roparski poglavar, Razbojnikova nevesta; pa tudi Razbojnik in dekla, ter Slepar in ropar, ki imata nazorno pohorsko poanto, kjer tudi kmetice in natakarice pomagajo kaznovati roparje. Štiri kratke smešnice, pristno domačinskega značaja, je strnil v poglavje Žagarjeve smešnice na pohorskih kolinah (Baba, ded in smrt, Vsak en vinar, Nori in turščica ter Nori hlapcc). Ne moremo 6i misliti Pohorja brez drvarjev in lova in ne pohorskih pravljic brez lovskih in drvarskih bajk in pripovedk, zato jih je nekaj rešil tudi Tomažič in uvrstil v svojo zbirko (Divji lovec, Oglarjev sin, Medved, Prašič in lovec. Posojilo in vračilo. Od kdaj rastejo gobe, Zlata ribica). So to zgodbe o divjem lovcu in divjem lovu, o drvarjevem sinu — medveščku, ki je pohorska poanta znane pravljice, kakor je tudi Zlata ribica lepa legenda svojskega značaja in pomena. Za na konec pa je Tomažič tudi ovekovečil stare pohorske steklarje, ki so nekoč opravljali stekleno obrt v teh blagoslovljenih krajih ter jim posvetil Staro steklarsko pravljico o graščaku in steklarjih ter pohorski srni, ki je hvaležna dobrim ljudem. In tudi ko graščak požge staro steklarno, Poho/ci hočejo še naprej brusiti in gladiti svoje pohorsko steklo, kakor priča veliki lestenec pri romarski cerkvi pri Treh kraljih. Tako je Tomažič s svojimi pohorskimi pravljicami podal lepo knjigo, ki jo bo vsah rad vzel v roko. Stare motive je znal lepo porabiti za do-mačinske folklorne zgodbe, kakor samo še Trdina, ter je ustvaril pendat Trdinovim Bajkam in povestim z Gorjancev. Kakor so one polne dolenjskega pokrajinstva, tako so Tomažičeve izrazito pohorske, kar jim daje posebno veljavo in mikavnost. Njegov slog je jedrnat in stvaren, zgodbe kratke in jasne ter napete in fantazija sproščena, v kolikor je nc teži pohorska drape-rija, ki je vrednost zase. Ne smemo teh Tomaži-čevih pravljic jemati kot ifarodno blago, temveč kot posebno leposlovno stvaritev na osnovi narodnega blaga domačih in tujih logov, ki pa so dobile svoj trdni svet v pohorskih gozdovih in razvalinah ter junake v pohorskih ljudeh, ki so v knjigi zelo karakterno prikazani. Knjiga, ki je kakor nalašča za Miklavža naši mladini, kateri bo poleg pravljičnega razvedrila nudila tudi občutje lepega zelenega Pohorja. To je Motel poudariti tudi Beranek z naslovno risbo, ki predstavlja pohorske motive v zelenem okviru in v ljubezenskem srcu. Toda bolj kot naslovna risba nas dojme notranja ilustrativna plat, s katero je Beranek dol dozdaj svoje najboljše stvari, pričujoče o veliki fantaziji in dobri risbi. Z ilustracijami se Beranek približuje našim Vesnjanom ter je sploh blizu secesije, na katero spominjajo nekatere začetne vinjete, kot da so vzete iz starejših del. To ne zmanjšuje Beranekove pomembnosti, je pa značilno za njegovo ilustracijo, ki nadaljuje tradicijo naših najlepših mladinskih ilustriranih knjig, kakor so bile na pr. Mladim srcem, Milčinskega pravljice, itd. Tudi po ilustracijah bo knjiga godila mladini in odraslim, Knjiga velja v prosti prodaji 8 lir, td. r^SjSV?)!!. nt-m{ tcU incfabilc t fanniffima mniLra, SS04\ H ct aU jlouoliffimi ummi maria. £i cr mi iff I (irrSjiicts Jirronime par« ct piounoj no 1 f\0Bm L Aro £t zs milfr5.incto /Intonuj Jtfcitf tis 1 .'■BP^Stutti li lancti /Wn. '. — "Vi/T.. T -.Y"~"\Slefti Tono U capiloli ct ftatun trla ucr.crjnua f>4 piflro qual fu cHomrnjam in d <©ill« (jujtrosnto cinqujnM e" v^,tfrnitj -orli fchuuom ccltijuta in la gielia ti Onfto pirlro manirc 7loaltart neSancto /Interno in^rnmt U h tt niir. TIbi tjiccc »f,;ttc ciS«pttmhiio. 3n ^tru Tcmf ntgj Jn ld Bictionr quint.iacmi4 ., " — ? —t*""« Naslovna in prva stran statuta slovenske bratovščine sv. Ilierionima v Utlinah iz leta 1479. Listino, ki je najstarejši pisani vir zavnrovaliio-pravne zgodovine Slovencev hrani občinska knjižnica v Udinnh. O statutu je »Slovencc« žc obširno poročal. ho&ne, Koledar Četrtek, decembra: Franc Ksa veri j, spoznavajoč; Sofonija, prerok; llilarija, mučenica; Agrikola, mučenica; Ja/on, mučenec. Pet"k, 4. decembra: Barbara, devica in mučenica; Peter llrizolog, škof in cerkveni uee-nik; Osmund, škof — 1. petek. Novi grobovi ■J- V Novem mestu ic dne 1. deccmbra v 87. letu svojega delovnega življenja umrl g. Ferdinand Seidl, gimnazijski profesor v p., vladni svetnik bivše Avstrije, častni član občine Novo mesto, dopisujoči