/Primorski
Št. 151 (14.897) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je zoCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTI7AM''“
DNEVNIK pa 26. novembra 10"	/
nad Cerknim, razmnožen h	O
17. septembra 1944 seje tisk dob’ v Govcu pri Gorenji Tr tembra 1944 do 1. maja 194, nija' pod Vojskim pri Idriji, do / osvobojenem Trstu, kjer je izšla Bil je edini tiskani partizanski sužnjeni Evropi.
<;;,e.>oA

V0>

TRST - Ul, Montecchl 6 - Tel. 040/77%. GORICA - Drevored24 moggio 1 -Tel. 0
p Sl
\<OV V ■	uwNCA o, CREOtTO Dl TR1ESTE
- «.iilVD. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
CH)AD - m. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 lir	NEDEUA, 5. JUNIJA 1994
Gorica:
Sbvenci
tokrat
slom
Marko Marinčič
Prihodnjo nedeljo bodo yolilci v Gorici in drugih freh občinah na Goriškem IKrmin, Zagraj, Gradež) poleg evropskih poslan-cev izbirali tudi nove občinske uprave. Prvič odo občani neposredno izbirali župana in koali-cljo. ki bo v naslednjih razpolagala z absolutno večino in bo to-0 po nhh volji usmerjala občinsko pohtiko.
Na dlani je, da je izbira župana v teh spremenjenih okoliščinah izredno Pomembna. To še zlasti v gorici, kjer bo od uveljavitve desničarskega bloka ali odprtješih sil odvisno, kakšen bo odnos nove nprave do Slovencev, kakšno obmejno sodelovanje in kakšen razvoj mesta.
Slovenci tako v SSk kot v strankah levice, ki nastopajo na skupni Listi progresistov, so se zato -prvič tako složno - opre-nelili za istega kandidata Bruna Crocettija. Poleg treznega upravnega programa ima Crocetti prepričljivo odprte poglede na probleme sožitja in obmejnega sodelovanja Njegova naloga ni lahka, nasprotno. Utemeljena je bojazen pred zmago desničarskega zavezništva, ki bi privedlo na krmilo občine tudi skrajneže Na-oionalnega zavezništva s Predvidljivimi posledicami za sožitje in obmejno Politiko. Odtod potreba, nujnost, da slovenski in vsi demokratični volilci podprejo odprtega županskega kandidata.
. Prav tako pomembno Ja, da se uveljavijo slovenski kandidati na listah za občinski svet, ki imajo do manjšine odprte poglede.
uveljavitvijo Crocettija m liste, ki ga podpirajo, dobile dve tretjini svetovalskih mest. V vsakem Primeru pa je potrebno, da volilci poleg glasa žu-Panu (s tem da prekrižajo ujegovo ime na glasovni-ap oddajo tudi preferenco slovenskemu kandidatu, ^ko da izpišejo njegov priimek in prekrižajo simbol liste, na kateri kandidira. Ta lista je lahko povezana z izbranim županskim kandidatom, lahko Pa tudi ne.
Nazadnje še beseda o mjonskih svetih, za katere b°do volitve s starim pro-Porcnim sistemom. Tudi v tem primeru je važno, e zlasti v slovensldh primestnih krajih, ki so vse bolj izpostavljeni pritisku ssimilacije, da volilci podprejo slovenske kandidate na listah z odprtimi pogledi na problema-bko sožitja
SESTANEK KOMPONENT SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI h
Ponovno vložiti osnutek zaščitnega zakona
Tudi tokrat bo potrebna podpora čim večjega števila parlamentarcev - Odnosi s slovensko in italijansko vlado
TRST - V petek so se v Trstu sestali predstavniki komponent slovenske manjšine, ki so v lanskem letu izdelale skupni zaščitni zakonski osnutek.
Bila je podčrtana potreba po nadaljnjem skupnem dogovarjanju v zvezi z vprašanji, ki zadevajo našo skupnost v celoti. Ob začetku novega mandata italijanskega parlamenta gre predvsem za ponovno predstavitev skupnega zaščitnega zakonskega osnutka, ki je bil vložen ob izteku zadnje parlamentarne dobe. Osnutek je potrebno vložiti v najkrajšem ča-
su ob podpori čim širšega kroga parlamentarcev različnih političnih skupin. Predstavniki so nadalje podčrtali potrebo po skupnem nastopu pri predstavnikih italijanske ter slovenske vlade, zunanjih ministrih ter drugih najvišjih italijanskih organih obeh držav.
Na srečanju je bilo namreč poudarjeno, da mora manjšina v trenutku, ko gre za njene ključne interese, nastopati kot subjekt, kajti obstajajo nevarna znamenja, da lahko postane manjšinsko vprašanje v zaostrenih odnosih med sosedoma
predmet špekulacij. Skupno predstavništvo se bo v stikih z državniki Italije in Slovenije vsekakor zavzemalo za to, da se odnosi vzpostavljajo na konstruktivni ravni, kar je nesporno v interesu obeh držav ter politike miru in sodelovanja ob meji, kjer je pozitven razvoj mogoč le ob spoštovanju načel sožitja in ob ovrednotenju vloge manjšin.
Na srečanju je prišla tudi do izraza ugotovitev, da je potrebno za skupne nastope manjšine najti ustreznejše in bolj učinkovite rešitve od dosedanjih.
Danes v Primorskem dnevniku
Komika Massima Troisija ni več
Včeraj je zaspal v snu: Massimo Troisi, predstavnik generacije »novih italijanskih komikov«, se je v 41. letu poslovil od svojega številnega občinstva.
Stran 2
Taradash v središču polemik
Novoizvoljeni predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad RAI Marco Taradash je postal tarCa številnih kritik.
Stran 2
Smrtna nesreča na avtocesti
Na avtocesti, v višini izhoda za Devin, je izgubil življenje mlad tržaški motociklist. Zaletel se je v varnostno ograjo, odbilo ga je na cesto, kjer je Čezenj zapeljal neki avtomobilist.
Stran 4
Giro v Dolomitih
Z etapo od Lienza do Merana se je Giro preselil v Dolomite. Včeraj je bil najhitrejši Italijan Marco Pantani.
Stran 26
Tenis: dež preprečil ženski finale
V Parizu so zaradi dežja najprej preložili, nato pa prekinili ženski finale med Sanchezovo in Pierceo-vo, ki bosta dvoboj nadaljevali danes, ko bo tudi moški finale.
Stran 26
VELIKA BRITANIJA / DRUGA ETAPA V OKVIRU PROSLAV OBLETNICE IZKRCANJA V NORMANDIJI
Clinton in Major počastila spomin žrtev
CAMBRIDGE - Ame-rišld predsednik Clinton je včeraj po končanem obisku v Italiji pispel v Veliko Britanijo. Na ameriškem vojaškem pokopališču v Cambridgu se je v družbi premiera Majorja udeležil slovesnosti oh 50. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca Hitlerjevega imperija.
Potem ko sta počastila spomin na vec kot pet tisoč Američanov, padlih med drugo svetovno vojno, 'sta državnika obujala spomine na Cas, ko sta se njuna naroda z roko v roki bojevala za svetovni mir. Clinton je ob tem poudaril, da je po šestem juniju 1944, dnevu D, svoboda potrebovala še leto dni, da je dosegla Labo, in kar 44
let, da je prišla v Prago, Varšavo, Vzhodni Berlin, Moskvo...
Z britansko-ameriškim srečanjem se je pričela vrsta slovesnosti, s katerimi bodo zmagovalci zadnjega svetovnega spopada zaznamovali, da je minilo pol stoletja od ene najvecjih vojaških operacij v zgodovini Človeštva. Clinton in Major sta se nato pridružila enajstim drugim državnim voditeljem in mnogim vojnim veteranom, ki so se zbrali v južnoangleškem pristanišču Portsmouth, kjer jim je britanska kraljica Elizabeta pripravila slovesen sprejem.
Na sliki (Telefoto AP) Clinton in Major na ameriškem vojaškem pokopališču v Cambridgu.
Na 11. strani
ZADNJA VEST / MED ŽRTVAMI TUDI 10-LETNA DEKLICA IZ TRSTA
Tri osebe žive zgorele v trčenju avtomobilov pri Tižiču
TR2IC - Tri osebe so žive zgorele v strahoviti prometni nesreči, sinoči okrog 20. ure na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem. V razbitinah alfa romeo sta izgubila življenje Gian-franco Tevarotto iz Trsta ul. A. Emo, 11 in njegova 10-letna hčerka Cristina, v drugem avtomobilu, pa je umrl 42-letni Fulvio Buonacorsi iz Fogliana.
S prisebnim posegom so avtomobilisti rešili Tevarottovo ženo in 4-letno hčerko Stello. Slednjo so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Trst, medtem ko se 37-letna Marina Tullio zdravi v Gorici. (Foto Nadia)
Kako je pred 20 leti nastajal osimski sporazum
Na 15. strani
EDIM/01
Vse zadnje novosti pri
flRIII
UDIH
- EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766
Kuhinje:
Mk* moreiuzzo fantomi
MINOTTI GRATTARGLA
RAI / PREDSEDNIK PARLAMENTARNE KOMISIJE
PREDSEDNIK ZDA / VČERAJ DOPOLDNE JE ODLETEL V LONDON^
Taradosh tarča zelo ostrih kritik
Berlusconi je dejal, da je s svojo ovadbo proti vrhu RAI ravnal povsem samovoljno
RIM - Novi predsednik parlamentarne komisije za nadziranje državne radiotelevizije RAI, radikalni poslanec, izvoljen na listi Forza Italija, Marco Ta-radash, je v središču izredno ostrih polemik. Svoj mandat je namreč predvčerajšnjim zaCel tako, da je vložil sodno ovadbo proti vodstvu RAI, ki naj bi ga politične stranke »vojaško zasedle«. Poleg tega je Taradash izrazil prepričanje, da bi bilo najbolje, ko bi javna radiotelevizija ne imela ekonomske propagande.
S temi izvajanji novega predsednika parlamentarne komisije za nadzor nad RAI se ne strinjajo opozicijske sile, pa tudi v vrstah vladne večine le redkokdo z njimi soglaša. Predsednik vlade Berlusconi je dejal, da Taradash svojih stališč ni uskladil z vlado. »Ravnal je posvem osebno, mislim, da se ni posvetoval niti s komisijo, ki ji predseduje. Videli bomo, kako se bo zadeva razpletla,« je še pristavil Berlusconi.
Dejansko je Taradash ravnal povsem samovoljno, zaradi Cesar je bil včeraj deležen vrste kritik na prvi seji predsedstva komisije. »Mislim, da skuša Taradash preobleci v sodno obleko svoje politične poglede. Zaskrbljujoče pa je tudi to, da je na seji zatrdil, da je ravnal
tudi kot predsednik komisije,« je dejala predstavnica Ljudske stranke Rosy Bin-di.
Senator Demokratskega zavezništva Stefano Passigli je včeraj vložil sodno ovadbo proti Taradashu, Ceš da bi bil moral že poprej nastopiti pri sodnih oblasteh, ce je vedel za kazniva dejanja v RAI. Sicer pa je Passigli dejal, da je Taradash ali provokator ali hlapec Fi-ninvesta. Toda kritike prihajajo tudi iz vrst vladne večine. Njeni predstavniki v glavnem poudarjajo, da bi Taradash ne smel ravnati tako svojeglavo. Voditelj Severne lige Bossi pa je dejal, da je v RAI kanček demokracije vendarle obstajal, Ce je res, da so bile stare vladne sile naposled na volitvah poražene, medtem ko vsi vemo, da je Berlusconi zmagal na volitvah z izkoriščanjem svojih televizijskih mrež. Zato je treba po Bossijevem mnenju postaviti pod drobnogled celotem sistem občil.
Taradasha so podprli le nekateri predstavniki Nacionalnega zavezništva, začenši s podpredsednikom komisije Staracejem, pa tudi Marco Pannella. Taradash je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da bo nadaljeval po svoji poti, pa Čeprav bo osamljen.
Clinton zaključil svoj prvi obisk v Italiji
Danes bo v Normandiji ob 50-letnici izkrcanja
RIM - Predsednik ZDA Bill Clinton je včeraj zaključil svoj tridnevni obisk v Italiji, kamor je prišel, da bi se udeležil proslav ob 50-letni-ci osvoboditve južne in srednje Italije. Obisk pa je vzbudil veliko pozornost tudi zato, ker je pomenil prvo srečanje predsednika prve svetovne velesile z novim italijanskim političnim vodstvom, ki ga sestavljajo tudi predstavniki neo- ali postfašistic-ne stranke. Clinton je novi italijanski vladi zagotovil sodelovanje, z veliko pozornostjo pa je sprejel v vednost zagotovila italijanskega političnega vrha z Berlusconijem na Čelu, da je »fašizem dokončno pokopan v preteklosti in da ga je zgodovina obsodila«. Po svoje zelo delikatno je bilo tudi Clintonovo srečanje s papežem, saj je znano, da nimata enakih pogledov na svetovni problem načrtovanja rojstev.
Clinton in soproga Hillary sta včeraj dopoldne odletela v London z rimskega letališča Ciampino. Od njiju so se poslovili zunanji minister Martino ter ameriška veleposlanika - v Rimu Bertholomew in v Vatikanu Flynn. Sicer pa se bo Clinton Cez dober mesec vrnil v Italijo oziroma v Neapelj, kjer bo vrh sedmerice najbolj razvitih držav. V Veliki Brita--. niji je Clintona sprejel premier Mayor. Oba sta se skupno udeležila začetka proslav 50-letni-ce izkrcanja v Normandiji, ki se bodo nadaljevala danes v Franciji.
Predsednik ZDA Clinton in italijanski predsednik Scalfaro si nazdravljata v slovo (AP)
Zasegli milijardni »zaklad« finančnika Di Palmsteina
RIM - Kitajske kipce, srednjeveške ikone, slike francoskih mojstrov iz 19. stoletja in številne primerke sodobne slikarske ustvarjalnosti v skupni vrednosti 10 milijard lir - vse to je skrbno zbral in skril finančnik Ferdinand Mach Di Palmstein, cigar kopičenje premoženja in delovanje v splošnem že deset let preverjajo razni sodniki. Eden izmed rezultatov preverjanja, od kod je v njegove blagajne pritekal in odtekal denar, je tudi odkritje prej omenjenega »zaklada«, ki so ga v dveh rimskih bankah zasegli karabinjerji. Posamezne predmete so v sefih hranile osebe, ki s finaCnikom, ( Di Palmsteina so namreč večkrat preiskovali v zvezi s podkupovanjem in mednarodnim sodelovanjem) niso imele nikakršnih poslovnih zvez, so
pojasnili karabinjerji. Vsekakor pa njihov položaj še raziskujejo. Poled dragocenih predmetov so v bankah odkrili tudi tekoCe raCune v višini nekaj stotin milijonov lir.
Ferdinand Mach Di Palmstein je bil velik prijatelj bivšega tajnika PSI Bettina Craxija in arhitekta Silvana Larinija, pred dvema letoma je izginil iz Italije, pravijo, da naj bi ga pred , kratkim videli v Avstraliji in na Novi Gvineji. Di Palmstein je po rodu iz Švice, vendar je živel v glavnem v Milanu, pred leti pa se je preselil v Rim. Od leta 1992 do danes je v zvezi z raznimi preiskavami prejel pet jamstvenih obvestil, lani pa so mu v Rimu zasegli šest milijard lir vredno vilo, ki pa formalno tudi ni bila njegova, temveč last nekega podjetja.
NOVICE
Sodnik se je oženil s teroristovo hčerko
BOČEN - Namestnik bocenskega javnega tožilca Cimo Tarfusser, ki je vodil mnogo preiskav o juž-notirolskih terorističnih atentatih v šestdesetih letih, se je včeraj oženil z Gerdo Amplatz, hčerko enega od takratnih najbolj razvpitih atentatorjev. Oba sta stara 40 let, spoznala pa sta se na bocen-skem letališču, kjer se je ona urila kot padalka, a kjer je istega dne doživel ognjeni krst eden od elanov njegove telesne straže. V zakon ju je povezal župan Josef Platter, Tarfusseju je bil za pričo sod-nijski kolega Guido Rispoh, ki preiskuje zdaj z njim podkupninske afere, a med redkimi povabljenci je bil namestnik beneškega javnega tožilca Felice Cas-son.
Craxi: Pillrtteri in Tognoli sta bila po krivem obsojena
RIM - Bettino Craxi je v izjavi iz Tunizije ožigosal obsodbo bivših milanskih županov Pillitterija in Tognolija zaradi korupcije in nezakonitega finansiranja socialistične stranke. Po njegovem gre za nepravično razsodbo, do katere pa naj bi prišlo brez vsakega resnega dokaza. Nezakonito finansiranje strank je bilo po Craxijevem mnenju nekakšno splošno pravilo za vse politične sile, in to začenši z najpomembnejšimi, župani pa naj ne bi imeli pri tem nobene odgovornosti.
Beneška cjondoljerja bosta prinesla lllyju Cacciarijevo sporočilo
TRST - Danes okoli 11. ure bosta priplula do Trga Unita beneška gondoljerja, ki ju bo sprejel tržaški župan Riccardo Illy. Izročila mu bosta listino, ki narekuje potrebo po varstvu Jadrana, in ustrezno sporočilo beneškega župana Massima Cacciarija.
RIM / ZASPAL JE V SNU
Umri
igralec
Massimo
Troisi
RIM - Massimo Troisi, eden najboljših in najbolj znanih italijanskih »novih« komikov, je umrl vCeraj zaradi srene kapi. Star je bil šele 41 let, vendar je zaradi prirojene srCne okvare že vrsto let imel hude zdravstvene težave, prvič so ga operirali pred dvajsetimi leti, pred poldrugim letom pa so mu v ZDA zamenjali srC-no zaklopko, operacijo je dobro prestal, vendar je bil zadnje Čase precej shujšan in utrujen. Tudi zaradi tega, ker je veliko delal: v petek so posneli zadnje kadre filma Poštar (II postino) v režiji Michaela Radforda, nato je Troisi odšel k sestri v Ostio, kjer se je večkrat mudil, po včerajšnjem kosilu se je vlegel, da bi si malo odpočil in se dejansko ni več zbudil.
Massimo Troisi sodi v tako imenovano skupino »novih italijanskih komikov«, ki so prevedrili in posodobi-
li gledališko, televizijsko in filmsko komedijo »made in Italy«. Rodil se je v kraju san Giorgio a Cremano pri Neaplju 19. februarja 1953 in na Neapelj oziroma na jug je zelo vezano njegovo ustvarjanje. Zaključil je sicer srednjo geometrsko šolo, vendar je začel nastopati po manjših gledaliških. Po uspehu v gledališču je s skupino »Della smorfia« leta ’77 pristal na televiziji, ki mu je prinesla sloves. Dokončno se je uveljavil leta '80 s filmom »Ricomincio da tre«, ki je eden najbolj uspešnih v italijanski sodobni kinematografiji.
Fassino (DSL); Italija naj ne zavira vstopa Slovenije v Evropsko unijo
RIM - Odgovoren za mednarodne odnose pri vodstvu Demokratične stranke levice Piero Fassino meni, da bi morala italijanska vlada opustiti svoj »veto« na pristop Slovenije k Evropski uniji. V komentarju o izjavi slovenskega predsednika Milana Kučana, da naj Italija dokončno pojasni svoje stališče do tega vprašanja, je Fassino dejal, da je veto »v popolnern nasprotju z italijanskimi interesi, otežkoča reševanje vprašanja zapuščenih imo\in. izpostavlja italijansko skupnost v Istri in Dalmaciji norim diskriminacijam in kompromitira možnosti kooperacije tako s Slovenijo kot s Srednjo Eiropo.« Predstavnik DSL nasprotno meni, da bi s podporo slovenskemu pristopu k EU Italija lahko mnogo bolj učinkovito zahtevala spoštovanje evropskih standardov tako glede manjšinske zaščite kot glede lastninskega vprašanja.
Menia (AN): V zunanji politiki predvsem zaščita interesov Italije
VIDEM - »Zunanjo politiko nove večine označujeta obramba italijanskih interesov in zaščita istrskih manjšin v Istri in Dalmaciji.« Tako je tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia odgovoru predsedniku videmske trgovinske zbornice Gugliel-mu Queriniju, ki mu je izrazil zaskrbljenost zaradi bodočnosti gospodarskega in drugega sodelovanja med Furlanijo ter Slovenijo in Hivasko. Vstop Slovenije v EU, je še dejal Menia, »ni dolžnostno dejanje, pač pa predpostavlja odnose gospodarskega sodelovanja, ki slonijo na enakopravnosti in recipročnem spoštovanju.« Predstavnik Finijeve stranke je tudi dejal, da se mora Italija v obmmbi svojih interesov zoperstaviti nemški gospodarski hegemoniji, ki da je v Sloveniji in Hrvaški že dosegla zaskrbljujoč obseg.

DEŽELA
Nedelja, 5. junija 1994
		
AMBICIOZNI NAČRTI MLADIH RAZISKOVALCEV	—I	FERDINANDO ADORNATO V VIDMU
Raziskovalni tabor se letos vrača v Rezijo
Tabor bo od 22. avgusta do 3. septembra
TRST - Sola se Počasi bliža proti kon-cu in poletje je pred nami. Kam na poCitni-ce? Marsikateri dijak fi je že zamislil, kako bo preživel počitnice: ^orje, hribi, študij jezika v tujini, evropske prestolnice, mnogi pa se še niso odločili, kako bodo preživeli Poletje. Rešitev? Mladinski raziskovalni tabor Rezija ’94.
Koliko izmed nas resnično pozna to do-lino, zaprto med pobočje Kanina in grebeni Mužcev, skozi katero teCe reka Bila in Mer njeni prebivalci Pravijo Čebelnjaku nišica za muhe”? Dvotedensko bivanje na taboru nudi izredno priložnost za nepo-
sredno soočanje s kraji, naravo in ljudmi.
Letošnji tabor po potekal od 22. avgusta do 3. septembra na področju občine Rezije. Zakaj pa je izbira spet padla na Rezijo? Razlogov je veC: neizrečena želja ob zaključku tabora iz leta 1989, da bi se spet vrnili v Rezijo, lepi spomini in prijetni občutki na kraje, prisrčen sprejem Rezijanov, kopica možnosti za nadaljnje in bolj poglobljeno raziskovanje. Vendar je bil poglavitni namen mladih razsikovalcev ta, da bi letos priredili drugačen, nov tabor, ki bi ne bil veC vezan na standardne tematske skupine. Želeli so
prirediti tak tabor, ki bi dal novega elana društvu in njegovim dolgoletnim elanom, predvsem pa omogočil zanimivejše in bolj poglobljeno razsikovanje in izpopolnjevanje. Raziskovalci so si zamislili tabor, katerega cilj ne bi bil veC samo končna predstavitev dvotedenskega raziskovanja in naknadna publikacija, temveč tabor, ki bi znal ovrednotiti kulturno podobo nekega kraja in njegovih ljudi. Na letošnjem taboru bi radi postavili prve zametke za bodoči muzej Doline Rezije.
Kaj pa vse spada v tak muzej? Prostor in ljudje! To se pravi, kje in kako ljudje živijo,
kakšna bivališča so si gradili, kaj so delali, da bi se lahko preživljali. Mladi raziskovalci se zavedajo, da je tak naCrt ambiciozen in da realizacija takega muzeja zahteva nekaj let dela in temeljitih priprav, vendar so prepričani, da morajo izkoristiti svojo dolgoletno izkušnjo in s pomočjo izvedencev postaviti resne temelje za živ muzej Rezije. Tak muzej, ki bi lahko bil živ subjekt v dolini, ki bi jo po eni strani predstavljal radovednim obiskovalcem in ljubiteljem, po drugi pa bi se v njem Rezijani lahko prepoznavali in ga imeli za svojega.
I.P.
Za levico napočil čas korenitih sprememb
Vzroki poraza - Pascolat (DZ) za zavezništvo levice z Ljudsko stranko in Severno ligo
_^_VIDEM - Ferdinande Adornato, do pred nekaj tedni lider Demokratičnega zavezništva, je na srečanju v Vidmu govoril brez dlak na jeziku in bil dokaj kritičen do progresi-stiCnega kartela, ki po porazu na parlamentarnih volitvah ni napravil ničesar, da bi postal »bolj priljubljen« med volilci. Kar zadeva Demokratično zavezništvo pa je bilo poraženo že pred samimi volitvami, saj se zastopnikom tega gibanja ni uresničil naCrt, da bi pod isto streho spravili sile, ki so šle od Krščanske demokracije do komunistov v duhu novega liberaldemokratskega razmišljanja.
Samo pod temi pogoji bi se znal ustvariti takšen napreden blok, ki bi bil kos novi desničarski koali-
ciji. Po Adomatu levica sama ne bo nikoli veC zbrala tolikšnega volilnega kon-zenza, še posebno ne, Ce bo namesto na programih njeno bistvo slonelo na ideologiji. Ljudje ne žebjo veC demagoških in ideoloških pristopov, potrebujejo jasne programe, ki zadevajo bistvo nekaterih najveejih družbenih vprašanj. Na žalost pa se tudi po volilnem neuspehu levica obnaša, kot da se ni nic zgodilo. Vsaka stranka vleCe na svojo stran in nikomur še ni prišlo na misel, da je vendar napočil Cas za bistvene spremembe, ki bi znale progresistiC-nemu kartelu prinesti tudi uspeh. Da je temu tako, dokazuje tudi zdajšnja kampanja za evropske in upravne volitve, ki sloni na starih izhodiščih in zato
si je težko pričakovati kakšen poseben uspeh.
Na videmskem srečanju je spregovoril tudi Renzo Pascolat, ki je eden glavnih predstavnikov Demokratičnega zavezništva v naši deželi. Opozoril je na nevarnost, ki jo v teh krajih predstavlja vladna desnica in to tudi v vidiku sodelovanja z bližnjo Slovenijo in glede samega odnosa do slovenske narodnostne skupnosti. V zvezi z napovedjo krize na deželi je Pascolat podčrtal, da bi veljalo resno pomisliti na takšno vedno, v kateri bi poleg Ljudske stranke in Demokratične stranke levice bila tudi Severna liga. Le v tako širokem zastopstvu bi se lahko začela razprava oko-li spremembe volilnega sistema na deželi.
Rudi Pavšič
Postavitev dvojezičnih tabel po mnenju javnega tožilca ni bila kaznivo dejanje
TRST - Postavitev dvojezičnih tabel, do katere je prišlo lani poleti na ljudsko pobudo v nekaterih vaseh Vzhodnega in Zahodnega Krasa v tržaški občini, ni kaznivo dejanje in še Posebej ne krši zakona 47 iz leta 1985 o naravnih lepotah, znanega kot zakon Galasso. Pako vsaj meni javni tožilec Luigi Dainotti, ki je tržaškemu preiskovalnemu sodniku predlagal, naj zadevo arhivira.
Kot znano, je do postavitve tabel prišlo konec lanskega ju-nja, potem ko je tedanja Staf-herijeva občinska uprava dala odstraniti dvojezične table, ki sp stale že poprej pred nekaterimi kraškimi vasmi. Zadeva se
je odvijala v dokaj napetem ozračju, tržaški policisti, ki so nadzorovali dogajanje, pa so smatrali za potrebno, da vložijo tožbo proti »neznancem« zaradi kršenja že omenjenega zakona Galasso. V svojem poročilu so vsekakor napisali imena štirih oseb, o katerih niso bili gotovi, da so sodelovale pri postavljanju tabel, a ki so jih našli v njihovi bližni, tako da bi jih po njihovem mnenju lahko sumili, da imajo s tablami kaj opravka. Bili so to Karlo Grgič, Lucijan Ferri, Renato Kneipp in Lucijan Malalan. No, zdaj se je izkazalo, da po vsem sodec ne ta Četverica ne drugi »neznanci« niso zagrešili
nikakega kaznivega dejanja, preprosto zato, ker postavitev tabel ni kaznivo in še zlasti ne krši zakona Galasso. Tako vsaj po mnenju javnega tožilca Dai-nottija. Videli seveda bomo, ali se bo preiskovalni sodnik z njim strinjal.
Po drugi strani pa kaže, da se bo nadaljeval postopek proti dvema osebama, ki so jih tržaški policisti lanskega avgusta prijavili sodnim oblastem, Ceš da se nista hoteli identificirati oziroma da na njihov poziv nista hoteli pokazati osebnega dokumenta. To naj bi se zgodilo pri openskem obelisku v bližini takrat komaj postavljene dvojezične table.
Osumljena kaznivega dejanja sta domačina David Vidal in Andrej Rener. Zanimivo pa je vedeti, kako se je vsa zadeva odvijala. Skupino domačinov, ki so se nahajali v bližni table, so tržaški policisti res pozvali, naj pokažejo osebne dokumente. Ker so pri njih naleteli na negativno zadržanje, pa so policisti zabeležili evidenčne tablice avtomobilov, ki so bili parkirani v bližini. Na tej osnovi so potem prišli do obeh prej omenjenih imen. A kaže, da so se pri tem ušteli. Zainteresirana namreC zatrjujeta, da jih ni nihče vprašal za osebne dokumente. Videli bomo, kako se bo zadeva razpletla.
		
USTANOVILI USTREZNI ODBOR n	SV. IVAN / FAŠISTI OSTAJAJO FAŠISTI	
Dežela snuje izredni načrt o zaposlovanju
TRST - Deželna vlada je na predlog samega pred-sednika Renza Travanuta
predvcerajšnjirr ustanoviti tako i:
jnedpodmcnj od ki bo opredel nebne ukrepe za tev izrednega na
-^ceno predvi zakon št. 7 iz le urejuje deželn aParat, in dežeh zakon za tekoče 8°vo pomočjo skušali doseči Usklajenost n Vanjem posam nelkov, paC v d OTsciplinamosti.
Odboru bo načeloval ravanut, ki ga bo lahko Po potrebi zamenjal pri-s ojni odbornik, v njem pa °do odbornik za delo, 0oPeracijo in obrt Gian-aarlo Pedronetto, odbor-, rk za okolje, šolstvo in "Ulturo Mario Puiatti, od-ornik za kmetijstvo, goz-arstvo in parke Tiziano niarotto, odbornik za
gradbeništvo in tehnične službe Roberto De Gioia, odbornik za zdravstvo in socialno skrbstvo Giorgio Mattassi ter odbornik za finance in načrtovanje Mi-chele Degrassi, katerim gre prišteti še glavnega tajnika deželnega odbora, njegovega podtajnika, ki skrbi za povezovanje med oddelki, deželne direktorje za okolje, gozdarstvo in parke, za kmetijstvo, gradbeništvo in tehnične službe, socialno skrbstvo, delo, kooperacijo in obrt, pa še direktorja Agencije za delo, glavnega računovodjo in odvetnika deželne uprave.
Kakor reCeno, bo med-podroCni odbor za delo spodbujal politiko zaposlovanja, in sicer na vseh možnih delovnih področjih, 'od tod tudi potreba po tesni povezavi med posameznimi deželnimi odborništvi, direkcijami in drugimi organizmi, ki bodo pripravljali specifične projekte in programe.
Črni mazači spet na delu
Pomazano obeležje pred nekdanjim Narodnim domom
TRST - 2e nekaj Časa na naših stolpcih nismo beležili mazaških akcij neofašističnih prenapetežev, tako da je kdo morda že mislil, da so se zdaj, ko so prišli na vlado, malce pomirili in zaceli vesti bolj spodobno. Toda fašisti ostajajo fašisti in se očitno ne morejo kar Cez noC preleviti v omikane in strpne ljudi- In tako so prejšnjo noC spet uprizorili priljubljeno igrico - mazanje antifašističnih in slovenskih obeležij in
pisanje svojih sramotnih gesel po zidovih. Prejšnjo noC so prišli k Sv. Ivanu in se najprej spravili nad obeležje padlim v osvobodilnem boju, ki krasi pročelje nekdanjega narodnega doma (na sliki - foto Križ-manCiC/KROMA), potem pa so še pustili svoj podpis v drugih krajih rajona. Svetoivancani, in z njimi vsa demokratična javnost, upravičeno pričakuje, da jim bodo končno stopili na prste.
NOVICE
Za danes napovedali močan dež in nevihte
RIM - Ministrski odbor za civilno zaščito je opozoril včeraj predsednike deželnih vlad in prefekte v severovzhodnih predelih Italije, da jih bo zajelo danes slabo vreme z močnim dežjem in nevihtami. Ujma naj bi prizadela predvsem Tridentinsko-Južno Tirolsko, Veneto in Furla-nijo-Julijsko krajino, v manjši meri pa še Dolino Aoste, Piemont, Lombardijo, Ligurijo, Emilijo-Romagno, Toskano in Marke. Opozorilo se nanaša na nevarnost plazov in usadov ter seveda povodnji.
Danes v Dolini Trente poklon Juliusu Kugyju
TOLMIN - Danes zjutraj ob 11.30 bo pred lepim spomenikom, ki upodablja »pesnika Julijcev«, spominska slovesnost v počastitev gornika, pisatelja, glasbenika in naravoslovca Juliusa Kugyja. Prireditev organizira tržaško kulturno združenje »Mitteleuropa«, udeležilo pa se ga bo veC kot sto Tržačanov, katerim gre prišteti številne goste s Trbiža, iz avstrijske Koroške in seveda iz raznih krajev Slovenije. Prisotni bodo tudi župani Tolmina, Trbiža in Podkloštra, zastopstvo slovenskega konzulata v Trstu in predstavniki mnogih kulturnih in alpinističnih organizacij. Po slovesnosti pred spomenikom si bodo udeleženci ogledali Kugyjev muzej v Trenti in gorski botanični vrt »Juliana«. S počastitvijo Kugyjevega spomina bodo ljudje različne narodnosti poudarili trdno voljo po miroljubnem sodelovanju in utrjevanju prijateljstva ob meji.
TV KPC o obmejni gospodarski kooperaciji
KOPER - V rubriki »Tuttoggi attualita«, ki bo na sporedu drevi ob 21.30 na koprski televiziji in jo bo vodil Maurizio Bekar, bodo obravnavali gospodarsko kooperacijo v srednji Evropi in na mejnih območjih. Posebna pozornost bo veljala sodelovanju med severovzhodno Italijo in Slovenijo. Bekar bo imel v gosteh predsednika Zveze trgovinskih zbornic Furlanije-Julijske krajine Giorgia Tombesija, direktorja zavoda ISDEE Tita Favaretta in Ivana Majcena, ki je pri Gospodarski zbornici Slovenije odgovoren za odnose s tujino.
Lista Pannella ob peti obletnici Tjenanmena
TRST - Pred ameriškim konzularnim uradom v Trstu je bila vCeraj zjutraj manifestacija Liste Pannella-Riformatori v spomin na dramatične dogodke izpred petih let na pekinškem Trgu Tjenanmen. Evropski kandidat te liste Marco Gentili je zahteval, naj Bill Clinton ne prizna Kitajski klavzule o ekonomski prednosti, naj se zavzame za naglo ustanovitev trajnega mednarodnega sodišča za kaznovanje »kitajskih morilcev«, a tudi vojnih zločincev v Bosni in Ruandi, ter naj v Združenih državah Amerike odpravi smrtno kazen.
NOVICE
Danes na Boiznem trgu volilno zborovanje SKP
»Proti vsem nacionalizmom, za mir v bivši Jugoslaviji in v Evropi«: pod tem geslom se bo zaCel danes ob 11. uri na Borznem trgu v Trstu volilni shod pristašev in simpatizerjev Stranke komunistične prenove iz vsega Triveneta. Zborovanje bo uvedla poslanka Jelka Gerbec, ki kandidira za mesto v Evropskem parlamentu, govorila pa bosta še dan vsedržavnega vodstva SKP Lucio Magri in Severino Galante, ki je ravno tako evropski kandidat. Pol ure pred shodom se bodo udeleženci zbrali na Goldonijevem trgu, še prej, in sicer ob 10. uri, pa se bodo pri Sv. Justu poklonih spominu padlih za svobodo.
Jutri bo v Novinarskem krožu posvetovanje DSL
V	prostorih Novinarskega krožka (Korzo št. 13,1. nadstropje) bo jutri s pričetkom ob 11.45 srečanje s kandidatoma Demokratične stranke levice za mesto v evropski skupščini Giorgiom Rossettijem in Giorgiom Ruffolom. Predmet razprave se bo glasil: Meje naj postanejo nevidne - projekti za okolje.
Na Velikem trgu tudi danes zborovanje društva »Edinost«
Na Velikem trgu pred tržaškim županstvom bo danes 54. redno mesečno protestno zborovanje druž-beno-političnega društva »Edinost«. Tokrat bo izjemoma med 8. in 9. uro, namesto od 11.30 do 12.30, ker tako veleva kvestorjev odlok, katerega slovenski prevod je po pojasnilu prof. Sama Pahorja že spet brez vsakega podpisa ah žiga. Funkcionar kvesture je to utemeljil, češ da je prevod priložen samo iz vljudnosti in ne zato, ker bi bila oblast dolžna poskrbeti zanj. Na manifestaciji bodo protestirali proti večdesetletni zamudi pri izvajanju določb 6. člena Ustave in X. prehodne določbe Ustave za zaščito slovenske jezikovne manjšine.
Pojutrišnjem bo zasedal občinski svet v Dolini
V	torek, 7. junija, ob 19. uri se bo začelo v sejni dvorani na županstvu javno zasedanje dolinskega občinskega sveta. Dnevni red bo obsegal enaindvajset točk, a med drugim bo na sporedu odobritev obračuna za finančno leto 1993.
Koncert Ricmanjske godbe v hotelu v Žavljah
Nekoliko neobičajno, pa vendar vse pohvale vredno je, da skušajo nekateri gostinci nudih svojim gostom poleg gastronomskega tudi kulturni užitek. V mislih imam hotel Monte d’oro v Zavljah, katerega upravitelji načrtujejo poletno kulturno sezono z najrazličnejšimi umetniškimi skupinami. Danes bo v otvoritvenem koncertu nastopila Godba na pihala iz Ricmanj pod vodstvom Marina Marsiča. Koncert se bo pričel ob 19. uri in je namenjen ne samo hotelskim gostom, temveč vsem, ki ljubijo tovrstno glasbo. Ricmanjska godba na pihala, ki se je v zadnjih letih precej pomladila in je cenjena in poznana daleč naokoh, bo prav gotovo privabila številno občinstvo. Naslednji kulturni večer hotela Monte d’oro pa je napovedan za soboto, 18. junija, ko bi moral nastopih Pihalni orkester Breg iz Doline.
SEJA OBČINSKEGA SVETA
Opoziciji je bolj do prepirov kot do upravljanja
Hoče celo poimenovati ulico po neofašistu Almerigu Grilzu
»Sram me je zaradi načina, kako je seja potekala«. Tako je proti koncu predsinočnjega zasedanja občinskega sveta dejal župan Ric-cardo Illy. Razlogov za tako oceno je imel na pretek, saj je bolj spominjala na volilni shod kot na delo telesa, ki se ukvarja z življenjskimi vprašanji mesta in njegovih prebivalcev. Obenem je dokazala, kakšen odnos ima opozicija do politike in do upravljanja nasploh. Nekateri, kot na primer Camber in Gobessi (LpT) ter Marini (Cri-shano popolari) so namreč stalno prekinjali sejo, ki se je zatem tudi končala tako, da so svetovalci večine zapustili dvorano med vpitjem opozicije. 2e na začetku je sedanji poslanec v rimskem parlamentu Roberto Menia (Nacionalno zavezništvo) počastil spomin na umrlega neofašista Almeriga Grilza (Lonjerci se dobro spominjajo njegovih pretepaških pohodov v njihovo vas), tako da so Peter Močnik, Andrej Berdon (Slovenska sku-pnost-Zavezništvo za Trst) in nekateri svetovalci DSL iz protesta zapustili dvorano. Namen Menie, da Grilza izenači z ostalimi tržaškimi novinarji, ki so izgubili življenje med opravljanjem svojega poklica, tako da po njih poimenujejo ulico, je hil več kot očiten in za nekatere nesprejemljiv (Venier od SKP je izjavil, da je »spoštovanje do mrtvih eno, povsem nekaj dru-
gega je sodelovanje pri javni komemoraciji nekega neofašista«, Berdon pa pravi, da »kdorkoli je poznal Mirana Hrovatina in Sašo Oto je naravnost zgrožen ob misli, da bi njuno ime bilo izenačeno z imenom fašističnega pretepača Grilza«), Na koncu se je Menia znova priglasil k besedi, začel pa je pravi volilni shod, s klopi opozicije so vzklikali, naj postavi vprašanje in utihne, nakar ga je predsednik skupščine Marchesich (ki je imel nasploh težavno delo) prekinil, češ naj naredi, kar je napovedal, in neha s svojim shovvom. Prišlo je do zmešnjave, Marchesich je sejo zaključil in svetovalci večine so zapustili dvorano med vpitjem opozicije.