član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, itd. Pogreb bo v četrtek, dne 3. deccmbra ob pol štirih popoldne na novomeško pokopališče. -J- V Ainbrusu na Dolenjskem je umrl, komaj 44 let star. g. V i d in a r L u d v i k , trgovec. Bil je skrben družinski oče, marljiv in sposoben gospodar ter veren in pošten mož. Za reveže je imel vedno odprte roke in za vsako dobro stvar je rad prispeval. Imel ic velik krog prijateljev in znancev, težko ga Ih> pogrešalo ne samo njegova družino, temveč vsa ainbru-ška fura in okolica. Zaradi mnogih dobrih del, ki jih jc storil, ne bo nikoli pozabljen. Naj mu Bog vsa dobra dela v nebesih l>ognto poplača, njegovo izmučeno telo pa naj v miru počiva v ambruški zemlji, ki jo je tako ljubil. -}- V Ljubljani je umrl gosp. Anton Švajgar, posestnik. Pogreb bo v petek, dne 4. decembra ob pol treh popoldne iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Lepa knjiga je najleoše Miklavževo darilo Prav po-ebno priporočamo zadnje novosti: Budak: OgnjiSfe I II, L 145'— Kociper: (ioriranee, L 60-— Salvaneschi. Pagnnini - Chopin, L 60"— Waggerl: Leto Uospodoro, L 32 — Delledda: (Solnbje in jasirehi, L 23"— Papini: Priče trpljenia, t. 85'— Hk'hens: Alahov vrt, L 42"— Jamtnes: <>o«pod Ozernnski, L 18-— Axt:i Mumtae San Hiehele, L 4i-— I agerlof Klara (iulleborg. L 26'— kndge -o vezane v platno 1 LJUDSKA KNJICARNA V LJtJBUANI Pred Skotijo i, MlkloStčeva resi a 5 — Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, ki zaratl, višje sile ni.io mogli opraviti izpitov za prciekio šolsko leto, da se bodo ti izpiti vršili v tem mesecu. Učenci, ki zele delati izpite, naj se čimprej javijo pri ravnateljstvu. — Mraz traja dalje. Že 15. dan vlada mrzlo vreme. Vrste se sicer spremembe, ko se menjavata temperatura in zračni tlak, toda nikakor ne pride do močnega preobrata, da bi nastopilo deževno, odnosno snežno vreme. Sedaj so se pojavili spet znaki, ki kažejo na večjo vremensko sjvreincmbo, kajti v prvi vrsti jc padel barometer in drugič stoji megla na Barju prav visoko. V sredo zjutraj je barjansko ravan pokrivala zelo Iu Ii n a slana. Pozneje se je pojavila visoka megla, ki se je posebno v mestu zelo zgosti'la. V torek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura + 1.5° t!, je padla napram ponedeljku. V sredo zjutraj je bil temperaturni minimum — 5 0 C. Barometer pa 762 m/m. — Nad 22 milijonov lir nepremičninskega prometa. Kupčije z nepremičninami proti koncu leta navadno zastajajo, kakor je to bilo običajno tudi prejšnja lela. Razlog za to jo, v prvi vrsti v tem. da se ne komplicira plačevanje zemljiškega davka. Tudi letos je bilo novembra manj kupnih pogodb zaznamovanih v zemljiški knjigi kakor pa drugo mesece. V 11 mesecih je zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamovala 420 kupnih pogodb, s katerimi so bile prodano različne, v raznih katastrskih občinah Ljubljano in okolice ležeče nepremičnine v skupni vrednosti 22,497.309 lir. Na nepremičninskem trgu je sicer zadnji čas mnogo ponudb in so naprodaj najrazličnejše zemljiške parcele, kakor tudi hiše, vile in manjša posestva, toda povpraševanje je manjše. V novembru je bilo zaznamovanih 15 kupnih pogodb za vrednost 2,376.700 lir, ko je bilo oktobra 43 kupnih pogodb za vrednost 4 milijone 925.066 lir. — Volkovi na Portugalskem. Na severnem Portugalskem so se voikovi tako razmnožili, da 60 oblasti sklenile prirediti večje pogone za volkovi. — Ogromen požar v Braziliji. V Estrelli, mestu v južni Braziliji, je nastal požar, ki se jc silno razširil. 1'ožar jc popolnoma uničil več tovaren. — Dolžnost prijavljanja za Žide na Madžarskem. Madžarski uradni list »Esti Ujsag« poudarja, da bodo v bližnjem času sistematično začeli prijemati posamezne Žide po letnikih. Da botlo mogli prijeti vse Žide, bo uvedena dolžnost prijavljanja za vse Žide od 18. do 4-S. leta. S to odredbo se bo število obveznikov za vojsko in delo znatno zvišalo. Najprej bodo prijeli Žide d 18. do 28. ileta. — Na leto okrog 16 milijonov neviht. Po zapiskih observatorijev, katerih je na svetu okrog 3000,. 6e pojavi na zemlji na leto okroglo 16 milijonov neviht. Na dan odpade približno 44.000 neviht. Če vzamemo, da traja vsaka nevihta povprečno pol ure, dobimo fantastično visoko število minut in sekund, med katerimi divjajo nevihte. Gotovo je, da zemlja ni niti minute brez nevihte, nekje gotovo divja nevihta. — Naseljevanje Tracije. Tracijo, posebno ozemlje med rekama Mesto in Strumo, naseljujejo po načrtu. Večinoma se vračajo v svoje rojstne kraje Bolgari, ki so bili lela 1918. izgnani iz Tracije. Po podatkih bolgarskega notranjega ministrstva je bilo doslej naseljenih okrog 100.000 ljudi. — Huda kazen za nezveste žene. Pri nekem južnoafriškem zamorskem rodu, pri katerem so se še ohranile precej divje navade, poznajo posebno hudo kazen za žene, ki so prelomile zakonsko zvestobo. Odrežejo ji nos. To spačenje obraza morajo nositi celo življenje kot madež — če se mož ne da omehčati in jim čez nekaj časa odpusti. To se zgodi bolj pogosto, kakor bi človek mislil, ker so namreč žene obenem najbolj pridne delavke in za moža pogosto nenadomestljive. Kot znak sprave mora epaka na obrazu izginit — žena dobi poleni od do-načega vračarja umeten nce. — Usoda gledališke igralke. Na Dunaju je v starosti 73 let umrla znana gledališka igralka Ana Dirkens, ki so jo svoj čas posebno slavili kot Adelo v >Netopirju« in kot očarljivo ■ Briefchrist!« v »Pti-čarju«. Aled prvo svetovno vojno je umetnica prekinila s svojimi vlogami, da je lahko kot sestra Rdečega križa stregla ranjenim vojakom v lazare-tih na vzhodni fronli, kjer je v bitki pri Oorlicah tudi izgubila svojega moža. majorja pl. Ilammer-stein-Equorda. Ko je vsled nesreče postala nesposobna za delo, sc je vrnila na Dunaj, kjer jc imela naposled trafiko v bližini dvornega gledališča. ^uSžjoMa 1 Pred mesečno rekolekcijo duhovnikov na prvi petek bo najprej v kapeli od 4—5 pop. skupna ado-racijska ura s premišljevanjem, rožnim vencem in blagoslovom. Nalo bo ob navadnem času rckolek-cija v kapeli in važen nagovor v dvorani. V6i v Ljubljani bivajoči gg. duhovniki vljudno vabljeni k obilni udeležbi. — Vodstvo. I Maša zadušnica za pok. inž. Francem Fm-merjem Im> v potok, 4. t. m. ob sedmih v frančiškanski cerkvi, v kapeli za glavnim oltarjem. Prijatelji in znanci vabljeni! ((•••■)titi«tiMii>i>itftiiiititti(iaiti«(t>iitTaiitiiiiiiiMiiiiitaiiiiti>fititiRo-ksi«. Pri prvih predstavah je žela velik uspeh, zato cenj. občinstvo vljudno opozarjamo, da 6i vstopnice preskrbi v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pred6tavo, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. 1 »Višarska polena« je naslov odlični slovenski drami, ki jo je za Rokodelski oder priredil g. Pirnat. Dslo je f>olno pristne kmeteke karakteristike, ki daje igri posebno prikupnost in lepoto. Igralci jo bodo uprizorili na praznik 8. dec. ob pol 5 pojx>ldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričet-kom, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Severna Afrika: Italijanski tanki t akciji. 41. lani 54, v oktobru letos 43, lani 85 in v septembru letos 44, lani 125. V novembru je bilo največ odjKivedi zaradi neplačane najemnine, ko so ostali nekateri najemniki dolžni jvo 4 in še več mesecev. 1 Živilski trg. Megla je zavil« v sredo živilski trg. Branjevci morajo sedaj limone prodajati na težo. ne več po posameznih kosih. Limone so sedaj po 4.N5 lir kg. Na prodaj je dalje le|xn uvožena cvetača. Vedno več prihaja na trg iz. južne Italije pomaranč in mandarin. Tudi lepa in žlahtna jaUilka so na izbiro. Domače zelenjave je bilo precej. Življenje na trgu se je sjilošno zaradi mraza pričelo precej pozno, trg je oživel šele po 9 in je končal okoli 11 dopoldne. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Četrtek. It. decembru ob KI: >llumlet.« Potek, 4. decembra: Zaprto. (Generalka.) Sobota. 5. decembra oh U: »Princeska in pastirček.« Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Znižane ceno od 12 lir MVadol. <'h 1": »Deseti brat.« Izven. Opera. Četrtek. 3. decembra ob 16: »Slepa mis.« Ttcd Četrtek. Petek, 4. decembra ob IS: »Slejia mift.« Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Sobota, 5. decembra oh 16: »Tlinis.« Premiera. Jtcd Preniierski. HOKODK.LSKI ODER. Sohotn oh 4: Miklavžev večer. Nedelja oh pol 5: »Itoksi.« Torek oh pol 5: »VI-Snrska polena.« Predprodaja vstopnic na dnu predstave od 1(1 do 12 in dve uri preil pričetkom v društveni pisarni. Petrarkova 12, I. nadstr. RADIO. Četrtek, 3. decembra. 