Kljub temu je bil med zasedanjem le govor o nekaterih konkretnih vprašanjih, kot na primer o prenovi glavne bolnišnice, problemih v Ul. Locchi, o županovem potovanju' v Bruselj in pogovorih ter stikih, ki jih je tamkaj imel. O nogometnem klubu Triestina je Illy povedal, da tržaški podjetniki zaenkrat čakajo, ker ne vedo, s kom naj se pogajajo, saj ni še znano ime človeka, ki naj bi operacijo financiral. Nadalje so odobrih načrt za lokalizacijo prodajnih točk časopisov. Zupan je tudi dal vedeti, da Berlusconiju ni pisal nobenega pisma o Trstu, njegovem gospodarstvu in vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
DEVIN-NABREŽINA / IZJAVE DEPANGHERJA_.
Dvojezične table ne žalijo nikogar
Po evropskih volitvah bo občinska uprava organizirala javna srečanja o »sožitju«
Namestitev dvojezičnih tabel na območju občine Devin-Nabrežina sodi v širši okvir spoštovanja pravic slovenske manjšine v občini in v tem celostnem okviru ga sedanja občinska uprava tudi namerava obravnavati. De-vinsko-nabrežinski župan Depangher je najbolj kočljivo temo na mesečnem pregledu opravljenega dela načel kot zadnjo, ker ji je namenil največ pozomosh. Obžaloval je, da lahko vprašanje dvojezičnih tabel sproži tako žolčne polemike, zato je mnenja, da bi morali o odnosu med skupnostima, ki živita v občini, spregovoriti na javnih skupščinah, zato da bi vsi občani iznesli svoje poglede. Takšne shode namerava občinska uprava prirediti po evropskih volitvah -' sprožitev afere je po njegovi oceni voda na mlin desničarskim silam - in seveda tudi v zaselkih San Mauro in Ribiškem naselju, katerih prebivalce istrskega rodu oz. ki so prišli iz Istre bi »žalile« slovenske oznake pod ita-lijansko njihove vasi. K temu vprašanju - je še dejal Depangher - je treba pristopiti racionalno in ne čustveno, predvsem pa bi se morali istrski begunci končno prepričati, da Slovenci, ki živijo na Tržaškem, niso sokrivi za njihovo tragično usodo. S kancem realizma je Depangher priznal, da si ni veliko obetati od takšnih shodov, saj bodo verjetno prej prišli na dan izbruhi nacionalizma in nestrpnosti, kot pa prizadeto iskanje oblik demokratičnega sožitja. Ob vsem tem pa je Depangher še obžalo-
Depangher med srečanjem z novinarji (Foto Križmančič)
val dejstvo, da bo »afera« povsem zameglila rezultate dela, ki ga je občinska uprava v zadnjem času opravila prav v obeh zaselkih.
Na včerajšnjem srečanju z novinarji je Depangher tudi zavrnil kritike, ki jih je na njegov račun izrekla krajevna sekcija Slovenske skupnosti. Kot že na sestanku s predstavniki te stranke je devinsko-na-brežinski župan poudaril, da on odgovarja samo za delovanje občinskega odbora in ne za stališča večinske koalicije. Rekel pa je tudi, da se kot župan ne namerava pogajati s posameznimi tajništvi strank, ki so podprle njegovo izvolitev, temveč se misli soočati z večinsko skupino. Sedanja občinska uprava si ne more prevzeti krivde za morebitno slabo poslovanje prejšnjih, kot tudi ne namerava nikogar
kriviti.
Dobro polovico tiskovne konference pa je Depangher namenil osvetlitvi konkretnih posegov oziroma reševanju upravnih zadev. Veliko napora je bilo vloženega v izboljšanje delovanja posamičnih občinskih uradov, po drugi strani pa so veliko pozornosti namenili urbanističnim vprašanjem in ureditvi šolskih prostorov: tako bodo septembra spet odprli osnovnošolsko p°' slopje v Sempolaju. Omenil je tudi vprašanje ureditve Sesljanskega zaliva' po vsej verjetnosti bodo do konca leta z dezeln0 upravo pripravili noV načrt, zavrnil je možnost da bi prevzefi »popravlje® projekt Cardarelli«, kot se tudi ne ogreva za predlog o casinoju, še pred poletno sezono pa bodo na obali izvedli nekaj »lepotnih« posegov, (bip)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tist
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Tist, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo 372.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
SMRTNA NESREČA POZNO PONOČI NA AVTOCESTI
Z avtom čez motociklista
Diega Cettina (23 let) so sicer po nesreči, ki se mu je prejšnjo noč pripetila na avtocesti, nekaj kilometrov pred vstopno postajo pri Moščenicah, prepeljali v katinarsko bolnišnico, vendar jutra ni dočakal. Poškodbe so bile tako hude, da je okrog 4. ure kljub prizadevanju zdravnikov izdihnil.
Cettina, ki je prebival v UL Giulia 23, je okrog ene ure z motornim kolesom katvasaki 600 vozil v smeri proti Tržiču, ko je v višini izhoda za Devin iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad močnim vozilom in se zaletel v varnostno ograjo. Odbilo ga je na cesto prav v trenutku, ko je s svojo fiat panda privozil mimo 22-letni Massimiliano Polli-cardi iz Zavelj (Ul. Monte d’Oro 56), ki je zavozil čezenj. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, a kot smo dejali, mu življenja niso rešili.
Diego Cettina
Tako Pollicardi kot dekle, ki je bilo z njim v avtomobilu, sta ostala nepoškodovana. Izvide je opravila cestna policija iz Cervignana, ki bo skušala pojasniti, zakaj in kako je do nesreče prišlo.
V nočni srajci ustavljal promet
Ustavjal je promet, a nad tistimi, ki so šli mimo, se je znašal z brcami in pestmi. Ko so prišli agenti, so v Ul. Giulia, na višini Trga Volontari Giuliani, opazili moškega v sami nočni srajci. Bil je sredi ceste, postavil se je pred avtobus in grozil vsakomur, ki se je približal. S težavo so ga prepričal, da je stopil na pločnik, kjer pa jih je zaCel žcditi in jim groziti. Agenti so se obrnili do osebja Rdečega križa, ki je prišlo z rešilnem, na katerega so vendarle spravili razburjenega moškega. Da bi se izognili nevšečnostim, so mu nataknili lisice. Na oddelku za prvo pomoč glavne bolnišnice so ga že poznali, saj se z njim ukvarja tudi center za mentalno zdravje. Moškemu (S.I.) so dali pornirjevalno sredstvo in ga obdržali na opazovanju.
Neobičajna zabava
Ko je priletna Francesca Mangana poklicala policijo, verjetno ni vedela, čigav je avtomobil. Opazila je šest mladih, ki je skakalo in se valjalo po njem (na sprednjem delu so naredih precej škode), in brez pomišljanja zaprosila za pomoč. Kasneje so ugotovili, da je bil avto (citroen viša), ki je bil parkiran v Ul. Trento, last njene vnukinje. V šesterici, ki sojo identi-ficimli, so bili: Stefana Montemezzo (22 let, Ul. Toti 23), Roberto Luisa (20 let, Ul. Zorutti 25), Massimiliano Schiappa (20 let, Ul. Pasteur 14), Andrea Bianco-ni (25 let. Ul. dei Faiti 47), Massimiliano Stabile (21 let, Ul. Cattamzza 14) in Emiliano Selva (23 let, Ul. Giustiniani).
Protest
istiskih
združenj
»Brutalen primer neobčutljivosti in grobega prega-žanja« - tako je Združenje Istranov na včerajšnji tiskovni konferenci ožigosalo sklep, da se v statutu občine
Devin-Nabrežina
italijanskim imenom Borgo San Mauro in Villaggio del Pescatore doda še slovenski. Predstavniki tega združenja in Združenja Julijska krajina in Dalmacija bodo jutri posegli pri pre'
fektu Cannarozzu, predsednik Združenja Istranov Zigante pa je zagrozil, da bodo - ko bi njihove zahteve ne naletele na pozitiven odziv - začeli zbirati podpise za odcepitev naselij.
NA POBUDO ZSKD IN SLAVISTIČNEGA DRUŠTVA
Na Opčinah srečanje z literarnimi ustvarjalci
Poleg Lainščka, Jurinčičo in Čuko tudi Rebulo
Na pobudo Zveze slo-.kulturnih društev Slavističnega društva je 1 v petek v dvorani Pro-svetnega doma na Opciji Literarni večer, na ka-;er.em so nastopili Feri amšCek, Edelman Ju-"ncic in Marij Cuk. Častni gost srečanja pa je bil tržaški pisatelj Alojz Rebu-a> je ob tej priložnosti zaslužnim slovenskim ^jakom tudi podelil srebr-115 Cankarjeva priznanja.
. Uvodni pozdrav gostom J® podal deželni predsed-ttrk ZSKD in tudi sam besedni ustvarjalec Ace Mer-tuolja. Zbrano občinstvo je opozoril na zaskrbljujoče stanje umetniške ustvarjalnosti, ki je tudi pri nas kot Perspektiva ogrožena. VeC je namreč dejavnikov, ki v današnjem svetu »tehnološke oblasti« korenito spreminja naše vrednostne lestvice, posega po etničnih in moralnih normah, napada ustvarjalnost kot samostojno dejanje človekove misli in Čustev.
Po zapisu prof. Marije Cende je goste petkovega uterarnega večera predstavila Loredana Gec.
Cmkovit je bil nastop prvega izmed prisotnih ustvarjalcev, Ferija Lainscka, prekmurskega pisatelja in pesnika, ki prihaja iz obrobne slovenske dežele, jer se že Čuti madžarski vpliv. Lainsckove pesmi iz zbirke Hiša sv. Nikolaja in odlomke iz dveh romanov ur mladinske povesti je z gledališko veščino podal Milivoj Rog, Pisatelj, ki v svojo besedno ustvarjalnost vnaša zgodbo narečnega Jezika, opisuje pa predvsem življenje ciganskega ioveka, je prišel še bolj do rzraza ob pojočem prek-uiurskem narečju, za kate-
Petkov literarni večer v openskem Prosvetnem domu (foto KROMA)
rega sta se LainšCek in Roš priložnostno odločila, kot sicer ob literarnih srečanjih.
Prav tako krajinsko »obarvan« je bil naslednji nastop: Edelman JurinCiC je pesnik Istre po rodu, duši in telesu. Lani je izšla zadnja JurinCiCeva knjiga, Istrijanova mobtev, iz katere je avtor sam podal niz pesmi z izrazito »istrsko« vsebino: rahlo narečno obarvane v posameznih besednih izrazih, preprosta zgradba in vseskozi otožen ritmični prizvok.
Pesmi je predstavil tudi Marij Cuk, za katerega pa bi težko rekli, da je »pesnik Brega«; kot je bilo v samem uvodu povedano, Cuk ni tradicionalist, izziva s svojo satirično žihco, boniCen je tudi do samega sebe, preseneča z drznimi pesniškimi metaforami. Poleg pesniškega sveta pa Cuk obvlada tudi esejistiko; poznamo ga kot gledališkega kritika in voditelja TV oddaj. Na petkovem veCeru je bral pesmi
iz zadnje pesniške zbirke Sledovi v pesku; od Gusarjev, nespodbudne metafore za vrednote zamejskega in sploh slovenskega sveta v današnji dobi, do poezij z bivanjsko tematiko in ljubezenskih pesmi, kot sta Pesek, pesek in Tudi to je ljubezen, v katerih sreCamo učinkovit, včasih nekoliko ciniCen Čukov poetični slog. Posebno pozornost je doživel Alojz Rebula, Cigar »sloves daleč presega meje našega prostora«. Nedavno tega je izšel njegov zadnji roman Kačja roža, iz katerega je odlomek podala Loredana Gec. Pisatelj, ki bo konec tega leta praznoval Častitljivi življenjski jubilej, pa je sam spregovoril predvsem slovenskim dijakom, ki so se zbrali ob podeljevanju Cankarjevih priznanj. Spregovoril pa jim je o tem, kako se je sam prebijal do svoje slovenščine, kako je v mladih letih poslušal dedovo »nemško« slovenščino in »italijansko« slovenščino vrstnika,
ki je hodil na delo v mestno okolje. Se danes pisatelj piše svoj dnevnik, ki ga je začel v gimnazijskih letih, lotil pa se ga je prav s trdnim namenom, da dnevno vadi materin jezik: »Slovenščina je ostala jezik mojega bitja«. Nagrajencem je Čestital za izkazano znanje in zvestobo jeziku. Cankarjeva priznanja, ki jih slavistično društvo podeljuje najboljšim dijakom, od nižje do višješoslke stopnje, ki se odločijo za poglabljanje snovi s svojim profesorjem slovenščine in se najbolje izkažejo na književnem tekmovanju. Le-to je skupno za slovenski prostor, kot je v svojem posegu obrazložila predsednica Slavističnega društva Majda KauCiC, pa gre z zadovoljstvom ugotoviti, da je udeležba tržaških in goriških dijakov edina iz zamejskega prostora. Letos je srebrno Cankarjevo priznanje prejelo 17 dijakov, ki so bili na skupnih 38 v naši dežeb najboljši, (dam)
OPČINE / V PETEK V DOMU NA BRDIN1
Zaživel krožek Ob pečini - La rupe
O bodočnosti Evrope po tragediji v bivši Jugoslaviji je govoril novinar Paolo Rumiz
Bodočnost Evrope po 'agediji v bivši Jugosla-Vl)1 - s predavanjem novi-narja Paola Rumiza na
;
Ornenjeno temo se je v Petek zvečer v Domu na rQini začela dejavnost tiovega kulturnega krožka P pecini/La rupe. Novi-p31 tržaškega Časopisa II 1Ccolo, ki je veliko po-^Cal iz in o bivši Jugosla-Bb je najprej predstavil ®srbske priprave na voj-0<<: že nekaj let pred petkom vojnih spopa-°v so namreč v Srbiji ^aceli uspešno gojiti »oz-3Cje nestrpnosti« in etmjati herojske mite iz Preteklosti, tako so se °lgoletna prijateljstva Prevrgla v sovraštva. v°je je takrat in tudi kareje imela pri tem srb-a televizija, ki je pov-enr v rokah vlade, sploh L3 J® po oceni Rumiza ^loga televizije pri ust-^rjanju javnega mnenja 3 krojenju usode posa-eznih držav dandanes askrbljujoCa, in pri tem
Paolo Rumiz prvi gost krožka Ob pečini/La rupe v Domu na Brdini (Foto Ferrari)
seveda nikakor ni izključil Italije. Nato je Paolo Rumiz opravil nekakšno primerjalno analizo med Srbijo in Istro ter prikazal skupne točke in razlike. Med razlikami bi omenili samo kult junaštva, ki je Istri in njenim prebival-
cem daleC.
Se dve besedi o novem krožku: nastal je z namenom, da bi z raznimi pobudami ustvaril priložnosti za soočanje med slovensko in italijansko govorečimi občani, ki bi se srečevali v skupnem pro-
storu. Ne namerava pa se strogo omejevati na prirejanje kulturnih pobud, saj je po zasnovi tudi rekreacijsko društvo, ki bo organiziralo razne izlete in podobno. Sedež krožica je v Domu na Brdini na Opčinah
Sl ŠOLSKE VESTI
OTROCI IN UČITELJICE OTROŠKEGA VRTCA IN OSNOVNE SOLE IZ BORŠTA ter COS s Peska vabijo na ogled razstave likovnih izdelkov, ki bo v borš-tanski šoli danes, od 10. do 12.30 ter jutri, od 8. do 12. ure.
UCENCI OSNOVNE SOLE NA PROSEKU
vljudno vabijo vaščane in prijatelje na razstavo roCnin in likovnih izdelkov, ki bo danes, 5. t. m. v prostorih osnovne šole. Urnik od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
OTROŠKI VRTEC in OSNOVNA SOLA iz Barkovelj vabita na ogled razstave likovnih in ročnih del, ki bo v šolskih prostorih danes, 5. t. m., od 10. do 13. ure in jutri, 6. t. m., od 9. do 12.30. Vabljeni!
OTROCI SEMPOLAJ-SKEGA VRTCA vas vabijo na razstavo roCnih del, ki bo danes, 5. t. m., od 10. do 12. ure ter od 15. do 18. ure.
DIJAKI SREDNJE SOLE FRAN ERJAVEC vabijo na ZAKLJUČNO SOLSKO PRIREDITEV, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Na sporedu bodo glasbene točke, nastop šolskega zbora in vesela igra TORTA ZA MAMO. Vabljeni profesorji, starši, bivši dijaki in vsi prijatelji naše šole!
Učenci OS France Bevk in SS Srečko Kosovel z OpCin vabijo na zaključno prireditev, ki bo v sredo, 8. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SREDNJA SOLA F. LEVSTIK vabi vse starše in prijatelje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Obenem vabi za zaključne produkcije gojencev proseškega oddelka CM - Sola M. Kogoj in italijanske nižje srednje šole, ki bo v prostorih proseške telovadnice v sredo, 8. t. m., ob 11.30.
NA OSNOVNI SOLI K. ŠIROK bomo pozdravili starše, sorodnike in prijatelje v sredo, 8. t. m., ob 10.30 z ZAKLJUČNO PRIREDITVIJO. Vljudno vabljeni!
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst obvešča vse začasno in letno nameščene šolnike ter neuCno osebje, da po zaključnem delovnim razmerju lahko zaprosijo za redno doklado za brezposelnost (it. indennita or-dinaria di disoccupa-zione). Pogoji: 52 tednov službovanja v zadnjih dveh letih. Obrazce lahko dvignete na uradu za delo, Ul. F.Severo 46/1 v Trtu ob delavnikih od 8.30 do 12. ure, ob sobotah do 11.30, okence 12 ali 13.
5.6.1993	5.6.1994
Ob 1. obletnici nenadomestljive izgube predrage mame in hčere
Selme Mauri
se je z žalostjo v srcu spominjajo
hčerka Patrizia, starša Cveta in Karmelo ter ostalo sorodstvo
Boljunec, 5.6.1994
t
Zapustila nas je naša draga sestra in teta
Roža Kralj
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev.
Žalostno vest naznanjajo brat, nečaki in pranečaki
Mislinje, Gropada,
Katinara, 5.6.1994
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Alojza Puriča
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so počastili njegov spomin.
SVOJCI
Repen, 5.6.1994
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Mire Verša vd. Milič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Posebna zahvala dr. Lu-pincu in C. Ukmarju.
SVOJCI
Prosek, 5.6.1994
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ivana Zobca
se iskreno zahvaljujemo dr. Danjelu Žerjalu, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Jezero, 5.6.1994
ZAHVALA
Ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so nam blizu v tem težkem trenutku in so počastili spomin našega ljubljenega
Pavla Čoka
Prisrčna zahvala gre Sindikatu slovenske Sole in Državnemu trgovskemu tehničnemu zavodu “2. Zois" v Trstu, ki sta mu poklonila žalno sejo.
SVOJCI
Trst, 5.6.1994
3.6.1985	3.6.1994
Ob 9. obletnici smrti naše drage
Marte Sosič ■ Danieli
se je vedno z ljubeznijo spominjajo
mož Celestin, in Edi in snaha Neva
Opčine, 5.6.1994
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi
Zdravko Maver
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ela, sin Dušan z Evo in Nadjo
Boljunec, 5.6.1994 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Družini Mauri izreka iskreno sožalje
družina Spangaro
ZAHVALA
Ob smrfi naše drage mame in none
Marije Stepančič vd. Veljak
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojo Človeško toplino bili ob strani.
Posebna zahvala naj gre C.g. Jožetu in don Eliu za pogrebni obred, zdravnici R. Rustia za dolgoletno zdravljenje in pnev-mološkemu oddelku Sa-natoria na Obelisku.
Elda in Štefka družinama Barkovlje, 5.6.1994
ZAHVALA----
Ob izgubi naše drage
Evgenije Grgič vd. Kalc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter na katerikoli naCin počastili njen spomin.
SVOJCI
Padrice, 5.6.1994
8.6.1984	8.6.1994
dr. Jože Seražin
Vse utone v meglo Časa, le spomin v naših srcih dan za dnem se bridko oglaša
Tvoji najdražji
Trst, 5.6.1994

TRST
Nedelja, 5. junija 1994
VČERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
5.	junija 1994
SVETKO
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.49 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 2.56 in zatone ob 17.15.
Jutri, PONEDELJEK,
6.	junija 1994 NORBERT
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,1 stopinje, zraCni tlak 1013,4 mb pada, veter jugovzhod-nik 16 km na uro, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giulia Sorgato, Mattia Segatto, Annie Tramarin, Matteo Roici in Irina Kneipp.
UMRLI SO: 68-letni Fer-ruccio Mauri, 53-letni Gian-carlo Bellina, 85-letna Roma Martignacco, 78-letni Carlo Pertot, 80-letna Virgilia Mahorcic, 74-letni Mario Sta-raz, 83-letna Maria Krasko-vic, 82-letni Carlo Godignani, 84-letni Romano Succi.
E LEKARNE
Nedelja, 5. junija 1994
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Roma 16, Trg Val-maura 11, Trg Garibaldi 5, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul.Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA	(tel.
200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarne odprta od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. junija 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovan-ni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje).'
SESLJAN (tel. 414068) -
samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.00,
20.05, 22.15 »Troppo sole «, i. Sabina Guzzanti.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Caro diario«, r. Nanni Moretti.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Film rosso«, r. Krzystof Kieslowski.
NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Sister Act 2», i. Woopy Gold-berg.
NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 - L’insulto finale«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 3 -15.30, 17.35,19.45, 22.00 »Vivere«.
NAZIONALE 4-16.00,
17.30,	19.00, 20.30, 22.00 »Piccolo Nemo, avventure nel mondo dei sogni«, ri-
Silil Ivi!
GRATTACIELO - 16.45,
18.30,	20.10, 22.00 »Incu-bo d’amore«, i. James Ba-der, Madchen Amick.
MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le tre por-celline«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
EDEN - 16.00 - 22.00 »Sotto il vestito tutto da scoprire«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 21.00 »Schindler’s list« r. Števen Spielberg.
ALCIONE -	17.00,
19.30,	22.00 »II piccolo Budha«, r. Bernardo Berto-lucci.
LUMIERE -	18.30,
20.15, 22.15 »II profumo della papaya verde«, r. Tran Anh Hung.
—, Do 23. t.m. v vseh kinematografih bodo ob priliki pobude ”Festa del cine-ma” popusti.
'M PRIREDITVE
RITMIČNA GIMNASTIKA SD KONTOVEL
priredi zaključni nastop na športnem igrišču na Kon-tovelu danes, 5. t. m., ob 18.30.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj vabi na naslednje zaključne interne nastope po podružnicah: Milje - o.š. 5.6, Opčine
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAŽENCEV
v Trstu
vabi jutri, 6. junija, ob
20.30 na srečanje s tržaško-istrskim pisateljem
GUIDOM MIGLIO
ob izidu njegove najnovejše knjige
»Llstria una quercia«
DRUŠTVO
SLOVENSKIH
UPOKOJENCEV
organizira 15. junija
IjMLIM
v Benetke, Murano - otok barvastega stekla in kristala in Burano - otok čipk in vezenin.
Vpisovanje in informacije v torek, 7. junija na sedežu društva v Ul. Ci-cerone 8, od 8., do 9. ure dalje.
- PD 7.6, 10.6 in 14.6, ob 18. uri, Prosek - n.sr. šola
8.6,	ob 11.30 ; 14.6, ob 18. uri in 17.6 v KD ob 20.30; Salež- 7.6. in 10.6 ob 18. uri; Križ- n.sr. šola 10.6. in
13.6.,	ob 18. uri; Skedenj -
14.6.,	ob 20. uri ter Boršt -
15.6,	ob 18. uri, 22.6., ob 18. (1) in ob 20.30 (2).
GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNE PRODUKCIJE svojih gojencev, ki bodo potekale s pričetkom ob 20. uri; jutri, 6. t. m. v KC A.U. Miro pri Domju (tolkala v raznih zasedbah, blok flavte, prečne flavte in pripravni tečaj); v sredo, 8. t. m. v Srenjski hiši KD Slovenec v Borštu (klarineti, fran. rogi, trobente in tenor flig. ob spremljavi klavirja); v petek, 10. t. m. v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu (komorna skupina trobil in klarinetov, trobila, klavir in šolski pihalni orkester). Vabljeni!
DANES, 6. t. m., ob 20.30 bo v Peterlinovi dvorani v Trstu gost Društva slovenskih izobražencev tržaško-istrski pisatelj GUIDO MIGLIA, ki bo govoril o svojem najnovejšem delu “LTstria una quercia”.
KD LIPA iz Bazovice vabi v petek, 10. t. m., ob 20.30 na KONCERT na borjaču pri Županovih MPZ Bilka iz Bilčovsa in kvarteta Rož s Koroške.Va-bljeni!
H ČESTITKE
Danes bo postala polnoletna naša draga ELENA. Da hi se ji uresničile vse njene želje ji iz srca želita oče in mama.
Danes praznuje naša draga mama
Amalija Antonič
svoj visoki življenjski jubilej - 80 let
Ob današnjem prazniku ji kličejo Se na mnoga zdrava, srečna leta
vsi njeni otroci z družinami,posebno vnuki in pravnuki
	»Jf *
	Sedmak Ingrid Tel. 040/225394
	Prosek 129 Trst
	ZA
	GRAFIJO
SK BRDINA
priredi dne 10., 11. in 12. t. m. na Opčinah
V	petek, 10. t. m. odprtje kioskov ob 17. uri
V	soboto, 11. t. m. odprtje kioskov ob 16. uri
ob 17. uri okrogla miza
KAM PA KAMZAMEJSKO SMUČANJE
V nedeljo, 12. t. m., odprtje koškov ob 16. uri začetek nastopov ob 18. uri udeležijo se klepetulji lonca in Vanča, čarodej Mister Mart
Vsak večer Vas bo zabaval ansambel
Happv Day
Vabljeni!
SD PRIMOREC - Trebče
prireja
ŠPORTNI PRAZNIK
na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču dne 5., 6. in 10., 11., 12. in 13. junija.
Istočasno se bo odvijal turnir v malem nogometu.
Vsak večer ples ob zvokih ansamblov Happy day in Lapos.
Dobro založeni kioski s pristnimi specialitetami.
SK DEVIN
priredi 4. in 5. t. m. v Zgoniku
Program:
Danes, 5. t. m., ob 10. uri tekma I Gross s kolesi v Zgoniku za pokal Skoda automobili, ob 16. uri otroške igre, ob 19. uri nagrajevanje tekme I Gross s kolesi, ob 20. uri ples z ansamblom KRT.
PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec
vabi v Hribenco na
24. PRAZNIK VINA
Danes, 5. junija ob 17.30 koncert godbe na pihala iz Brega, ob 20.30 ples z ansamblom Adria kvintet,
jutri, 6. junija ples z ansamblom Napoleon.
Oba dneva bodo delovali založeni kioski z jedmi na žaru in razstavo domačih vin.
št. 214 ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure; za občino Dolina: v tajništvu vsak dan od 8. do 12. ure; za občino Milje: v tajništvu vsak dan od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih in sredah pa še od 14.30 do 17.30; za občino Devin-Na-brežina: v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure; za občino Repentabor: v tajništvu ob četrtkih in sobotah od 11. do 13. ure ter za občino Zgonik: v tajništvu ob torkih, sredah in petkih od 11. do 13. ure.
MALI OGLASI
KU.D. /j-f-K	A. A. C.
m/IgNet
G 1 e d a!C?š č e
"NaJ>rci"
zgodbe po motivih Dana Foja
aUt&u te bil
	
Premiera v sredo, 15. t. m., ob 20.30 Ponovitev v četrtek, 16. t. m., ob 20.30
v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Lista Federalizem
prireja v torek, 7. t. m. z začetkom ob 17.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3 okroglo mizo na temo;
FEDERALIZEM
IN
FEDERALIZMI
Razpravljali bodo:
sen. Darko Bratina, posl. Luciano Caveri, *sen. Pietro Fontanini in posl. Mario Rigo
Moderator; Martin Brecelj
Naročnik: Slovenska skupnost
IZLETI
SPDT prireja v nedeljo, 12. t.m., avtobusni izlet v Globasnico na Koroškem, na 23. srečanje zamejskih planincev. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Odhod s Trsta ob 5.45 s trga Oberdan in ob 6.00 izo-pred društva Tabor na Opčinah. Pravočasni povratek zaradi evropskih volitev. Potrebna sta potni list ali osebna izkaznica.
□ OBVESTILA
SKD I. GRUDEN ob-
v Nabrežini. Tel. št. 200036.
KMEČKA ZVEZA poziva k zbiranju podpisov za predstavitev zakonskega predloga ljudske pobude, ki ga je izdelela Italijanska konfederacija kmetov. Namen predloga je zaščita ozemlja in naravnih virov, ki je smatrana tudi kot sredstvo za ovrednotenje etičnih manjšin. Glede na važnost pobude Kmečka zveza vabi člane in nečlane, da se množično podprejo omenjeno pobudo. Urniki za zbiranje podpisov so sledeči: za občino Trst: tajništvo na L.go Gra-natieri št. 2/1 nadstr,, soba
IŠČEMO naslednje profile sodelavcev: vzgojitelje s specializacijo, spremljevalce za mladino posebnimi potrebami, varuške in animatorje. Interesenti morajo imeti italijansko državljanstvo. Pisne prošnje poslati na Publiest Srl, Ul. Montecohi 6, 34137 Trst, pod šifro "Solidarnost".
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV zaposli resnega in marljivega fanta z opravljenim vojaškim rokom in z znanjem slovenskega ali hrvaškega jezika. Zaželjene izkušnje na mehaničnem področju. Tel. na št. 231736 - urnik trgovine.
IŠČEMO natakarico/ja za julij in avgust. Tel. st. 200848.
ISCEM delo kot hišna pomočnica ter nudim pomoč starejši osebi. Tel. St. 225652 po 13. uri.
PRODAM mercedes 190 E, rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 280813 ob uri obedov.
PRODAM renault 19, 16 V, sive metalizirane barve, november ’ 91. Tel. ob uradnih urah na št. (040) 211489.
PRODAM motorno kolo 50 k.k. Tel. št. 226411.
ZELO UGODNO prodam rustično sobo, ki je primerna tudi za taverno. Tel. št. 212055.
ZA 700.000 LIR prodam 7 novih knjig Enciklopedije Slovenija ( vse o Sloveniji, Slovencih in Zamejstvu), 8. knjiga izide v decembru 94, 1. knjiga je že pošla. Tel. št. (0481) 78348.
DARUJEM ljubeznjivo mucko črno in belo. Tel. št. 214297.
OSMICA je odprta pri Nadi v Bazovici.
OSMICO ima odprto Colja v Samatorci št. 20.
OSMICO imp odprto Al-fredo Brajnik, Domio 172. Toči malvazijo DOC in
vešča, da se nadaljuje vpisovanje v poletno središče ŽIV 2AV, ki bo od 18. do 30. julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini,- Informacije: tel. 200620.
V foyeju Sirkovega doma v Križu je še danes, 5. junija na ogled razstava Ani Tretjak VODA MED NEBOM IN ZEMLJO. Urnik od 19. do 21. ure, v nedeljo, od 10. do 13. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL iz Nabrežine in Sindikat upokojencev iz Sežane organizirata, v skladu za boljše sodelovanje med upokojenci, srečanje -piknik v Povirju v soboto, 18. junija. Vse informacije na sedežu upokojencev Cgil
Loterija	nuna im
BARI	82	73	90	70	17
CAGLIAR!	80	8	22	77	65
FIRENCE	63	10	45	9	30
GENOVA	85	27	54	7	74
MILANO	69	40	64	35	12
NEAPELJ	79	68	34	60	24
PALERMO	41	82	20	16	45
RIM	8	54	70	10	80
TURIN	84	10	62	26	23
BENETKE	68 20 ENALOTTO		74	81	24
2 2 2	2 2 2	X 1	2 2	2 X	
KVOTE
12 42.792.000,-11	1.783.000,-
10	164.000,-
merlot (oba vina na" grajenja na letošnji občinski razstavi vin v Dolini)-Tel. št. 824917.
OSMICO je odprl Romano Tul - Dolina št. 154-Toči belo (malvazijo) in črno (cabernet) vino.
OSMICO imata v Re-pniču 54 Nadja in Niko.
MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
V STANDREZU je Stanko Marušič odprl osmico. Toči belo in crn° vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO odpira Kosmi-na, Brje pri Komnu od 4. do 12. t. m. Nudimo belo in črno vino, kraški pršut, panceto, vratovino, salamo, klobase z zeljem in repo ter kruh iz kušne peči-Vljudno vabljeni!
MEDJA VAS ST. 1 - pri Zupanovih je osmica.
FOTOGRAFIJA EGON (Barriera), tel. št. 766649 od 8.30 do 12.30 ter od
15.30	do 19.30, Slike za dokumente express: osebna izkaznica, potni list, propustnica, vozniško dovoljenje, matricola, itd.
RIBOGOJNICA AGRO ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do
12.30	celo leto. Nudi prvovrstne kanadske losose. Tel. št. 228297.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Fort! (Naselje sv. Ser-
gija)
Istrska ul. (nasproti pokopališča)
MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta
IP
Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7
APi
Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci)
SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE
(self service)
TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCEST Alj
(odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
.VOLITVE / PROGRAM IN KANDIDATI SSK
Za Občino sklop Štirih vprašanj
Na prvo mesto stranka postavlja vprašanje sožitja in spoštovanja manjšin
SSk v petek v Palače hotelu - foto Studio Reportage
VOLITVE / LISTA FEDERAL1SMO
Dežela FJk kol subjekt nove Evrope
RAJONSKI SVETI / KANDIDATI
Podgora
Štandrež
Vsak glas je dragocen!
Nadaljujemoz
S Predstavitve kandidatov
Stranka slovenske skupnosti je v petek na srečanju z novinarji predstavila tri nosilce liste za občinski svet v Gorici, Bernarda Spazzapana, Davida Grinovera in Božidarja Tabaja. Bila je. Pa je to tudi priložnost za srečanje z županskim andidatom inž. Brunom ^ocettijeminza predstavitev bistvenih točk volilnega programa SSk za občinske volitve. Osnovo Programa sestavljajo štiri °Cke. Na prvo mesto postavlja SSk vprašanje pra-yiinega odnosa do sožitja rn obravnavanja manjšinske problematike. Drugi sklop vprašanj zadeva ylogo Gorice v državnem Jn mednarodnem kontekstu, pri Čemer meja ne bi smela predstavljati loCni-c°. ampak element pove-z°vanja v različnosti. O gospodarski problematiki )e govor v tretjem sklopu
vprašanj, pri Čemer SSk vidi možnosti razv oja mesta v trgovini in razvijanju specifičnih dejavnosti, povezanih z mednarodno vlogo Gorice. Tudi Četrti sklop vprašanj sega na področje gospodarstva oziroma razvoja turistične dejavnosti in ovrednotenja kulturne in naravne dediščine. O posameznih zadevah so podrobneje spregovorili Bernard Spazzapan, Božidar Ta-baj in David Grinovero. Spazzapan je poudaril kako se program SSk sklada s programskimi smernicami žuapnskega kandidata Crocettija. Božidar Tabaj je razvil misel o nujnosti ovrednotenja rajonskih sosvetov, Grinovero pa o pomenu za celotno goriško skupnost in posebej za občane slovenske narodnosti, skupnega nastopanja na
bližnjih volitvah.
Predstavitev se je sklenila s posegom kandidata za mesto župana Crocettija, ki je podčrtal "novost” širokega zavezništva in pomen za vsestranski, predvsem demokratičen razvoj mesta.
Ob skorajšnjih upravnih volitvah, je združenje goriških trgovcev ASCOM, objavilo dokument, ki v strnjeni obliki prinaša stališča združenja do najpomembnejših gospodarskih vprašanj in možnosti bodočega razvoja. Predstavniki združenja so se te dni že srečali z nekaterimi od županskih kandidatov, tudi z inž. Brunom Crocettijem, vse pa so seznanili s svojim (avtonomnim) stališčem. V dokumentu poudarjajo apolitičnost združenja, kar pa še ne pomeni, da ne bi smeli aktivno (s predlogi) sodelovati pri opredeljevanju glede razvoja mesta.
Dokument ASCOM-a omenja najnujnejše posege, ki bi pozitivno
V okviru vse bolj žive volilne kampanje za skorajšnje evropske volitve je včeraj stranka Slovenske skupnosti priredila v Palače hotelu predstavitev liste Federalismo. Programske smernice liste je uvodoma predstavil podpredsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Giancar-lo Pedronetto (Lega Au-tonomia Friuli), ki je med drugim zadolžen za stike z Evropsko unijo. Deželni podpredsednik je naglasil potrebo, da postane naša dežela nekako središče stare celine. Treba je zgraditi novo Italijo, je dejal, v luči nekdanjih zgodovinskih dežel. Bodočnost mora sloneti na Evropi, v kateri prihaja do izraza bogastvo kulturne in etnične raznolikosti. Uspešnost naših krajev, je tesno povezana s pravilno gospodarsko politiko. Zato bo treba okrepiti sedanje nezadostne infrastrukture, otresti pa se bomo morali centralističnega	načina
vplivali na razvoj.
Primarnega pomena je zgraditev avtocestne povezave z Razdrtim, rekonstrukcija odseka Gorica- Vileš in ureditev dveh najpomembnejših dostopov v mesto. Za razvoj mesta bi bil koristen naCrt obnove in revitalizacije starega jedra, velik pomen'pripisujejo n adalje trgovci prenovi objekta v ulici sv. Klare. Ta dva posega pa je treba dopolniti še z izvajanjem načrta preureditve prometa in s pripravo naCrta trgovske mreže. Trgovci se zavzemajo za rast Univerze in za namestitev financarske šole.
Glede izvajanja obstoječih predpisov in dogovorov in glede sprejemanja novih pa navajajo sledeče: predvsem je tre-
upravljanja, ki neizbežno zaustavlja splošni razvoj.
Deželni tajnik SSk Martin Brecelj pa je obsodil preizkušanje mišic med Italijo in Slovenijo, ki najbolj oškoduje prav prebivalstvo ob meji in posebej manjšini..Izrazil je zaskrbljenost glede nedavne izvolitve mi-sovca Tremaglie na Celo pomembne komisije za mednarodna vprašanja. To pa ne bo, je povedal Brecelj, ohromilo naporov, ki stremijo po še plodnejšem sodelovanju med narodoma in državama tako na gospodarskem kot tudi na kulturnem področju. Novo Evropo bo mogoče zgraditi, je zaključil Brecelj, le z odprto in hrabro politiko, ki sloni na Človeških vrednotah. Na tiskovni konferenci sta se novinarjem predstavila še Franco Bertolissi in Andrej Bratuž (SSk), ki kandidirata na listi Federalismo v severno-vzhodnem volilnem, to je v našem, okrožju.
ba zaCeti izvajati soloCila "Karte za Gorico”, predvideti možnost posega dopolnilne blagajne za trgovska podjetja z manj kakor 50 uslužbenci, možnost predčasne upokojitve uslužbencev v terciarnih dejavnostih, spremembo zakona, ki doloCa minimalno mejo (300 tisoC lir) za povračilo davka IVA tujim državljanom.
Na področju turizma manjka stvaren in jasen naCrt, ki bi upošteval naravne, zgodovinske in kulturne danosti Gorice in okolice. In končno zadeva proste cone: trgovci so odločno za ohranitev le te, vendar pa tudi za resno preverjanje vseh možnosti uresničitve predloga integralne proste cone.
objavljanjem kandidatov v rajonske sosvete. Danes objavljamo kandidate za rajonska sosveta v Podgo-. ri in v Standrežu. Gre za kraja, ozirom predela z zelo močno prisotnostjo pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Prav upoštevajoč to specifičnost, so v prejšnjih mandatih predsedniško funkcijo poverili predstavniku manjšinjske skupnosti. Bo tako tudi v prihodnje? Marsikaj je odvisno od tega, kako bomo glasovali.
V rajonskem svetu v Podgori so v zadnjem mandatu bili predstavniki naslednjih strank: PSDI 1, PSI 2, KD 4, ZELENI 1, KPI 3, SSk 1.
Sestava rajonskega sveta v Standrežu pa je bila naslednja: PLI 1, ZELENI
1,	PSI 2, KD 3, SSk 2, KPI
2,	PSDI 1, MSH.
PODGORA
FORZA IT ALI A: Enri-ca Laurenti Furlan (24), Vincenzo Giorgini (46), Antonio Montanari (27), Francesca Cargnel (24), Ilaria Battista (21), Francesca Romoli (24), Gu-glielmo Jug (41), Mauro Battista (19).
ZELENI: Manuela Bot-teghi (39), Giannantonio Carnelos (42), Nedda Dornik (46), Franco (Franchetto) Grusovin (33), Damiano (Damijan) Makuz (42), Miroslao (Mirko) Radinja (44), Maria Anna (Marjanka) Srebrnic por. Nanut (40), Maria Cristina Zudini (48).
SSk: Emilio Jarc (39), Sabina Antoni (27), Wal-ter Bandelli (24), Robert
KRMIN
Kandidat
Devetaa
obiskal
Plešivce
Iz tiskovnega poročila Severne Lige za Krmin povzemamo, da se je kandidat za župana Tullio Devetag z nekaterimi sodelavci srečal s predstavniki slovenske skupnosti na Krminskem. Srečanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi programa SL. Srečanja, ki je bilo v prostorih osnovne šole na Plešivem, so se udeležili Edi Keber, Stanko PrinCiC in Franc Kenda. Slednji so predstavili položaj slovenske skupnosti v občini Krmin. Predstavniki Severne Lige pa so, mimo ugotovitev, da je bil odnos občinskih uprav precej mačehovski, zagotovili, da je federalizem, na katerega se sklicujejo, najboljši naCin reševanja manjšinjske problematike.
Cotič (28), Lidia Jarc (40), Nicolo Klanjšček (42), Alex Pintar (19), Nevenka Pintar (27), Myrta Pod-versic (24).
PROGRESISTI: Edoar-do Maligoj (67), Avia Belli por. Prizzi (54), Mario Bizaj (73), Luigi Corolli (37), Giorgetta Ferelli por. Balbinot (48), Giuseppe Hlede (60), Walter Lovi-soni (50), Stanislao Mali-goi (57), Blanca Marega por. Vidoz (64), Luciano Pelizzo (50).
LJUDSKA STRANKA: Deborah Agazzi (24), Ro-sanna Antoniazzi (40), Elvira Ardit por. Bandelli (57), Renzo Buzzinelli (30), Giorgina Cappuccio por. Zatti (43), Antonio Jakončič (53), Emico Sfi-ligoi (24), Sergio Sfiligoi (59).
NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO: Alain Vic-tor Gerard Nanut (27), Al-do Baiocchi (67), Gianna Altieri (38), Paolo Rosset-ti (20), Laura Baschieri (50), Benito Arrigoni (58), Giorgio Paoletti (44), Gio-vanna Maria Tuzzi (42).
ŠTANDREŽ
SSk: Božidar Tabaj (48), Vladimiro Bastiani
(46)	, Dimitri Bralni (20), Dušan Brajnik (68), Luciano Kerpan (55), Anita Lutman (21), Martin Ma-russi (20), Cristina Ma-russi (22), Giordano Muc-ci (41), Mario Mucci (42), Valentina Pavio (24), Tiziana Zavadlav (26).
FORZA ITALIA: An-drea Lesizza (22), Leo Za-molo (73), Andrea Romoli (25), Paolo Angiolini (20), Enrica Laurenti Furlan (24), Lucio Visintin
(40)	, Emanuele Veronese (19), Francesca Romoli
(24)	, Donatella Martin Sa-lustri (33).
PROGRESISTI: Vilma Braini por. Corva (65), Marian Cefarin (50), Car-men Elena Constantin por. Nanut (32), Giorgio Della Chiesa (43), Giusep-pina Marchi por. Selli
(47)	, Patrizia Munarin
(25)	, Andrea Olivieri (22), Gabriele Peteani (58).
SEVERNA LIGA: Ka-tiusa Stekar (19), Marino Ciuffarin (59), Laura Peli-zon (48), Adrijana Vele-nik (40), Ezio Cumin (51), Andrea Marcelini (24), Alessandro Kozlin (37), Matteo Chionchio (46).
ZELENI: Franco Brato-vich (40), Roberto Ipavic
(41)	, Giovanni (Gianni) Marega (42), Marco Marinčič (35), Matilde Mar-letta (35), Ivo Mauri (35), Raffaella Smet por. Bilu-caglia (45), Maria Anna (Marianka) Srebrnic por. Nanut (40).
NACIONALNO ZAVEZNIŠTVO: Alain Vic-tor Gerard Nanut (27), Franco Meinardi (48), Stelio Fiore (55), Maria Beatrice Giuntoli (62), Gianni Pauletich (38), El-vito Pompeo (68), Merce-de Scopazzi (58), Antonia Stefanelli (38), Lucia Rita Colussi (55).
^KRONIKA / ZADNJI TEDEN
Srečanja, shodi predstavitve in izleti v naravo
Približuje se zaključna faza volilne kampanje. Prav-?'aprav je težko, Ce že nemogoče bralce seznanjati z naj-razliCnejšimi (v dobesednem smislu) prireditvami, ki odvijajo v vidu bližnjih evropskih in občinskih voli-
Sinoci je bila na gradu predstavitev liste progresi-“J°v> ki za mesto župana kandidira inž. Bruna Crocet-Q)a. O dogodku bomo poročali posebej.
V mali dvorani Kulturnega doma bo jutri, v pone-| j°k, ob 18.30 javno volilno srečanje, ki ga prireja ^ovenska komponenta pri DSL. Sodelovali bodo arko Bratina, Miloš Budin in Igor Komel, ki je kandidat za občinski svet na listi progresistov.
, Zeleni - golobice napovedujejo za danes serijo po-Uck Pred cerkvijo sv. Ivana bodo danes, ob 10. uri iz-vedli nekakšno licitacijo umetniških del. Denar bo šel financiranje volilne kampanje. Renato Fiorelli bo anes ob 11.30 predstavil kandidate za rajonski svet na dgu v Standrežu, popoldne ob 16.30 pa zeleni vabijo sprehod na Kalvarijo. Udeleženci naj pridejo pred Solo,
SSk obvešCa, da bosta jutri, v ponedeljek, ob 20.45 Pa Ljudskem radiu govorila pokrajinski tajnik Figelj in ajadidat za občinski svet David Grinovero. Jutri ob 21. afi bo volilno srečanje v Sedejevem domu v Steverja-t"1- Zaključno zborovanje SSk bo v Četrtek ob 20.30 Pred cerkvijo sv. Ivana. Nastopil bo orkester BIG BEN.
UpC prireja drevi v Krminu glasbeno • likovni večer
Čeprav je pozornost novinarjev usmerjena na volilno kampanjo v Gorici, se marsikaj zanimivega - dogaja tudi v drugih krajih, kjer bodo v nedeljo 12. t.m. prav tako volili za obnovo občinskih svetov, oziroma za izvolitev župana. Lista Uniti per Cormons (Skupaj za Krmin), prireja danes ob 21. uri na trgu pred županstvom v Krminu, umetniško srečanje pri katerem bodo sodelovali slikar Giancarlo Doliac, glasbenika Mauro Bon in Massimo Felcaro ter sitarist Alberto Zurco. Lista UpC pa bo v torek, 7. junija ob 18.30 priredila na istem mestu javno srečanje z deželnim odbornikom za okolje in kulturne dejavnosti Puiattijem. Govor bo o dveh vprašanjih, ki posebej žulijo Krmincane: o glinokopu v kraju Bose di Sot in o ureditvi odvodnjavanja na območju Krminske gore.
ASCOM / NAJBOLJ NUJNI POSEGI ZA RAZVOJ
Dokument naslovljen bodočim upraviteljem
Preveriti možnost integralne proste cone
NOVICE
Jutri zadnja predstav a v abonmajski sezoni SSG
V Kulturnem domu bo jutri zadnje predstava v letošnji abonmajski sezoni SSG. Gre za gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja z uspešnico angleškega avtorja Ray Cooneya “Zbeži od žene”, v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
Angleški humor je v tej komediji pomešan s pridihom fejdojevih zapletov, ki so prignani do norih, a povsem verjetnih situacij: (ne) spretni taksist si legalno privošči v pravno urejeni evropski družbi dve soprogi. Igra se oplaja nad Čistimi komedijskimi zapleti in nevsiljivo smeši institucije za varovanje zakonitosti. Resnična uspešnica, torej katero ne gre zamuditi. Predstava bo samo jutri, ob 20.30, za red A in B. Vozil bo avtobus po običajnem razporedu. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradu Kulturnega doma v ulici Brass 20, tel. 33288.
Pritožbe in predlogi ASCOMA glede davka ”TOSAB”
Združenje trgovcev ASCOM je pred kratkim razpravljalo o problematiki davka na zasedbo javnega prostora (TOSAP) in o številnih težavah, ki se v zvezi s tem porajajo. Finančno breme namreč postaja vse težje. Združenje predlaga obCini glede plačevanja omenjenega davka nekaj sprememb: uveljavljali naj bi najnižjo tarifo, omogoCih plačevanje davka po obrokih, omogočili 50-odstotni popust za zasedbo prostora, ki traja veC kot štirinajst dni. Zahtevajo tudi, da se vendarle določijo kriteriji za postavljanje raznih struktur na javnem prostoru. Z zahtevami so trgovci seznanih prefektumega komisarja na občini, Pantalea Zachea.
Flavio Mosetti in Valter Nanut razstavljata v Katoliški knjigami
Foto klub Skupina 75 pripravlja v petek, 10. t.m. razstavo fotografij dveh svojih elanov. Odprli jo bodo v galeriji Katofiške knjigarne. Gre za mlajša elana goriškega foto kluba. Mosetti se predstavlja z zrcalnimi podobami, z nekakšnimi eksperimenti-
ranji, medtem ko se Valter Nanut posveča naravi, kontrastom, ki jih povzroča človek s svojim delovanjem in svojo prisotnostjo.
So ravnali odgovorno?
V javnost je prišla vest o ovadbi, ki naj bi jo proti odgovornim na oddelku porodnišnice bolnišnice v TržiCu vložila A. P. iz Starancana. Med nosečnostjo naj bi na oddelku opravila serijo specialističnih pregledov. Kasneje se je nosečnica napotila v tržaško bolnišnico Burlo Garofalo in tu naj bi ugotovili, da ima otrok težke malformacije. Otrok je umrl kmalu po porodu.
SLOVENSKI CENTER ZA	SOLA GLASBENE
GLASBENO VZGOJO	MATICE - GORICA
EMIL KOMEL
GLASBENI POKLON GOJENCEV ob zaključku šolskega leta 1993/94
-	Kulturni dom v Gorici Sobota, 11 . junija 1994, ob 20.30
-	Dvorana pokrajinskega muzeja na goriškem gradu Sreda, 15. junija 1994, ob 20.30
-	Cerkev sv. Ivana v Gorici Petek, 24. junija, ob 20.30
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ prireja v Standrežu
PRAZNIK
ŠPAREUEV
Danes, 5. junija, ob 19. uri nastop pevskih zborov in štandreške dramske skupine z veseloigro Človek brez smeha.
Sledi prosta zabava.
Ob 22. uri Tombola.
Bogat srečolov, tombola, odlični šparglji, domača jedača in pijaCa
URARNA	ZLATARNA
Ho g>mano
-	ure najboljših znamk;
-	nakit in predmeti iz srebra in zlata neposredno od proizvajalca;
-	konkurenčne cene;
GORICA - Ul. Arcivescovado 3
(nasproti Katoliške knjigarne)
Telefon 0481/534633
TRŽIČ / REFORMA PRISTANIŠČA
Privatizacija
vendar...
Enotno upravljanje naprav in organizacijskih zadev
Zakon o reformi pristaniške dejavnosti (84/94) sili, zlasti manjša pristanišča, v iskanje takih rešitev, ki bi v bodoče zagotovile gospodarno poslovanje in možnosti razvoja. Res je, da se manjša pristanišča, kakor je recimo Portorosega v TržiCu, laže in hitreje prilagajajo novim predpisom. Po drugi strani pa so v to -bodisi zaradi dosedanjega statusa in oblike upravljanja - pravzaprav prisiljena. Novi državni zakon, ki upošteva tudi splošne smernice EGS -predvideva možnost vstopa zasebnih gospodarstvenikov na področje, kjer so doslej veljali posebni predpisi. Liberalizacija, oziroma privatizacija na področju storitev bo imela nedvomno pozitivne učinke, računati pa je treba tudi na določene težave, zlasti v začetni fazi. V petek so na sedežu zadruge pristaniških delavcev razpravljali o načrtu organizacijske in operativne ureditve pristanišča Portorosega. Doslej je strukturo upravljala posebna agencija Trgovinske zbornice in to dokaj uspešno. Za manipulacijo je skrbela zadruga pristaniških delavcev, vloga zasebnih opera-
MENJALNICA CAMBIO i ISONTINO !
Gorica - Korzo Verdi 56
menjalnica in prodaja tujih va-
florinta, češke krone.
URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 in 14.30 -18.00
Tei. 0481/536322 - fax 0481/531210
terjev pri upravljanju in investicijah je bila minimalna.
NaCrt bodoCe ureditve in upravljanja pristanišča (oz. naprav in operativne obale), ki so ga izdelali v Studiu Metis predvideva, z ozirom da gre za razmeroma majhno pristanišče (razpolaga s približno enim kilometrom operativne obale) da bi pristanišče ohranili kot celoto, upravljanje pa naj bi zaupali enemu samemu organu.
Ta organ bi skrbel tako za organizacijske, kakor tehnične aspekte upravljanja.
Težko razumljivo bi bilo namreč, ko bi najsevernejše jadransko pristanišče nekako razpar-celirali.
Bistvene toCke naCrta o reorganizaciji, ki naj se izvede v pristanišču Portorosega je na srečanju, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Sone-go, poleg predsednika posebne agencije za pristanišče dr. Bevilacque in gospodarstvenikov, obrazložil konzul zadruge pristaniških delavcev Romano.
Reforma pristanišč je šele na začetku izvajanja. Treba pa bo pred tem razrešiti še vrsto nekaterih tudi zelo težkih vprašanj. Eno od le teh zadeva ukrepe vlade za predčasno upokojitev odvečnih delavcev v pristaniščih. Vlada pri sprejemanju ukrepa je le minimalno upoštevala predloge in stanje v naši deželi, medtem ko je bila precej širokogrudna glede "sanacije” pristanišč v drugih deželah.
ŠOLA / ZAKLJUČNE PRIREDITVE IN ŽE KAJ ^
Včeraj in v petek bralna značka na Vrhu in v Doberdobu
Le še nekaj dni je do izteka šolskega leta. Prišel je Cas zaključnih prireditev in podobnih pobud. Tako je včeraj bilo še posebej slovesno na Vrhu, kjer so podelili bralneznaCke tamkajšnjim osnovnošolcem in uCencem sovo-denjske osnovne šole Peter ButkoviC. Na prireditvi so domači uCenci uprizorili lutkovno igrico, ki je sad plodnega sodelovanja z mentorico Anko Krpan. Malčki so v besedi in glasbi pokazali, kako se premaga tudi naj-veCji strah.
Po igri so prejeli priznanja in nagrade. Otroci so, glede na razred, ki so ga obiskovali, prejeli Cicibanovo ah ButkoviCevo značko, ter nalepke Miškolinovega oziroma Murijevega sveta in najnovejšo Kekčevo nalepko. Na slovesnosti so
VRH / BIL JE BOREC 3. PREKOMORSKE BRIGADE
Odšel je Stanko Černič
Med pobudniki za postavitev spomenika NOB
Prejšnji petek je bil na Vrhu pogreb Stanislava -Stankota Černiča. Rodil se je leta 1920, ko je bil kraj še zmeraj samo kup ruševin, ki jih je pustila prva svetovna vojna. Dvaindvajsetletnega so ga vpoklicali v italijansko vojsko nato pa premestili v posebne bataljone na Sicilijo. Poleti


leta 1943 so ga na Siciliji zajeli Angleži. Dobrega pol leta je prebil v raznih taboriščih med Tunizijo in Ažirijo. Maja 1944 se je javil v jugoslovansko partizansko vojsko in nato bil dodeljen v 3. Prekomorsko brigado, ki je z Barija odšla na dolgo bojno pot osvobajanja domovine.
Gostovanje
F* Prešernove9a gledališča iz Kranja
Ray Cooney
ZBEŽI OD ŽENE
Režija: Zvone Šedlbauer
JUTRI, 6. t. m. (RED A in B) ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici.
Avtobus vozi po običajnem voznem redu.
Se pred koncem vojne so Stankota iz 3. Prekomorske, poslali v letalsko divizijo v Zemun, kjer je bil tudi demobiliziran.
Po vrnitvi v domači kraj je bila glavna skrb iskanje primerne zaposlitve. Delal je v podgorski tekstilni tovarni in kasneje na občini v Gorici. Na Vrhu si je ustvaril družino. Bil je med pobudniki sekcije VZ-PI/ANPI na Vrhu in med tistimi, ki so kmalu zatem postavili partizanski spomenik. V sekciji je bil nekaj Časa tudi tajnik. Potem je pomagal pri uresničevanju naCrta kulturnega in športnega središča in še kasneje pri ustanavljanju balinarskega kluba. Vse dokler ga ni načela zahrbtna bolezen, ki se ji je uspešno upiral nekaj let v težkem in neenakem boju.
Zapušča sinova Valentina in Francota in ženo Vilmo.
nagradili 43 otrok, 9 z Vrha in 34 iz Sovodenj. Otroci in učitelji so se nato zbrali ob prigrizku, ki ga je omogočila sovodenj-ska Posojilnica.
V petek dopoldne pa je bila podobna prireditev v prostorih osnovne šole v Doberdobu. Gost na šoli je bil tržaški režiser Marko Sosič, ki je prikazal gledališki svet. Otroci so z velikim zanimanjem sledili pripovedovanju in predavatelju postavili vrsto zanimivih in zrelih vprašanj. Z ravnateljstvom so se že dogovorili, da bodo v novem šolskem letu priredili vodeni izlet v novogoriško ali tržaško gledališko hišo. Na petkovi zaključni prireditvi so podelili skupno 61 bralnih značk, saj so se nagrajevanja udeležili tudi najmlajši iz Pomjana. (Z včerajšnje prireditve na Vrhu - foto S.R.)
VCERAJ-DANES
V tednu od 19. maja do 3. junija 1994.
RODILI SO SE: Serena Brumat, Alessia Facchin, Elisa Podbersig, Nizam Pompeo, Daniela Meden, Isabel Černič, Elisabetta Furlan, Enrico Bignulin, Ruben Bignulin, France-sca Cipolla, Alessandro Paulin, Martina Franco, Marco Amboldi.
UMRLI SO: 78-letni upokojenec Giovanni Sajovic, 66-letni Ottavio Romeo Romano, 69-letna gospodinja Nives Vosca por. Maghet, 42-letna gospodinja Boža ZeCeviC por. Leghissa,54-letni upokojenec Adolf Paul Miiller, 75-letni upokojenec Luigi Maurencig, 89-letna gospodinja Maria Miniussi vd. Perco, 84-letna upokojenka Ada Fonda vd. Lazzarovich, 74-letni upokojenec Giovanni Braidotti, 47-letni šofer John Brodie, 85-let-ni upokojenec Francesco Marzillo, 70-letni upokojenec Fioretto Volk, 58-letni zidar Silvano Braida, 63-letna gospodinja Cesira Maria Minel, 95-letna Emma Cisilin vd. Vittori.
M PRIREDITVE
OTROŠKI PEVSKI ZBOR ”0. ZUPANČIČ" vabi jutri. 6. t.m. ob 19. uri na zaključni nastop v tej sezoni. Poleg mladih pevcev bodo v domu A. Budala nastopili tudi gojenci šole Glasbene matice - Centra E. Komel.
□
ČESTITKE
NUŠKA in RUDI, z željo, da bi se še naprej imela vedno rada, Vama ob 25-letnici poroke Čestitava in želiva vse najboljše. Severina in Bruno.
MICHELA in LELE sta se vzela. Vso sreCo na novi življenjski poti jima kliCej0 vsi iz KD Oton ZupanCiC.
KINO
GORICA
VITTORIA 16.45-18.30-20.20-22.15»Caro diario«.
CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00»Mister hula-hop«.
lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Mi' chele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽICU
ALLA SALUTE (Fabris), UL Cosulich 117, tel-711315.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drag6 mame
Karoline MaruS vd. Frandolič
se najtopleje zahvaljuj® mo g. župniku Kodelj1’ zboroma Jezero in Pri111 skovo iz Kranja ter vse©> ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Vilko, Ana, Pepe, Rozina z družinami in ostalo sorodstvo
Doberdob, 5. junija 1904
KlEDRICH - Nemški po-r°Cnik Werner Fiebig je bi Ponoči leta 1944 na straži, ko so radijski signali odkrili močno ladjevje, ki se pre-tnika po Rokavskem zalivu.
»Radijski operaterji, ki so Prestregli signale, so bili ze-o vznemirjeni in opozorili 30 nas’ da je na morju neverjetno veliko ladij,« se spominja wbig ter doda: »Zavedali smo se, da se dogaja nekaj pomembnega.« Fie-'S in njegovi tovariši noč pred za-vezmškim izkrcanjem v Normandiji seveda niso niti slutili, kaj se bo zgo-. 0 6- junija ob zori. Normandiji se N približevalo kakih 7.000 bojnih la-dij in njihovo izkrcanje je bilo začetek zloma nacistične Nemčije, ki je teto kasneje dokončno izgubila voj-
Fiebig je bil na izvidniškem obhodu položajev v bhžini Arromanches-ies-Bains, kjer je bila nameščena to-Prnska enota. Obalo so zavezniki šifrirano imenovah Zlata obala. Britanske čete naj bi jo zavzele v nekaj erah. V zgodnjih jutranjih urah so sprožili alarm in Fiebrg je odšel v fteb; bil je v enem od več sto bunkerjev, ki jih je vzdolž obale dal zgraditi Adolf Hitler. Zdaj 71-letni Fiebig se skupaj z dvema drugima veteranoma v lokalu v Rheingauu, mestecu blizu Wiesbadna, spominja dogodkov izpred 50 let. Tako kot on sta tudi druga sogovornika, 77-letni
SPOMIN NA IZKRCANJE
»Zavedali smo se, da se dogaja nekaj pomembnega,« vendar nihče ni slutil, da gre zares za izkrcanje
Gerd Priddat in 75- letni Ernst Dick, pripadala 352. diviziji, ki se je spopadla z ameriškimi vojaki. Bojevali so se le nekaj kilometrov drug od drugega, vsi so postali vojni ujetniki. Srečah se niso že več let, ker so se po vojni naselili v različnih nemških krajih. Priddat in Dick sta se dobila pred sedmimi leti, Fiebiga pa nista videla vse od dneva D, zato sta ga po 50 letih komaj še spoznala. Ko so spili kozarček vina, so začeli osiveli možje obujati spomine. Počutili so se nekoliko nelagodno, bah so se, da bi jih novinar portretiral kot nekdanje naciste. Bih so le poročniki, niso bili v nacistični stranki, med seboj so se pozdravljali z običajnim vojaškim pozdravom, ne s Hitlerjevim dvigom roke.
»Na fronti o politiki nismo razmišljali. Moral si misliti le na to, kje boš našel kritje,« je izjavil Priddat ter dodal: »Naučil pa sem se nekaj zelo pomembnega, namreč, da nikoli ne smeš verjeti vsega, kar ti govorijo nadrejeni, moraš se zanesti na svojo presojo.«
Christophi Beaudufe, AFP
Fiebig je povedal, da dokler ni bil zaprt, ni vedel ničesar o iztrebljanju Zidov v koncentracijskih taboriščih.
»Počutili smo se izdane. Naredili smo vse, a za napačen cilj.«
Vsi trije možje so poudarili, da sovražnikov pravzaprav niso sovražili, slo je le za vprašanje - kdo bo koga. Nihče od sogovornikov se ne bo udeležil zavezniške proslave v Normandiji.
»Ne bi Sel tja. Poraženci smo mimo zmagovalcev hodili vklenjeni v verige. Doma bom ta dan odprl buteljko vina,« je izjavil Fiebig in skomignil z rameni, Dick pa je poudaril, da bi Sel v Normandijo, če ne bi slo za praznovanje zmage, ampak bi slo za nekakšno slovesnost, zamišljeno kot spominski dan proti vojni.
»Obiskal sem vojaške grobove v. Normandiji. Mislim, da sem lahko srečen, da sem boje preživel in da 50 let kasneje sedim v gostilni in obujam spomine na ta dogodek,« je izjavil Dick.
»Možje so padali povsod: na tvoji desni, levi strani, spredaj in zadaj in prav lahko bi bil zadet tudi sam. Naj-
bolj hudo je bilo, ko so bili možje raiijeni v trebuh, od bolečin so obupno kričali.«
Priddat je na obalo izstrehl topovske granate: »Odgovorili smo na napad, vendar smo imeli le 400 granat, zato smo morali v skladišče in ves dan nas ni bilo nazaj,« je povedal Priddat. Nemški poveljniki so namreč odredili, da mora biti večina mu-nicije premeščena bolj v notranjost, da bi lahko utrdili obrambne linije. Fiebig, ki je poveljeval topniški enoti, se spominja, da so Angleži s trikilometrsko dimno zaveso zakrili izkrcanje.
»Bil sem v izvidnici, vendar nisem ničesar videl. Ukazal sem streljati kar na slepo. Pozneje sem zvedel, da se je izkrcalo toliko britanskih vojakov, da smo nekatere zagotovo zadeli.«
Veterani se spominjajo, da se niso ustrašili invazije, ker so bili pred odhodom na zahod izurjeni na vzhodni fronti. Vsi trije se strinajo, da se je bilo veliko huje bojevati s Stahnovo rdečo armado kot z zavezniki, ki so se uzkrcali na dan D.
» Vojna v Rusiji je bila bolj surova.
Nobena stran ni pokazala kančka usmiljenja. Vsi smo vedeli, da je čisto vseeno, ali si ujetnik ali pa padeš v boju,« je izjavil Dick.
Fiebig, Id je bil leta 1942 ranjen v bitki za Stalingrad, je povedal, da so ga Se dolga leta po koncu vojne preganjale moreče sanje, ne zaradi dneva D, ampak vojskovanja v Rusiji.
Ko so opoldne 6. junija Fiebigove položaje zavzele britanske sile, se je skupaj z nekaj možmi skril v zaklonišče. Odkrila jih je britanska patrulja in vanj vrgla nekaj ročnih granat, vendar pa so vsi nemški vojaki ostah živi.
»Britanci so mislili, da smo mrtvi, kar dokazuje njihovo neizkušenost. V Rusiji se kaj podobnega ne bi moglo zgoditi. Russi bi se prej prepričali, ali smo mrtvi, drugače bi nas pobili s streli,« je izjavi Fiebig, ki so ga skupaj z ostalimi nemškimi vojaki Britanci ujeli med umikom na stare položaje. Fiebig se je bal, da bi začeli zavezniki streljati, zato je vojake vprašal, ali kdo govori angleško: »Hotel sem izvedeti, kako se po angleško reče »ne streljajte«. Neki vojak je rekel: »Don‘t shit!« Britanci so, verjetno presenečeni, res nehali streljati. Tega dogodka Se nisem nikomur omenil, ker sem kasneje postal učitelj angleščine: Bil bi v zadregi, če bi učenci to izvedeli,« je smeje dodal Fiebig.
SPOMIN V NORMANDIJI
Prebivalci Caena so zapustili domove
CAEN - Za zmago v Rastni bitki, ki se je z; a 6. junija 1944, so mc Zavezniki bombardirat P°8osto tudi zbrisa obličja zemlje mesta v Verozahodni Normani ^ katerih je našlo simi soc Francozov. Jacqr be Lecaplain, ki je pri Oajstih letih doživela bi odiranje Saint Loja, Vec)ega kraja ob La J' chu, ~ ’ J - - -
Oiskega izkrcanja - jj »snobe. Pred 10 leti, I ni)a 1984, jo je teši ugrabila tako močno, j^orala oditi iz hiše v lci Caena in se s sPrehoditi po polju. s° nas zavezniki bon
Enako vreme kot takrat
PORTSMOUTH -
^niericani so junija 1944 odložili izkr-canje na normandijski obali za en dan, ker je bilo morje ^ocno razburkano jteradi hudih vetrov. Ho, zdaj ne bodo vremenske razmere niC boljše: danes, ko Se bodo začele slovesnosti ob zgodovinskem jubileju, bo teorje spet razburka-n°> pihal bo močan veter, vrh tega pa bo Se deževalo.
dirali z letali, ki smo jih tako radostno pričakovali, sem se znašla v nemočni smrtni grozi, kot bi me skušal lastni oCe zadaviti,« pripoveduje 50 let pozneje. Od dneva D do konca avgusta so zavezniki izbojevali veličastno bitko, da so končno lahko stopih na francoska tla. Nemci so glavnino svojih obrambnih Cet zgostiti na prvi Črti, tako da se je bojno polje skrčilo na tri okrožja: na Calvados, La Manche in Orne.
Da bi dosegli zmago, so se zavezniki zatekli k sistematičnemu bombardiranju krajev, kjer je bila glavnina sovražnih Cet. Več mest, med njimi Saint L6, Lisieux in Auney-sur-Odon v caenskem okrožju, se je spremenilo v prah in pepel zgolj zato, da bi bilo na cestah dovolj ovir, ki bi Nemcem Čimbolj onemogočile oskrbovanje in okrepitve iz zaledja. Kljub pozivom, ki so jih pošiljali po radijskih valovih, in kljub letakom, ki so jih spuščali z letal, je umrlo veliko civilnih prebivalcev, tistih, ki niso hoteli zapustiti svojih prebivališč v strahu, da bodo ta izropana, oziroma preprosto zato, ker niso mogli verjeti, da bodo tako dolgo pričakovani zavezniki s tolikšno silovitostjo udariti po prebivalstvu, ki jim je bilo naklonjeno. V Caenu je strahotno bombardiranje 7. junija ob pol treh zjutraj popolnoma uničilo bolnišnico Misericorde. Iz
ruševin so potegnili približno 100 trupel, tako bolnikov kot osebja. Ta pomembna bolnišnica, na katero so moCno računali tisti, ki so odgovarjati za varnost v primeru bombnih napadov, je bila tako surovo uničena in neuporabna med obleganjem tega mesta, ki je trajalo vse do julija. Jean Hebert, ki živi kot upokojenec v Caenu, je na dan osvoboditve poslal pismo enemu od Časopisov, ki so izšli iz odporniškega gibanja. V njem je zapisal: »Ob smrti vseh 642 prebivalcev Ora-dour-sur-Glane, mesteca na jugozahodu, ki so jih pobili pripadniki SS 10. junija 1944, Normandija ve tudi za številne druge neme priCe veličastnih zmag.« Jeanu Hebertu se zdaj, petdeset let kasneje, zdi ta primerjava med najhujšimi vojnimi zločini, ki so jih v Franciji zagrešiti nacisti, ter žrtvami bombardiranja zaveznikov, sicer pretirana, toda bližina letošnje obletnice v njem znova poraja tista vprašanja, ki so tlela v pepelu pozabe. »Seveda bi bilo po vojni nesmiselno karkoli očitati zaveznikom, ki so izgubili na desettisoce mož pri uničevanju nacističnega rajha, bilo bi celo nespodobno. Vse te spomine so prekrila leta pozabe, medtem ko so v šolah in v filmih orožje zgolj slavili, ne da bi kdajkoli omeniti, kolikšno ceno so morati plačati tudi prebivalci Normandije.«
Sto kilometrov poti več na začetku ne pomeni veliko v primerjavi s tisoči, katere boste prepotovali potem.
Zato velja premisliti!
Se posebej, če vas po stotih začetnih kilometrih vožnje sprejme prijazno letališče s katerega boste odpotovali svojemu cilju naproti. Ugodne letalske povezave v jutranjih in zgodnjih popoldanskih urah vam omogočajo hiter prihod v Zurich, Frankfurt, Munchen, Dunaj, London in Pariz, pa tudi Skopje, Tirano, Moskvo, Istanbul in drugam. Od tam boste pot lahko kmalu nadaljevali, saj so poleti načrtovani tako, da v najkrajšem času dobite zvezo za naprej. Ce pa se vam še bolj mudi, si lahko najamete majhno letalo, samo za vas in vaše sopotnike.
Potovati z letalom ne pomeni samo leteti. Pomeni tudi nakupovati v letaliških brezcarinskih in drugih trgovinah, obiskati razgledno teraso s prijetno kavarno ali letališke restavracije, najeti avtomobil, zamenjati denar v banki in še veliko drugega. Pri nas lahko opravite sestanek z vašim poslovnim partnerjem ali izvedete promocijo vašega novega izdelka.
Nadaljnje naštevanje je brez pomena. Pokličite nas in izvedeli boste vse.
64210 Branik-aerodrom, Slovenija telefoni: Informacije tel. +386 64 222 700, Komerciala tel. +386 64 261 400, fax +386 64 222 409
	Aerodrom Ljubljana je sponzor Plavalnega kluba BOR	
		
FRANCIJA / 50 LET DNEVA D
Na tisoče življenj za mir
GRANDCAMP-MAISY - Gospod Hans Otto Weber, predstavnik organizacije nemških veteranov druge svetovne vojne, se je v soboto, dva dni pred 50. obletnico Dneva D, poklonil spominu na zavezniške vojake, padle med zgodovinskim izkrcanjem v Normandiji. Obiskal je Colleville in Bayeux, vojaški pokopališči, kjer počiva 9386 Američanov in 4648 Britancev, ter ob grobove nekdanjih sovražnikov položil venec iz rdečih nageljnov, ovit z rdeCe-Crno-zlatim trakom, simbolom povojne Nemčije.
»Po smrti smo vsi bratje, takrat narodnost ni vec pomembna,« je dejal We-ber. »Med mrtvimi ni dobrih in slabih fantov, ni nacistov in demokratov. Vsi padli borci si zaslužijo spoštovanje.«
Medtem ko se je na obali severne Francije odvijala simbolična sprava, pa so se na drugi strani Rokav-skega preliva zbirah voditelji nekdanjih zavezniških sil, ki bodo (v odsotnosti nemškega kanclerja
Helmuta Kohla) s tremi dnevi veličastnih prireditev počastili obletnico naj-veCje vojaške invazije, kar jih pomni zgodovina.
Ameriški predsednik Bill Clinton je iz Rima prispel v Britanijo in se z britanskim premierom Johnom Majorjem udeležil spominske proslave v Cambridgeu. Preden ameriški, francoski in drugi »zavezniški« voditelji v nedeljo odplujejo proti Normandiji, jih Čaka v ju-
V čast in spomin ameriški vojski - prodajalka ponuja ameriške vojaške čelade (AP)
žnoangleškem pristanišču Portsmouth še slavnostni sprejem pri britanski kraljici Elizabeti.
Na obah Omaha, kot so svoj sektor izkrcanja pred pol stoletja poimenovali ameriški Častniki, so v hudem nalivu potekale še zadnje priprave na ponedeljkovo osrednjo prireditev, ki se je bo udeležilo 19 državnih voditeljev in veC desettisoC vojnih veteranov.
Vojaki iz ZDA, Kanade, Britanije, Norveške, Polj-
ske, Francije, Luksemburga, Belgije in Nizozemske, ki bodo uprozorili pravo »repliko« Dneva D, upajo le še, da se bo mesnicila napoved francoskih vremenoslovcev, ki obljubljajo sonCen ponedeljek.
Po mnogih normandijskih mestecih in vaseh, ki so jih v zadnjih dneh preplavili veterani, so se odvijale Čustveno obarvane manifestacije. Domačini so izkazovali še nepozabljeno hvaležnost nekdanjim osvoboditeljem in jih
vabili v svoje domove, kjer so nato stari in novi znanci obujali spomine na dogodke izpred petdesetih let. Med obiskovalci je bila tudi pravnukinja legendarnega ameriškega predsednika Roosevelta, ki je povedala novinarjem, da je Normandija prav taka, kot si jo je predstavljala po pripovedih. »Le bolj mirno je, seveda,« je dejala, »in prav zato so tisoči Žrtvovali življenja - za mir.«
(Francois Raitberger / Reuter)
KITAJSKA / PET LET TIENANMENA
V boj proti demokraciji gre oblast z argumentom moči
PEKING - Kitajske policija je na peto obletnico krvavega zatrtja demonstracij študentov na Trgu nebeškega miru zaprla še nekaj borcev za človekove pravice. 2e v noči s Četrtka na petek je v pripor odpeljala vodilnega šanghajskega oporečnika Bao Geja, ki je od oblasti zahteval registracijo organizacije za Človekove pravice, ki jo je ustanovil pred dnevi. Kot je povedala njegova sestra, je policija brez vsakršnih dokumentov in pojasnil Geja odpeljala hitro in povsem brez hrupa. »Policija nam ni povedala ničesar, niti kam ga peljejo niti zakaj. Mislim, da so oblasti to storile zaradi pisma, ki jim ga je poslal,« je dejala Bao Jin. V pismu ministrstvu za civilne zadeve je Gej zapisal, da se bo njegova stranka ukvarjala s pravicami kmetov, svobodnih delavskih sindikatov, svobodo veroizpovedi in zaščito človekovih pravic žensk, otrok in starejših. V Pekingu so bile včeraj še vedno nagrmadene cestne zapore, s Čimer se je policija zavarovala v primem demonstracij. Ulice so bile pred obiskom kamboškega kralja Sihanuka polne zastav in varnostnikov. V šanghajški protestanstki cerkvi pa je povsem mirno potekal cerkveni obred v spomin na žrtve v demonstracijah za demokracijo 3. in 4. junija leta 1989. (Reuter)
Severna Koreja ostaja neustrašna
PJONGJANG - Napetost, ki se je začela pred dobrim mesecem dni, ko je severnokorejska vlada zavrnila pregled jedrskih objektov in zamenjave goriva v jedrskem reaktorju Jongbjon, se iz dneva v dan stopnjuje. Včeraj je japonska vlada sporočila, da je že sestavila seznam ukrepov (od zamrznitve diplomatskih stikov do trgovinskih omejitev) proti vladi v Pjongjangu, Ce bodo Združeni narodi sklenili sprejeti ukrepe proti Severni Koreji. Zelo napeto je v Južni Koreji, kjer je vlada v Seulu včeraj ukazala najvišjo vojaško pripravljenost, saj se boji vojaškega konflikta s svojo severno sosedo.