7.30 Slovenska glas-ha — S Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 PtnSče — 12.30 Porodila v slovenščini — 12.45 Lahka glasbi — 13 Napoved Časa — Poročila v italijanščini — 1.1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboro-ženit Sil v slovenščini — 13.25 Prenos za Nemčijo — Orkester vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v it« HjanSčinl — 14.13 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo — Lnlika clasha — 15 Poročita v slovenščini — 17 Porčita v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert pinnlslko Marchl — 17.40 Pisnnn glnsha — 19.30 Poročiia v slovenščini — 10.45 Valček — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.45 Koncert orkestra Cnra — 21.15 Onerna glasha — 22 Predavanje v slovenSMnl — 22.10 Pisano glasim tzvajn Pndljski orkeeter iz Budimpešte — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno slnJho Imajo leparne: RuSnIV, Marijin trg 5; mr. Deu-KlanjSček, Oosposvetska cesta St. 4, in mr. Bohinc, ded.. Cesta 29. oktohra 31. Iz Novega mesta Ponovno opozarjamo na prihod sv. Miklavža v Prosvetni dom. V solvoto, dne 5. decembra ob 14. uri bo sv. Miklavž obdaroval našo deco. Poudarjamo! Izključno le otroke, ki na j pridejo v spremstvu staršev ali starejših bratov ali sester. Nikar pa naj tedaj ne silijo v dvorano drugi odrasli, saj bodo ti obdarovani pozneje ob 17. uri istotam. — Paketi za otroke kakor tudi odrasle se sprejemajo isti dan od 9 do 15 oz. 16 v mali dvorani Prosvetnega doma. L3UBL3ANSKI INEMAT0GRAFI Delavniki: «.30, 17.50. Sloga ed 14 dalje, nedelje in pratnlkl: 10. 13.30, 15.50, 17.30, v kinu Union )e matineja eb 10.SO. Nenavadni domlslekl brezdelnih članov berate obltelji Čudaška družina V plavnlh vlogah: A.Fa'eoni. Maria Meroader. SergloTofano ln dr. KINO UNION — TEL 22-21 Ljubki demonček — LILI A SILVI v pikantni veseloigri najmodernejšega okusa ..(JhroCena trmoglavka" Ollični Igralci Amedeo Nazzari, Paoio Stonpa. Lauro Oazzolo KINO MATICA — TEL 22-41 Nepozabni J KAN liAtllN In lepa SIMON E SIMON v pretresljivi IJnhnvni tragediji „Z1I duh" FIlm senzacije, ki st ga bo vsak rad ogledal KINO SLOGA — TEL 27-50 KDOR POTREBUJE premog ali drva, naj pride z nakaznico k »GORIVO« KarlovSka cesta 8 1 Miklavževanje v deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo, dne 6. dec., ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si čimprej preskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. 1 Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovanjem ustreči, naj se zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magistralne hiše za vodnjakom. 1 Miklavž v Drami. Kakor vsako leto, se bo tudi letos oglasil Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov v gledališču in bo delil otrokom darjila. Prišel bo v soboto ob 14. uri k predstavi P. Golieve pravljice: >Princcska in pastirček«, ki jo bodo igrali po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Miklavž bo prišel tudi k nedeljski mladinski predstavi ob 10. uri »S.negulj-čici« in v torek ob 14. uri k >Peterčkovim poslednjim sanjam«. Darila za otroke morajo prispeti najkasneje do začetka predstave. 1 Hranilni in posojilni zavod v Ljubljani v likvidaciji obvešča vse upnike, da morejo od sodišča odobreno kvoto dvigniti vsaki dan od 10—12 v prostoru zadruge, BleivveisAva 38, pritličje, desno. I Zaradi zapornic drž. železnic na Zaloški cesti, k.i so večkrat dalj časa zaprte, se tramvajski službeni vozovi, ki odhajajo z Ajdovščine ob 19.27 v Moste, vračajo v remizo šele po 20, spremljajoče osebje pa še kasneje na svoje domove. Da bi se omogočilo obratovanje, odgovarjajoče odredbam, je uprava električne cestne železnice odredila, dn bodo ti vozovi od 2. t. m. dalje vozili samo do voja.ške bolnišnice, t. j. do zadnje postaje tostran prosre na Zaloški cesti. I Stanovanjske odpovedi. Ljubljansko okra j« no sodišče je v 11 meseoih letos zaznamovalo 665 stanovanjskih odpovedi, ko jih je bilo lani v tem času 1158. Letos v novembru jih je bilo Dober Milclavšev nasvet! Za Miklavža so najprimernejša praktična darila trajne vreJnosti kakor: p salni stroj, gramofon, dobra nalivna peresa, žepni notesi in mape. - Najlepšo i7biro pisalnih strojev, gramofonor ter plošč, nalivnih peres Parker, Mont Blanc, Aurora, Zemax, Everest itd. — g ter notese in mape v starinski kožni imita- |f eiji — Vam nudi po najnižji reklamni ceni 11 11. EVEREST. i Pred nakupom ei oglejte razstavljene predmete v izložbah tt. EVEREST — PREŠERNOVA 44 |J %iminnnniim!iiiiiiiiii!in Pohorske pravljice-Veselja dom ti dve knjigi sta najlepši