Na izrednem zasedanju so vladni predstavniki ugotovili, da bi bil sprejem sankcij proti vladi v Pjongjangu povsem upravičen. Ruski predsednik Boris Jelcin je v telefonskem pogovoru ameriškemu predsedniku Billu Clintonu predlagal sklic mednarodne konference, ki bi razpravljala o neposlušnosti Pjongjanga in o ukrepih, s katerimi bi Severno Korejo prisilili, da bi dovolila pregled svojih jedrskih zmogljivosti. Na konferenci naj bi sodelovali predstavniki ZDA, Rusije, Japonske, Kitajske, obeh Korej in Mednarodne organizacije za jedrsko energijo. Južnokorejski zunanji minister Han Sung Jo je včeraj skrajšal obisk v Moskvi in nemudoma odpotoval v Washington. Ustavil naj bi se tudi v Londonu, kjer se bo pogovarjal z ameriškim kolegom Warrenom Christopherjem, ki predsednika Clintona spremlja na turneji po Evropi.
Ob vseh teh grožnjah pa neposlušna Severna Koreja ostaja neustrašna, saj je severnokorejski veleposlanik v Pekingu že izjavil, da bo njegova država sprejetje sankcij razumela kot vojno napoved.
(Agencije)
Komemoracija v spomin Erichu Honeckerju
BERLIN - Blizu petsto ljudi, mnogi med njimi so jokali, je včeraj s komemoracijo na osrednjem berlinskem pokopališču počastilo spomin na nekdanjega predsednika nemške demokratične republike Ericha Honecke-rja, ki je prejšnjo nedeljo umrl v Čilu. Svečanost so pripravili nemški komunisti, ki jih vodi Wemer Schleese. Slednji je prisotne spomnil, da je bil Ho-necker v obdobju hladne vojne veliki borec za mir. V spomin na Honija, kot so ga nekateri radi poimenovati, ki je NDR pod trdo roko vodil 18 let, so ljudje nositi zastave nekdanje NDR. Na pokopališču so postaviti njegovo sliko in pod njo položiti goro cvetja. Honeckerjeva družina, ki živi v Čilu, upa, da se bodo negativne emocije Nemcev do nekdanjega predsednika kmalu umirile in da jim bodo oblasti dovolile žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki prenesti v domovino. (Reuter, AFP)
Komunistom ostaja Honecker v dobrem spominu (AP)
O čem pišejo drugje po svetu
Proslave ob obletnici izkrcanja v Normandiji
Zakaj nas niso povabili v Normandijo? Odgovor je preprost. Naši včerajšnji zavezniki si po pol stoletja prizadevajo predstaviti pomembno, in junaško izkrcanje zaveznikov kot kljuCno operacijo pri uporu proti fašizmu. Kot da bitk za Moskvo, Leningrad, Stalingrad in pri Kursku sploh ne bi bilo. Sesti junij je vsekakor spomina vreden dan v zgodovini druge svetovne vojne. To, da Sovjetska zveza ni bila povabljena na obletnico dogodkov v Normandiji, v nobenem primeru ne zmanjšuje zaslug njene vojske pri zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo.
Pravda, Moskva
O jedrskih obratih v Severni Koreji
Po poročilih ameriške obveščevalne službe CIA je Severna Koreja še pred zamenjavo goriva v reaktorju v Jongbionu zbrala dvanajst kilogramov plutonija, primernega za izdelavo jedrskega orožja. Po zamenjavi goriva ima Pjongjang dovolj plutonija za dodatnih pet jedrskih bomb. Občutljivo politično ravnotežje na tem območju je s tem praktično porušeno. Optimisti upajo, da se bodo težave s severnokorejskimi oblastmi uredile na biološki način-Bolj verjetno je, da bo severnokorejsko gospodarstvo v prihodnjih letih doživelo polom, saj se bo narodni proizvod po ameriških izračunih prepolovil. Ce Kitajska, Rusija in Zahod ne bodo znale razvezati svojih uklenjenih rok, jih bo osiveli stalinist Kirn II Sung vzel s seboj na smetišče zgodovine.
Der Standard, Dunaj
O obisku Clintona v Italiji
Stisk rok med Clintonom in Finijem ter izjava ameriškega predsednika o zaupanju v novo Italijo Silvija Berlusconija ne zadoščata za to, da bi razvo-zljala problem neofašistične Finijeve stranke. Bližnja Evropa se veliko bolj spominja fašizma, kot se ga lahko Amerika. Nova desnica vsekakor ima prihodnost. Preobrazba stare MSI v Narodno zavezništvo nakazuje, da se Fini kot tesen zaveznik Berlusconija zavzema za skupno nastopanje njegove stranke s stranko milanskega medijskega podjetnika. To pa bo odvisno od političnega sodelovanja in prihodnjega volilnega zakona.
Corriere della Sera, Milano
NOVICE
Novi nemiri na Zahodnem bregu
JERUZALEM - V Hebronu in Ramalahu na Zahodnem bregu so vCeraj spet izbruhniti nemiri. ^ pouličnem spopadu so Palestinci s kamenjem z3' suli izraelske vojake in dva ranili, židovske varnostne sile pa so odgovorile z orožjem in ranil® šest napadalcev. Proces uresničevanja sporazuma o palestinski samoupravi se zatika tudi zaradi denarja, saj mednarodna skupnost še ni zagotovila obljubljenih 613 milijonov dolarjev pomoči. Jaser Arafat je ob tem izrazil nezadovoljstvo in poudaril, da ni pripravljen prevarati svojega ljudstva. K Cim hitrejši zagotovitvi sredstev je pozval tudi izraelski zunanji minister Peres. Medtem je iz Tunisa na območje Gaze vendarle odpatovalo 158 funkcionarjev PLO, ki naj bi prispevati k vzpostavitvi avtonomije. (Agencije)
Smrtne kazni za atentatorje
KUVAJT - Kuvajtsko sodišče je po leto dni dolgem procesu obsodilo na smrt pet Iračanov in enega Kuvajtčana, ki naj bi med lanskoletnim obiskom biV' šega ameriškega predsednika Busha pripravljati atentat na »zmagovalca« zalivske vojne. Drugih sedem domnevnih sodelavcev v zaroti je bilo obsojenih na zaporne kazni, eden pa je bil krivde oproščen. Le dva obtožena sta vpletenost priznala, je že ob začetku procesa zatrdil, da sta si Kuvajt to VVashington zaroto izmislila. (Reuter)
Napad na Gitaramo
KIGALI - Ruandski uporniki so okrepiti topnisk® in minometne napade na Gitaramo, kamor se ]® pred dvema mesecema zatekla začasna ruandska vlada. Mesto ima po besedah predstavnikov ZN zelo moCno obrambo, zato pričakujejo srdite boje' Zavzetje Gitarame, ki leži 40 kilometrov jugozahodno od Kigatija, je trenutno glavni cilj uporniške. Ruandske domoljubne fronte. Medtem so prip®) dniki francoske Človekoljubne organizacije uspeu iz Kigatija evakuirati 31 ranjenih otrok, ki bodo ou potovali na zdravljenje v Pariz. (Reuter)
Kosovo ne bo nikoli republika
BEOGRAD - Srbski socialisti, ki jih vodi Slobodan Miloševič, so izraziti pripravljenost za pogovore s kosovskimi Albanci. Cilj dialoga naj bi bil odvrto ti Albance od »ideje o odcepitvi«. Podpredsedto socialistične stranke PerCeviC je dejal, da se .uiora jo albanski voditelji končno sprijazniti z de) stvom, da je njihov cilj - neodvisna Republika K sovo - neuresničljiv. Poudaril je, da celo največ) srbski sovražniki v mednarodni skupnosti na sprotujejo kosovski odcepitvi. (DPA)
SVET
Nedelja, 5. junuja 1994
^BjJA / KNJIGA MANOJLA VUKOTIČA-MANJA
Srbski sen Milana Paniča
Premier, ki je hotel obesiti Miloševiča
BEOGRAD - »Postavi Vse sv°je generale v vrsto !n )az jih bom postrelil!« le, j, la' srbski predsednik ^osevic takratnemu Premieru ZRJ Milanu Pa-*]l(:u’ ko je ta obiskal gar-Banic mu je odvrnil: * 1 n01-' Tebe bom obesil sredi Terazij, da bo ves svet videl, kako postajaš P av.« Ta odlomek iz knji-|e Srbske sanje Milana anida, ki jo je napisal Manojlo Vukotič - Manja, v Marsičem ponazarja odnose, kakršne sta unela srbski predsednik Slobodan Miloševič in nekdanji premier ZRJ Milan Panič v svojem triletnem sodelovanju, za katerega avtor zatrjuje, da Se vedno ni Ustrezno predstavljeno.
v poglavju Panič - Miloševič je govora o tem, kako si je Panič prizadeval, da bi Miloševič ponudil svoj odstop. Panič, ki le Prišel iz ZDA na Miloševičev predlog, da bi postal premier, je to dolžnost sprejel s pogojem, da bo Miloševič pripravljen odstopiti, v trdnem prepričanju, da je prav on kriv za vojno in uvedbo ukrepov zoper ZRJ. Veli-Ko !e neznank, povezanih f njunim odnosom, toda takrat je bilo precej govoric, da je Miloševič zgolj nujna »vmesna faza«, saj sr ga je svet vse pogosteje izbiral za svojo tarčo, luuati je Paniču ustrezalo prav mesto premiera, saj !f lelrko zadovoljil določene politične ambi-cije in utrdil svoje poslovne vezi, predvsem tiste, « so ga povezovale z ZRJ.
Dve leti in pol se je sodelovanje med Miloševičem in Paničem razvijalo v različne smeri, zatrjuje avtor. Vrstili so se proje-
kti: ICN-Galenika (Panič je lastnik svetovno znanega farmacevtskega podjetja ICN iz Kalifornije), Naftovod Bar-Pančevo, privatizacija Jugopetrola, satelitski program za Evropo in Ameriko, ameriško-jugoslovanska banka z 90 odstotki Paničevega kapitala, »srbski lobi« v Ameriki in drugi projekti.
V knjigi piše, da je Panič po tem, ko je prevzel mesto premiera, Miloševiču ponudil, naj po tem, ko bo ponudil odstop, z družino odpotuje v ZDA, kjer naj bi stopil na Celo Ameriško-jugoslovanske banke, s 150 tisoč dolarji letne plače, šoferjem, avtomobilom, vilo, itn. Panič mu je tudi obljubil, da bo medtem ustvaril »gospodarsko močno Srbijo« in mu potem prepustil predsedniško mesto. Menda je Miloševič na to pristal, ko pa mu je naslednji dan Panič prinesel v podpis besedilo odstopne izjave, je Miloševič najprej naredil požirek viskija, potegnil dim iz cigaril-losa in izjavil: »Ne bom.«
Eden prvih sklepov Pa-ručeve vlade se je nanašal na odobritev 50 milijonov dolarjev za humanitarno in medicinsko pomoč. S pomočjo Paničeve dejavnosti je v Ameriki nastal tudi »srbski lobi«. Panič je vanj vključil nekaj bivših in sedanjih senatorjev in drugih osebnosti ter mesečno za to dejavnost namenjal po pol milijona dolarjev. Pred prevzemom predsedniške dolžnosti je Panič Miloševiču uredil, da je lahko v ameriškem dnevniku USA Today z naklado več kot šest milijonov izvodov pod svojim imenom
objavil besedilo, v katerem je prvič predlagal, da bi v Jugoslavijo prišle modre čelade. Objava tega članka, ki je izšel sredi leta 1991, je stala 70 tisoč dolarjev.
Se preden je izbruhnila vojna na Hrvaškem, je Panič vložil 300 tisoč dolarjev v projekt satelitske TV. Tudi v Kninu so postavili antene, kasneje pa so ta satelitski program beograjskega studia lahko spremljali tudi v Bosni. Ob uvedbi sankcij so ZDA program ukinile, misleč, da gre za srbsko podjetje, toda Panič je spravil v tek velikanski mehanizem z advokati in politiki ter dobil posebno dovoljenje od State Depar-tmenta za nadaljnje predvajanje programa z utemeljitvijo, da je njegov lastnik on sam.
Decembra 1992 je Panič napovedal svojo kandidaturo za predsednika Srbije, avtor knjige pa iz . Začetkov kampanje navaja njegov takratni predvolilni govor: »Pod Miloševičem nas je mednarodna skupnost izolirala in postali smo žrtve ponižujočih sankcij. Vojna se nenadzorovano razplamte-va, Miloševič pa si prizadeva samo za to, da bi trajala čim dlje. Vse, kar nam ponuja, so strah, razcepljenost in konfrontacija... Pohtika obstrukcije Slobodana Miloševiča je onemogočila številne moje napore. Prepričan sem, da bomo uspeli edino v primeru, če Miloševič ne bo več na oblasti.« Po mnenju Vukotiča je ta Paničev volilni klic začetek konca razhoda med dvema prijateljema, sodelavcema in kasneje tekmecema, z ra-
SRBIJA / TRISTO LET NOVEGA SADA
Spori o nastanku mesta in njegovi pripadnosti
NOVI SAD -1 st0 protislovij, 1
najbogatejsem di !e mesto z nei testnim prevoz raci pred mestnt a°> katere odbc atajo, kako bi n onavskih izletn ''-gradili - živalski Novi Sad je i stoji sredi žitnic« mesto, v kal ^ckoljubne oigar tcvibie cerkveni fb delijo brezpla e' Je mesto, v upokojencem ir stan, ki so na t. i Prisilnih dopusl
10 se niso ^ ^trjujejo, d:
iibod,° ^
VlPki se radi 1 2°m »srbske Prav tudi mes
J
•dreki
■oč na
zadnje tudi mesto, ki vneto ploska Dordu Balaševiču, za zastori vohšč pa na glasovnicah obkroža ime radikalca Šešlja.
Novi Sad se v teh dneh, seveda ne pretirano glasno, saj je ena od posebnosti tega mesta, da se v njem nič ne odvija s pretiranim hrupom, ukvarja s polemiko o svojem nastanku. Ko so pred kratkim demokrati predlagali, da bi proslavili 300-letnico mesta, je marsikdo že slutil, da vladajoča koalicija socialistov in radikalcev, ne glede na to, koliko se zmerjajo na višji ravni nad tem predlogom ne bo navdušena, če že ne zaradi drugega, zato, ker se sami niso domislili tega predloga.
Toda, izbruhnil je politični škandal. Na predlog, da bi datum nastanka mesta obeležili na Petrovara-dinski trdnjavi, so mestne oblasti radikalcem odgovorile z zgražanjem, saj bi to po njihovem pomenilo »povehčevanje habsburške
monarhije«. Po njihovem tak predlog lahko izvira le »iz neznanja ali od zunaj usmerjene zgodovine«, zoper katerega so mobilizirali vsa trpljenja srbskega ljudstva, tako da so se v zgodbo o 300-letnici Novega Sada vpletli tudi dijaki -desetarji iz velike bitke prve svetovne vojne.
Zgodovina, ki očitno pride prav tudi v današnjih spopadih, je mestnim oblastem tokrat služila za to, da so nastanek mesta umestili v bronasto dobo, mestna ministrica za kulturo pa je pojasnila, da ni mogoče podpreti predloga o praznovanju »samo« 300-letnice Novega Sada, saj obstojajo materialni dokazi, da je bilo na ozemlju mesta naselje že pred tremi tisočletji. Raziskovalci pred kratkim ustanovljenega Inštituta za raziskovanje slovanske civilizacije so odkrili, da je bilo prebivalstvo današnjega Novega Sada od nekdaj - slovansko. Menda so od-
Nekdanji premier ZRJ Milan Panič
zličnimi usmeritvami, toda podobnimi dejavnostmi in ambicijami.
Medtem ko je srbski predsednik skušal prepričati vse, da Srbija z vojno v Bosni nima nič, je Panič obljubljal, da bo Srbijo prisilil, da bo zaustavila vojno. Takratni predse-dnik ZRJ Dobriča Cosič, kakor tudi Miloševič, sta zatrjevala, da v Bosni poteka državljanska in verska vojna, Panič pa je zagovarjal tezo, da so si to vojno izmislili »nedemokratični in oblasti Zeljni politiki, ki manipulirajo z nesrečo naroda«.
V pripravah na londonsko konferenco je Miloševič vztrajal na kontinuiteti Jugoslavije, Panič pa ni bil za to. Podprl je celo predlog črnogorskega predsednika Momirja Bulatovi-ča, da bi priznah Slovenijo, navaja Manjo Vukotič. Po njegovem mnenju je
londonska konferenca pomenila dokončni politični razhod. Ko je predsedujoči dal besedo Miloševiču, je Panič vstal in besno opozoril, da je on vodja delegacije in da brez njegovega dovoljenja nihče ne sme govoriti. Potem se je obrnil k Miloševiču in mu kot smrkavcu zaukazal: »Sedi!« V zveznem parlamentu v Beogradu je takoj zatem prišla na dnevni red nezaupnica premieru Paniču in njegovemu kabinetu. Miloševič se je očitno skušal hitro maščevati za londonsko žalitev, piše Vukotič. V sklepnem delu tega odlomka pa avtor ugotavlja, da je nekakšen čuden fluid povezoval in ločeval ti dve močni, avtoritarni in ambiciozni osebnosti. Po vsem tem njun odnos ni dorečen, kot bi drug drugemu še marsikaj ostala dolžna. Davor Kriška
S spoštovanjem do sarajevskih koz
SARAJEVO - Kaže, da gojenje gob le ni tako preprosto. V okviru programa o proizvodnji hrane sta namreč kmetijski in veterinarski inštitut s tobačno tovarno sklenila dogovor o uporabi njenih prostorov za gojenje gob. Po dogovoru naj bi veterinarski inštitut, Id ima v lasti deset odstotkov proizvodnje, gojil micelije, kmetijski inštitut pa naj bi poskrbel za ostalo. Na začetku je vse teklo kot po maslu, toda strokovnjaki na veterinarskem inštitutu so kmalu spoznali, da bi lahko imeli monopol pri gojenju mi-celijev. Začeli so dvigati cene, zato je bilo sodelovanje med fakultetama prekinjeno.
Medtem ko kmetijski inštitut išče novega partnerja, se okoliški prebivalci, ki so na lovu za bolj kalorično hrano, upravičeno sprašujejo: »Kaj se je zgodilo z obljubo, da bo novi projekt proizvodnje hrane olajšal preživljanje?« Verjetno je to tudi eden od razlogov, da se nihče ni jezil na lastnika koz, ki je živali natovoril kar na mestni tramvaj. Nasprotno, v gneči so se jim spoštljivo umikali in jim odstopili prostor, ker je za izstradane ljudi proizvodnja hrane postala skoraj obred in si vsak »rejec« zasluži spoštovanje, torej tudi lastnik koz na tramvaju.	Nada Lasič
krili slovansko ime za to naselje - Bistrica - in našli tudi kraj, kjer je obstajalo, edini problem Novosadčanov pa je, da še kar naprej imenujejo ta predel mesta Novo naselje! Arhitekt Vojislav Devič je celo zatrdil, da so »Srbi v Novem Sadu že tri stoletja odtujeni od zgodovine lastnih naselbin« in pri tem opozoril, da sta ime in grb mesta nastala kot vatikanska spletka v kuhinji Marije Terezije. O vsem tem se Novosadčanom doslej ni niti sanjalo.
Zlobni novinarji neodvisnih časopisov (Vreme) ugotavljajo, da je Novi Sad
leta 1748 odkupil listino svobodnega kraljevega mesta (z imenom Neoplanta, Neysatz, Ujvidegh, kar so Srbi dobesedno prevedli kot Novi Sad), si za izposojenih 95 tisoč forintov kupil tudi samostojno sodno oblast in pravico do pobiranja prihodkov na svojem ozemlju, vključno s pravico do pohtične in upravne oblasti. Nauk te zgodbe je naslednji: takrat je Novi Sad odkupil in dobil vse tiste pravice, ki so pred nekaj leti odtekle z jogurtom in ki jih danes, pod vladavino radikalcev - že zdavnaj ni več.
Milena Putnik
OD ZAGREBA DO SKOPJA
Od vrha neuvrščenih do Medvedgrada
nflfiHTHitni
Pod naslovom »Predstavnik Eureke navdušen« beograjska POLITIKA poroča o sejmu znanosti, tehnologije in izumov v Banjaluki, kjer so »prvič na sodoben način prikazali dosežke domače pameti«. Da ne gre za pretirano oceno, potrjuje izjava predstavnika Eureke iz Bruslja gospoda VValterja Bahtelerja, ki je bil presenečen in navdušen nad vsem, kar je videl in izvedel... Prijetno so bili presenečeni tudi gostje iz Bolgarije, ki so se prav tako znašli med razstavljala... Tu si je mogoče ogledati izjemne dosežke sistema lotus (govorna tehnologija), ki ga uporabljajo na vseh srbskih govornih območjih. Pri sistemu nadzora in protiletalske obrambe so strokovnjaki vojske RSU in PVO iz Čajevca in Kosmosa izdelali Vojinom, s katerim je mogoče na enem samem mestu na zaslonu spremljati vsako letalo daleč čez meje nekdanje SFRJ...
Ob koncu enajstega ministrskega zasedanja neuvrščenih držav v Kairu, kamor ZRJ niso povabili, Pohtika komentira, da so »namesto Jugoslavije, ki je ustanoviteljica gibanja in gostiteljica prvega zasedanja, povabili predstavnike iz BiH, Hrvaške in Slovenije, zanemarili pa dejstvo, da se skušata prav Ljubljana in Zagreb vztrajno ‘uvrstiti', ko kar naprej trkata na vrata zveze Nato...« »Egipt je zasadil Jugoslaviji nož v hrbet. Prav tista država, ki je po campdavidskih sporazumih z Izraelom ostala članica gibanja neuvrščenih zgolj po zaslugi Jugoslavije. O jugoslovanski pomoči Egiptu v vojnah z Izraelom pa je škoda izgubljati besede. Zato ZRJ pravzaprav sploh ne sodi v to gibanje, ki ga danes ustvarjajo Kairo, Teheran, Džakarta...«
Večernji list
Zagrebški VEČERNJI LIST v vesti z naslovom »Kune v Beogradu« navaja izjavo guvernerja Narodne banke Jugoslavije Dragosla-va Avramoviča, ki je napovedal »boljše gospodarsko sodelovanje z večino balkanskih držav«. »Na konferenci o bančnem in poslovnem sodelovanju v Atenah so se dogovorih o načinih trgovanja z vrednostnimi papirji in izrazih interes, da bi se Hrvaška vključila v že dogovorjeni program sodelovanja. Čeprav v Beogradu temu nasprotujejo iz-kvaziideoloških razlogov, je dolgoročni interes naše države, da omogočimo nakup in prodajo vseh zahodnoevropskih valut, seveda tudi hrvaške, ne glede na to, kako se ta imenuje. Vsak bančnik ve, da denar ne pozna meja, vsak guverner pa vam bo, če je pameten, to tudi dokazal...«
Novosadski SVET objavlja intervju s Klaro Mandič, funkcionarko Socialistične stranke Srbije: »Na nekem sestanku me je Miloševič vprašal: ‘Klara, ali _ bi mojega Marka vzela s seboj v Izrael? ’ Pojasnil mi je,
da Marka zanimajo izključno moške veščine, avto-mobihzem, orožje in da je prihranil vsak dinar od žepnine samo zato, da bi lahko odpotoval v Izrael in si ogledal, kako deluje njihova vojska. Miljenko Zrelec, takratni generalni direktor Jata, me je poklical in mi dal brezplačno letalsko karto za Marka. Potem sem to karto odnesla gospodu Miloševiču... Zasmejal se je, jo pogledal, mi jo takoj vrnil in rekel: ‘Klara, seveda si želim, da bi moj sin obiskal Izrael, toda stroške bom plačal sam, tako kot vsi drugi.’ V Izraelu sva bila skupaj osem dni. Precej sem se družila z Markom, ki je sijajen in pameten dečko...« Skoraj tako kot njegov oče.
Po zaključku 32. mednarodnega srečanja novinarjev v Beogradu BORBA navaja nekatere izjave udeležencev. Julius Lerinc, novinar Pravde iz Bratislave: »Mislim, da organizatorji tega srečanja niso ravnali najbolj premišljeno. Odpeljali so nas v privlačen turi-stični kraj, v najbolj produ-khvne tovarne, hkrati pa so nam nenehno govorili o hudih posledicah ukrepov, katerih učinka nismo videli niti v enem samem primeru.«
Novinar Nepszabadsyag Gabor Nemeth: »Videl sem veliko stvari, za katere si sploh nisem mislil, da obstajajo. Kljub temu niso spremenile vtisa, ki sem ga že prej imel o vaši državi. Oblast in organizatorji so nas skušah zmanipulirati in nam pokazati tisto, kar je govorilo njim v prid. Stara, dobro znana igra...«
Luis Femandez iz Španije: »S takšno predstavitvijo je mogoče doseči samo nasprotni učinek. Znano je, da so bih ukrepi uvedeni v glavnem zaradi srbskega režima, oni pa so nam skušah prikazah, kako dober in uspešen je ta režim.«'
QIX>P1JS
Krsto Cviič, sodelavec Britanskega kraljevega inštituta in nekdanji novinar The Economista v pogovoru za GLOBUS zatrjuje, da je »na hrvaškem prizorišču pohtika superkiča...« »Tri-umfalistični izgredi, kakršna je postavitev Medvedgrada, niso nevarni samo za hrvaški narod, ampak tudi za oblast na Hrvaškem. Takih stvari ni mogoče ponujah ljudem, ki se ne morejo vrniti domov... Predsednik Tudman je očitno odigral svojo zgodovinsko vlogo. Zdaj je prišel čas za novega človeka, za nov politični začetek... Hrvaška ne potrebuje nobenega novega ‘očeta domovine', Hrvaška potrebuje pošteno, demokratično politiko... Cviič ugotavlja, da je Tu-dmana politik, ki je prepričan o pravilnosti svojega stališča. Velik problem je tudi njegov slog vladanja Del svoje osebnosti popolnoma istoveti s Hrvaško. Ne bom sicer trdil, da gre pri tem tako daleč kot Ludvik XTV., ki je izjavil, da je ‘država on sam‘, čeprav je temu blizu...«
Zbral Zoran Odič
Sheptokok - nevarna mesojeda bakterija tudi v Sloveniji
LJUBLJANA - V Sloveniji sta znana sku pri nas. Kljub temu priporočamo že dva primera obolelosti s ti. mesojedo previdnost in navajamo znake, na kate-bakterijo. Ce je bolezen ugotovljena re bodite posebej pozorni: kadar je po-pravoCasno, jo domači zdravniki lahko sledica udarnine velika bolečina na uspešno pozdravijo. Tako je eden izmed udarjenem mestu, kadar se le-to obarva obeh bolnikov včeraj že zapustil bolni- rdeCe in morda postane mehurjasto, Ce šnico, kjer se je zdravil. Streptokok, Id imate pri tem tudi visoko vročino ali mr-»razgrajuje misiCno tkivo in je lahko tudi žlico ter bolečine v sklepih, se cimprej smrtonosen, tokrat sicer ni prvič na obi- odpravite k zdravniku. SreCno! (L.M.)
Stomatologi opozarjajo na mačehovski odnos družbe do stroke
PORTOROŽ - V Avditoriju so se včeraj končali osmi slovenski stomatološki dnevi, v okviru katerih je potekalo tudi 11. mednarodno srečanje stomatologov dežel Alpe-Adria. Prireditelj obeh srečanj je stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Letošnje srečanje je v Portorož privabilo toliko zobozdravstvenih delavcev kot še nikoh doslej - blizu sedemsto je bilo vseh udeležencev. Tudi tradicionalna spremljajoča razstava opreme in materialov za zobozdravstvo je bila najbogatejša doslej, saj so na njej sodelovali vsi proizvajalci in prodajalci teh proizvodov, ki se pojavljajo v tem prostoru.
Letošnje leto je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za leto oralnega zdravja. Pri nas smo na tem po-
dročju dosegli v svetovnem merilu visoko stopnjo napredka. Vendar stomatologi opozarjajo, da se lahko ves sistem sesuje zaradi napačnega odnosa do zobozdravstva, ki ga skušajo postopoma izriniti iz skupnega financiranja v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem so imeli vodje zobozdravstvenih ustanov sestanek, na katerem so evidentirali probleme in se dogovorili o pripravah za ustanovitev samostojne zobozdravstvene zbornice.
V strokovnem delu srečanja so najvidnejši strokovnjaki govorih o aktualnih temah zobozdravstva, zobozdravstvene preventive in protetike. V mednarodnem delu seminarja so bila posebno zanimiva predavanja o uspešnosti implantacij in o novih pristopih v ortodontologiji.	Boris Vuk
Novinarsko merjenje športnih moči in hazarderske sreče
SLOVENSKE KONJICE - V Domu	Branetom Pianom in Srečkom Sro-
TO so se včeraj na tradicionalnem	tom. Križnik, Zule in Šoštarič so bili
športnem in družabnem srečanju, ki	tudi najboljši posamezniki, v ženski
ga vsako leto pripravijo novinarji s	konkurenci pa so se od prvega do tre-
Celjskega, srečali novinarji severovz-	tjega mesta zvrstile Nada Kumer, Dar-
hodne Slovenije.	ka Zvonar-Predan in Jasna Kontler.
Kot običajno so se najprej pomerili	Družabni del srečanja, ki se ga po lepi
v podiranju kegljev. NajveC spretnosti	navadi udeležijo tudi družinski elani
je pokazala ekipa Naš dom z Nikolo	novinarjev, so zaključili s tradiconal-
SoštariCem, Ivanom Križnikom in Jo-	no loterijo. Tudi peCena svinjska gla-
Zetom Jermanom, drugi so bili Pobegli	va je stalni spremljevalec takšnih sre-
z Željkom Zuletom, Edom Einspiele-	Canj. Letos so jo novinarji soglasno
rjem in Nado Kumer, tretje pa je bilo	podarili upokojenemu kolegu Juretu
moštvo Pipca z Miranom Korošcem, Krašovcu.	Brane Piano
Novinarji - namesto s svinčnikom tokrat s kegljaško kroglo v roki (Foto: Sherpa)
Na prvenstvu ribičev ■ invalidov so najbolje ribarili Mariborčani
GORNJA RADGONA - Več kot šeststo invalidov iz vse Slovenije se je udeležilo proslave ob 15-letnici obstoja društva invalidov Gornja Radgona. Radgonsko društvo, ki šteje nekaj nad tisoč elanov, je ob proslavi jubileja pripravilo tretje državno prvenstvo ribičev invalidov. Tekmovanje je potekalo na gramoznici Gradišče pri Tišini. Na prvenstvu je nastopilo 22 ekip iz vse Slovenije. Med ekipami, za katere so nastopih trije tekmovalci, so zmagah elani Dl Maribor s šestimi negativnimi točkami, sledi Ptuj z 10, Velenje 15, Krško 15, Dravograd 21, Ormož 22, Gornja Radgona 22, Koroška 27, Slovenj Gradec 28, Ilirska Bistrica 29, Laško 30, Ljutomer 31, Vrhnika 36, Nova Gorica 36, Ljubljana ViC-Rudnik 39, Murska Sobota 42, Ljubljana Moste-Polje 56, Domžale 58, Idrija 60, Radlje ob Dravi 63, Cerknica 64 in Logatec z 69 negativnimi točkami.
Med posamezniki, kjer je nastopilo
80 tekmovalcev, je bil najboljši Branko Šerp iz Dravograda, ki je zmagal pred MerCnikom (GR), Golcem in Cobecem (oba Maribor), Kožukom (Vel), Šipkom (Koroška) in Golobom (Ptuj).
Radgonsko srečanje invalidov je pokazalo, da imajo tudi invalidi še vedno svoj konjiček in da so se še naprej pripravljeni vključevati v normalno življenje.
Predsednica slavljenca in gostitelja DP Marta Bergar je za bralce Republike povedala: »Zelo smo zadovoljni, da smo v Gornjo Ragono privabili tako veliko število invalidov iz vse države. V pogovorih z vodji ekip sem izvedela, da so vsi zadovljni, in to je naš veliki uspeh. Enako menim, da je celo tekmovanje še enkrat pokazalo, da so invalidi tudi ljudje, ki jim je treba namenjati dodamo pozornost ne glede na to, ali so ah niso sposobni narediti marsikaj sami.«	Oste Bakal
USTANOVNI KONGRES IN PIKNIK SDSS
Ustanovljen Socialdemokratski gospodaiski forum
Predsednik bo Jože Zagožen, v izvršilnem odboru pa bodo tudi Janez Jerovšek, Božidar Brudar in Marko Kos
IZOLA - Včeraj je bil v izolskem Kulturnem domu ustanovljen Socialdemokratski gospodarski forum. Sedaj imajo vzpostavljeno taksno obliko povezovanja z gospodarstvom že vse naše večje politične stranke. Ni na-Idjucje, da so si programi vseh teh forumov zelo podobni, Ce seveda ne upoštevamo pohticnih poudarkov posameznih strank. Čeprav vsak tak program vsebuje prizadevanja za uspešen gospodarski razvoj itd., pa je osnovni namen in pomen teh forumov klasično lobiranje -izmenjava uslug in dobrin med politiko in gospodarstvom.
Socialdemokratom je treba šteti v Čast, da se pri tem ne sprenevedajo. Prvi predsednik njihovega gospodarskega foruma dr. Jože Zagožen je o tem za Republiko povedal: »Mnogi od teh forumov trdijo, da niso politično vezani, mi pa pošteno priznamo, da smo, ker želimo igrati z odprtimi kartami. Sicer pa se zavzemamo za socialno tržno gospodarstvo, kar je v Evropi prevladujoča usmeritev. Vsekakor pa ni-
smo za liberalistično naCe-loTaisser faire”. Do vlade bomo kritični, ker smo paC opozicija in je takšna naša vloga...«
Jože Zagožen je doktor ekonomskih znanosti in strokovnjak za razvojna in organizacijska vprašanja, sicer pa je znan po svojem delovanju v ministrstvu za obrambo, kjer je bil direktor uprave za logistiko.
Predsednik SDSS Janez Janša je v svojem nagovoru ustanovnemu kongresu go-
spodarskega foruma poudaril pomen socialne pravičnosti v tržnem gospodarstvu. Govoril je tudi o prepočasni privatizaciji, ohranjanju nekdanjih monopolov in o svojih nedavnih pogovorih z ameriškimi finančniki.
Popoldne so imeli socialdemokrati piknik ob plaži pod Belvederjem pri Izoli. Približno 250 se jih je zbralo iz obalnih občin in od drugod. V nagovoru svojim elanom je Janša med drugim povedal, da v teh dneh potekajo pogovori o povezavi SDSS s sorodnimi strankami - SLS, Zelenimi Slovenije ter z dvema kriloma SKD. Pogovori naj bi bili zaključeni do konca meseca. Cilj vsega tega pa naj bi bil v predčasnih volitvah.
Povedal je tudi, da so na
seji sveta stranke sprejel1 oceno rezultatov referen' duma. Stališče sveta je, e® sta za zamudo pri refor®1 lokalne samouprave krb'a državni zbor in vladna ko' alicija. Po Janševem rnne' nju imajo ti v rokah vs® mehanizme za izpeljav® reforme, niso pa imeli p°' liticne volje, da bi jih up°' rabili. To je po njegovei® še eden od razlogov za predčasne volitve.
Sicer pa je Janša zado-voljen z delovanjem svoj6 stranke. Pohvalil se je, <|a se je v enem letu števil® elanov podvojilo. Zdaj jj® je že sedem tisoč. NajveCje navdušenje med občin' stvom pa je sprožil z anek doto o obisku predsednik3 Kučana v Ameriki, ki jo je povedal ob zaključku g°' vora.
Boris Vuk
KONCERT SAMOSPEVOV
SREČANJE OLJKARJEV
J. Vasle in L Engelman za obiskovalce zdravilišča
RADENCI - V petek zvečer sta v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih nastopila Juan Vasle in Leon Engelman.
Vasle, ki se je rodil slovenskim staršem v Buenos Airesu, je diplomiral na Visoki novinarski šoli in delal pri vec Časopisih in radiu. Pevsko diplomo si je pridobil na Visokem inštitutu za umetnost Tetra Colon, izpopolnjeval pa se je v Mimchnu, Londonu in na Dunaju, med drugimi tudi pri Antonu Dermoti. Leta 1982 je dobil prvo nagrado na natečaju Marisa Maranca za komorne pevce, leto pozneje prvo nagrado na desetem Argentinskem državnem natečaju wagner-janskih glasov, leta 1989 je bil finalist v Luciano Pavarotti International Voic Competition v Phi-ladelphiji. Nastopal je v Teatru Colon in drugih južnoameirških gledališčih ter bil leta 1989 na koncertni turneji po Av-
straliji. Od leta 1990 je solist ljubljanske Opere, veliko nastopa - tudi v Italiji in Nemčiji - kot koncertni pevec.
Leon Engelman je glasbeni urednik Radia Slovenija in predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopa kot klavirski spremljevalec. V letih 1984 - 1980 je bil elan tria Pro mušica rara, ki ga je sam ustanovil, z njim pa posnel izbor domačih in tujih skladb. Poldrugo desetletje je bil glasbeni kritik Dela. Leta 1993 je za svoje delo prejel Betettovo priznanje.
Na mednarodni modni reviji v hotelu Radin pa je bilo sinoči tudi mednarodno tekmovanje Euro Top Fashion '94. Na tekmovanju so se predstavile številne kolekcije butikov iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije. Prireditev so popestrili z zabavnim programom.
Boris Hegeduš
OBRTNI SEJEM
Dobra predstavitev Lenarških obrtnikov
LENART - SinoCi so zaprli vrata prve veCje sejemske prireditve v občini Lenart, ki jo je v počastitev 15-letnice obstoja in delovanja pripravila območna obrtna zbornica.
Na njej se je v novi športni dvorani predstavilo 50 obrtnikov in podjetnikov iz Lenarta in sosednjega Cmureka v Avstriji. Na ogled je bilo veliko izdelkov domaCe in umetne obrti, moCno pa je bila zastopana tudi trgovina in računalniška oprema. Poleg tega so se predstavili še dani domačega vinogradniškega društva, oljarna MOleh, zasebna pekama
Petovar, podjetje Valos, ker pa je to tudi vinogradniško podorCje, ni manjkalo niti sodarjev. V okviru sejma so pripraviti posebno okroglo mizo, na kateri so namenili največ pozornosti šušmarstvu in delu na Črno. Terjati so takojšnjo zaščito malih delodajalcev, opozorili pa so tudi na izjemno visoke dajatve na zaposlene delavce, ki zavirajo futrejše zaposlovanje v obrti in podjetništvu. Ob koncu obrtnega sejma pri Lenartu tnenijo, da bi bilo dobro nekatere slabosti prihodnjič odpraviti, sejem pa organizirati vsaj dvakrat letno. Marjan Toš
Podržavljanje kmetijskih zemljišč ogroža oljkarstvo
KOPER - Slovenski olj-karji so svojo tradicionalno letno srečanje tokrat priredili v Šmarjah.