darili za svetega Miklavža l Kupite jih pravočasno dokler jih je še kaj! Naročite „Slovenčevo knjižnico" I Svojim daljnim in bližnjim prijateljem boste naredili najlepše božično veselje, če jim naročite to naj-boljbo druiinslio zbirko knjig! t Potrtega srca naznanjam v svojem in v imenu sorodstva, da me ie moj ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod SEIDL FERDINAND aimnnziiski profesor i> pokoju, vlndni svetnik bivše Avstrije, odlikovan z redom sv. Save IV. bivše Jugoslavije, častni član občine Novo mesto, dopisujoči član bivše Juaoslavenske Akademije znanosti in umetnosti v Zaarebu. dopisujoči član slovenske Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani: nadalje častni član Geoprafskepa društva na univerzi v Beogradu. Gcoarafskepa društva v Ljubljani, Muzejskega društva in Prirodopisnega društva v Ljubljani. Hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu. Osrednjega društva SPD v Ljubljani in podružnice SPI) v Novem mestu, član častnega pre svojega prijateljčka in pristavil, da bo Andrejček sedaj molil k sv. Miklavžu, ki mu bo gotovo storil to dobroto. — Čisto jki tihem pa je zaupal mamici -še, da bo tudi on molil in se odpovedal vsem Miklavževim darovom, samo da bi še dalje ostala skupaj z Andrejčkom. Ko sta oba tovarišu šla naslednje jutro v šolo, sta bila že malo manj v skrbeh, saj sta trduo zaupala v dobrolljivost sv. Miklavža. Popoldne tistega dne pred sv. Miklavžem je Stojan ravno skončal svojo računsko nalogo, ko so se nenadoma odprla vrata in v sobo jc planil — Andrejček. »Stojan, Stojan, vse je dobro! Sv. Miklavž me je že uslišal! Pomisli: veš, kam je ruvnokar prišel voz z našim pohištvom? K vami Tu pri vas bova odslej stanovala, dol v tisti sobi, kjer sva takrat imela gledališče, saj veš, v tisti veliki! In še nekaj: očka je dobil službo, pa tako, da mu ne bo treba nič hoditi in delati. Vsako jutro ga bo ob sedmih vaš Janez peljal v tisto tovarno. k jer jc tvoj očka, in moj očka ho potem sedel tam v neki majhni sobici in vsakdo, ki bo hotel iti k tvojemu očku, bo moral najorej v tisto sobico in tam povedati, kdo jc in ka"hoče in |N)tetn bo moj očka vse to telefoniral tvojemu. Oh, Stojan, kako bo zdaj lepo! In zdaj bova lahko veliko več skupaj, kot prej!« ?Julie, Andrejček! To bo odslej veselo pri vas! Kar vedno liova skupaj — to bo sijajno!« »Veš, zdaj se moram pa res lcjio zahvaliti sv. Miklavžu. Bi mu pisal ali kakor« »Saj pride zvečer k nam, pa mu boš lahko kar povedal.« Bes je zvečer prišel nebeški svetnik, in Andrejček ovedal vsemu. Ni bilo odslej boljših prijateljev, kot stn bila Andrejček iu Stojan in ostala sta tako vse življenje. A. Fogazzaroi 52 Palača ob jezeru Zaradi svojega vso prej kot vljudnega vodenja do preprostih slojev jo že nekoč v Turinu dobil zau&uico od nekega natakarja. Morda hj bil tu naletel še na kaj hujšega, če bi bil Haron slišal njegove besede. K sreči pa jo slišal samo zadnjo in je odrinil barčico iz zaliva tur krenil i njo proti prestolu, kjer jo voda bila bolj mirna. Tu je Marini in Nepu do|>ovedoval z rokami, da so lahko pride na vrh skale in odtod skozi razpoko na prosto Marina je odvrgla šal na dno čolna, skočila na sedež in v dveh skokih dospela na vrh skale. Odtod je ukazujoče pomignila Nepu, naj gro za njo. Nepo je stal v čolnu in tipal skalo; obotavljal so jo in postrani gledal Barona, Starec ga je dvignil in postavil na rob skalo. Ko se jo jo Nopo po dolgem tipanju oprijel, ga je porinil na vrh. Odtod jo bilo mogoče priti na prosto po ozki deski, ki je služila ribičem kol most. Ko je Marina namignila brodarju, naj jo počaka, je odšla z Nepom po tej doski. Pogled na kraj, kamor sta dospela, bi se zdel divji tistemu, ki no bi prišel semkaj iz podzemlja. Marina se jo vzpela do nekaterih slabotnih tis, ki so so z vejami dotikalo črno skale, ki je stala polog jame, ki je vodila v votlino in odkoder je prihajalo hrumenje žo zelo oslabljeno. Težko je bilo hodili po toni strmem pobočju, pokritem z. vlažno travo, kjer ni bilo nobene sloze; lo tu pa tam so so v ilovnati zemlji poznali sledovi nog Nepo jo hodil z veliko težavo in se jo vos čas oprijemal šopov trave, da hi ne zdrknil na- vzdol. Ko je bil le nekaj korakov oddaljen od Marine, je obstal, da bi zopet prišel do sape. »Ostanite tam,< mu jo dejala »V temi imato več poguma.< »Zdaj pa nikakor ne bom odnehal,« jo dejal Nopo.