Na dnevih oljk v petek in soboto so poleg devetega zbora oljkarjev slovenske Istre pripraviti tudi razstavo o zgodovini in sedanjosti gojenja oljk pri nas in finale tekmovanja uCencev tukajšnjih osnovnih šol, ki je potekalo pod geslom Oljka - ati te poznam. Kardiolog izolske bolnišnice dr. Ludvik Čepar pa je imel predavanje o učinkih olivnega olja na zdravje srca in ožilja. Zadnja letina oliv je bila nekoliko slabša, ne po kvaliteti, paC pa količinsko, tako da je oljenega olja primanjkovalo. Zato tudi še niso zaceli s predvidenim stekleničenjem olivne-
ga olja z zaščitnim znakoin kakovosti. Tudi letošnja pozeba v začetku leta ja prizadela mlade oljene nasade, zlasti napačno oskrbovane. Vendar to ne bo vplivalo na letošnji pridelek. V okviru dejavnosti za vrnitev oljke v slovensko Istro je bilo letos v obalnih občinah razdeljenih 11.500 sadik po regresirani poloV' Cni ceni. Na perspektiv® slovenskega oljkarstva pa j® zelo neugodno vplivalo p®" državljanje družbenih kmetijskih zemljišč, kis® jih prej upravljale obaln® občine. To je prineslo tud1 bistveno povečanje zakupnin, ki jih sedaj določaj® ljubljanski birokrati, br®z upoštevanja tukajšnjih p®' sebnih okoliščin.
Boris Vuk
Tuje zanimanje za slovensko kulturo
LJUBLJANA - Na večdnevnem obisku v Sloveniji se v organizaciji slovenskega veleposlaništva na Dunaju mud1 skupina tujih pooblaščencev za kulturno sodelovanje in novinarjev, poročevalcev s področja kulture. Namen obiskovalcev je, da bi se seznanili s tekočo slovensko kulturno ustvarjalnostjo in jo v svojih državah morda priporočili za gostovanja. V spremstvu slovenskega kulturnega atašeja na Dunaju Bomta Trekmana so vse od četrtka dalje obiskati Ptujski muzej in Ptujsko goro, se potem odpravuj na Štatenberg, v Mariboru v gledališče, se v Ljubljani udeležili koncerta SF in predstave Koreodrame ter se seznaniti z delovanjem CD, MGLC, DSP (na sliki, foto: B.P-l in NG. Sprejeti so jih ljubljanski župan Jože Strgar ter J®' že Osterman v imenu kulturnega ministrstva in Tanj3 Orel - Sturm v imenu zunanjega. Danes, zadnji dan o®1' ska spoznavajo Primorsko in Obalo.	(L.B.N4
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. junija 1994
Kritičen komentar o slovenski
EVROPSKI
SCENARIJ
BREZ
SLOVENIJE
i.
Tridesetega maja je bila “Prvem domu« nizozemske sa Parlamenta v Haagu »me narodna evropska konfe anca« z naslovom Nov zii a i nove priložnosti? Po na °vih prirediteljev, evrop j"®’ nizozemske in nemsk 'iberalne stranke (ELBE v vD in FDP) in z njimi pove ^anih fondacij (Telders, Frie rich Naumann), bi mord do sklepal, da je Slo z ? rankarsko prireditev. P jjnenih sodelujočih bi sodil a je šlo za pomembe avropski politični dogodel oleg gostiteljev (van Baalei 6 Vries, Bolkestein) sta bil med govorci dva pomembn fV^npska funkcionarja v''illem van Eekelen (gene ralni sekretar Zahodnoe ^ropske unije) in Helme bchaefer (nemški države minister za zunanje zadeve P°leg njiju pa predstavni!
DollcLrilt	J a__
angleških m sloveni liberalcev (Potočki, Keri Zsajer, Eyal, Rupel). De sko je slo za predstav: treh scenarijev prihodni razvoja Evropske unije roma integracije vzhodm zahodne Evrope, ki jih je Pravil nizozemski liber, znanstveni institut.
1 rije scenariji, na pod aterih se je razvila raz;
va, opisujejo različne dejavnike, ki naj bi vplivali na evropske razmere do leta 2010.
Generalni sekretar ZEU van Eekelen je pritrdilno govoril o tretjem scenariju, ki bi ga po njegovem morali še popraviti. Zanj je skupna valuta nujnost, evropska varnost pa naj bi bila utemeljena predvsem na ZEU. Načelo, ki bi mu morali slediti, je konvergenca med Zahodom in Vzhodom. Članice ZEU bi postale tudi vse države, ki imajo z EU sklenjen »evropski sporazum«. Naštel jih je 24 in jim pogojno dodal še petindvajseto, Slovenijo, ko podpiše evropski sporazum, to je sporazum o »asociaciji«. Za članstvo nikakor ne bi prišle v poštev države, kot sta Rusija ali Ukrajina: z njima bi lahko sklepali bilateralne sporazume. Eekelen je razmišljal o počasnosti evropske integracije, vendar je prepričan o zmernem napredku, ki ga je ponazoril s stavkom: »Opazujemo rast trave.« Menil je, da vzhodna meja Nemčije ne more biti vzhodna meja stabilnosti.
Četrti scenarij, ki ga je predlagal, naj bi bil »mešanica medvladne in nadnacionalne integracije«. Po »usodnem« letu 1996 se postavlja neizogibno vprašanje
Prvi scenarij
1-	EU se razvija po modelu, ki je bil sprejet leta 1991 v Maastrichtu;
2-	EU ima 16 članic;
'b Poveča se nadzorovanje zunanjih meja EU;
4- odločanje v organih EU je večinsko;
a- Evropski parlament dobi večja pooblastila;
frank1 ^ Sret^e trt^na valuta> podobna francoskemu
J- Američani zapustijo Evropo, ta postavi močno las-fro vojsko;
jj- EU zapre vrata visegrajskim državam;
"•na Vzhodu so problemi;
^Nemčija je firustrirana.
Drugi scenarij
!• Maastrichtski model je v težavah;
2> EU šteje 12 članic (države Efte se na referendumih odločijo proti EU);
med gospodarstvi EU ni harmonije, ampak tekmo-^anje, pri čemer se članice izogibajo obvez svobodne-
poveča se nadzor notranjih meja; narašča nacionalizem;
o-v EU se ustvarjajo manjšinske skupine, ki zavirajo odločanje; pogosto uporabljajo veto;
, Komisija je vse manj pomembna, komisarji zagova-jlajo nacionalne interese;
skupne valute ni;
"• ni ne Nata ne skupne evropske vojske;
kn. na Vzhodu anarhija, Nemčija prevzame protekto-
j^nad njim, z Rusijo si delita vpliv.
Tretji scenarij
K Razvoj gre po načelu »enotnost v različnosti«; fr EU ima 19 članic (12 + Avstrija, Švedska, Finska, poljska, Češka, Madžarska, Malta); fr |elja svoboden tok kapitala, blaga in storitev, ne
fr odločanje je zapleteno: v nekaterih primerih sta Potrebna soglasje Sveta ali »dvojna večina«;
•	Komisija postane pomembnejša;
fr socialni izdatki (za manj razvite) se zmanjšajo;
•	Nastaneta dve valutni coni; cona DEM je omejena najboljše; -
fr Nato ostane;
. • na Vzhodu nestabilnost, zato intervencije Nata, EU ‘n OZN;
izoblikujeta se nemški in atlantski zavezniški krog.
»spremenljive geometrije«. DoseCi bi morali sporazum o »permanentni diferenciaciji«, ki bi vključevala nove ali izločala posamezne neustrezne dele.
Med najbolj zanimivimi je bil nastop šefa evropske liberalne frakcije de Vriesa, ki je bil intoniran izrazito pro-nemško. Izrekel je celo stavek, da lahko Nemčija zagotovi evropsko voditeljstvo, saj ga Britanija noCe, Francija pa ne more zagotoviti. Posebej se je ukvarjal z Rusijo, ki ima po njegovem tri možnosti: da se sesuje navznoter, eksplodira ali pa »nekako preživi, obsojena na boj med demokracijo in avtoritarnostjo«. Glede srednje in vzhodne Evrope je menil, da morata postati zgled za Rusijo. Kot sta se pobotali Nemčija in Francija, se morata pobotati Zahod in Vzhod, EU pa je zgled za to. De Vries je pozval k moCni obrambi in proti zmanjševanju vojaških proračunov, vendar je rekel, da brez Amerike ne bo šlo.
Prepad med Vzhodom in Zahodom je treba zmanjšati. Po letu 1996, ko bodo ukinjene vse carine, in zaradi protidumpinških pravil bo položaj vzhodnih držav posebno težak. Evropska integracija je potrebna tudi glede varovanja pred kriminalom. Novi elementi kohezije bodo pravni, gospodarski in monetarni; vendar bodo obvezujoči za vse Članice. De Vries je odklonil britanski koncept izbiranja »a la carte«. Glede monetarne enotnosti je svetoval potrpljenje, saj »monetarna katedrala« ne more stati na slabih temeljih, torej je bolje počakati kakšno leto dlje.
Posebno zanimiv, skoraj humorističen nastop si je privoščil Britanec (visok funkcionar v obrambnem ministrstvu Velike Britanije) Jonathan Eyal. Po njegovem ni primerno zahtevati, naj se spremeni Vzhod, ne pa Zahod. Opozoril je na nezaupanje vzhodne Evrope, ki izvira iz razočaranja nad obljubami, ki so jih poslušali desetletja. Zahodnim Evropejcem je očital, da so npr. Poljsko, potem ko so šli zaradi nje v vojno, pustili na cedilu štirideset let. Ironiziral je nekatere očitke v zvezi z vračanjem »levičarskih« vlad v vzhodni Evropi (Litva, Poljska, Madžarska): »Saj ima Anglija še vedno nekatere fevdalne ostanke in monarhijo!«
Evropa, je menil Eyal, nujno potrebuje novo definicijo. Dokler je trajala hladna vojna, je ni bilo treba definirati, saj so jo definirali drugi. Po njegovem obstaja med prebivalstvom velika podpora širitvi Evropske unije, problem pa so politični voditelji. Po njegovem bi vsi radi »preživeli« (»muddle thro-ugh«), ni pa nobene resne odločitve ali vizije. Ta iz politike sploh ne bo prišla. »Od vzhodnih držav zahtevajo, naj najprej rešijo svoje spore, nato pa naj vstopijo v EU. To je za skupnost, ki je nastala, da bi se v njej pobotali Nemčija in Francija, zelo Čudna zahteva.« Eyal je zahteve Italije v zvezi s Slove-
nijo označil kot »smešne«. Kar zadeva Rusijo, je menil, da od tam v prihodnjih letih ni pričakovati nic dobrega. Z njo bo Evropa ravnala, kot je ravnala z otomanskim cesarstvom, ki ga je po eni strani podpirala, po drugi pa zavračala.
Nemški državni minister Schaefer je napovedal ravnanje Nemčije v drugi polovici leta, ko bo predsedovala EU. Med državami, ki bodo dosegle »evropski sporazum«, je omenil baltske države, z Rusijo pa želijo podpisati pogodbo o sodelovanju. Pomembno je ravnati tako, da vzhodnoevropske in srednjeevropske države ne bodo postavljene proti Rusiji.
II.
V pogovorih, ki se jim moderno reCe »lobiranje«, sem lahko obudil spomine na začetek slovenske državnosti. S strani ljudi, ki so bili vpleteni v dogajanja okrog Jugoslavije leta 1991, sem slišal oceno, da je bilo vsaj priznanje Hrvaške prenagljeno; da nihče ni imel ugovorov proti Sloveniji in da je Velika Bri-
tanija že jeseni leta 1991 razmišljala o samostojnem priznanju Slovenije. Anglež mi je rekel, da so vse pokvarili Nemci, ker so forsirali Flrva-ško; nakar mi je Nemec to potrdil, vendar je za takšno nemško politiko obdolžil predvsem tedanjega ministra H. D. Genscherja. Na vprašanje, zakaj je ZEU ponudila pridruženo članstvo baltskim državam, ki še nimajo »evropskega sporazuma«, ne pa Sloveniji, sem slišal odgovor, da smo »vendar veliko dosegli«, Ce pogledamo na svoj položaj pred petimi leti.
Zoper Slovenijo - posebej še, Ce je navzoč kak njen predstavnik - evropski politiki nimajo posebnih ugovorov, vendar je pogosto niti ne opazijo. Slovenska zunanjepolitična strategija (mimogrede: v MZZ se trenutno ukvarjajo s pisanjem takšnega papirja) bi morala najprej definirati svoje cilje. Poglavitni slovenski zunanjepolitični cilj je vstop v EU in ZEU. Na poti k temu cilju so ovire in zahtevani pogoji, med njimi embargo na uvoz orožja (ki nas veže na Jugo-
slavijo), nezadostna ali ne dovolj jasna predstavitev naših ciljev v tujini in težave z Italijo. Zunanjepolitična strategija mora imenovati sredstva, s katerimi je mogoče obvladati navedene probleme. Med temi sredstvi so poleg kadrovskih in strokovnih še oblikovanje slovenske politike do Hrvaške in Jugoslavije. Evropejce izrazito zanimajo naši pogledi na prihodnost v tem delu sveta. Temu sledijo gospodarska in pravna politika (vprašanja dostopnosti nepremičnin na ozemlju RS), kulturna in izobraževalna politika itn.
Da bi bili kos nalogam pri izobraževanju EU, moramo imeti na voljo alternativne scenarije. Vedeti moramo, kaj je treba storiti, Ce se združevanje Evrope ustavi, Ce v njej prevlada ta ali ona država; ali Ce - kot piše v nekem scenariju, ki ga je naročila družba SHELL - bo katera od sedanjih Članic iz EU celo izstopila. Obstaja scenarij, po katerem Grčija ne bo veC Članica EU, ampak se bo obrnila na Vzhod.
Dr. Dimitrij Rupel
Nedelja, 5. junija 1994
NEDELJSKE TEME
Pričakovati je treba tesen »da«, vendar pa presenečenje ni izključeno
DUNAJ - Prihodnjo nedeljo, 12. junija, bodo Avstrijci odločali o prihodnosti svoje države: z odgovorom na vprašanje, ah naj Av-strija poslane Članica Evropske unije (EU) ah ne, bodo na referendumu sprejeli zgodovinsko odločitev. Teden dni pred ljudskim glasovanjem vlada napetost, ki ni značilna za avstrijsko politiko. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja je mogoče pričakovati, da se bo prebivalstvo odločilo za pristop k EU, ki ga zagovarja koalicijska vlada socialdemokratov in ljudske stranke, Čeprav morda le z malenkostno večino. Razočaranje ni popolnoma izključeno, saj je skoraj Četrtina volilcev neodločenih. Lani jeseni so hib po javnomnenjskih anketah v večini nasprotniki pristopa k EU, v zadnjih tednih pa se je - po vmesnem zmanjšanju števila dvomljivcev - nasprotovanje EU spet okrepilo.
Opozicija v parlamentu -Haiderjevi svobodnjaki in Zeleni - nasprotuje načrtovanemu pristopu, Liberalni forum pa ga zagovarja tako kot vladni stranki SPO in ČVP. Jorg Haider in FPO, nekoč vneta zagovornika evropskega združevanja, zdaj odklanjata avstrijski pristop zlasti iz nacionalističnih vzrokov, v igri pa je tudi Haiderjeva politična taktika, saj si vodja svobodnjakov prizadeva zrušiti oblast večinskih strank. Zeleni vstop v EU odklanjajo predvsem iz načelnih razlogov (ekologija, nevtralnost, demokracija), obe stranki pa se strinjata v kritični oceni avstrijske pogajalske ekipe v Bruslju, Ces da se je Avstrija v številnih vprašanjih pustila potegniti za nos.
Zvezna vlada na Dunaju si je seveda želela boljša izhodišča za odločilni referendum, saj že dobrih pet let vodi razprave o smiselnosti in nujnosti pristopa, ustanovila pa je tudi poseben državni sekretariat za priprave na vstop v EU. Dejstvo, da kljub temu ni mogoCe z gotovostjo napovedati pozitivnega izida referenduma, je dokaj slabo spričevalo za vlado in (ne) uspešnost njene propagandne dejavnosti.
Avstrijska pot v Evropsko unijo se je uradno začela 17. julija 1989, ko je zunanji minister Mock takratnemu predsedniku ministrskega sveta Evropske skupnosti (ES) Rolandu Dumasu predal avstrijsko prošnjo za pristop, ki jo je komisija ES odobrila dve leti pozneje. Februarja leta 1993 so se v Bruslju zaCela pogajanja s pristopnimi kandidatka-
mi Avstrijo, Finsko, Švedsko in Norveško. Dunajska vlada je svoje pogajalsko izhodišče opredelila takole: Avstrija se podaja v pogajanja kot nevtralna država, nevtralnost in maastrichtska pogodba pa se ne izključujeta. Odločilna faza pogajanj konec februarja 1994 je potekala pod Časovnim pritiskom. Ker pogajanja niso bila zaključena v predvidenem roku (do 1. marca), so morah v Bruslju celo ustaviti ure - v pravcatem pogajalskem maratonu so obravnavali in rešili za Avstrijo dokaj pomembna vprašanja tranzita in kmetijstva.
V Avstriji se je nato razvnela burna razprava, kaj je bolj pomembno: potek in konec pogajanj po predvidenem Časovnem naCrtu ah vsebina pogajalskih rezultatov. Zvezna vlada je skušala zamolčati neugodne kompromisne rešitve in je opozarjala na negativne posledice, Ce bi se pogajanja -in s tem tudi pristop k EU -zavlekla. Pri tem je prišlo celo do manjšega spora med predsednikom in podpredsednikom vlade, Vranitzkim (SPO) in Busekom (OVP), zato so imeli nasprotniki pristopa oprijemljiv povod za napad.
Rezultati avstrijskih pristopnih pogajanj na vseh področjih res niso prinesli tega, kar je vlada na zadetku obljubljala. Pri vprašanju tranzita so avstrijski pogajalci privolili v razveljavitev tranzitne pogodbe z EU, ki so jo sklenili šele maja 1992 za 12 let ter si s tem priborili omejitev težkega tovornega tranzitnega prometa, kontigente in prednosti za moderne tovornjake z manjšo
stopnjo izpušnih plinov. Pogodba bo v primeru pristopa veljavna samo še tri leta (do leta 1998), nato pa naj bi jo podaljšali za nadaljnja tri leta (razen Ce se bodo v EU soglasno, torej s privoljenjem Avstrije, odločili drugače). V Bruslju naj bi do leta 2001 pripravili novo ureditev o zmanjšanju izpušnih plinov, ki bi nadomestila sedanjo tranzitno pogodbo (v nasprotnem primeru bi jo morali še enkrat podaljšati za tri leta). Tudi v najboljšem primeru bo pogodba veljavna le enajst, namesto dvanajst let. Kompromisna rešitev se nanaša tudi na najvišjo dovoljeno težo tovornjakov; svojo omejitev na 38 ton bo Avstrija sicer lahko obdržala, vendar mora upoštevati razlike do petih odstotkov - torej tudi tovorna vozila, težka do 40 ton, kakršna je norma v EU.
Na področju ekologije lahko Avstrija svoje strožje mejne vrednosti za žveplo v plinskem olju obdrži do 1. oktobra 1996, omejitve količine benzola v bencinu pa naj bi veljale še za prehodno obdobje štirih let. Podobna prehodna obdobja veljajo tudi za strožja avstrijska določila o izpušnih plinih iz avtomobilskih motorjev in za prevoz odpadkov. EU naj bi sčasoma svoja določila na tem področju prilagodila (strožjim) avstrijskim standardom. Avstrija bo lahko še naprej onemogočala gradnjo jedrskih elektrarn na svojem ozemlju.
Pri vprašanju kmetijstva so se dogovorih, da mora Avstrija, takoj ko bo pristopila k EU, znižati cene kmetijskih pridelkov na raven Unije. Kmetje bodo štiri leta dobivali nadomestila, za katera bo EU prispevala 6, 8 milijarde šilingov. Postopnega odpiranja svojega trga za cenejše »občutljive« pridelke (sadje, zelenjava) iz EU Avstrija ni mogla uveljaviti. Gorski kmetje bodo še naprej prejemali posebne podpore, eno šestino - tri milijarde šilingov - pa bo prispevala EU. Avstriji bodo priznani naslednji letni (produkcijski) kontingenti: 2, 6
milijona ton mleka, 390 tisoC ton sladkorja, 420 tisoC bikov in 325 tisoC krav. Iz blagajn EU bo avstrijsko kmetijstvo v prvem letu po pristopu prejelo podporo v višini 14 milijard šilingov, vendar bo avstrijsko državno blagajno vec stala privolitev kmetijskega ministra in kmečkega lobija, saj sta za kmete iztržila dodatne podpore.
Za prehodno obdobje petih let bodo na področju nepremičnin še veljali avstrijski predpisi o pridobivanju nestalnih stanovanjskih bivališč za tuje državljane. Potem nakup zemljišč in objektov ter ureditev drugega bivališča ne bosta veC vezana na stalno bivališče v Avstriji. Danska si je pri tem priborila boljšo ureditev: pogoj je, da prosilec v državi živi najmanj pet let.
Pri vprašanju regionalnih podpor so le zvezni deželi Gradiščanski priznali status »ciljnega območja 1«, tako da ima pravico do posebne regionalne podpore, ki bo na leto znašala 500 milijonov šilingov. Avstrija bo imela prvih pet let po vstopu v EU pravico do regionalnih in strukturnih podpor EU v skupni višini 22, 1 milijarde šilingov. Izplačevanje je vezano na konkretne projekte.
Avstrija mora po svojem pristopu oblikovati skupno zunanjo in varnostno politiko z Unijo. To med drugim vključuje sodelovanje pravosodja in policije, uskladitev monetarnega sistema, varovanje zunanjih meja Unije ter prilagoditev zakonodaje za tujce in azilante. Sodelovanje v okviru vojaških zvez ni obvezno.
V ministrskem svetu EU bo imela Avstrija štiri glasove (Nemčija, Italija in Francija jih imajo na primer deset). V Evropskem parlamentu bo imela 21 od skupaj 640 poslancev, v Bruslju pa enega komisarja EU. Na Evropskem sodišču je predviden tudi sedež za enega avstrijskega sodnika.
Razumljivo je, da mora Avstrija s pristopom k Evropski uniji prilagoditi svojo zakonodajo normam EU, odpraviti monopole (na primer tobačnega), preurediti davčni sistem ipd.
Ker na vrata EU v Bruslju ni potrkal siromak, temveč država, ki jo zaradi stabilnosti in blaginje prištevajo v svetovno deseterico najboljših (po zadnjih podatkih zaseda celo sedmo mesto), se skeptiki in nasprotniki pristopa k EU sprašujejo, ah se Avstrija na pogajanjih ni prepoceni prodala. Ne kaže pozabiti, da v skupnem evropskem prostoru zavzema ključno geografsko in prometno točko.
Dejansko bo Avstrija z letnim neto prispevkom približno 17 milijard avstrijskih šilingov (1500 šilingov na prebivalca) ena od držav Unije, ki prispevajo največ sredstev.
Negativne posledice pristopa - upadanje števila kmetov, ogroženost malih in srednjih obratov, grozeCa razprodaja zemlje - so neizbežne. Cernu naj bi bil pristop - glede na to, da je avstrijska ekonomska in socialna politika na višji ravni kot v številnih državah Članicah EU - sploh potreben,
se upravičeno sprašujejo kri- vloge, neudeležba v Integra' tiki vlade. Mnogi med njimi, cijskem procesu pa bi pom6' na primer Zeleni, poudarjajo, nila izolacijo in nezaščitene^ da procesa evropskega zdru- Avstrije. Tudi odlašanje bj ževanja načeloma ne odkla- imelo negativne posledice, sa) njajo, vendar bi morala EU Avstrija ne bi mogla sodelo' izvesti veC notranjih spre- vati na zasedanju EU leta memb. Bolj bi morala upošte- 1996, ko bodo razpravljali o vati varstvo okolja, v okviru novih razmerjih in smernicah demokratizacije oblastnih v Uniji. Poleg tega, sodec p0 struktur bi morala Evropske- neuradnem stališču avstrij' mu parlamentu dodeliti veC skih vladnih krogov, nihče n0 pristojnosti in se zavzemati more predvideti nadaljnjega za decentralizacijo v Bruslju, razvoja v vzhodni Evropi, Le Avstrija naj bi zato še nekoli- bi v Rusiji prišli na oblast ko počakala s svojim pristo- skrajni nacionalisti (na pr>' pom in na vnovičnih pogaja- mer Zirinovski), se morda njih izsilila boljša izhodišča... Moskva ne bi vec strinjala Z
Koalicijska vlada na Čelu s avstrijskim pristopom k EU. socialdemokratskim premie- Dodaten argument avstrij' rom Vranitzkim in konserva- skih zagovornikov hitrega pOj tivnim krščanskim podpred- stopa k EU je možnost, da bi sednikom Busekom te kritike Madžarska, Češka ali cel° načelno zavrača in navaja Malta in Slovenija postat® predvsem gospodarske, pa Članice Unije pred Avstrij0, tudi politične in varnostne Nasprotniki EU pri tem poU' argumente. Ce Avstrija ne bi darjajo, da so bile odločiln pristopila k Evropski uniji, bi gospodarske spremembe n1 imelo to precejšnje gospodar- prilagoditve kot pogoj ske posledice, saj bi se števil- evropsko združevanje spre]6' na podjetja preselila v tujino, te že v začetku leta 1994, h kar bi povzročilo dodatno na- je Avstrija vstopila v Evropski rašCanje brezposelnosti, gospodarski prostor (EGP), v Vstop v EU bi omogočil po- katerem je približno 80 odsto večanje tujih naložb, s tem pa tkov določil istih kot v EU, bi se ustvarila nova delovna hkrati pa zajema 43 odstotkov mesta. Razumljivo je, da so svetovnega trga in s tem prea željo po avstrijskem pristopu stavlja trenutno najveCje g° k EU ves Cas najbolj vneto za- spodarsko območje na svetu, govarjali vodilni krogi v go- Članstvo v EGP naj bi tore) spodarstvu in industriji. Ce popolnoma zadovoljilo P0*??, se Avstrija namreč ne bi pri- be Avstrije; s članstvom v E kljuCila evropskemu združe- pa bi izgubila politično sam0^ vanju, bi imelo to negativne	stojnost in državno neodv ^
posledice za njeno gospodar-	snost, ki sta po vseh razisk
stvo, kmetijstvo in druga po- vah javnega mnenja za A drocja.	strijce nekakšni »svetinji*;
Kot zadnji argument žago- Ah sta jim pomembnejši ko vorniki pristopa navajajo var- članstvo v Evropski uniji, h nostnopoliticne vidike, saj se do pokazali prihodnjo ned je podoba Evrope tako zelo Ijo na referendumu, spremenila, da avstrijska nev-	Igor Schelland
tralnost nima vec nekdanje	Ivan Luk
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. junija 1994
Težavna pogajanja, ki pa so prinesla dokončne rešitve
Boris Snuderl, pravnik, gospodarstvenik in diplomat, je le prvih deset ef po vojni živel in delal v Sloveniji kot direktor Splošne plovbe iz Pira-no, potem pa je bil v glavnem zaposlen v Beogradu, kjer je kot stroko-danes bi rekli tehnomanager, zasedal visoka mesta v vrhu nek-('nie jugoslovanske administracije. Bil je podpredsednik Gospodarske onuce Jugoslavije, elan zveznega izvršnega sveta, v katerem se je ukvarjal s turizmom, zunanjo trgovino, z odnosi Jugoslavije in Evropske skupnosti (zdaj Unije), OECDE, svojo kariero pa je končal kot predza-anll Jugoslovanski veleposlanik v Parizu. Med delom v federaciji pa so 11111 v lobh 1974/75 zaupali tudi uvodne in dolge diplomatske priprave 1111 sklenitev osimskih sporazumov med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo, nastajanju teh sporazumov se je z njim pogovarjal Dušan Zeljeznov.
Kaj menite o osimskih spoi nuK* ki ste jih sooblikovali, dar
, Osimski sporazumi so po jem prepričanju dokončno ur odnose med Italijo in Jugosla saj nam je tako prvič objekt uspelo dokončno urediti vprai ureja in vrsto drugih problema Sospodarskih, kulturnih do n Sinskih, vprašanj, ki so se vi
uied sosedoma kar dobrih šes setioU; nu t_____
sia se morah obe pogajalsk ni marsičemu odpovedati, zlas leče pa je bilo vprašanje dok meje. Ne smemo namreč pos da je bilo v šestdesetih letih obema sosedama cela vrsta bo ključnih in tudi danes vpraš odločitev in dogodkov, ki so v gojevali osimske sporazume, morava bežno preleteti dogod 1918. leta naprej, ko je Italija z jo pridružitev zahodnim za\ °m 1915. leta med prvo sve
vojno dobila za nagrado veli s nvBntjV™. *	... .
: ““"■“j na rem anektiranem, Janškem ozemlju je kmalu z zelo poslabšal italijanski £ dalje druga svetovna vojn spočetka omogočila Italiji ok m priključitev še znantne Slovenije z Ljubljano vred,
ugiunmo gorja sn mu narodu, od številnih C ^rtev, ropanje in požiganji skega premoženja do divji stov po tako imenovani Lji Pokrajini, ko so požigali streljali talce, odvažali ljuc oentracijska taborišča, ji’ Preganjali, si prilaščali njih uioženje in se končno z n
renemu upom slovenske; K®r pa smo v tej drugi voji skupaj z zavezniki oziror
v^uura 1943. nrezpogoj mula, je bila že leta 1945 dokončna razrešitev vseh Uih problemov. Vendar naSa takratna politika s navezanostjo in povezav sko zvezo sorazmerno vt t-k bi ne bilo tega, bi bile
* ivuiUDAil Ul Uild Udi'
sicer nastalo tako imen
~^uzemn narodov, v nikoli resnično zaži ^djucnega dogovora n ^nnu pa je bila začasna ^delitvijo STO na dva dela - na italijanskega ^aveznisko vojaško upn f in cona B pod jugosl laško upravo, ki je taki Koper, Izolo, Piran, Bi S1'3'!. To stanje so kasne ko imenovani londonsl 1954. leta, ki je prisodil 'ji’ cono B pa začasno naša cona le nekako ost; Pod nekakšno italijansk st)o. In ker je bilo konCi
sprejen naceu no ta in še preostale d po politični poti, Preostale še samo ii Politične, dogovorne Tudi od leta 195'
ste zaceli pripravljati osimski sporazum, je moralo miniti le še dolgih dvajset let. Kar precej, mar ne?
Res, dolga, toda v italijanski diplomaciji nasploh naglica in Cas ne igrata pomembno vlogo, saj poznamo Nicholsonovo definicijo italijanske diplomacije.'Tako je 1974. leta konCno na obeh straneh dozorelo spoznanje, da je treba začeti s pogajanja za dokončno rešitev vprašanja odnosov med sosedama. Na željo italijanske strani naj bi bila pogajanja pri nas in to v največji tajnosti. Tako so se pogajanja v strogi ilegali začela najprej v Strmolu in Dubrovniku, pretežni del pogajanja pa je potekal na Gorenjskem, na gradu Strmol. Z italijanske strani je takratni predsednik italijanske vlade Al-do Moro pooblastil kot italijanskega pogajalca prof. dr. Eugenia Carbo-neja, takratnega državnega podsekretarja v italijanskem ministrstvu za industrijo, naša stran pa je pooblastila mene kot pogajalca. Pogajanja so bila težavna, dolga, a so vendar ob kompromisih in obojestranskih odpovedih po več kot letu dni obrodila sadove. Seveda so se med pogajalskimi sestanki vključevali v naše delo izvedeci z obeh strani, tako specialisti za meje, premoženje, gospodarstvo, manjšine in podobno. Predvsem pa so pogajanja dokončno opravila s problemom STO in tudi nadgradile londonski sporazum, tako da se je Italija dokončno odpovedala suverenosti nad cono B nekdanjega STO. Poglavitni cilj pogajanj pa je bil ustvariti dobre sosedske odnose, dokončno določiti mejo in rešiti s tem povezana vprašanja, oblikovali pa smo tudi gospodarski koncept, ki je predvideval prosto industrijsko cono na Krasu, ki naj bi bila nekakšna odskočna deska za naše vključevanje v skupni evropski trg, kajti to je bila ideja, s katero naj bi obšli zapore, ki jih je postavljala ES. Pomemben element teh sporazumov je bilo tudi urejanje razmer z obema manjšinama, tako slovensko v Italiji kot italijansko pri nas. Italijanska vlada naj bi to problematiko uredila v posebnem zakonu o manjšinah (tega doslej žal še niso uresničili), saj so podoben problem morali rešiti z nemško večino na Južnem Tirolskem, in sicer s sporazumom med de Gaspe-rijem in Gruberjem. Podoba rešitev naj bi veljala tudi za našo manjšino v Italiji.
Vendar je danes, ko smo postali samostojna država po političnemu zasuku v Italiji spet slišati glasove iredentistov o razveljavitvi osimskih sporazumov, ki da so bili sklenjeni z Jugoslavijo, ki je danes ni vec, in Se marsikaj podobnega.
Vse, kar slišimo in beremo o tem zdaj na oni strani meje, nikakor ne more biti stališče italijanske vlade in države, temveč so to stališča in zahteve posameznih italijanskih strank, ki zadevo zlorabljajo v strankarske namene. Od osimskih sporazumov so odprti nekateri segmenti, kot na primer izplačilo za nacionalizirano italijansko premoženje, ki je določeno v natančnem dolarskem znesku in ga je seveda treba poravnati, ne glede na to, da Jugoslavije ni vec. To breme je zdaj padlo na Slovenijo in Hrvaško. Podo-
Parafiranje: dr, Otto, dr. Carbone, Boris Žnuderl in veleposlanik Radko Močilnik
bno je neizpolnjena na italijanski strani obveznost zastran vračanja kulturnega in arhivskega gradiva, ki je v italijanskih rokah. Prepričan sem, da je sfera osimskih sporazumov zaključena, kajti tudi sedanja italijanska vlada priznava mednarodno naCelo, da pacta sunt servanda. Sicer pa - ali se nam res tako mudi? Kot odgovorni minister vlade v bivši Jugoslaviji za odnose z ES sem si kljub težavam zelo prizadeval za zbližanje, tudi z EFTO, in delal v OECD. Rezultati so bili prvi trgovinski sporazum med SFRJ in ES 1973 v Luksemburgu, ki sem ga tam tudi podpisal. Dalje, industrijska cona pri Sežani bi bila v okviru Osimskih sporazumov za naše gospodarstvo kanal v ES, ker naj bi za cono veljala pravnogospodarska ureditev ES (in Italije), le suverenost nad ozemljem bi ostala naša. Danes, po 25 letih, sem še vedno privrženec pristopa k EU, so pa stvari evulirale - vsak Cas bo EU pritegnila še ostale Članice EFTE, pri Čemer je Švica še vedno zadržana. Avstrija bo vsak Cas polnopravna Članica in s tem se ugašajo mnoge poslovne svobšCine, zlasti finančne, ki so v avstrijsko bančništvo usmerjale ljudi iz sosednjih držav, tudi Slovence. Danes pa imamo mi, Slovenci, priložnost, da obrnemo tokove teh poslov tako, da bodo hodili v slovenske banke po istih poslih tudi sami Avstrijci, Italijani, Bavarci, Cehi, Hrvati in še mnogi, ki so doslej imeli usluge v Celovcu, Beljaku, Salzburgu, Gradcu, Dunaju, ter nekega dne morda še Švicarji). Nujno pa je, da najprej doma ustvarimo atmosfero reda, miru in zaupanja, da se izmotamo iz ustvarjanja afer in nestabilnosti v deželi. Tako bi lahko izkoristili naslednjih deset do petnajst let, kolikor bodo trajale priprave za pristop k EU, za svoj finančni in trgovski napredek KonCno bodo tudi v Italiji slej ko prej prevladale realne politične opcijd, ki bodo v Sloveniji videle partnerja, ne nazadnje tudi za tranzitne povezave in trgovinske zveze z vzhodnoevropskimi državami.
Prepričan sem, da bodo tudi v italijanski politiki prevladala objektivna razmišljanja vrhunskih mednarodnih pravnikov in diplomatov, ki brez dvoma sodijo po svojih sposobnostih v sam svetovni vrh -da so pogodbe pogodbe, da so mednarodne meje dokončne in vsi dogovori zavezujoči. Oviranje slovenskega približevanja evropskim integracijam je nesmiselno, razen tega pa je vprašanje, ali se nam tja res tako mudi, da bi morali kloniti pred pritiski in ultimati ter sprejemati koncesije italijanske diplomacije za zadeve, ki so bile bilateralno že urejene in so po mednarodnem pravu dokončne.
Se posebej glasni so pri vsem tem prav zdaj tako imenovani esuli s tega območja, ki govoričijo in vpijejo o italijanskosti Istre, Dalmacije in ne vem Česa še vse.
To so paC politični ekstremisti, resnica pa je nekaj drugega. Optanti z našega območja so imeli leto dni Časa, da premislijo o svojem tako imenovanem eksodusu, k Čemur jih je zlasti vzpodbujala italijanska propaganda in so tako rekoč te prostore zapustili prostovoljno in niso bili prisilno izgnani, kot se na primer danes dogaja v Bosni, kjer poteka morilsko etnično Čiščenje posameznih prostorov. Tega eksodusa tudi ne moremo primerjati z italijanskim etničnim CišCenjem našega ozemlja pod Italijo v Času fašističnega režima. O teh italijanskih očiščevalnih in preganjalskih akcijah je v obdobju fašizma na naših deh veliko pisala dr. Milica Kacin-VVohinz, saj navaja konkretne podatke in bilan-
ca fašistične raznarodovalne politike je strahotna - tako sta slovenska in hrvaška manjšina v obdobju 1918 - 1939 leta izgubili okoli 400 osnovnih šol, tri srednje šole, 373 prosvetnih in drugih društev, 40 naslovov periodičnega tiska, 303 zadruge, 136 hranilnic in posojilnic je bilo likvidiranih in kakega pol milijona ljudi (od 900.000 prebivalcev Julijske krajine) je moralo poitalijančiti svoje priimke. Slovence in Hrvate so izredno strogo sodno preganjali, izvršenih je bilo 47 smrtnih obsodb, po italijanskih virih pa je vsako leto zbežalo ilegalno od 500 do 1000 ljudi. Število naših emigrantov v Jugoslaviji je naraslo na 50.000 in do druge svetovne vojne se je vec ali manj prisilno izselilo preko 100.000 Slovencev in Hrvatov. Vsekakor pošastna bilanca, ki jo Italijani danes ali zamolčujejo ali pa nočejo nic vedeti o tem, sami pa ženejo vik in krik o svojih izgnancih, ki so prostovoljno in brez prisile zapustili ozemlje nekdanje Julijske krajine.
Omenjate Nicholsona, Id označuje italijansko diplomacijo v svoji knjigi o diplomaciji - ali se sedaj nekaj podobnega dogaja v zvezi s Slovenijo?