« »Stojte!« N'e|»o je obstal s temnim obrazom in ves nemiren. Prej je menil, da so hoče Marina pogovoriti z njim brez prič. Zdaj pa ničesar več ni razumel. Nevoljen jo bil nanjo, vendar pa ga je prevzelo novo čustvo ali bolje nov občutek. Dotik malo ročice in postave polne življenja, mu je vzvalovil kri. Za hip sla oba molčala. »Hočete torej?« je vprašala Marina. »Ali!« jo odvrnil Nc|>o in iztegnil roki. Zopet molk. »Zakaj hočete?« »Moj llog, kako vprašanje!« »Kajne?« se jo nasmehnila Marina. »Prav imate.« Pogledala ga je s prodirljivim pogledom in nato dejala glasneje: »Toda ne ljubim vas!« :0 duša moja!« jo vzkliknil Nepo, ki njenih besed ni prav razumel. Splezal je v njeno bližino. Marina so je presenečena umaknila. »No ljubim vas,« je ponovila. »Ne ljubite me? Kako lo. da me ne ljubite? A pred pelimi minutami v čolnu v temi...« ilios? So vam je zdelo?« »Moj Bog! Ce In čoln mogel govorili!« »Povedal bi grdo stvari o vas. Varali slo 6e. Ne ljubim vas.« Nepo jo je gledal z namršenimi obvrvmi in z na pol odprtimi ustmi. »Kljub temu pa vas sprejmem,« jo dejala Marina. »Vam torej to zadošča?« ga jo vprašala. Ne|io jo hotel odgovoriti z objemom, a deklica ga je oddaljila od sebe s tem, da mu je nastavila sončn i k na prsi. »Vrnite se nemudoma,« mu je dejala.. »Bro-dar lahko oilide takoj nazaj. No bom šla z vami. fcla bom okrog volline od zunaj. Nočem j t i z vami Da bi vi šli z menoj? Ne, nočem vas. Poj-ditel Ali niste zadovoljni zdaj? Recite gospodični Sloinegge in dečku, naj me čakala ob mostu. Vsi ostali pa pojdite naprej. Tudi ob jezeru nas ni treba čakati. Prav tako na« ni treba čakali za večerjo. Ko so vrnolo domov, lahko govorite z materjo in stricem. Govorite takoj, preden se vrnem. Pojditel« Nepo pa ni hotel odili. Prosil je za poljub a ga ni dobil. Ni smel poljubiti niti njeno male roke. niti njene obleke. Pograbil je njen sončnik in ga poljubil. Voda in vejevje se mu je posmehovalo On pa ,ie odšel zadovoljen in nezadovoljen obenem. Ko je Marina dospela do mostu, sla jo Edila in Riko že čakala Molče so krenili po poli, ki so jo že prehodili zjutraj. Proden so dospeli do jezera, so zavili po drugi poli proti gričem Ko so dospeli skoraj na vrh maloga grička, je Marina, ki je šla spredaj, obslala in dejala: »Rila sem iskrena.« Edita ni razumela in ni odgovorila Ni opazila razburjenja v Marininem glasu in nemira v njenih očeh. Njena duša je bila vsa prevzeta ob pogledu na krasoto naravo Hodila je počasi in občudovala nebo, ki se je bočilo tako čisto nad gorami, ki so se bleščale v scncu. Zdelo se je, kakor da tudi gore gledajo k nebu, združene v kaki skupni misli, v kaki vzvišeni molitvi brez besed. Čutila je, kako ta zbranost prihaja tudi v njeno dušo Ni mogla razumeti, kako je mogoče, da bi kdo mislil na kaj drugega; ni čutila več, kakor zjutraj, morečega Marininega vpliva Bila je prosta Ko je dospela čisto na vrb griča, je ob pogledu na nov razgled, ki se je odprl pred njo- dejala: »Koliko poezije je tu!« Marina ni odprla ust. Ko se ji je Edite približala, je opazila, da ima vse solzne oči. Presenečena je obstala. Marina jo je s silo prijela jiod pazduho in potem ko je namignila dečku, naj gre naprej, jo naglo krenila s steze na travnik. No% nadoma pa jo objela tovarišico in bruhnila v krčevit jok. .lokala je. naslonjena na Editino ramo, ji govorila nerazločne besde v obleko in od časa do časa stresala z. glavo. Edita je vsa trepetala. Zadušen glas tovariMce ii je segal do srra, a razumeti ni mogla niti ene besede Prevzelo jo je globoko usmiljenje, kakor da bi srce razumelo besede, ki jih je Marina Šepetala. Iskala je to-lažitnih besed, a jih ni mogla najti. Ponavljala je: »Pomirilo se!« a brez uspeha, kor je Marina tedaj šo 7. vočio sjlo odkimavala. Sklonila je glavo in so z ustnicami približala Marininim lasom. Za hip se je obotavljala, kakor da bi se borila z neko skrito mislijo, končno pa je poljubila lo ponosno glavo, ki je bila zdaj lako ponižana in v duši jo začutila sladko tolažbo kakor da bi bila dosegla veliko zmago. Polagoma ie Marinino Hitenje ponohavalo Deklica ie dvignila glavo in so nekoliko oddaljila od tovarišire CiOSPOUJf. POZOR! Klobučarna .PAJK. strokovno očisti, preoblikuie in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudotl Paik, Sv. Pelra c. 33 DARMOL II miglior lassativo najboljše odvajalno sredstva Dvogovor »Ros je, da sva se z ženo večkrat sporekla, toda zadnja beseda je bila vedno le moja.