Da, Nicholson pravi: »Običajna italijanska metoda je, da morajo z deželo, s katero se hočejo pogajati, najprej povzročiti slabe odnose in potem ponuditi dobre odnose. Ko v taka pogajanja vstopijo, so previdni in uporabljajo menjalne objekte. Umetno obujajo v italijanskem narodu občutek nezadovoljstva in sovraštva. Drugo je nekakšna vloga motenja miru v deželi, s katero se hočejo pogajati. In tretja je zahteva koncesije, ki je Italija od nasprotnika niti ne pričakuje niti je v resnici ne želi imeti. Z odrekanjem pa hoCe prisiliti partnerja do druge odškodnine.« (Nicolson pravi, da so to metode majhne, ne pa velike države.) Sedanji odnosi in italijanska politika to na svoj način potrjujejo. Izseljence (optante) želijo predstaviti kot žrtve. Z govorjenjem o krivici, ki naj bi jo doživeli ljudje, ki žive že skoraj petdeset let v Italiji, želijo ustvariti v javnosti občutek solidarnosti in prizadetosti. Bolj se bližamo meji s Slovenijo, veC je tega. Ni Čudno, da nosijo zastavo neofašistične sile in iridenta, ki je v zadnjih 60 letih skušala širiti italijansko ozemlje na območje nekdanjih Benetk in avstrijskega imperija. Koliko bo take kampanje podpirala italijanska politika in diplomacija, je vprašanje treznosti in realnih ocen škodljivosti takega nastopanja v mednarodnih pogojih. Tujina je na te spremembe v Italiji reagirala zelo kritično. Danosti helsinške konference so se zavedale vse vlade Italije (Andreotti, Craxi, Gorria in drugi)
in seveda tudi diplomacija. Skoraj dvajset let so bili jugoslovansko-ita-lijanski odnosi odlični, obmejno gospodarstvo je doživelo visok razvoj in koristi obmejnega gospodarstva tudi najbolj reakcionani ljudje v Trstu ne morejo zanikati.
Kriza v bivši Jugoslaviji in vojna v Bosni, neuspešnost evropske politike in OZN ter majhna, sicer priznana Repubika Slovenija kot evropska država se nekaterim špekulantom kažejo kot priložnost za pritiske - tudi na hrvaško - s pozicije velike države
Ali bo to res vplivalo na odločanje o vključevanju v evropske integracije? ,
Mislim, da ne. To vidimo tudi pri Grkih glede Makedonije. Morda bo Slo počasneje, vendar logika stvari nakazuje svojo pot.
Z osimskimi sporazumi smo razrešili v nekem smislu tudi vsa ta vprašanja, ki so se kopičila 60 let med sosedama, a vseeno moram poudariti, da sta sporazuma ratificirala oba parlamenta in o tem zdaj ni vredno več razpravljati.
In kakšna so bila pogajanja o teh sporazumih?
Kot sem že dejal, so bila težavna, kajti vsakdo se je moral Čemu odpovedati, da smo končno prišli do sporazuma. Problemi pa res niso bili majhni. Zaščita naše manjšine v Italiji in italijanske pri nas, vprašanje Trsta, Gorice, tržaškega ozemlja, dokončna razmejitev, zlasti prenehanje italijanske suverenosti nad nekdanjo cono B. Kot sem bil že omenil, so dolga pogajanja potekala strogo konspirativno na naših tleh in to zelo uspešno. 2e prej sem povedal, da me je tedanji jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic, ki je bil po svoje skromen, a trd in odločen mož, po Titovem navodilu pooblastil za vodenje pogajanj. Na voljo sem imel celo vrsto sodelavcev za posamezna vprašanja, podobno kot dr. Carbone. Za sodelavce sem si vzel nekaj Slovencev, ki so delali takrat v zveznem zunanjem ministrstvu kot veleposlaniki: Radka Močivnika, šefa pravne službe na zunanjem ministrstvu prof. Jelica, diplomata Pupavca in podsekretarja dr. Novaka PribiCeviCa. Na italijanski strani pa se je zvrstilo kakih petnajst izvedencev. Pogovori so bili vedno dobro pripravljeni, saj smo vabili izvedence z obeh strani, da smo lahko razčiščevali probleme in tako je na primer Radko Močivnik peš prehodil in obšel bodočo stalno in dokončno mejo. Prihajalo je na primer do takšnih podrobnosti, kot je bilo z goro Sabotin nad Novo Gorico. Italijani so hoteli manjši popravek z argumentacijo, da gre za njihovo »sveto go- < ro«, kjer so padli nešteti Italijani med prvo svetovno vojno. In pre-
pustili smo jim jo, vendar pod pogojem, da bodo po njenih pobočjih zgradili eksteritorialno cesto, ki naj bi povezovala goriška Brda z Novo Gorico. Z odstopom tega dela ozemlja bi bili Brici odrezani od Gorice in res so morali vrsto let hoditi ali se voziti v Novo Gorico in naprej kar kakih trideset in veC kilometrov kot običajno. Pa so Italijani zgradili to cesto, ki zdaj kot nekakšen naš koridor povezuje Brda z Novo Gorico po najkrajši poti.
In končno, kako to, da pri vsem tem ni imelo osrednje vloge italijansko zunanje ministrstvo?
Razlogov za to je bilo več, predvsem pa je slo za dejstvo, da ni bilo sposobno zasnovati političnih rešitev, kajti za vse to sta bili potrebni vec kot zgolj diplomatska rutina in praksa.
Za konec pa Se, kako je potekal podpis sporazumov na gradu Osimo?
Z Italijani smo se domenili, da velja embargo za objavo podpisa sporazuma do tako rekoC tik pred zdajci. Vendar smo bili hudo presenečeni, da so italijanska sredstva obveščanja o tem na Široko spregovorila že dan pred podpisom in spričo tega je pri nas seveda zavladalo presenečenje, ker smo se mi ves Cas strogo držali dogovorjenega. Pot naše delegacije na podpis v Osimo je bila po svoje nenavadna, ker že spočetka nismo mogli dobiti na voljo enega izmed dveh službenih letal tipa boeing in nam je tako preostal samo mali sovjetski reaktivec Jak 40. Tako nismo mogli vzeti s seboj Številnih naših novinarjev, kar je običajno v svetu ob takšnih dogodkih. Zato sem predlagal, naj bi poleteli z Adrijinim DL, vendar Minic ni bil navdušen nad to idejo. In tako smo iz Beograda poleteli z omenjenim Jakom 40, vendar smo se morali spustiti že v Splitu, da smo dotočili gorivo. Potem smo odleteli v Rimini, odkoder smo z avtomobili odpotovali v Osimo. Vendar pri odhodu dolgo nismo mogli vžgati Jakovih motorjev, ker je bila njegova sovjetska električna oprema popolnoma drugačna od evropskih norm. Kasneje pa se je le nekako posrečilo vžgati, da smo se lahko z njim spet vrnili domov.To je sicer majhna, a zanimiva podrobnost, ki kaže, da so bile zares težave vseh vrst, dokler nismo podpisali tega dokumenta, ki smo ga tako skrbno, skrivno in temeljito pripravljali poldrugo leto. Naj za konec najinega razgovora še povem, da je Italija kljub vsemu znala ceniti naš napor in prizadevanje in kasneje sem 1980 leta v Rimu prejel v zahvalo za ves trud tako imenovano zlato osimsko medaljo, ki mi jo je podelilo društvo italijansko-jugoslo-vanskega prijateljstva.
Zakaj je renesansa melanholična
Ne vem, kako je z vami, a nas so v šoli učili, da je v renesansi odmeval smeh. Ko so znova odkrili antične pisce, slikarje in arhitekte - tako so nam govorili profesorji - so Italijani od sreCe začeli piti, prepevati - in se ljubiti. Ali je potem sploh še čudno, da smo se vsi po vrsti zaljubili v Firence, Sieno in Piso? A zdaj, ko je minilo veliko let, se bojim, da je šlo za zmoto. Prvi povojni sprehod po Dubrovniku jasno priča o tem, da je vsaka obnova zavita v melanholijo. In kaj je melanholija drugega, če ne boleča radost, da smo po številnih preobratih znova odkrili tisto, po čemer smo včasih tako močno hrepeneli?
Odstraniti deske s spomenikov
Majska jutra v Dubrovniku so sončna kot vedno, a tudi sveža kot le redkokdaj. Luknje, ki so jih povzročile granate, so komaj zakrpane s tenko plastjo asfalta, porušeno ograjo mostu, ki vodi v mesto, pa so obnovili v belem kamnu. Zidovi počasi oživljajo z vpitjem otrok, ki prihajajo na ekskurzijo, ti pa so v mestu lastovk zanesljiva napoved turistov. Kot je v navadi po vojni, najprej pridejo novinarji, ki so odkrito izjavili, »kako jih čudi«, da Dubrovčani pričakujejo svoje goste s spomeniki, ki so obdani z lesenimi odri.
Od tu tudi zahteva ministrice za kulturo - prva, ki so jo sprejeli z odobravanjem - da je treba odstraniti deske s pročelja Male Brače, Palače Sponza in Knežjega dvorca. Njen ukaz pa se ne nanaša na žabico, s katero je zaklenjena Mestna kavarna, ki je od svoje starosti že zdavnaj zarjavela. Po dolgih razpravah o lastništvu so se dokončno dogovorili, da bodo to najbolj popularno zbirališče dubrovniških gostov navsezadnje le odprli, čeprav kot - gledališče! Gledališki delavci iz Gledališča Marin Drzič napovedujejo premiero »Cabaret Ragusa«, ki jo bodo uprizorili za tremi oboki Piskarije.
Čeprav ura na vrhu mestnega zvonika še ne odšteva ur, pa čas že teče na likovni razstavi v Galeriji Sebastian. Robert Sti-mec je razstavil 50 unikatnih stenskih ur, ki so izdelane na steklu s kombinirano tehniko čopiča, olja in tempere. V geometričnih oblikah, s tenkimi kazalci in brez številčnic so te ure pravzaprav površine z živimi, skoraj psihedeličnimi barvami. V svoji barvitosti jutranjega svita ali vetrovnega zahoda zanemarjajo osnovno funkcijo, kazanje točnega časa, spreminjajoč se v likovne ploskve, ki gledalce vabijo, da se napotijo v prostore domi-šljijeL v katerih sekunde ne igrajo nobene vloge.
Na novo odkriti zbornik
Toda dela Dubravke Lošič pričajo o tem, da času ni mogoče pobegniti tako preprosto. V ciklusu Uspavanke si sledijo slike, reliefi in predmeti, v katerih so reklame za Ferrero, znano tovarno čokolad in bonbonov, uokvirjeni s cvetovi vrtnic iz časopisnega papirja. Ti krhki izdelki v barvni paleti od rožnate do vinsko rdeče se zdijo kot spominki, z vonjem po vzdušju birme in s pripovedjo o neuresničenih ljubeznih starih devic s poškro-bljenimi ovratniki. Kak cinik bi zagotovo svetoval, naj podobo današnjega Dubrovnika poiščemo v preveč razcvetelih vrtnicah slikarke Lošič. Ali ni renesansa tega mesta samo naša izmišljotina, ki izvira iz jalovih prizadevanj, da bi temu mestu znova vdahnili svojo mladost, ki je minila? Celo turistični delavci ocenjujejo, da bodo število predvojnih nočitev dosegli šele leta 2000, medtem ko rekordnih pet in pol milijona nočitev iz leta 1985 - najbrž nikoli. Kaj pa, če je pravi smisel Dubrovnika tak, kot je smisel Benetk: v diskretnem šarmu dekadence?
Ge že morajo meriti čas, ga Dubrovčani najraje merijo s stoletji. Največji glasbeni dogodek letošnjega poletja ni koncert, temveč promocija na novo odkritega Beneventanskega kodeksa iz 11. stoletja. Dr. Miho Demovič, raziskovalec tukajšnje glasbene
In to je ostalo od poslopja Dubrovniškega poletnega festivala...
zgodovine, je predstavil ta zbornik liturgičnih stihov in not, ki v pergamentu obsega 64 strani. Dokaz, da je ta kodeks pisan še pred Srdijem, naj bi bil v spisku svetnikov, v katerem je apostola Andreja zamenjal sveti Vlah, zaščitnik Dubrovnika. Dr. Demovič poudarja, da je ta zbornik odkril na nekem dubrovniškem podstrešju in glede na to, da je že zdavnaj klasificiranih 600 kodeksov Benaventane, to odkritje predstavlja pravo senzacijo. Kakorkoli, nedvomno gre za najstarejši dokument hrvaškega glasbenega življenja.
Predavanje, ki ga je spremljala tudi izvedba teh liturgičnih spevov, je bilo v amfiteatru Inter University Centra. Usodnega 6. decembra leta 1991 je ta center, ko ga je srbsko-čmogorska soldateska zasula z granatami, pogorehdo tal. Toda že naslednji mesec so ga začeli obnavljati. V začetku oktobra 1993 so v pritličju že obnovili upravo, predavalnico in amfiteater, center pa je začel delovati.
Iz programa letošnjih znanstvenih srečanj naj navedemo Mediteranske teme, filozofske razprave, med katerimi po tradiciji zavzema vidno mesto psihoanaliza, precej predavanj pa se bo zvrstilo tudi v okviru ciklusa »Health for ali«. Pomemben delež pri letošnji organizaciji je prispeval tudi mednarodni center hrvaških univerz. Direktorica Ivana Burdjelez, anglistka, napoveduje tudi več lingvističnih tečajev, če se bodo odločili za naslov »Medievistic VVorkshop«. Postmoderna gibanja so okrepila svo-
ja zanimanja za srednji vek, tako da pripravljajo nekaj tem iz te' ga zgodovinskega obdobja. Ali piha isti veter tudi v jadra gledališča Marin Drzič, če povemo, da se bo dejanje njihove četrte premiere odigravalo v nekem gradu?
Dopadljiva Romanca o treh ljubeznih
Sentimentalna farsa, kot je Antun Soljan podnaslovil svojo Romanco o treh ljubeznih, je ljubezniva komorna igra, katere iskrivi verzi so pravi izziv za igralce. Dve osamljeni ženski g°' stita Viteza, ki je zablodil na poti v križarsko vojno. V tem trikotniku pa ne more nihče uresničiti popolnega stika brez pomo° tretjega. Razpeta med dušo in telesom, Gospa vpliva na dogajanje s svojimi hrepenenji, medtem ko skuša nočnim strastem zadostiti Služabnica. Na begu pred obema se Vitez navsezadnj® obrne k zvezdam, ki mu »edine lahko podelijo svobodo« - a v Soljanovi ironični drži seveda konča v jarku.
Robert Raponja, ki je mlad, a po številu predstav že izkušen, je ostri tempo romance gradil zlasti na izostreni mizanscenj obeh igralk. Gospo, ki zaman išče odgovor na vprašanje, »nd lahko ključ telesa odklene ključavnico duše«, je igrala Jasna An-čič, Jasna Jukič pa frfotavo dekle, pri kateri se vsa filozofija začne v postelji. Moški del je ostal nekoliko v senci obeh partneric. Medtem ko je Niko Kovač s svojo zrelo igro predstavil Kaplana kot človeka z distanco, pa je bil Vitez Branimira Vidiča odigran nekje med Tristanom in Don Juanom, ki nista bila čisto spojena. Govoril je nekoliko preveč teatralno, ob precej mario-netsko togi gestiki. Mogoče velja iskati razlog za njegovo otrplost tudi v preambiciozno zasnovani razsvetljavi in presežkih scenografije, ki so ovirali igro tam, kjer bi jo sicer okusni kostumi in nevsiljivi glasbeni vložki podpirali. Kakorkoli, Romanca o treh ljubeznih je dopadljiva predstava, ki jo je mogoče spremljati z veseljem, zato je čudno, da so žalostno praznino v dvorani morali popolniti z otroki z ekskurzije.
Začudenje je še večje, če se spomnimo, da je prav ansambel Gledališča Marin Drzič letos pobral največja priznanja hrvaškega gledališča. Pred kratkim je ugledna žirija Vjesnika nagrado Dubravko Dujšin podelila Tireni kot najboljši predstavi v letu 1993, njenemu režiserju Ivici Kunčeviču nagrado za režijo, igralki Doris Sarič-Kukuljica pa nagrado za vlogo Pauline v delu Smrt in dekle za najboljšo igralsko stvaritev. Bi to gledališče sploh lahko dobilo boljše priporočilo za 45. dubrovniške poletne igre?
Spet Hamlet v Dubrovniku
Čeprav bomo o pripravah na festival govorili v junijskem pismu, že zdaj povejmo, da bo Lovrjenac spet gostil Hamleta. Letos se bo poleg Shakespearjevega kraljeviča po prizoriščih znamenite trdnjave sprehodil tudi danski princ Luke Paljetka K njegove drame Po Hamletu. Ali bo top, ki napoveduje prihod Fortinbrasa ob koncu angleške inačice, pomenil tudi začetek dubrovniške, pa bomo šele videli. Nobenega dvoma pa ni, ha bo to tisti strel, ki ga bodo Dubrovčani pričakali z nasmehom-Kdo se ne bi, pri obnovi starih vrednost, od srca radostil? Al1 krmljenje golobov pred Gunduličevimi nogami vsak dan točn° opoldne in pleteni fotelji pred kavarno Trubadurne ne pričajo, da se v Dubrovnik nezadržno vrača življenje? Ko sem ob kapučinu, ki ga je osebno prinesel »gospar Marko«, zaslišal pesem * Franka Sinatre in Julia Iglesiasa, se nisem mogel upreti spomj; nu na številne prijatelje, ki bi z mano prav gotovo radi delih mizo, ki se koplje v sončnih žarkih, a tega ne morejo, ker jih m več. Mogoče bo poletni veter razpihal mračne oblake, toda melanholija kakršnekoli obnove, tudi dubrovniške renesanse, vseeno ostala.	Mladen Subotič
Franz Kafka
Franz Kafka je za življenja prepovedal tisk svojih del, in tako so veliki romani izšli šele po pisateljevi smrti
Franz Kafka, poleg Thomasa Manna najbolj znan nemško govoreči pisatelj, je pred 70 leti, 3. junija 1924, umrl zaradi tuberkuloze v zdravilišču Kierling v bližini Dunaja. Njegova smrt je vznemirila redke sodobnike. S svojimi deli, ki so po večini ostala v fragmentih, je pisatelj vzbudil le pozornost ožjega kroga poznavalcev in prijateljev iz Prage. To pa se je, prav zaradi prizadevanja teh prijateljev, kmalu po njegovi smrti bistveno spremenilo. Takrat je pisateljevo zapuščino dal tiskati njegov prijatelj Max Brod. Kafka je namreč za časa življenja prepovedal tisk svojih del.
Na avtorja so postali pozorni nadrealisti, zbrani okrog An-drea Bretona, v Franciji pa sta ga pomagala uveljavljati tudi Camus in Sartre. Po zadnji svetovni vojni so Kafkine stvaritve pričele svoj zmagovit mednarodni pohod, pri čemer so imeli kot posredovalci odločilno vlogo judovski izseljenci v ZDA. V Nemčiji so bile Kafkine knjige v času tretjega rajha prepovedane. Sele v 50. letih so bila na zahodu razdeljene dežele njegova dela izdana v celoti. V NDR so njegova dela, tako kot v vsem vzhodnem bloku, veljala za dekadentna. Po letu 1945 pa niso izšla le po vsem svetu v številnih prevodih, temveč so jih tudi dramatizirali, filmali ali pretvorili v balete - in jih pri tem pogosto hudo skazili.
Ves čas svojega življenja je Kafka živel z občutkom krize zaradi negotovosti in brezizhodnosti človeške eksistence. Stal je med časi in političnimi dogodki: na koncu propadajoče av-stro-ogrske monarhije in na pričetku češke republike, med ortodoksnim judovstvom in liberalno svobodomiselnostjo, v
svojem ljubljenem in osovraženem domačem mestu Pragi Nemci in Cehi, med svojim poklicem, s katerim se je pre^" vljal, in nočnim »čečkanjem«, kot je imenoval svojo pisateljsko dejavnost. Svoje življenjsko razpoloženje je s svojim stvarnim, prozornim in jedrnatim jezikom spremenil v literarh0 obliko.
Veliki romani, na katere se opira njegova zapoznela slava, so izšli šele po njegovi smrti. To so Amerika, ki ga danes zopet imenujejo z naslovom, ki mu ga je namenil pisatelj Der Verschollene (Pogrešani), Der Prozes (Proces) in Daš Schloh l Grad). Zgodovinsko kritična zbirka Kafkinega pripovednega dela, ki jo od leta 1982 izdaja nemški Fischer Verlag iz Frank furta ob Maini, je bila ocenjena kot najpomembnejši prispeve k raziskovanju Kafke nasploh. Jeseni naj bi se zaključila s sno pičem Druecke zu Lebzeiten (Tiski v času Življenja).
Če primerjamo tekste kritične edicije z izdajo Maxa Bron3’ lahko ugotovimo, da je Kafkin prijatelj na mnogih mestih ro kopise bral napačno. Da bi »Kafkino resnično stoletno p° membnost« 70 let po njegovi smrti še posebno poudarila, D založba Fischer v novembru izdala tudi dvanajst zvezkov o segajočo izdajo žepnega formata za najširše bralsko občinstV0^ Poleg tega bo v oktobru izšla faksimilirana izdaja (žepni i° mat) znamenitega, nikoli oddanega dela Briefs an den Vat (Pisma očetu, 1919), ki prikazuje najpomembnejše in najobse žnejše avtobiografske pesnikove podatke, ki predstavljaj^ obračun z njegovim nerazumevajočim očetom in številni dr gi, doslej neobjavljeni zapiski in pisma.	(dpai
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. junija 1994
17
Dokler cikel ne dozori, ga ne moreš naslikati
OB
RAZSTAVI
KLAVDIJA
TUTTE
V ljubljanski Mestni galeriji je od 24. maja na ogled obsežna pre-Stedna razstava znanega primorskega umetnika Klavdija Tutte. 79 P aten, akvarelov in slikarskih objektov, Id so s svojimi barvami te-sljito spremenili vtis, ki ga ponujajo bele stene najvecjega Ijubljan-Kega likovnega razstavišča ob drugih priložnostih, predstavlja ne-K ni110 re*rosPRktivo Tuttpvega umetniškega razvoja v zadnjih pe-Ph letih oziroma v obdobju med letoma 1989 in 1994. Razstava je Kupen projekt veC galerij - razen Mestne galerije še ŠivCeve hiše iz adovljice, kranjskega Gorenjskega muzeja in Kulturnega centra an Napotnik iz Velenja. Zadnje tri so manjše postavitve Tuttovih el že predstavile ali pa to nameravajo, razstava v Mestni galeriji, no na ogled do 12. junija, pa je osrednja in prinaša zbrana vsa ala. Spremlja jo katalog, v katerem je Tuttovo ustvarjanje kritiško °Predelil direktor Mestne galerije Aleksander Bassin.
Akademski slikar Klavdij p *ta je bil rojen leta 1958 v ostojni. Po končani srednji šo-^ oblikovanje se je vpisal na Jubljansko Akademijo za liko-^uo umetnost, kjer je opravil ^lcli grafično specialko pri prof.
ogdanu Borčiču. Njegova dejavnost razen slikarstva v ožjem smislu vključuje še grafiko, ris-Po, slikarske objekte (Tuttove skulptoslike], oblikovanje in organizacijsko dejavnost. Samostojno razstavlja od leta 1977 in )e doslej pripravil že veC kot osemdeset samostojnih razstav. Njegov curriculum vitae obsega Se veC kot dvesto skupinskih razstav doma in na tujem ter 34 domačih in mednarodnih nagrad, med katerimi izstopajo nagrade, ki jih je prejel na bie-na nih prireditvah v Ljubljani, arceloni, Seulu, Cadaquesu, odzu, Beljaku. Njegova dela so v zbirkah od Brazilije do Južne Koreje, o njem pa sta, kar je za mladega avtorja redkost, iz-12e dve monografiji.
Tudi torkova otvoritev je bila ena tistih, ki si jih zapomniš. V Mestno galerijo je privabila elane SAZU, tiste, ki morda niti ne vedo, kje se SAZU nahaja, razen teh pa še znane likovne kritike, galeriste, umetnike in Predstavnike tiska, ki so se v gneči drenjali okrog avtorja, ^egovih del in dveh Tuttovih oblikovalskih izdelkov - etiket, k1 jih je izdelal za briške in vipavske vinogradnike...
Dela, ki jih razstavljate v Mestni galeriji, predstavljajo Pregled tega, kar ste ustvarili v zadnjih petih letih.
Da, v zadnjih petih letih sem et skozi nekaj variant, faz; po-darek razstave je sicer na za-nnjih dveh letih in pol, na fazi,
ki je usmerjena v cikel Pravljični pejsaži. Cikel predstavlja odmik od tiste faze agresivnosti, moči, raztelešenosti figur, ptičev, ki niso leteli, paC pa so bili ustavljeni, ujeti. To se je dogajalo v eni od mojih ose-
preselil s Primorske in zaCel rodno pokrajino dojemati drugače kot dotlej, kot nekakšno posebno specifiko. Barva na teh slikah ne pljuska več do konca. Nisem bil veC v primorski atmosferi dogajanja, tako tudi ni veC toliko dinamike, naboja, sonca, barv. Intenzivna paleta se je skrčila, bi rekel, na obliko ključavnice, skozi katero kukam na to pokrajino. Ta faza me je spomnila na to, kar sem delal v letih med 1982 do 1984, ko so bila moja dela dokaj pravljično naravnana. Pravljica me je vnovič zaCela zanimati. Ne zanimata me veC družba in njena razuzdanost, ampak poezija. Cikel sem gradil kar nekaj Časa - tudi z osebno meditacijo sem prišel do nekih nežnih izvorov.
rjaš z likovnim jezikom. V osemdesetih sem v eni od faz oziroma ciklov, ki sem jo razstavil v Ferrari v Palazzu dei Diamanti, imel zelo Cist likovni jezik, ki je bil morda primerljiv z deli ljubljanske grafične šole. Kmalu je sledil obrat, zaCel sem se zanimati za drugačno sproščenost, na kateri sem nato zaCel graditi. Spremembe vsekakor vplivajo, vplivajo na sestavo likovnega jezika. Gre za nenehen proces - nekega cikla ne moreš naslikati, Ce v tebi ne dozori, šele nato se lahko sprosti. Sele takrat se neka energija lahko predstavi kot umetnina.
Prihaja med posameznimi obrati do ustvarjalnih kriz?
Krize so zmeraj. Navadno v
Menhirja v eksotičnem pejsažu, 1989
bnih, prelomnih faz - nanjo so vplivali tudi dogodki, ki so me tedaj iritirali, vojne, ki so se vmes zgodile. V tej evforični fazi barv nisem mešal, temveC sem jih neposredno nanašal na platno. Barva je bila naslikana alla prima. Se pred to stopnjo sem slikal Černobilske metamorfoze, sklop devetih slik, ki so nekakšni izrodki vegetacije. S prihodom v Ljubljano se je zgodil obrat. Cikel Pravljičnih pejsažev sem začel, ko sem se
Slovenija, odprla za umetnost
Potek letošnje likovne delavnice Slovenija, odprta za umetnost so Predstavili na Četrtkovi (26. maja) tiskovni konferenci v prostorih Galerije ZDSLU v Ljubljani. Na njej sta o pripravi delavnice spregovorila pobudnik zamisli Klavdij Tutta ter likovni kritik in strokovni sodelavec pri organizaciji projekta Brane Kovic.
J-^tošnja delavnica bo na Sinjem Vrhu potekala med 26. junijem in . Julijem, na njej pa bo sodelovalo trideset likovnikov in fotografov Avstrije, Francije, Grčije, Hrvaške, Italije, Kitajske, Makedonije, Nemčije, Španije, ZDA in Slovenije. Likovniki, med katerimi je tu-'j1 Precej znanih in mednarodno uveljavljenih imen, se bodo v <lneh, ko bodo ustvarjah na Sinjem Vrhu, lahko spoznali in izmetali izkušnje, hkrati pa se bodo srečali s tujimi in slovenskimi liko-^tni kritiki in galeristi. Ze lanska delavnica je med domačimi in Tjittii likovniki in organizatoji utrdila številne stike - ti so se tudi tjsjanili z razstavami tujih avtorjev pri nas in naših na tujem.
Fri organizaciji delavnice Slovenija, odprta za mnetnost - gre za Projekt, ki ne obremenjuje državnega proračuna in finančno v ce-oti sloni na sponzorjih - je Klavdij Tutta sodeloval zlasti z Marti-Avsenikom in Andrejem Brodnikom. Umetniki, ki bodo ^tvarjali na Sinjem Vrhu, bodo po eno od svojih del pustili v Noveniji, dosežki celotne likovne delavnice pa bodo, podobno K°t lani, se nekaj mesecev ostali v Sloveniji in bodo javnosti do-®topni na razstavah v Ljubljani, Sežani in Velenju, ob katerih bo-ud izdali tudi kataloge. Likovna delavnica Slovenija, odprta za 'lrtietnost je morda le začeten, majhen, vendar pomemben korak k Preseganju slovenske zaprte in omejene mentalitete, ki uvršča slo-VeHsko likovno umetnost v okvire splošne majhnosti in neznano-sveta, ki se začne v Celovcu in konCa v Brežicah, je povedal Brane Kovic.	(V. U.)
Ta obrat mi je prinesla risba, in sicer skozi akvarel - v tem Času sem delal samo majhne akvarele. Kasneje sem to prenesel na platna. Intenzivnost simultanih kontrastov izrazito nasprotnih si barv iz prejšnjih obdobij se zdaj ohranja le v jedru, kjer je slika koncentrirana - okoli njega so barve nekoliko ugašene.
Pri nas je kar nekaj likovnikov, ki potem, ko odkrijejo neko formo, v kateri se znajo izraziti - ko se torej najdejo -pri tem ostanejo dolga leta, morda tudi vse življenje. Vi ste, nasprotno, svoje ustvarjanje energično razvijali skozi zelo Številne stopnje. Kako jih doživljate? Tu mislim na začetna iskanja, vrh in nekakšno končno izčrpanost znotraj posamezne faze?
Pri meni je tako: ko nekaj Časa obravnavam neko zadevo in jo skušam analitično razdelati, odslikam določeno Število platen in potem opazim, zaCutim, Ce je prišlo do zasiCenja. Ko pride do tega, zaCnem razmišljati o Cem drugem. Razmišljam, kako bi tisto konstrukcijo osvežil, tu pa lahko pride do obrata.
Od katerih zunanjih dogodkov je to odvisno?
Predvsem je to odvisno, kako živiš, v kakšni situaciji si, kako se počutiš. Vse to te determinira. Od tega se morda locis samo v primeru, če delaš Cisto geometrično abstrakcijo ali kaj sorodnega. Sicer pa - samo da z roko potegneš Črto, graffio, že gre za sintezo tvojega početja, razmišljanja, zlasti, Ce se ukva-
najveCjih krizah, ki jih človek lahko ima, pridejo tudi najboljši rezultati. Kriza je to, da neko stvar predeluješ, jo osvajaš, da postane sebi lastna. Vsaka slika ne more biti dobra in do konca narejena - je pa verjetno ena od mnogih na poti do tistih dveh ali treh, ki v vsakem ciklu res uspejo. Tudi Picasso je v intervjuju za Le Monde rekel, da je v življenju naslikal deset slik -on bi jih toliko izbral.
Kiparstvo?
Na razstavi je tudi nekaj objektov - nekaj je lesenih, nekaj iz papirne kaše.
Obravnavate pa jih v bistvu slikarsko.
Izrazito slikarsko. Poslikam jih kot plastično slikarsko površino.
Ukvarjali ste se tudi z oblikovanjem.
Včasih sem imel kak dizaj-nerski poskus. Lani sem naredil zelo uspešen koledar na temo Prešerna. Gre za vmesne zadeve, ki jih jemljem bolj kot izziv - morda naredim en tak projekt letno. Odvisno od tega, ali se Čutim sposobnega to izvesti. V bistvu živim kompletno umetniško življenje, mislim pa, da imam tudi določene organizacijske sposobnosti.
Lani ste začeli z organiziranjem poletnih likovnih kolonij z naslovom Slovenija, odprta za umetnost, ki so potekale v Begunjah, na Sinjem Vrhu in na Snežniku. Kako je s tem projektom letos?
Klavdij Tutta
Za letošnjo kolonijo smo organizacijsko zelo veliko delali. Iz tehničnih razlogov bo letos le eno prizorišče, namreč Sinji Vrh, ostali dve ostaneta za naslednje leto. Svojo udeležbo so potrdili že Številni znani domači in tuji umetniki.
Ko se Človek sreCa z vašimi projekti, ne more mimo naslovov, ki nekako izstopajo. Poleg kolonije Slovenija, odprta za umetnost mislim Se na Kreativni atelje Klavdija Tutte. Gre za angažirane delovne naslove ali za ironijo?
Takole bom rekel - sam sem imel vedno resne namene. V svetu, kjer obstajajo kreativni ateljeji, v katerih se nekaj razmišlja in tudi dogaja, je to znano. Pri nas sicer piše atelje že na vsaki drugi »štacuni«, kroja-Cnici. S pridevnikom sem želel svoj atelje ločiti od tedaj nastajajočih butikov. Je pa tu tudi določena mera heca.
Da, nekako ne moreš mimo tega pridevnika - Ce gre za atelje, paC že domnevaš, da gre za kreativen prostor. Gre torej za nekakšno tavtologijo. Kaj pa Slovenija, odprta za umetnost? Je Slovenija zanjo res odprta?
Ne, ta naslov je dejansko ironičen, ker je premalo odprta. Trudi se, dejansko pa imamo na voljo premalo denarja in možnosti. To akcijo sem zastavil zato, da bi k temu nekaj pripomogel.
Bili ste tudi predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Da, dokler nisem opazil, da težko delam v skupini. Društvo je sicer v redu, ima dobre programe in ga še zdaj podpiram. Težava je v tem, da je tu prisotnih veliko interesov. Zelja je veliko -pri šesto elanih naletiš na morje želja in vse ti niso blizu. Ce ti niso, je bolje, da se umakneš.
Vojko Urbančič Foto: M. Zavadlav
iv S
Iz cikla pravljični pejsaži, 1994
______ANKETA / ODNOS MED KULTURO IN ŠPORTOM_
Sodelovanje - kakšno je in kakšno bi lahko bilo
Oboje - kultura in šport oblikuje mladega človeka
Govoriti o razmerju med kulturo in športom pri dejavnosti, ki zajema otroke v starosti, ko obiskujejo vrtce ali osnovno šolo je navidezno težko. Dejansko pa temu ni tako, če to vprašanje prilagodimo starostnemu obdobju otrok in ga pojmujemo predvsem kot vzgojno vrednoto.
Razumljivo je, da ne športa, ne kulture (v njenem klasičnem pomenu), ne moremo pri otrocih obravnavati na način, kot to lahko storimo pri odraslih. Toda tudi pri teh je čas prinesel nova spoznanja in drugačno pojmovanje razmerja med obema. Ali ni danes še sama razširitev športa v svetu privedla do tega, da ga lahko uvrščamo med kulturne dobrine človeštva? Mar lik široko razgledanega kulturnega človeka danes ne terja še tega, da ima določen, pozitiven in aktiven odnos do športa kot ideje in njegove vsebinskosti? Najmanj kar lahko rečemo je torej to, da širši pojem kulturnosti sodobnega človeka ni isto, kot če obravnavamo kulturo (in tudi šport) v njenem ožjem vsebinskem pomenu, v klasičnem smislu, v tistem, ki med kulturne prvine uvršča le literaturo, slikarstvo, gledališče, gla-
sbo, umetnost na splošno itd. In če to velja za svet odraslih, potem je razumljivo, da je treba to tem bolj upoštevati pri delu z otroki.
Pri tem dejansko, glede na razvojne zakonitosti, (ki bi morale prevladovati v svetu otrok pred vsemi ostalimi), enega od drugega sploh ni mogoče ločevati. Oboje sodi v vzgojni proces, ki oblikuje mladega človeka, ga socializira in ga otrok sprejema nedeljivo, kot celoto in se tako v njega tudi vrašča. Trganje osnovnošolca (ali še celo mlajšega) iz te celote, pa čeprav v obliki takega ali drugačnega zgodnjega usmerjevanja v to ali ono specializacijo, ki terja umik mladostnilca iz preostale dejavnosti ali pa mu otežuje sproščeno in olno dojemanje njene vse-ine, predstavlja dejansko nasilje nad njim, ki ni nič drugega, kot odraz razmerja med močnejšim (in v bistvu nekulturnim) in šibkejšim. Svet odraslih se premalo zaveda dejstva, da je treba gledati pri mladostniku na razmerje med telesom, umom in duševnostjo tudi skozi njegove oči.
Do tega ima v vsakem primeru polno pravico.
-boj-
T o krat smo za našo malo anketo naključno izbrali predstavnike športne in kulturne dejavnosti, zastavili pa smo jim eno samo vprašanje in sicer: kakšno bi lahko bilo sodelovanje med kulturo in športom.
MARIJ CUK kulturnik
Najprej: ne vem, Ce ima sploh smisel dajati taka vprašanja, ki močno dišijo po retoriki in po sicer hvalevrednem či-talniškem domačijstvu. Zato bi kazalo, tudi zaradi specifičnih polj zanimanja, problem uokviriti nekoliko drugače. Sodelovanje je lahko le posredno, in sicer v tem, da bi kultura (ljubiteljska) prevzela od Športa tekmovalnost v smislu, da bi se končno govorilo in pisalo tudi o vrednostnih lestvicah.
Šport pa naj bi od kulture prevzel, predv-
sem na igriščih, občutljivost in odnos do maternega jezika, navezanost na narod, s čimer bi bil ambasador tiste drugačnosti, ki bogati širši zemljepisni prostor. V tem prepletanju je vsebinska in formalna možnost obeh.
BORIS ŽERJAL predsednik SD Breg
Težko bi kaj rekel o takem sodelovanju, saj gre za različni dejavnosti z različnimi cilji. Prvo, kar mi pade na misel, je da bi športno društvo lahko povabilo kulturno društvo na razne športne prireditve oziroma, ko v vasi poteka šagra ali kaj podobnega, bi vaško društvo lahko vzporedno s tem priredilo kakšno športno prireditev, kot na primer orientacijski pohod.
Sicer pa iz lastne izkušnje vem, da kultura in šport nekako ne »vežeta«, saj se stalno zaznava neki konflik-tualni odnos. Kulturniki so prepričani, da šport jemlje mlade sile kulturi
in obratno, mladi pa so po moje že toliko osveščeni, da lahko sami izbirajo med obema področjima.
BOGOMILA KRAVOS predsednica KD Škamperle
V preteklosti je bila povezanost med kulturo in športom vedno zaznavna. V našem povz-petniškem času pa smo
pozabili nujo tega povezovanja in posledice so vidne. Brez kulture ni preživetja in tudi športni dosežki dobijo pomen, če je športnik kulturno osveščen, zato moramo napeti vse sile, da opuščeno nadoknadimo.
RADO GRUDEN športni novinar
Kultura in šport sta dve popolnoma različni področji z različnimi zahtevami in potrebami. Šport pripomore k oblikovanju človekove osebnosti in se izraža z rezultatom. V kulturi sicer rezultatov ne štejemo, ker je to nemogoče, vendar menim, da se ti dve dejavnosti nikakor ne smeta biti konkurenčni, pač pa komplementarni. Zlasti v zamejstvu imata skupen cilj, in sicer ta, da se športnik in kulturnik uveljavita tudi zunaj ozkih domačih krogov. Mladi zamejci, ki se resno ukvarjajo s športom pa so največkrat angažirani tudi v kulturnem društvu in že to je neke vrste sodelovanje.
VERA POLJŠAK tajnica KD Barkovlje
Lahko rečem, da pri nas že obstaja nekakšno sodelovanje med športno in društveno dejavnostjo. Društvo namreč razpolaga s prostori primernimi za nekatere vrste športa in je na razpolago vsem, ki se sicer ne bi imeli kje družiti in srečevati. Ni pa naš namen, da bi kot društvo načrtno odvračali mladino od športa, sicer pa bi bilo treba slišati tudi mnenje mladih, saj sami najbolj vedo, kar v resnici bolj potrebujejo.
Kot konkretnejši primer sodelovanja pa naj omenim nogometni turnir, ki mladi priredijo na našem igrišču proti koncu poletja in na katerega povabijo druga društva, tudi italijanska. Sami si poiščejo sponzorje, sami organizirajo prav vse in odziv je bil doslej vselej zadovoljiv.
LIVIO PERTOT predsednik jadralnega kluba Sirena
Gre za dve zelo različni področji, vendar je prvo, kar mi pride na misel, da bi morali športniki posvečati večjo pozornost jeziku in izražanju na splošno. Sirena sicer ni tradicionalno športno društvo, pač klub, ki ima to srečo, da
razpolača z lepo urejenimi prostori. Prav v teh prostorih prirejamo družabne večere za člane s koncerti in razne prireditve.
Poleg tega imamo redno predavanja večinoma na temo morja, kajti naš namen je zamejcem vlivati malo globljo kulturo morja. Morda je tudi neka oblika sodelovanja med športom in kulturo. Prepričan pa sem, da se mladi raje ukvarjajo s športom, zakaj je tako, pa ne bi vedel, oziroma odgovor na to vprašanje bi lahko dobili le po poglobljeni analizi dejstev.
IVO ROJEC odg. za odb. sekcijo pri SD Sovodnje
Če se ozrem po stvarnosti v naši občini, lahko
ugotovim, da je še precejšnja razlika med športom in kulturo. Gre za dva dokaj različna načina pojmovanja, ker je po eni strani tudi logično, včasih pa je razdalja vendarle prevelika. Današnja stvarnost bi nas morala siliti, da poiščemo skupne poti sodelovanja in uveljavljanja, saj gre za dokaj slično problematiko.
Pretirana konkurenčnost med športniki in
kulturniki je negativna in ne privede nikamor. Res je, da kultura ima svojo specifično vlogo, ki se razlikuje od športnih pogledov, po drugi strani pa vsi skupaj delamo za isti cilj. Zaradi tega čutim potrebo po nekakšni večji integraciji, kar bi prispevalo tudi k večji kvaliteti.
ALENKA FLORENIN predsednica KD Sovodnje
Čeravno je treba ugotoviti, da gre za dve različni področji, menim, da nismo še prišli do zadovoljivega sodelovanja. Včasih se med športom in kulturo uveljavljalo takšna stališča, ki silita prej k ločevanju kot zbliževanju.
Pomislimo na nezdravo konkurenčnost, ki se včasih udejanja, ko se med kulturniki in športniki »potegujejo«, da bi v svoje vrste pritegnili mlade. Dejstvo je, da je mladih vsak dan manj, potrebe športnikov in kulturnikov pa vedno večje. To je vprašanje, ki ga bo težko rešiti, čeravno sem mnenja, da bi bilo potrebno najti načelno rešitev, ki bi nudila boljše pogoje za sodelovanje.
JOLE NAMOR članica deželnega predsedstva ZSKD za Benečijo
O odnosih med šport-
nimi in kulturnimi dejavnostmi med Slovenci na Videmskem je težko govoriti. Na področju športa smo namreč najmanj organizirani, pa čeprav je krog mladih športnikov relativno širok. Vsi so vključeni v domača ali italijanska športna društva in z vprašanjem narodne identitete se nikakor ne ukvarjajo. Razlogov za tako stanje je več, praznina pa je najbrž odvisna od pomanjkanja kakega slo-
venskega športnega »entuziasta«, ki bi znal združevati beneško mla' dino. Do nekaterih spodbudnih znakov pa vendarle počasi prihaja. Pred kakimi tremi leti je namreč v Sovodnji nastalo športno združenje »Mon-te Matajur«, ki goji gorski tek in združuje mladino iz Benečije in Tolminske.
Do bistvenega premika pa je prišlo pred poldrugim letom z ustanovitvijo »Planinske družine Benečije«, ki šteje kakih sto članov med katerimi so tudi številni kulturni delavci. Beneški planinci so trenutno med najbolj aktivnimi beneškimi skupinami in ob bogatem pr0' gramu izletov v hribe sodelujejo tudi pri uresničevanju drugih pobud’ Društvo ima zelo jasno opredeljen slovenski »profil« in skrbi zato, da se pri mladini utrdi in razširi narodna zavest-Kar se dela z mladino tiče se seveda tudi v tem pogledu odpirajo nove perspektive v okviru dvojezičnega šolskega središča. Spričo težke fi' nančne situacije, v kateri se nahaja, pa ostaja zaenkrat zamisel o organizirani športni dejavnosti le na ravni projekta-
Spraševala sta Mirna Kapelj in Rudi Pav5'c
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. junija 1994
^NOSJVIED ŠPORTOM IN KULTURO / MNENJE DEŽELNEGA TAJNIKA ZSŠDI IVANA PETERLINA
»Šport je prevzel temeljno vlogo oblikovanja mladih«
Vendar pa naš kulturni svet - pravi Peterlin - tega ne priznava
Roza Butinar
T . športno m kultni ^javnostjo v okviru s venske narodne skupi
Sfj V	r..I”
^jun je odgovarjal t PeZelni tajnik Združt sJ°venskih šport Pruštev v Italiji Ivan terUn (foto KROMA).
Kakšna vloga prip, aanes športnim dri
Zavest ljudi, Id so za 11 v tem delovanju?
»Mislim, da je de nes vl°ga, ki jo v m vsakdanjem življu 8rava naša športna ( Pravzaprav edinsU Moram namreč pou da je naš šport » zil« resnično
nejših segmentom organizirane dru: svoji raziskavi, k naslov »Slovenski ski šport po letu : sem javnosti posn neke vrste »che Vsega, kar dane niujemo pod sigi venski šport: gre ; gocne številke, ki m nedvoumno pol tezo, da je naš špoi stvu široko zasnov:
banje, ki v svojih vrstah aktivizira približno 7000 ljudi. K temu moram pribiti še naslednje: šport je na top lestvici zanimanj našega mladega človeka na neoporečno prvem mestu, kar pravzaprav ni neka posebna karakteristika našega manjšinskega sveta. Rekel bi, da je danes povsod tako. Zato pa tudi postavljam tezo, da bi morali naši krovni krogi, tisti, katerim je zaupana strategija obstoja naše manjšinjskosti na teh tleh, zelo skrbno spremljati razvoj in usmeritve našega športa. Če je res, da je to področje tisto, v katerega se steka največ naših vitalnih moči, največ naše mladine, je potem tudi nujno, da temu sektorju posvečamo izredno tenkočutno pozornost.
Glede drugega dela vprašanja pa bi rekel naslednje:
Prav gotovo je naš šport eden poglavitnih temeljev, s pomočjo katerih raste naša samozavest in preko katerih naši ljudje utrjujejo svoj Cut pripadnosti. Pa ne samo to: naš šport je prežet z dinamiko in naši atleti so vsak teden v konfrontaciji z italijansko sfero.
Svoje mpci morajo meriti s sodržavljani italijanske narodnosti, torej gre za neke vrste soočanja z ljudmi, ki velikokrat naše problematike ne poznajo, ali pa je noCejo poznati. In vendar tu ni prostora, da bi vzdihovali in jamrali: na športnem igrišču ni filozofije. Zmaga, kdor je boljši, in Ce to uspe našim fantom in dekletom, je jasno, da je to izredni balzam za vse
rane in krivice, ki jih drugače kot manjšinci moramo pretrpeti.«
Kaj je v našem športu preživetega in zastarelega; kaj bi morali popraviti?
»Upam si trditi, da je naš šport šila aktualen, da se je v letih razvijal skladno z razvojem vsei-talijanskega športa in da ga je vCasih - v nekaterih prijemih - celo prehitel. Tu mislim predvsem na
visok Cut in smisel naše organiziranosti in zagnanosti nasploh, ki ju italijanski Človek ne pozna. In v tem je tudi naša prednost. Seveda pa nas prav ta vsakodnevna konfrontacija z italijanskim športom sili v nove, aktualne in sodobne prijeme, ki jim pa vCasih nismo in ne moremo biti kos predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki je pravzaprav edina resnejša zavora našim iniciativam. Sodobnost zahteva me-nežerski pristop k lotevanju problematik, strokovnost mora biti vrhunska: vsega tega si pa danes, žal, ne moremo privoščiti. Kljub temu pa si upam trditi, da je naša športna sfera zgled kapilarne organiziranosti, zgled ihtave delavnosti, zgled entuziazma, ki jih nikjer drugje, na nobenem drugem področju, vsaj v tako masovnem smislu besede, ne dobim.«
Kakšen je odnos športne sfere do drugih komponent našega vsakdana?
»Ce sem zelo iskren, moram reci, da je odnos izredno pomanjkljiv in vsebinsko zelo skromen. Ne vem, kdo nosi večji del krivde za to: Ce so to športniki, ali je krivda na drugih!
Vendar bom iskren do konca: vtis imam, da so gledišča takozvanih kulturnih sfer v odnosu do športnega torišča dokaj izkrivljena, povsem nerealna, oblakovsko filozofska. Ta naš kulturni svet ni pripravljen - še danes ne - razbrati v našem športu niti vlakna vsega tega, kar sem uvodoma povedal. Nikakor noCe priznati dejstva, da je prav šport prevzel temeljno vlogo oblikovanja našega mladega, vlogo, ki je bila še pred nekaj desetletji izključna domena naših kulturnih sfer. Seveda mislim tu globalno o stvareh.
Sam se večkrat sprašujem, kako je mogoče, da se naša kulturna društva ne vprašajo globlje, zakaj so dvorane prazne, zakaj ni mladih ljudi, zakaj zbori zamirajo, zakaj nimamo veC amaterskih gledaliških skupin, zakaj dvorane po vaseh nemo razpadajo!
Vprašujem se tudi, kako to, da naša športna društva nimajo vadbenih prostorov, ponekod niti društvenega sedeža ne! Kaj ni vse to protislovno?
Prepričan sem, da stvari, ko je vsakdo zaljubljen v lastni vrtiček, ne bodo veC dolgo obstajale. Nujno je iskanje dialoga,
nujne so vsebinske povezave. Konec koncev so cilji prav gotovo isti: utrjevanje naše slovenskosti, kljubovanje asimilacijskim pritiskom, zajezitev hiranja in propada naše narodnostne skupnosti. Instrumenti pri tej operaciji pa so lahko različni: pevski zbor, gledališče, kitara, klavir, violina, krožek, skavti, taborniki in tudi ... šport.«
Mislite, da ima športna sfera še možnosti dodatnega razvoja?
»Prepričan sem, da naš šport še zdaleč ni izčrpal vseh svojih razvojnih potencialov in sploh vseh svojih vsebinskih nabojev. Kljub demografski krivulji navzdol še vedno iz leta v leto rastemo in naše terensko kapilarno razpredanje je skoraj popolno. Ce bomo imeli možnost večje profesionalizacije in Ce bomo znali v športno sfero investirati večja sredstva, potem sem prepričan, da bo naša kakovost nezadržno rasla. V nasprotnem primeru pa se bojim, da bodo današnji zanesenjaki u-trujeno omahnili in pustili za sabo ruševino, ki jo ne bomo nikoli veC sanirali. Upam si trditi, da bi to bil za našo manjšino smrtni udarec.«
NABREŽINA / RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM KD IGO GRUDEN IN ŠD SOKOL NIKOM PERTOTOM
Težave in prednosti vsakodnevnega sožitja kulturnega in športnega društva
Damiana Ota
k°kol - dve ® svojim : enim in i-^ikom in j °dborom,
J -	LA
ga kot ki vanja: gre
jned dvei ki sicer h Pnih, a
111 zahtet , VNab iovanje Vseeno ^stanov drUštvo,
Priinern
šPortno
2aCenja
rt J
uruštv
sirjenj
sportn
kultu
'rspev
Ha c
Peti
nsci
Abcorodove komedije »Ko žene ni« - foto KROMA), razstave, predavanja. Morebiti bi stično točko v vsebinskem pogledu lahko iskali v poletnem centru, ki o-trokom ponuja kulturno in telesno dejavnost z ustvarjanjem ob razvedrilu.
Preteklega februarja je bil za predsednika KD Igo Gruden in SD Sokol izvoljen Niko Pertot, odbor obeh društev, ki imata tudi skupni sedež v pritličju stavbe na številki 89, pa sestavlja skopa deseterica mlajših domačinov iz Nabrežine in nekaterih okoliških vasi.
»Na začetku je bilo v vodstvu veC elanov, poleg osrednjega so bili še odbori za razne dejavnosti. 2e veC let pa teb ločenih odborov ni veC, tako da na sejah razpravljamo o delovanju obeh društev.«
Športno se torej prepleta s kulturnim delovanjem, priprave na prvenstva potekajo vzporedno s snovanjem kole-
darja kulturnih pobud, športniki so obenem amaterski gledališčniki. Raznolika in marljivo delovna stvarnost, ki pa - resnici na ljubo - ne preživlja ravno rožnatih Časov.
»Ko smo na februarskem obenem zboru društev izoblikovali novi odbor, smo bili prepričani, da smo ustvarili skupino zanesljivih ljudi, ki bodo res dobro delali skupaj,« pravi predsednik Niko Pertot. »Zal smo se ušteli, saj nas je sedaj le polovica, delo pa ostaja isto.« Vodstvene težave so tako velike, koledar športnih in kulturnih obveznosti pa začrtan in v pričakovanju uresničitve. Pomanjkanje ljudi, ki bi bili pripravljeni tvorno sodelovati pri delovanju bodisi kulturnega kot športnega društva, seveda bistveno hromi obstoj teh dveh pomembnih družbenih jeder v nabrežinski okolici. Odziv občinstva je sicer precej spodbuden, Čeprav ne prav Čezmerno navdušujoč. Vendar gre
za dragoceno, a zgolj trpno udeležbo na društveni pobudi, tekmi ali kulturni prireditvi, ne pa za dejansko "delovno” moC pri udejanjanju društvenih zamisli. Vas se torej zbere ob dogodku, nikakor pa se ne prostovoljno vključi v vodstvo društev.
Drugi veliki problem Nabrežine so primerni prostori. »Zbiramo se na sedežu, kjer se sploh ne
bi smeli sestajati, kaj šele prirejati razstave, koncerte ali predstave. To pa onemogoča predvsem življenje kulturnega društva, saj se za športno dejavnost lahko poslužujemo prostorov na-brežinske telovadnice.«
Zgovoren primer je postavljanje najnovejšega dela dramske skupine. Vaje so se sicer začele v prostorih društvenega sedeža, Cim pa je priprava
zahtevala tudi primerno delovno okolje, so si morali elani dramske skupine z režiserko vred poiskati drugi prostor. Neusposobljenost društvene dvorane prisili tudi v organizacijske izbire: nikakor ni torej mogoCe predvidevati krstnega nastopa v jesenski ali zimski sezoni, temveč le poletne predstave na "borjacu” pod milim nebom (zelo prijetno, a ne
tedaj, ko je to edina možnost).
V skupnem bivanju pod isto streho je vloga obeh težko natančno uravnovešena: neverjetno bi zato zvenela trditev, da imata šport in kultura vedno in povsod isto prednost.
»Ne vem pravzaprav zakaj, a vendar je že res, da ima športno delovanje prednost pred kulturnim,« ugotavlja predsednik KD Igor Gruden in 9D Sokol. »Vedno je bilo tako, da je šport jemal veC Časa in pozornosti društvenim odbornikom. Tu se namreč srečuješ z večjim organizacijskim bremenom, veC je dogovarjanja, predvsem za iskanje potrebnih denarnih podpor, saj je s športno dejavnostjo veC stroškov kot s kulturno!«
Sicer pa se poleg odbojkarskih in košarkarskih prvenstev v Nabrežini vrstijo tudi zanimive kulturne pobude: vzporednost delovanja torej je, Čeprav iz zadržanja odgovorne odbornice Maje Lapornik le zaznavamo zaskrbljenost glede sedanjega stanja...
Kot je že dolgoletna tradicija, pripravlja Slovensko planinsko društvo iz Trsta enotedenski planinski pohod v zadnjem tednu avgusta. Cilj letošnjega poletnega pešačenja in vzponov je pogorje Le Meije v francoski Dauphi-neji, nedaleč od Briangona, oziroma malo južno od mesta Grenoble. Tržaški planinci bodo tja potovali z avtobusom, ki bo odpeljal iz Trsta 20. avgusta. Po 750 prevoženih kilometrih mimo Verone, Turina in Cez prelaz Mongi-nevro ter po približno 13 urah vožnje bodo pohodniki prispeli v kraj Chazelet na višini okrog 1800 metrov. Tam se bodo nastanili v udobni koci Creperie, v kateri bodo za naslednjih 8 dni imeli na voljo nočitev, zajtrk in večerjo.
Po dolgi vožnji se spodobi bolj kratek izlet, primeren za spoznavanje lepega gorskega okolja in za fizično pripravo na kasnejše zahtevnejše vzpone. Prvi dan bivanja v gorskem svetu Dauphineje bo na sporedu ne preveč zahteven sprehod od Chazeleta na 670 metrov višjo planoto, kjer bodo izletniki občudovali ledeniški Jezerci lac Lerie in lac Noir in se zazrli v 3982 metrov visoko piramido La Meije in njene sosednje vrhove obsežnega masiva. Hoje bo za približno 5 ur v obe smeri z vmesnim postankom za kosilo iz nahrbtnika. Bolj vztrajni izletniki se lahko napotijo do pol ure oddaljene koCe Tort in se potem spustijo po ozki dolini hudournika Ge do Chazeleta. Na tej krožni poti je skoraj 7 ur hoje.
ZveCer bodo na vrsti priprave za zahtevnejši podvig naslednjega dne, za osvojitev 3427 metrov visoke Aiguille du Goleon, ki jo bodo naskakovali izkušeni alpinisti, opremljeni z derezami in cepini za hojo po ledeniku. Planinci se bodo mimo vasi Les Hieres, skupaj z ostalimi, pripeljali v dolino hudournika Maurian in sli pes do jezera Goleon. V tem primeru bo za
SPDT VABI NA VSAKOLETNI TRADICIONALNI ENOTEDENSKI POHOD
Po gorovju Le Meije
v francoski Dauphineji
Pogled na mogočno pogorje La Meije, v ospredju eno tolikih ledeniških jezero
4 ure hoje, sedem ur pa bodo hodili tisti bolj pridni, ki se bodo povzpeli na 2873 metrov visok Col de Goleon. NajveC Časa bodo potrebovali alpinisti za osvojitev Aiguille du Goleon, ker bodo morali s povratkom vred pešačiti celih deset ur, do vrnitve v Chazelet.
Za Četrti dan, 23. avgusta, je na programu vzpon na 3322 metrov visok Col de la Temple. Izletniki se bodo odpeljali proti zahodu do zajezenega jezera Chambon, ki leži nekaj kilometrov severno od znamenitega smučarskega središča Les Deux Alpes. Dalje do vasi Clepier in od tam proti jugovzhodu do kraja la Berarde, kjer je alpsko središče vsedržavne
francoske planinske zveze CAF. Od tu peš, mimo zasebne koce na Plan de Carrelet, do planinske postojanke Temple Ecrins, 2410 metrov visoko. Do koce je za dve uri hoje, za alpiniste pa Se bi ure vzpona na 3322 mehov visok Col de la Temple, za katerega bodo pohebne dereze in cepini. Z vrha je lep pogled na najvišjo goro v Dauphineji, 4102 metra visok Pic des Ecrins.
Po dveh zahtevnih turah je potrebna sprostitev. Peti dan je namenjen turističnemu ogledu zanimivega, približno 40 kilometrov oddaljenega, srednjeveškega mesteca Briangon. Izletniki se bodo odpeljali z avtobusom na prelaz Lautaret, kjer si bodo
Koča Creperie bo osem dni gostila tržaške planince
ogledali alpski botanični vrt in uživali lep razgled na vso bližnjo gorsko okolico. Nadaljevali bodo nato vožnjo do Briangona, kjer bo ogled starega mesta, bdnjave, stolnice in drugih zanimivosti. Mestece je znano bžišCe renomira-nih francoskih sirov in ponuja veC možnosti za nakupe. V popoldanskih urah povratek v Chazelet.
Sesti dan, 25. avgusta, je na sporedu vzpon na 3645 mehov visok Pic de la Grave s podaljškom za plezalce na sosednji vrh velikana La Meije, Rateau, visok 3809 mehov. Naporno turo si bodo tržaški planinci olajšali z vožnjo z žičnico iz kraja Grave na razgledni Col des Ruil-lans, 3211 mehov visoko, in potem dalje Cez ledenik na Pic de la Grave. Skupno 6 ur hoje, plezalci pa se bodo za naskok na Rateau in povratek morali buditi 8 ur. Za tiste, ki se branijo naporov, pa je predviden sestop z vrhnje postaje žičnice do koce Chancel ob ledeniškem jezeru in nato v la Grave peš ali z žičnico z vmesne postaje.
Za spremembo je sedmi dan bolj turističen. Predviden je ogled Grenobla, mesta oddaljenega približno 60 kilometrov od Chazeleta. Izletniki si bodo dopoldne ogledali znamenitosti mesta, v popoldanskih urah pa se bodo z zgodovinskim rudarskim vlakom peljali po 30 kilometrov dolgi progi do La Mure in uživali razgled na bližnje gore. Obstaja tudi možnost vzpona z ZiCnico na razgledno točko nad mestom.
In spet je na vrsti zahtevna tura v prelep gorski svet Dauphineje. 27. avgusta se bodo planinci in alpinisti peljali do bližnjega kraja Pont d’Arsine, iztopili in se po dolini reke Romanche napotili do koCe Villar d’Arene. Potem dalje na Col d’Arsine do lepih jezerc Pi-
le. S povratkom je približno 5 ur hoje. Možna je tudi varianta po strmi poti, ki pripelje do koCe Adele Plan-chard na višini 3173 metrov - skupno 8 ur - aplinisti pa imajo možnost, da se po le-
deniku povzpnejo na 3765 metrov visoko La Grande Ruine, za kar potrebujejo s povratkom 13 ur. Hoje in vzponov bo torej dovolj za najbolj zahtevne planince in plezalce.
Zadnji, deveti dan, 28. avgusta, pa je na vrsti povratek v Trst. 2e navsezgodaj se bodo tržaški planinci odpravili na pot in se mimo Grenobla peljali v Chambery, kjer si bodo ogledali mesto, grad in park. Zavili bodo nato proti italijanski meji in se po alpskem predoru Frejus peljali potem mimo Turina, Milana in Benetk do Trsta, kamor bodo prispeli približno ob enih zjuhaj.
Tak je okvirni program tedenskega planinskega pohajkovanja po francoskih gorah, vendar si glede na vremenske razmere in druge okoliščine SPDT pridružuje pravico do sprememb razporeditve izletov, ki jih bo vsekakor skuSalo v celoti izvesti. Cena potovanja na gorovje Le Meije je 700.000 lir in zajema vožnjo v Francijo in nazaj, 8 nočitev in 8 polpenzionov v kraju Chazelet. V ceni niso vštete vozovnice za žičnice in vlak, pijače in napitnine. Pri vpisu mora udeleženec izleta vplačati prvi obrok 350.000 lir najkasneje do 15. junija, ostali obrok pa do 12. julija v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška 20. Vsi izletniki morajo biti elani SPDT z vplačano članarino.
Lojze Abram
Ledenik pod La Meije (slike Zvonko Vidau)
_______HITLERJEV »ATLANTSKI ZID « NI ZAUSTAVIL INVAZIJE_
Kako je potekala naj večja vojaška operacija vseh časov
50.
OBLETNICA
IZKRCANJA
V
NORMANDIJI
Konec 1943
novembra so se trije veliki sešli v Teheranu. Ameriški predsednik Frank-,ln Delano Roosevelt, britanski premier Win-st;oii Churchill in sovjetski vodja Josip Vi-sarjonovic Stalin so se Pogovarjali o nadaljnem poteku vojne proti nacistični Nemčiji, fašistični Italiji in imperialistični Japonski. Italija so je takrat že umaknila lz vojne, na strani nacistov je ostala le Mussolinijeva salojska republika. V Rusiji je Rdeča nrmada že napredovala Proti zahodu. N območju Tihega oceana so Se Japonci že začeli uniikati. Preokret se je bližal. V Teheranu so se trije veliki domenili, da bodo razkosali Nemčijo. Ker so bili Rusi Se vedno glavna tarča nemškega vojaškega pritiska, je Stalin od sogovornikov zahteval, naj vendarle izkrcajo svoje čete'na zahodnoevropski celini. Na tak način bi razbremenili vzhodno fronto, Saj bi bili Nemci prisiljeni poslati ojačenja na zahod.
Hitler se je bal zavez-^ i e£>a izkrcanja na obalah Francije, Belgije ah Nizozemske. Zaradi joga je začel že konec leta 1941 govoriti o obrambni liniji ob oba-!' D njej je intenzivno govoril, potem ko so 11. decembra 1941 ZDA napovedale vojno tudi Nemčiji in se s tem vključile tudi na evropsko bojišče. Nemški generali so dobro vedeli. da Hitler hazardira: na obalah Rokavskega Preliva je bilo namreč le nekaj utrjenih postojank, v glavnem v bližini pristanišč. Ne Francozi in niti Belgijci ali Holandci niso prej utrdili obale, saj zanje nevarnost ni prihajala 12 Anglije.
V marcu 1942 je Killer ukazal, da je treba zgraditi mogočno pbrambno črto, vendar je do avgusta vse ostalo m pri načrtih. Takrat so se Angleži izkrcali na Francoski obali pri Dieppu. V nekaj urah je b'la ekspedicija uničena- Nemci so uvideli Jtevarnost in začela se Je gradnja sistema manjših utrdb ob vsej nbali, od Nizozemske i]a do Pirenejev. Načrto-vanje je bilo v rokah Nemcev, delovno silo s° sestavljali tako domačini, Francozi, kot tudi ujetniki, ki so jih )a prignali iz vseh jnajev zasedene Evrope. Nemci so v nove utrdbe Prenesli orožje in na-Prave iz Maginotove in megfridove linije. Takoj so bile utrdbe zgrajene, so v njih nameščali v°jsko, ki pa je bila raznolika. Sem so prihajali prostovoljci”, bivši 'r°jaki zasedenih držav, oliko je tam bilo
bivših vojakov Rdeče armade, ki so jih oblekli v nemško uniformo. V muzeju v vasici Arro-manches ob obali, so na ogled nemške vojaške knjižice pisane tudi v cirilici: imeli so jih rusko govoreči vojaki. Med temi vojaki je bilo tudi precej Slovencev, mobilizirancev iz Gorenjske in Štajerske. Po borbah v drugi polovici leta 1944 je veliko teh vojakov, potem ko so jih zajeli zavezniki, vstopilo v jugoslovanske prekomorske brigade. Tudi oborožitev teh ljudi je bila najrazličnejša. Nemci niso zavrgli češke, sovjetske, francoske ali druge oborožitve.
Hitler je gradil utrdbe ob obali
Na 700 kilometrih atlantske obale in nekaj sto mediteranske francoske obale je dobro leto dni gradilo te utrdbe več kot pol milijona delavcev. Potek vojne je kmalu prisilil Nemce, da so s teh gradbišč poslali delavce v Nemčijo, predvsem v tovarne orožja. Zavezniška bombardiranja so povz-
ročala veliko škode tako v tovarnah, ki so s polno paro delale za vojsko, kot tudi na vseh železniških vozliščih. Potrebni so bili desetti-soči delavcev, da bi popravili to, kar so skoraj vsak dan rušili zavezniški bombniki.
Zaradi tega so se dela na "atlantskem zidu” upočasnila. Marsikaj ni bilo narejenega tako kot bi bilo treba. Tega se je zelo dobro zavedal feld-maršal Erwin Rommel, katerega je Hitler 5. novembra 1943 poslal poveljevat severnemu odseku obrambne linije, t.j. področju od Holandske do Bretanije. Čeprav je poveljstvo celotnega območja ostalo v rokah feldmaršala von Rundsteda, je bil Rommel dejanski poveljnik in je neposredno odgovarjal Hitlerju, ki ga je zelo cenil.
Rommel se je takoj lotil pregledovanja zgrajenih utrdb in drugih varnostnih naprav. Takoj je ugotovil, da marsikaj ni v redu. Znana je njegova teorija, da je treba sovražniku preprečiti, da se izkrca, oziroma, da se utrdi na obali. Zaradi tega je iz bolj oddaljenih krajev poslal vojake v utrdbe
prvotno teorijo, po kateri naj bi bile motorizirane in tankovske enote zbrane v zaledju, pripravljene na hitre posege, takoj ko bi bilo znano kje so se zavezniki izkrcali. Da bi preprečili izkrcanje, je dal Rom-
ei so že bili ugotovili, kakšna je ameriška in angleška tehnika izkrcanja v Pacifiku, v Severni Afriki in na Siciliji ter drugod v Južni Italiji. Zaradi tega je Rommel dal ukaz, da se vrsta ovir postavi v vo-
D-Day
Izkrcanje zaveznikov v Normandiji, 6. junija 1944
6. junija 1944 ob zori se je 160 tisoč zavezniških vojakov izkrcalo na 75 kilometrov dolgem pasu normandijske obale. Zavezniške enote je sestavljalo 700 vojnih ladij, 2.700 pomožnih ladij in 2.500 izkrcevalnih enot. V prvih šestih dneh se je na celini izkrcalo 326 tisoč mož s 54 tisoč vozili in 104 tisoč tonami raznega materiala.

r.

Rokavski preliv
		
1		
ne, upoštevajoč nihanja med plimo in oseko. Vendar so ta dela opazili francoski domačini, ki so posredovali podatke Angležem. Tako so se ti lahko primerno pripravili, čeprav so morali spremeniti prvotne načrte.
Da se zavezniki pripravljajo na izkrcanje na francoski ali belgijski obali, je bilo vsem znano že dolgo časa. Po vstopu ZDA v vojno so ameriške ladje v prvi vrsti v Veliko Britanijo prevažale vsakovrstno blago, ki je bilo potrebno tako za preživetje v Angliji kot tudi za nemoteno delovanje angleške vojne industrije. Nemci so zgrešili veliko taktično napako, da niso leta 1941 zasedli Velike Britanije. Angleže so podcenjevali. Niso pa podcenjevali vloge, ki jo je imelo ameriško ladjevje. Zaradi tega so imele nemške podmornice, ki so plule iz francoskih pristanišč, nalogo, da torpedirajo in potopijo čim več ladij. To jim je tudi uspevalo, a ameriška industrija je> gradila več ladij kot so jih Nemci lahko potopili.
V drugi fazi, ko so Američani in Angleži pričeli misliti na invazijo, so te ladje pričele prevažati tudi vojake in vso opremo zanje.
1.700.000	ameriških vojakov je pred invazijo prišlo v Anglijo. Za poveljnika invazijske armade je bil imenovan ameriški general Ei-senhower, njegov namestnik pa je bil angleški general Montgomery. Tudi Angleži so se dobro organizirali, pod orožjem so na otoku zbrali skoro poldrugi milijon ljudi, med temi tudi vojake angleškega Commonwealtha. V An-
so bili Avstralci, Novozelandci, Južnoafričani in Indijci angažirani predvsem na tihoocean-ski fronti in v Sredozemlju.
VeC kot leto dni priprav
Priprave na invazijo so trajale več kot leto dni. Ozka skupina angleških in ameriških oficirjev je pripravljala načrte za izkrcanje. Vprašanje je bilo, kje naj bi se te čete izkrcale. Nekateri so bili za to, da bi se akcija pričela na severu Rokavskega preliva, pri Calaisu, to pa zaradi tega, da bi kasnejša pomoč iz Anglije lahko tja prihajala po najkrajši poti. Podobnega mnenja so bili očitno tudi Nemci, ki so prav pri Calaisu zgradili največje utrdbe. Zavezniški načrtovalci pa so izbrali Normandijo, čeprav tam, med Le Havrom in Cherbourgom ni bilo' pristanišč. Zaradi tega . so izdelali naprave za izgradnjo dveh zasilnih pristanišč. Z remorkerji so v prvih dneh invazije na francosko obalo pripeljali velike kovinske zabojnike. Povezali so jih med seboj in ob takem zasilnem a trdnem doku so pristajale ladje, s katerih so noč in dan raztovarjali material, ki je bil potreben za zavezniško armado. Največje takšno pristanišče je bilo pred že omenjenim krajem Arroman-ches. Se danes vidimo v morju ostanke teh zabojnikov. Ti so tam vzdržali 50 let. Sedaj pa vse kaže, da bodo te že zarjavele naprave vetrovi in morska plima odnesli. 2e kmalu naj bi tako izginil ta edinstveni spomenik.
Oprema nekoč in danes
Vojak ameriške pehote med drugo svetovno vojno -1944
Vojak ameriške pehote med zalivsko vojno -1991
Starost:	25	Starost:	27
Višina:	176 cm	Višina:	180
Teža:	68 kg	Teža:	78,5
Izobrazba:	eno leto srednje šole	Izobrazba:	dokončana srednja šola	
Zakonski status:	samski	Zakonski status:	poročen
Mesečna plača:	60 dolarjev	Mesečna plača:	933 dolarjev
V vojaško službo:	vpoklican	V vojaški službi:	prostovoljno
Prehrana na bojišču:	osnovna živila	Prehrana na bojišču:	pripravljeni obroki
Oprema:		Oprema:	
Polavtomatska puška Mt	Pas	Avtomatska puška Ml 6	Klobuk
Kovinska čelada	Dolge spodnjice	Očala za nočno opazovanje	Zaščitna maska
Orodje za vkopavanje	Hlače	Čelada iz keviarja	Nahrbtnik
Nahrbtnik z ogrodjem	Gamaše	Maskirno pokrivalo za čelado	z okvirjem
Usnjen oprtnik in jermen	Nogavice	Zaščitnik telovnik iz keviarja	Menažka
Spalna vreča	Visoki čevlji	Neprebojni jopič	Pprtnik in jermen
Sal
Mengžka in čutara Torbica s strelivom Torbica s priborom za prvo pomoč
Vir: ameriška vojska______
iz umetne tkanine Spalna vreča Zaščitni plašč Naramnice Majica v varovalni barvi
očno pokrivalo jAnorak z dodatno podlogo Sal
Pas za shranjevanje streliva Etui za osebno oborožitev Orodje za vkopavanje Torbica s priborom za prvo pomoč Hlače v varovalni barvi
Dolge spodnjice Nočna obleka jpe fnji
2 2 Nedelja, 5. junija 1994
NEDELJSKE TEME
Izkrcanje v Normandiji naj večja vojaška operacija vseh časov
V južnih predelih Anglije so že ob začetku vojne zgradili veliko vojaških letališč s katerih so vzletala letala, ki so branila Anglijo pred nemškimi letalskimi napadi. Ko so se pričele priprave na invazijo, so v teh krajih zgradili nadaljnih 163 letališč. Angleška pristanišča so bila natrpana: v njih je bilo več kot 900 vojnih ladij, od križark do malih torpedovk. Spomladi leta 1944 so v skladiščih nagrmadili 2 milijona ton raznovrstnega blaga. Zgradili so 280 kilometrov novih železnic. V maju 1944 so bili ti predeli Anglije velika delavnica in eno samo skladišče, skratka pravo mravljišče. Zbranih je bilo več kot 3 milijone vojakov. Nemški vohuni so o vsem tem obveščali svoje poveljstvo, ni pa jim uspelo izvedeti, kje in kdaj bo prišlo do izkrcanja, pa čeprav so se zavezniški vojaki urili na namenoma prirejenih krajih, za las podobnih krajem izkrcanja. V skladiščih niso imeli le
124.000	bolniških postelj in naprave za več sto vojaških bolnic; na novih železniških tirih je bilo tudi tisoč lokomotiv in
20.000	vagonov. Zamenjali naj bi uničen železniški vozni park na francoski celini.
Zavezniki, še zlasti Američani, so bili zaverovani v svojo gospodarsko in tehnično premoč in prepričani, da bodo prav s tem zmagali. Da bi zmedli nasprotnika, so angleški in ameriški bombniki spomladi 1944 dan za dnem napadali vse prometne naprave v zasedeni Franciji in na vseh prometnih povezavah z Nemčijo. Najprej so uničili zaledje Calaisa: Nemce naj bi prepričali, da bo prav tam prišlo do izkrcanja. Seveda niso pozabili tudi na druge kraje in prav v dneh pred začetkom invazije so bombardirali vse železnice in druge prometne
zveze v Normandiji.
Nemcem se ni godilo najbolje, pa ne le zaradi zavezniških bombardiranj in nagajanja francoskih makijev, kL so delovali v tesnem sodelovanju z Londonom. V neposrednem zaledju "Atlantskega zidu” so sicer imeli kar 57 divizij, a dober del teh je bil le na papirju. V veliko primerih so to bile edinice, ki so v Francijo prišle počivat, potem ko so jih Rusi pošteno pretepli. Moštva v teh edinicah je bilo veliko manj od potrebnega, v velikem številu so tu bili ranjeni ali pohabljeni vojaki ali pa golobradi mladeniči, ki niso imeli pojma o vojskovanju in še zdaleč niso bili izurjeni. Tudi oborožitev teh divizij ni bila najboljša. Velikokrat, ko so potrebe tako nanesle, je nemško poveljstvo ukazalo, da morajo najboljše enote iz francoskih počivališč na rusko fronto. Ta je požirala divizijo za divi-žijo. Zadnjega marca 1944 so kar štiri izbrane, dobro iz-vežbane in oborožene divizije, zapustile Francijo in šle na Vzhod. Tako so von Rundstedtu na predvečer invazije ostale na voljo le 4 tankovske divizije. Poleg tega tudi odnosi med von Rundstedtom in Rommlom niso bili najboljši. Stari feldmaršal ni imel rad mlajšega kolege, še zlasti ne, ker je bil ta v čislih pri Hitlerju.
Eisenhoiver se je odločil
Končno so Eisenhower in njegovi najožji sodelavci odločili, da se bo invazija začela v prvih dneh junija. Po načrtu "Overlord” se je že v marcu pričelo bolj intenzivno bombardiranje še zlasti železniških vozlišč. VVehrmacht je potrebovala na relaciji Nemčija -Francija 100 vlakov vsak dan. V aprilu jih je vozilo le še 60, v maju pa le še 32. Največji letalski napad so zavezniki izvedli
21. maja. V tistem tednu so letala napadla 246 prometnih centrov in uničila kar 430 lokomotiv. 5. junija, dan pred invazijo, so letala odvrgla bombe na vseh 24 mostov čez Seno, tako da je bila Normandija popolnoma izolirana.
V nemškem zaledju se je prav v tistih dneh zgodilo nekaj čudnega. Erwin von Rommel je tik pred začetkom zavezniškega napada na evropsko trdnjavo dobil od svojega nadrejenega von Rundsteda dovoljenje, da gre za nekaj dni na dopust k družini v Nemčijo. Napada očitno ni pričakoval. Odpotoval je tik pred napadom in na dan, ko so prvi zavezniški vojaki stopili na francoska tla, je bil pri družini v osrčju Nemčije.
Kasnejše ugotovitve so pokazale, da v nemškem poveljstvu marsikaj ni bilo jasno, oziroma, da odnosi med poveljniki niso bili najboljši. Nepojasnjeno je ostalo, zakaj niso bili vsi poveljniki obveščeni, da bo vsak čas prišlo do napada, saj je Radio London napovedal invazijo s tem, da je med ob-
vestila francoskemu odporniškemu gibanju, vključil tretjo kitico neke Verlainove pesmi. Nemška obveščevalna služba je dobro vedela kaj pomenijo ti Verlainovi verzi. Tretji verz je bil za francoske maquise znak, da se invazija pričenja in naj torej zaveznikom pomagajo s sabotažnimi akcijami. Do nekaterih nemških poveljnikov to obvestilo ni prišlo.