« »Seveda, ko si jo prosil za oproščeuje.« Podzemska vojna ni nič novega Vojna, ki se je doslej razvijala jio kopnem, na morjih in v zraku, je pridrla celo v osrčje zemlje, ha j so na raznih odsekih vzhodnega bojišča prešli iz premikajočega sc vojskovanja v pozicijski boj. ta |xijav ni nov, niti nas ne preseneča. ?.e v starih časih so so lotili takega načina vojskovanju, kadar so hoteli izvojevati kako obkoljeno trdnjavo. Oblcgovalci so izkopali globoke rove pod obzidjem in jih ojačili / debelimi drevesnimi debli. Potem so izpod-kopali zidovje, praznino p« zadelali s pokončnimi koli, tako da je zid slonel na teh tramovih. Nato so tramove zažgali, tako da se jo zid udal in sesul. Skozi nastalo odprtino so potem vdrli v oblegano trdnjavo. Obleganci pa so se često tako branili (seveda, če so zvedeli za sovražnikove nakane), da so izkopali nasprotne navpične rove ter po njih skušali sovražnike motiti pri izkopavanju. Poleni ko so iznašli strelivo, jo vojna v tem jrogledu močno napredovala. Izkopali so slepe rove, vanje spravili kopico razstreliva, ki so ga zažgali po dolgi vrvici, du bi bili kopači varni. Že v sedemnajstem in osemnajstem stoletju so se pogosto posluževali tega zahrbtnega orožja: Francozi. Turki, in Benečani so bili jiravi veščaki v tej stvari. Tako so na primer Benečani pri obleganju Kandijc pognali v zrak turške obrambne naprave s 1172 minami. Junaška zgodba slavnega Pietra Micca je tudi žo prešla v zgodovino. V 19. stol, pa so iznašli granato, ki je utrla pot novim napredkom v topništvu ter vojskovanje z minami potisnila v ozadje. V prvi svetovni vojni pa so spet začeli uporabljati mine, ker so se pač bojne črte ustalile in topništvo često ni moglo podreti globokih v zemljo ukopnnih postojank sovražnika. To smo videli zlasti v bojih v Champagni, v Argoni in Dolomitih. Znano je, koliko razstreliva so rabili za vrtanje podzemskih hodnikov v Dolomitih, rlii je bila zrušena včasih kar cela gora. Podoben primer se je pripetil junija 1917 pri Wytschaete. Angleži so tam z 19 minami in 4>4 tonami razstreliva odprli veliko zaseko v nemške bojne črte. V sedanji vojni pa so se starega načina vojskovanja prvi lotili Sovjeti v bojih pri Orelu. Toda Nemci so bili pripravljeni na to ter so s hitrim naskokom prej očistili postojanke, preden so jim |ioložcne mine utegnile prizadejati večjo škodo. Naročite »Slovenčevo knjižnico«! Dne 30. novembra 1012 jo po kratkem in hudem trpljenju, previden s tolažili svete vere, odšel k Bogu, naš ljubljeni in nepozabni soprog, sin, bral, stric in svak, gospod Vidmar Ludovik trgovec in posestnik K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, 3. dec. na domačo pokopališče. Ambrus, 1. deccmbra 1042. Globoko žalujoči: Micka roj. Pogorelec, žena; Tonček, INlilenko, Andrcjkn in Stanko, otroci; oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Umrl nam jo, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog, dobri oče, bral in stric, gospod Švajgar Anton poštni uradnik Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dno 4. decembra 1042, ob pol 3 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Marije k Sv. Križu. Ljubljana, 2. deccmbra 1942. Žalujoča žena, hčerke in ostalo sorodstvo Kupujte pri n a s i h Inserentih Citajte in širite »Slovenca«! Akademija znanosti ln umetnosti v LJubljani naznanja žalostno vest, da je dne 1. decembra t. L umrl v Novem mestu dopisni član matcmatično-prirodoslovnega razreda, gospod Ferdinand Seidl profesor v pokoju, dopisni član bivše Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, častni član Prirodoslovnega društva Nculrudljivcmu prirodoslovncmu raziskovalcu in zaslužnemu znanstveniku bo Akademija ohranila hvaležen in trajen spomin. V Ljubljani, dne 2. deccmbra 1942. Edgar VVallace: 16 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Kaj je hotel?« je vprašal T. Ks. »liekel je, da je pred kratkim zvodel, da je slanoval Vassalaro pri meni, in da želi poravnati najemnino, ki mi jo je oistal dolžan,« je povedal gospodar. »Kakšen je bil?« je vprašal T. Ks. Po kratkem opisu je komisarja kar zazeblo pri srcu. »Ne vem, kaj bi stavil, da je bil Kara!« je vzkliknil in začel na uajrazličricjše načine preklinjati. »Cadogan Square!< je ukazal. Ko je pozvonil, so mu takoj odprli. Gospod Kara, da je daleč iz mosta že od sobote. Sluga, ki je vse to povedal, je nezaupno gledal obiskovalca, spomin,jajoč se svojega prednika, ki je izgubil službo, kor je preprijateljsko zaupal čudnim eleklri-čarjem. Nič ni vedel povedati, kdaj ee Kara vrne, ali kmalu ali pozneje. Lahko bi se vrnil še to noč, lahko pa ludi ne. »Vse svoje življenje zapravite,« mu je rekel T. Ks. jedko, »če se ne lot-ite prerokovanja.« »To nam kar olajša našo zadevo,« jo rekel, ko je spet stopil v avlo in 6la se vrača'a. »Poiščite mi prvi jutranji vlak v Tanstock 'n brzojavite v hotel George, naj imajo pripravljen avlo« »Zakaj ne bi šla noroj?« je vprašal Mansus »0 polnoči gre tudi vlak. Vozi sicer počasi, a pride tja mod šesto in sedmo.« »Prepozno,« mu je odvrnil, »razen, če bi našli način, kako bi prišli od lu v Paddington v približno petdesetih sekundah.« — Jutranje potovanje v Devonshire je kljub lepemu dnevu vzbujalo malodušnost. T. Ks. je imel čudno slutnjo, da se je moralo zgoditi nokaj neprijetnega. Podeželje s svežim zrakom pomladnega jutra ga je nekoliko oživilo. Ko sta se vozila po Deslovi dolini, ga je Mansus polrepljal po rami. »Poglejte!« je rekel in kazal pod sinje nebo, kjer je kakih tisoč metrov nad njima plulo mirno letalo z belimi krili, ki se ni zdelo večje ko kak oddaljen kačji pastir, lesketajoč se v soncu. »Boga nn,« je vzkliknil T. Ks., »sijajno sredstvo za beg!« »Mogoče pa je res.« je pripomnil Mansua. Pomen lolala so pojasnili Tu. Ksu. kako minuto pozneje, ko ga je ustavila oborožena straža. Pogled na njegovo legitimacijo je zadostoval, da je smel dalje. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Neid jetnik je pobegnil,« je odgovorila straža. »Pobegnil z letalom?« je vprašal T. Ks. »Nič ne vem o letalu, gospod, vem samo, da jo eden izmed delavcev pobegnil.« Voz se jo ustavil pred vrati jetnišnice in T. Ks. je s svojim pomočnikom izstopil. Ni bilo težko najti upravitelja, ki je bil zolo zaposlen, ker beg kakega kaznjenca je kaj rosna zadeva. Uradnik bi bil osoren, a legitimacija je tudi njega pomirila. »Ves iz sobe som,« je dojal upravitelj, »eden izmod kaznjcncev je pobegnil. Mislim, da vam je že znano.« »Mislim, gospod, da bo še nokdo izmod vaših ljudi odšel,« je odvrnil T. Ks., ki je imel čudno spoštovanje do vojaških oblasti. In je vzel dokument in ga položil na mizo pred upravitelja. »Odlok, da se izpusti John Loxman, ki je obsojen na petnajst let ječe.« »Datirano je včeraj zvečer!« je vzkliknil in se oddahnil. »Hvala Bogu. tiče 6e človeka, ki je pobegnil!« VIII. Dve leti po teh dogodkih se je vozil T. Ks. iz Batha v London, ko je bral v dnevniku »Morning Post« zanimivo poročilo, ki ga je kralko obvestilo, da se je udeležil gospod Reinington Kara. vplivni leader grške kolonije, kot častni gost obeda, ki ga je priredilo Helensko društvo. T. Ks. je videl Kara samo mimogrede po onem usodnem jutru, ko je odkril, da ni pobegnil samo njegov dobri prijatelj iz dc6tmoorske jetnišnice ter kakor izginil prav tedaj, ko je bilo izdano njegovo pomiloščenje, temveč da se je izgubila tudi njegova žena, kakor bi se vdrla v zemljo. Kakor slučajno, tako je mislil tudi T. Ks., je prav tedaj izginil tudi Kara iz Londona, kjer se je spet pojavil čez šest mesecev. Na katero koli vprašanje, kje bi se nahcjala Lexmanova, je bil ljubezniv, a ni vedel nič povedati. John Lexman se je pač najbrž skril v kak odmaknjen kot, da bi se ognil pravici, in žena jo morala biti pri njem. T. Ks ni dvomil v tako razlago. Objavil jo dopis o pomiloščonju in vseh okoliščin, ki so pa povzročile, ter še poskrbel, da so vsi pomembni evropski listi prinesli to poročilo v izvlečku. Mod odvetniki ni bilo še rešeno vprašanje, je li John Lexman zaradi svojega bosa stvarno kaj kriv ali ne in je li kazniv, kar pa Ta. Ksa. ni vznemirjalo, da ne bi mogel spati. Sicer pa je naj-skrbneje proučeval vte podrobnosti bega. Odgovorni čuvaj je bil odpuščen iz službe, a je kmalu nato kupil v Falmouthu neko pivovarno, in sicer za tako ceno, ki v uradnih krogih ni dopuščala dvoma, da se je dal za ogromno vsoto podkupiti... Kdo je zamislil beg iu poskrbel zanj, gospa Loxmanova ali Kara? Nemogoče je bilo spraviti Kara v zvezo e tem dogodkom. Avto so izsledili v Exteru, kjer si ga je izposodil »neki gospod, ki je bil očividno iz inozemstva«, šofer pa, kdor koli je bil, je popolnoma izginil. Ob preisi