Stotine ladij so v noči od 4. na 5. junij izplule iz angleških pristanišč. Srečo so imele, da je nad Rokavskim prelivom bila gosta megla. Nemška iz-vidniška letala jih niso opazila, sicer teh letal ni bilo dosti, saj so bila letališča uničena, Nemci pa so takrat že imeli soraz-meroma malo letal. V noči od 5. na 6. junij so se ladje približale francoski obali. Tisoči vojakov so čepeli v izkrcevalnih čolnih. V nekaterih so bili tudi tanki. Vojaki so bili seznanjeni s tem, da jim bodo že pred obalo v vodi nagajale ovire na katerih so bile pritrjene mine.
Plaža, dolga 80 kilometrov
Napadalni načrt je predvideval, da se bodo Američani izkrcali na zahodnem delu operativne cone, na obalah, ki sta imeli konvencionalni imeni Utah in Omaha, Angleži in Kanadčani pa na vzhodnem delu 80 kilometrov dolge obale, kjer so plaže označili z imeni Gold, Juno in Sword. Med napadalnimi edini-cami so bili tudi nekateri francoski komandosi.
Najprej so se na francoska tla spustili padalci. Njihova naloga v zaledju, le nekaj kilometrov od obale, je bila zasedba nekaterih območij na katerih bi kasneje pristala jadralna letala, s katerimi bi pripeljali ojačenja in tudi motoma vozila, džipe in manjše tanke ali topove. Naloga teh edinic
naj bi bila preprečiti prihod nemških ojačenj. Prvi padalci so se spustili takoj potem, ko je ura odbila polnoč. Uspeha ni bilo velikega, saj je marsikdo zašel in zgrešil cilj, veliko padalcev so Nemci zajeli. Prav tako so veliko izgub utrpeli tudi tisti, ki so se takoj za padalci spustili z jadralnimi letali.
Nič kaj bolje se ni godilo tisočem vojakov, ki so se izkrcali na obali. Do izkrcanja je prišlo nekaj ur kasneje. Veliko jih je bilo pobitih že takrat, ko so skočili v vodo. Nekateri so zadeli ob eksplozivne naprave v morju, druge so nemški vojaki pokončali s strojnicami. Čeprav je bila še noč, je bilo na obali jasno kot sredi dneva. Žarometi in rakete ter eksplozije so obalo tako osvethh, da so Nemci lahko natančno streljali na napadalce. Z veliko težavo se je le majhnemu številu preživelih uspelo pritihotapiti na kopno. Iz železobeton-skih bunkerjev pa so Nemci streljali brez premora.
In vendar Nemcem ni uspelo zaustaviti prodiranja, pa čeprav so Američani in Angleži utrpeli zelo hude izgube. Srditi boji so se v Normandiji nadaljevali ves junij in še več. Sele 26. junija je zaveznikom uspelo priti v pristanišče Cherbourg na severu polotoka Conten-tin. Pristanišče je sicer bilo docela uničeno, to pa zaveznikov ni skrbelo, saj so sami poskrbeli za zasilna pristanišča.
Na fronti so se bili srditi boji, v francoskem zaledju pa se je nacistična policija obnašala, kot da se ničesar ni zgodilo. Francoski kolaboracionisti so še kar naprej pošiljali v zapore in v nacistična taborišča Žide in pripadnike francoskega osvobodilnega gibanja. Za te "potrebe” je Gesta-po pobiral vojski prepotrebne vlake. Nekaj dni po zavezniškem naskoku
na Normandijo so esesov-ci izvedli znani pokol v Oradourju. Zaradi atentata na nekatere Nemce so oddelki SS - regimenta ”Das Reich” pobili kar 642 moških iz tega francoskega kraja.
Hitler in njegovi generali so bili besni. Ker niso imeli več letalstva so 12. junija poslali nad Anglijo prvo raketo, znano z imenom VI. To je bilo »tajno orožje« s katerim je Hitler strašil nasprotnike in bodril svoje ljudi. V vsaki Vi je bilo 820 kilogramov
eksploziva. Nemci so v Anglijo, zlasti nad London, poslali več sto takih raket. V treh tednih je bilo v Londonu zaradi teh letalskih napadov ubitih 2.752 ljudi, ranjenih pa več kot 8.000. Nemci so s temi napadi hoteli moralno streti angleško civilno prebivalstvo; Churchill pa je v odgovor dal 20. julija izseliti iz Londona na podeželje kar 170.000 prebivalcev.
Z velikimi težavami je zaveznikom uspelo razbiti nemško fronto. Vsem težavam navkljub so se Nemci srdito branili. Sele 25. avgusta so se ameriške, angleške in francoske čete (ena francoska divizija je iz prestižnih razlogov pohitela, da je prva prišla osvobodit prestolnico) prišle v Pariz.
V teh dveh in pol mesecih, od tistega usodnega 6. junija, Angleži in Američani mu pravijo ”D-Day”, Francozi pa ”Jour J”, se je zgodilo še marsikaj drugega. 9. junija so zavezniške čete v Italiji zasedle precejšnji del Toskane, 18. junija Assisi, 30. junija je bila v Kjobenhavnu splošna stavka proti nemški zasedbi. 13. julija se je pričela sovjetska ofenziva, na severnem delu vzhodne fronte in 23. julija so Rusi osvobodili interni-
rance v taborišču Majdanek, 27. julija pa so se pričeli boji južno od Varšave.
20. julija je nemški polkovnik Claus Schenk von Stauffenberg v Hitlerjevem glavnem štabu podtaknil bombo. V atentatu so bili ubiti nekateri visoki oficirji, Hitler pa je po naključju ostal živ. V raznih krajih Nemčije so generali, ki so sodelovali v puču, poslali vojake zasesti ministrstva in sedeže nacistične stranke, a še istega dne so Hitlerjevi
privrženci spet prevzeli vso oblast. Pobili so na desetine generalov in oficirjev ter civilistov, ki so sodelovali v zaroti. Tudi feldmaršal Rommel je bil med obtoženimi, a Hitler mu je dovolil, da je s strelom iz samokresa naredil samomor nekaj mesecev kasneje, 14. oktobra.
Vojne še ni bilo konec
. Vojna se je nadaljevala skoraj še leto dni v Evropi, več kot leto dni pa na Daljnem vzhodu.
Obala Normandije je še danes posejana z bunkerji, ki spominjajo na dogajanja pred 50. leti' Vsepovsod so spominska obeležja, ki obiskovalcu
povedo kaj se je tam dogajalo. Muzejčke lahko obiščeš vsepovsod. Kamorkoli se ozreš vidiš enakomerna vojaška pokopališča, na grobovih imena desettisočev pad' lih z vseh koncev sveta.
Tam se bodo jutri zbrali zastopniki držav, ki so med 2. svetovno vojno sodelovale zato, da bi premagale nacifašistično zver. Spomin na takratno borbo ni zbledel. Tudi zaradi tega je v Evropi še danes tako živ in aktualen protifašistični duh.
Marko Waltritsch
Britanci prelisičili Nemce: Izkrcanje bo v Calaisu...
LONDON - Tri dni po dnevu D so Hitler in njegovi generali Se vedno mislili, da je izkrcanje v Normandiji le »diverzijska akcija« in da bodo začeli zavezniki pravo izkrcanje v Calaisu.
Hitler se je zmotil, ker je bil žrtev bistroumne in uspešne prevare. V vzhodni Angliji in v Vorkshiru so na obalah Severnega morja Američani ustanovili lažno armado, ki ji je poveljeval legendami George Patton. Ta je ukazoval premike ladij, oklepnih divizij in letalskodesantnih enot, ki so obstajale le na papirju. Nemci so seveda prestregli marsikatero tako Pattonovo povelje, nemška izvidniška letala pa so potrdila prisotnost tankovskih in mehaniziranih vozil (iz lepenke). Te podatke je po-
trdilo tudi 47 nacističnih vohunov, ki pa so bili v resnici dvojni agenti Velike Britanije. Nemška Abwehr se je torej prepričala o obstoju prvega ameriškega armadnega korpusa (Fu-sag), ki se je pripravljal na izkracanje v Calaisu. To je Abvrebm 10. junija potrdil dvojni agent Juan Pujol Gar-cia-Garbo, ki je napovedal skorajšnje izkrcanje zaveznikov v Calaisu.
Hitler in njegovi generali so torej pri Calaisu zadržali glavnino svojih sil, medtem ko so zavezniki že napredovali v Normandiji. Britanska obveščevalna služba je med drugim izdelala dešifrimi stroj Ultra, s katerim so uspeli razvozlati vsa nacistična šifrirna sporočila, tako da so bili sproti seznanjeni z uspehi zavezniških lažnih sporočil.
Številke izkrcanja
Vsi podatki o operaciji Overlord.
Vojaki: 3 milijone zavezniških vojakov (vključena tudi rezerva).
Zračne sile.
Zavezniki: 12.837 letal, od katerih 5.400 lovcev, 1.400 transportnih letal in 867 jadralnih letal. Na območju izkrcanja so letala izvedla 10.585 misij.
Nemci: 119 letal, ki so nad Francijo izvedla 319 misij, nad območjem izkrcanja pa le 12.
Pomorske sile.
Zavezniki: 5.000 ladij, od katerih 7 bojnih ladij, 27 križark, 164 rušilcev, 221 fregat in korvet, 287 minolovcev, 495 izvidniških čolnov, 58 protipod-momiških plovil, 4 minopolagalska plovila, 2 žepni podmornici, 4.366 izkrcevalnih ladij in čolnov, 736 pomožnih ladij, 864 ladij za prevoz streliva in 70 ladij, ki so jih potopili, da bi zagotovili valohrane za umetna plavajoča pristanišča.
Nemci: 100 podmornic, 3 rušilci, 40 torpednih čolnov in 500 minolovcev in izvidniških čolnov.
Mehanizacija.
Zavezniki: 170.000 vozil, od katerih 5.000 tankov in 1.500 lahkih tankov.
Nemci: 1.500 tankov in samohodk.
Izgube prvega dne.
Zavezmki: 2.500 mrtvih in 8.500 ranjenih.
Po 48 dneh.
Zavezniki: 122.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov. -jr
Nemci: 117 mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov.
KAKO JE TISK V TISTIH DNEH SPREMLJAL IZKRCANJE NA NORMANDIJI
Na straneh časopisov se je bila propagandna vojna
50.
OBLETNICA
IZKRCANJA
V
NORMANDIJI
Sainte-Mfere-Eglise, je Majhna vasica v notranjo-Normandije, nedaleč morske obale, ob glav-pi cesti med Cberbourgom 111 Caenom. Slavna je po-stala, ker so v noči od 5. pa 6. junij 1944 v tej vasici 111 njeni okolici pristali pr-'P padalci 82. ameriške di-To so bile izvidni-Ce> ki so imele nalogo pripraviti vse potrebno za Pristanek jadralnih letal s katerimi bi se na franco-sko kopno pripeljalo na ti,-soce vojakov. Sainte-Mb-re-Eglise je v svetu Se bolj zaslovela kasneje po za-slugi umetnisko-doku-jnentiranega filma o D-Payu. Scenarij tega filma ja bil narejen po znani knjigi z naslovom »Naj-naljsi dan«, ki jo je napisal ameriški novinar Come-nus Ryan.
Najbrž velja omeniti, da je do prvega stika med ameriškim padalcem in francosko domačinko Prišlo komaj Četrt ure Cez polnoč. 60-letna učiteljica Angele Levrault ni mogla spati. Okrog polnoči jo je zbudil ropot zavezniških jetal, pa tudi nemški proti-etalski topovi so streljali rez prestanka. Skozi okno svoje hišice je gledala etala, ki so letela zelo mzko sredi eksplozij pro-jnetalskih granat. Kar na lepem se je zgrozila. V njenem vrtu je pristal padalec. Ko se je rešil padala je zagledal žensko na oknu m jo s prstom na ustnicah opozorila naj ne zine besede. Bil je to 18-letni Robert M- Murphy, doma iz Bostona. Najbrž je to bil edini stik med Levraultovo in Murphyjem. Oba sta kareje novinarju Comeliu-sn Ryanu, avtorju knjige * The longest Day - June 6, 1944«. povedala o tem dogodku in Ray je to spretno Povezal.
Ura je bila 0.15. ZaCel Se je naskok na evropsko trdnjavo.
* * *
Ob 9.33 istega dne je v Londonu ameriški polkovnik Ernest R. Dupuy, Sef nskovnega urada generala Eisenhovverja, na tiskovni konferenci na katero so prišli številni novinarji, v glavnem vojni dopisniki, nrnogi od teh seveda v Uniformi, povedal, da se je napad na evropsko trdnja-v° pričel tisto noC. Njegoše besede so po radiu obšle svet.
Ameriški C£ vest objavili Se
New Torkom ;
Ko je polkov y Londonu pov
napad pričel torku ura bila Novinarji so im ft Posredovati ' pralcem v po: dajah. Zelo so s didi s tem, da
Pa celotne E' nkem naslovi
"Al! tt» tim Thaf j Rt to PrinT
Sij* $£\y fjark Simeg.
6 A. M. EXTRA
t)m*x «* M*
VOL. 3K3H.N«.
*iaaft?gigiaegy
NBW rOHJt, TUKSBAV, 3VHB a %m.
THRBK OSSTS
ALU ED ARMIES LAND IN FRANCE IN THE HAVRE-CHERBOURG ARE A; GREAT IN V A SION IS UNDER WAY
ROOSEVELT SPEAG
■ftieUpandTiMitoGo' Aas Captab
WAWtS WAY IS HAf®
Itsians a Hance
Cmlertti Acctjt OAmrtt r« C*t	PURSUITOHBITMI
******** mm-mas*t	MKjM*	*K*	Alfe Pass Ran«, Cros liber as F« Quits Bank Belw (3ty
*»«**>* »*»<**»« |	*a irtgmst r*vm*0i*f	PtANESJOlNINCHKt
r** m*m » «■»*>«* »***«■* m4 *m»tm «*«* rt* omtmm* »OrMriir ***}•■ mo. mm-V«* mH t*«t	»*»*~ v'*** «*** m m* a«*	1,200 ¥ehicteWreck*d —SgMh Army Battte Inf n Unre Tnw«c
fTSST AUJED IANMNG MADE ON SHOKES W VESTERN EVROPE
£n.rjl(sh.
RlSRHHOfffl A0
U.S,8rifeh,Can»S* troops BactaJ bj Sea.ArForess
MDNIGOMERt
Iteds Say Thšr »AreBattSisO« ParailiiitMii | M
vo stran, v treh vrsticah je New York Times napisal: »Allied Armies Lan d in France in the Havre -Cherbourg Area; Great In-vasion is under Way«. New York Herald Tribune pa je dal tale naslov, tudi tega v treh vrsticah: »Inva-sion On, Allies Land in France As Planeš and Shi-ps Blasi Coast; Montgo-meryLeads the Advance«. Naslova sta bila velika, vendar ne izredna. V zgodovini newyorških in drugih ameriških dnevnikov so takšni naslovi nekaj običajnega, seveda ko gre za pomembnejše dogodke. Podobne naslove so objavili, ko je npr. Irska postala samostojna ali ko so na smrt obsodili Sacca in Vanzettija, pa tudi v zadnjih letih, ko so v bolj sodobnem Času ameriška letala napadla libijsko pušCavo in skuSala ubiti Gadafija ali ko se je pričel napad na Irak.
V	teh prvih posebnih izdajah je bilo Se nekaj ve-stick o invaziji in poročilo štev. 1 o zavezniškem napadu. V veC Člankih so bile vesti o dogajanju v Rimu, ki so ga zavezniški vojaki osvobodili prav v tistih dneh.
* * *
V	zasedem Evropi tistega 6. junija Časopisi o tem seveda niso nic napisali. Tega ne bi bili niti zmogli, saj so bili tiskani še pred napadom, vrh vsega pa nemška oblast ne bi bila dovolila posebnih izdaj zato, da bi bila v njib objavljena vest o začetku invazije.
Tistega dne so tržaški in ljubljanski dnevniki v glavnem poročali o dogajanju na italijanskem bojišču, kjer so Nemci zapustili Rim ter o napadu nemških padalcev na Drvar, kjer so nameravali ujeti poveljnika jugoslovanskih partizanov Josipa Broza - Tita.
Dogodek je zelo znan. Nemci so Titov glavni štab napadli 25. maja, na Titov rojstni dan. O neuspeli akciji, ki je terjala veliko žrtev na obeh straneh, so Nemci poročali šele nekaj dni kasneje, potem ko so na Dunaju razkazovali Titovo uniformo, ki so jo našli v votlini blizu Drvarja. Časopisi so o tem
poročali prav 6. junija.
Istega dne smo v tržaškem dnevniku »Deutsche Adria Zeitung« brali na 4 stolpcih naslov »Rom geramt - Fiihrerbefehl zum Schonung der Ewi-gen Stadt«, torej Hitlerjev ukaz, da proglasi Rim za odprto mesto. Američani in Angleži so, po zavzetju ruševin opatije Montecas-sino, naglo prodirali proti severu in 4. junija prišli v Rim. Nemci so se umaknili in zaCuda Hitler ni hotel, da bi v tem mestu prišlo do bojev in da bi bili porušeni spomeniki v njem. DrugaCe je ravnal, ko je šlo za druga mesta, ki so jih njegovi vojaki zapuščali pred prodiranjem Rusov ali zahodnih zaveznikov.
6. junija so tako Časopisi v zasedem Evropi na veliko poročali o tej Hitlerjevi odločitvi. V že omenjenem tržaškem nemškem dnevniku Deutsche Adria Zeitung (izhajal je za Časa nemške zasedbe, razširjali ga med nemškimi vojaki predvsem ob Severnem Jadranu, pošiljali pa so ga tudi drugam v Italijo in v Ljubljansko pokrajino) je bil na prvi strani bil objavljen tudi komentar z naslovom »Rom oder Le Havre?«, v katerem je pisec ponujal primerjavo med dogajanjem na ita-lijanskem bojišču in predvidenim na francoski obali Rokavskega preliva, saj je nemška špijonaža vedela, da se zavezniki pripravljajo na invazijo.
Tudi Jutro in Slovenec, ki sta takrat izhajala v Ljubljani, sta pisala enako kot vsi drugi Časopisi, ki so bili v službi okupatorske propagande. V obeh ljubljanskih dnevnikih so na prvem mestu, v dveh stolpcih, objavljali vsakodnevno uradno poročilo Fiihrerjeva štaba. Posebnost je bila tudi v tem, da je bilo objavljeno najprej nemško besedilo, šele zatem slovenski prevod. Ta dvojezičnost je sicer veljala le za to uradno poročilo, vse druge vesti so bile v slovenščini. Slovenec je tistega 6. junija imel takle dvojezični naslov nad Fiihrerjevim poročilom prejšnjega dne: »Norda-merikaner beziehen Rom in das Kampfgebiet ein -
SevernoameriCani so vključili Rim v vojno področje«. Drugi samo slovenski naslovi na prvi strani pa so bili tile: »Nemške čete so se umaknile severozahodno od Rima - Boj v Italiji gre dalje do zmage - Ducejev poziv italijanskemu narodu -Nemška oborožena sila je junaško branila vsak košček italijanske zemlje«. Na 2. strani pa je Slovenec poročal o govoru, ki ga je v Polhovem Gradcu imel Leon Rupnik in objavljal tudi komentar z naslovom »Ob govoru gospoda prezidenta«, kjer so Rupnika seveda poveličevali. Se več poudarka je temu Rupnikovemu nastopu in govoru dalo Jutro, ki je še istega dne objavilo tudi slike s tega domobranskega zborovanja v Polhovem Gradcu. Komentarju o tem je bil naslov »Kremenite besede«. Poročanje o dogajanju na italijanskem bojišču je bilo v Jutru enako poročilu v Slovencu. Tudi tu dvojezično, najprej nemško, šele zatem slovensko, poročilo iz Hitlerjevega glavnega štaba, potem pa poročila z bojišC in tudi tu »Poziv Duceja«.
Slovenec je 6. junija objavil tudi komentar z naslovom »Srednje linije ni«. Nepodpisani avtor članka je hvalil Članek, ki je bil objavljen nekaj dni prej v Goriškem listu, ki so ga mesec dni prej domobranci pričeli izdajati v Gorici. V tem članku je bil napad na takoimenovano »goriško sredino« v kateri so bili vplivni ljudje, pretežno intelektualci, ki so hoteli ostati nevtralni v takratnem političnem boju, pa Čeprav so simpatizirali z narodnoosvobodilnim bojem. V Goriškem listu so sinovo napadli te intelektualce, med katerimi so bili tudi vplivni duhovniki.
Povejmo naj še,, da so tistega dne Časopisi vsebovali tudi običajne vesti. V Trstu so v gledališču Rossetti igrali Madame Butterfly. Nemški vojaki so imeli na voljo dve kinodvorani. V Solda-tenhausu so predvajali film Wir bitten zum Tanz, v Deutsches Haus pa film
Fasching. V drugih kinodvoranah, Nazionale, Ex-celsior, Fenice, Filodram-matico, Supercinema, itd., so predvajali v glavnem italijanske ter nemške filme. Zanimivo je ugotoviti, da so bile predstave v prvih popoldanskih urah; zadnje so bile ob 19. uri. Opera se je pričenjala ob 18.15. Ponoči nisi smel na ulico. Podobno je bilo v Ljubljani. V Kinu Matica so predvajali film Slavčkova pesem, v kinu Union Lju-bavna pesem, v kinu Sloga pa Sreča na poti. V Drami je bila na sporedu Nevesta s krono, v Operi pa je bila generalka, saj je bila naslednjega dne ob
18. uri premiera Carmen.
* * *
6. junija so v Hitlerjevem glavnem štabu v vojnem poročilu napisali, da so se Angleži in Ame-rikanci izkrcali na francoski obali. Deutsche Adria Zeitung v Trstu je na 6 stolpcih objavil naslednji naslov: Shicksalsshlacht am Atlantik. Poleg tega smo lahko videli zemljevid napadenega področja ob Rokavskem prelivu kar na 4 stolpcih. V listu so bile tudi objavljene nekatere slike utrdb in nemških vojakov ob njih. Glavni naslov v Slovencu je tega dne bil: »Erbittente Kampfe an der Kiiste zwi-
schen Le Havre und Cherbourg - Ogorčeni boji med Le Havrom in Cherbour-gom«. Drugi naslovi so bili: »Angloameriški napad na zahodno Evropo«, »Adolf Hitler je rešil Rim razdejanja«. Tega dne je bila objavljena tudi vest, da se je na Radiu Trst pričela slovenska ura, in da sta 4. junija v njej govorila domobranska oficirja, polkovnik Kokalj in major Cesar. Poročanje v Jutru je bilo zelo podobno, le da je tu bilo veC slik in boljše izdelanih zemljevidov.
2e v tem in naslednjih dneh je v teh listih bilo precej ostrih komentarjev, ki so bili vsi napisani po istem kopitu, očitno na ukaz Goebbelsove propagande. V tržaškem nemškem dnevniku so objavljali zelo domiselne karikature, ki so same po sebi bile komentar. »Ihre letzte Karte« je bil komentar Georga Gobberta v katerem se je ta obregnil ob kapitalistično - komunistično - židovsko »zaroto«. V Jutru smo v nepodpisanem komentarju brali tudi tole: »Boj v katerem bodo združeni evropski narodi pokazali in dokazali, da duhovna sila več pomeni kot številčna množica... Vse anglofile vprašamo: čemu vaša borba proti partizanom, proti sedanji Moskvi, ko pa jim vaš lastni London hiti na pomoč? Da ne boste morda tudi vi dobili ukaz pridružiti se jim ali jih vsaj 'tolerirali’? Kaj menite? ... Možje in fantje. Žene in dekleta. Prišel je čas obračuna z židovskimi pomagači. Korist Angloa-meričanov in boljševikov ni naša slovenska korist; njihova je v borbi proti Evropi, naša je nujna v boju za Evropo!« V Slovencu pa je bil objavljen hud napad na Roosevelta in Churchilla, ker da je bil napad na Evropo domenjen s Stalinom v Teheranu. »Zavezniki so se tako pognali v boj proti tisti Evropi, ki je po svoji duhovni in krščanski tra-
diciji v vseh svojih temeljih tako zagrizena nasprotnica marksističnega materializma in židovskega denarništva... V tej borbi nemškega vojaka pa stoje ob strani vsi združeni evropski narodi, mali in veliki, ki so v dosedanjih letih borbe in odpora proti marksizmu in materializmu spoznali svojo pot in doumeli pomen svoje rešitve«.
■k -k -k
Popolnoma drugačno je bilo poročanje Partizanskega dnevnika, ki je takrat še izhajal v ciklostilni obliki, le na nekaj straneh malega formata. Bil je eden redkih Časopisov, ki so jih ljudje skrivaj dobivali. Doma so skrivaj poslušali Radio London. V številki 6. junija beremo v prvem Članku z naslovom »Zavezniki v Rimu« vest, da so zavezniki zavzeli Rim, kot tudi, da partizani v Severni Italiji opravljajo razne akcije. Partizanski dnevnik je objavil tudi krajše vesti z raznih bojišC, Članek o sodelovanju zavezniškega letalstva v operacijah IX. Korpusa, o spremembah v jugoslovanski begunski vladi, na Celo katere je stopil dr. Ivan Subašic, o pripravah na volitve OF na Primorskem. Zanimiv je članek o napadu partizanov na električno centralo v goriških Stražicah, kjer je skupina borcev, ki je prišla Cez SoCo iz Podgore razorožila oborožene Čuvaje ter razstrelila transformator.
Sele 12. junija je s posebno izdajo Partizanski dnevnik poročal o napadu zavzenikov na evropsko trdnjavo. »Invazija!« je bil glavni naslov. Pod njim pa podnaslovi: »Največji izkrcevalni podvig -4.000 ladij, 11.000 letal -Prvi uspehi - Boji pri Caenu - Bayeux zavzet - Cherbourg obkoljen - 5.000 Nemcev ujetih - Več letališč v zavezniških rokah -Montgomeryjev glavni stan v Franciji«.
Partizanski novinarji so se ob tej priložnosti potrudili in na ciklostiranem lističu je bil liCen zemljevid Normandije z oznakami krajev, v katerih so tiste prve dni potekali boji na evropski celini. Poročilo je bilo polno ugodnih vesti za zavezniško vojsko in seveda je vsebovalo mnogo propagandističnega patosa. Na drugi strani te posebne izdaje je bil zemljevid srednje Italije z oznakami krajev severno od Rima, do koder so v tistih prvih junijskih dneh že prodrle zavezniške sile. V tem poročilu je bila tudi vest, da je pred dnevi italijanski kralj Viktor Emanuel BI. odstopil, ter da je odstopil tudi premier Ba-doglio, katerega je zamenjal Bonomi, v vlado pa so vstopili tudi Croce, Sforza in Togliatti. Partizanski dnevnik je tudi poročal o dveh letalskih napadih na Trst.
Marko Waltritsch
Posebne. IzdLj.-:.- C-L.VJII.G OF 2/> JggOggO IR C0K£KJS?:0.- 12,.junij 1944.
MVAZIJA I
U/JTCČJI I22RCr.VArat PODVIG' - 4.000 LADIJ, ,11.000’LETAL - PRVI USPEHI-BOJI PRI CAKRU - EATLUa ZAVZET r CHSRB0URG OBKOLJEH - 5 <000 KEKCEV U-JETIF. - VEČ LETALIŠČ V $AVBZHIŠKIH RCEAH - MCHTGOKmSV GLAV3I . 8TAH V
FRAKCIJI
aki bbeliIdo-največ, vezniki'so'izvršili
sko trdnjavo.
Izl
letal.
• ta'
zavecn:
'frcneo-("štva -za evrop-
_ ikrcanjo je izvrSllo preko 4.00C ladij vseh vrst in tl.000 Zavezniški bonbniki so najprej razbili.nenške utrdbi ter tako pripravili pet Četaa,
‘ “ zm
4.00C
razbil:
.i.ner
obali
najprej razbili.nenŠke utrdbe . pet četaa, -ki do ee inkroale, druga letala -pa so. v zaledju”spufičala padalce, znano pod ioenoa „leteča pehota)1ki so takoj zavzeli vse važnojSe položaje. Eraj, kjer so es zavezniki izkrcali, ......... južno’ od pariškega pristanišč a'Le Kavra, .pri Caenu in ob vsej
severni obali norriandijskoga pofcfco ka,pri Baveiucu in Cherbourgu. TT-bilo več nostišč. od . ge združila.
3nye\ucu snih le 1
še nekata:
lostišče
•,pr:
stvarjenih terih so ..	.
■jvečjo aestišče, ki'jo Široko 50 . in 15 ka globoko, so nahaja pri Davousu	Ka ten področju sc zave
“ enti
iayousu Ka ten področju sc zave -zniške čete zavzele Carentan , in. Trenifere ter tudi noža j,-letali S<5
in'-
4 ned Anglijo it ___	: v Zadnja pereči:
, ■
»eri
take vzpostavilo letalsko lije in perečil
ral Mon w....„ ,, w
.akih invazij s' itnik vrhovnega zavezniške-
vzpostavilo letalsko zve: lije in Čatani v Franciji , jvorijo tudi, da ..ery ,- .glevni 'po~ .h invazijskih čet
? R A "N cNfr'J;»v *	—
-rajiville . /	::X«- ja-henške poveljstvo presnet il,:. .
sssi --	. Jcoi dc jc bil nenški odpor v^zače-
tku nalenkosten. V zraku se je pojavile le ncjhno šrevilo ne4&Rib Lovcev, nenfika obalna- obranba pc jo tudi bila šibka., tako, da ao iceli za vezniki .žolc nalo izgub. Ra večji odpor ao naleteli zavezniški padalci •in so zato tudi'njihove -izbube večje. Sedaj pa so se Konci, ze dobro or ganisslrnli in poslali v bitko -proti zcveznikon dve cklopni diviziji.Ze lo :hude bitke so se Žo začelo na področju Ded B£yctU£. -jen in Caenon.
^ Tako zaveznikon kakor tudi .Keaeen prihajajo^stalna^pojačs^-
POTEP
PO
AMERIKI
Nedelja, 5. junija 1994
NEDELJSKE TEME
New York, New York
Pred prodajalno najbolj umazanih in pokvarjenih pornografskih filmov, kar si jih lahko predstavljate, stražarita protestnika z napisi, ki pozivajo mimoidoče, naj ne vstopajo v prodajalno nizkih strasti. Toda demonstranta ne predstavljata vsemogočne ameriške moralne večine. Samo opozarjata, da lastnik prodajalne strasti ni sindikalno zaščitil svojih delavcev. Oprostite, toda to je New York, ne Amerika.
V najbolj norem mestu na svetu najdete vse, kar ste pričakovali po ogledu filmov Woodyja Allena. Poslovne ženske hitijo na delo v elegantnih francoskih kostimih in z nerodnimi športnimi copati na nogah. Čevlji z visokimi petami so v torbicah. Ljudje so se mi zdeli celo prijaznejši kot v drugih predelih ZDA - turistu z mestnim načrtom ponavadi ni treba Čakati veC kot nekaj minut, da mu mimoidoči ponudijo pomoC pri raziskovanju. New York je tudi drugače Čudovito mesto. Nikoli se ne morete tako slabo obleci, da ne bi bilo v okolici nekaj še bolj neokusno oblečenih ljudi, evropska etiketa je daleC in hitro pozabljena v novi svobodi. V ocenjevanje oblačil ni treba všteti brezdomcev, za dobro razpoloženje povsem zadostuje moda navadnih meščanov.
Brezdomci kot zaščitna znamka
Bradati, umazani in od vsega sveta zapuščeni brezdomci ne štejejo veC za nic. Preprosto so. Ameriška zakonodaja, ki se ponaša s pravicami posameznikov, ne preganja ljudi, ki spijo na kartonskih škatlah pred vhodi trgovin, dokler ne zagrešijo kaj nezakonitega. Ljudje so se jih tako zelo navadili, da so se iz trpečih posameznikov že spremenili v newyorško zaščitno znamko. Toda brezdomci so najcistejše poosebljenje vseh socialnih težav ameriške družbe in še posebej velemest. Med njimi je veliko duševno prizadetih, ker so marsikje v ZDA v 60. letih izpraznili umobolnice s pretvezo, da se bodo bolniki v boju z izzivi vsakdanjosti lažje pozdravili kot v zdravniških ustanovah.
Duševni bolniki na cestah
so žalostni dokaz napačne socialne strategije, ki je ni nihče popravil. Toda med brezdomci so duševni bolniki v manjšini. Veliko veC je moških v najboljših letih, ki bi si lahko z delom služili kruh, Ce ne bi padli v boju s sistemom.
Pred poldrugim desetletjem so jih v New York in druga ameriška velemesta privlekle službe, toda med gospodarsko krizo v 80. letih so se znašli na cesti. Dobesedno. V plastični kozarec, ki ga postavijo na pločniku, jim večinoma belci mečejo kovance svoje slabe vesti. Zenske Cme polti pa ne poznajo usmiljenja. »Pojdi delat, namesto da prosiš!« nahrulijo brezdomce. Cme Američanke se upravičeno jezijo na moške svoje polti. Ena najpomembnejših ameriških težav je namreč razpad Črne družine. »Danes obsojam na zaporne kazni sinove moških, ki sem jih obsojala pred dvajsetimi leti,« je povedala državna tožilka Janet Reno. Ameriške ulice bodo še nevarnejše, ko bodo odrasli današnji zanemarjeni in ponižani otroci.
Tu je vse, kar je posnel Woody Allen
Kljub temu se New Yorka ne smete preveC bati. Konec koncev je v zadnjih letih zdrsnil s prvega mesta na lestvici najnevarnejših ameriških mest na šestnajsto. Poleg tega bi bila prevelika škoda, Ce zaradi namišljenega strahu ne bi uživah neverjetne prestolnice mednarodnega mešanja ras, narodnosti in življenjskih slogov, ki jih ni mogoCe najti drugje.
V New Yorku lahko srečate sprehajalce psov z desetimi cucki na eni vrvici, sumljive tipe s Črnimi oCali in znane osebnosti, ki so si v anonimnosti velemesta poiskale zatočišče. Najslavnejša med nji-
mi je bila nedavno umrla Jac-queline Onassis Kennedy, ki je s svojo vlogo prve dame dokazovala posebnost New Yorka.
Predsednik Bill Clinton je za velemesto samo mož iz Wa-shingtona. Bela hiša lahko s svojimi načrti prizadene tudi New York, ne more pa spremeniti njegovega vsakdanjega ritma. Tako kot je Jacqueline Onassis Kennedy nadomeščala Hillary Rodham Clinton, je Rudy Giuliani, konservativni župan, pravi predsednik New Yorka. Mož, ki je premagal svojega Črnskega predhodnika z obljubo reda in miru, lahko prinese mestu sreCo s pametnimi poslovnimi odločitvami in žalost z dovoljenji, da se park spremeni v parkirišče. Parki so NewyorCanom vir veselja in iluzije o naravi. Se najbolj seveda najvecji, Centralni park v srcu Manhattna. Vse drugo je predaleč.
Begunci še vedno napadajo...
Neskončno dolge newyorške avenije se prelivajo v različne svetove. Harlem je nekaj popolnoma drugega kot razkošne ulice ob Centralnem parku, Broadway gledališč in kinodvoran se brez pravega opozorila spremeni v umetniški Soho ali študentski Greemvich Village. In živahna kitajska Četrt je nenadoma sterilni Wall Street, kjer so temačne ulice ob newyorški borzi, najpomembnejši finančni ustanovi sveta, videti tlakovane z delnicami, obveznicami in milijardami dolarjev. Manhattan, ki je skupaj s še večjimi Harlemom, Brooklynom in Bronxom popolnoma neameriški, pa se konca z najbolj ameriškim simbolom sploh - z otočkom, na katerem sedi Kip svobode.
Platinasta dama francoskega rodu je nekoC Evropi utelešala zamisel svobode, danes pa si jo želijo na vsak način srečati kitajski, ruski, afriški in karibski ubežniki. Toda Časi so se spremenili. Američani v dolgih procesijah romajo h Kipu svobode in na sosednji Ellis
Island, kjer se je svoje Čase izkrcalo kar 60 odstotkov njihovih prednikov, toda medtem so se iz beguncev spremenili v narod, ki skuša najprej poskrbeti zase. Zidovske organizacije še vedno skrbijo za svoje verske bratrance v Rusiji in Kitajci pomagajo svojim nekdanjim sonarodnjakom, toda prevladujoče ameriško javno mnenje je proti priseljevanju in proti prevelikemu ameriškemu vpletanju v svet.
...toda Američane skrbi za svoio blaginjo
Gospodarska Kriza in relativni upad ameriške mednarodne moči sta v zadnjih desetletjih zahtevala svojo žrtev v ameriškem optimizmu. Američani niso veC vsemogočni izvozniki demokracije in tržne blaginje, ampak ljudje, ki jih zaradi spremenjenih gospodarskih pravil skrbi zase in za svoje otroke. Kitajski ubežniki, ki bi se radi izgubili v živahnem vrvenju newyorške kitaj-
ske Četrti, so še posebna nevarnost. Zaradi domaCe diktature bežijo v ZDA, Ce pa ostajajo doma, izdelujejo poceni izdelke, ki sicer povečujejo ameriško blaginjo, hkrati pa znižujejo ceno proizvodnega dela.
Toda Američani so se med prvimi naučili lekcije, da bo prihodnost v znanju in informacijah, ne pa v jeklu ali pšenici. V ZDA poteka tiha tehnološka revolucija, ki spreminja tovarne v računalniške laboratorije in hkrati neverjetno zvišuje produktivnost. Američani delajo Čedalje veC in Čedalje bolje. Niti sami ne vedo, kje se bo to končalo, toda tudi drugi se ne bodo izognili novi gospodarski revoluciji, ki jo vodijo v ZDA.
Ameriki je seveda lažje kot drugim. Svojim prebivalcem že z materinim mlekom vcepi ljubezen do profita in delovno vnemo, hkrati pa je iskanje dobička pohvalna stvar. Joe Ken-nedy, oCe Johna in Roberta, naj bi bil po pričanju zgodovi-
narjev brezobziren iskalec dobička, ki se ni veliko oziral na človečnost. Toda ljudje imajo kratek spomin. Kennedyjeva dinastija je danes za Američane izgubljeni ideal optimizma, mladosti in celo pravičnosti. V življenju številnih bogatašev očitno nastopi trenutek, ko skušajo polepšati svoj sijaj. Kralj ameriškega jeklarstva Andrew Carnegie je tako vse svoje bogastvo podaril umetnosti, globoko prepričan, da je za njegove otroke še najbolje, Ce si svoje bogastvo zaslužijo sami. John Davison Rockefeller, v začetku stoletja najbogatejši človek na svetu, je ukazal iz Evrope v Washing-ton prenesti Čudovito cerkev.
Veliko nekdanjega sijaja so podarili New Yorku, mestu izjemnih bogatašev in prav tako izjemnih revežev - ter vseh drugih, ki jih dolgočasijo mirna ameriška predmestja ali birokratska urejenost VVashingtona.
Barbara Kramžar
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. junija 1994
Pri idrijski založbi Bogataj je izšla sedma leposlovna knjiga predstojnika idrijske Psihiatrične bolnišnice dr. Jožeta Felca, v kateri piše o vojni v Bosni, njenih žrtvah in žalostnih usodah razseljenih duš, ki se razkrivajo skozi živahno ljubezensko pripoved. V večplastni zgodbi, ki se dogaja tudi na naših tleh, ni Junakov; begunka Mirsada in njen sin Enes, žalostni konec nje-jroga moža, docenta Haliloviča, vzpon in odhod prelepe Obso-
1	Jčanke Margitke in njene hčerke Marjetice, neozdravljiva bolezen Janeza Gogale in drugi, povečini izmišljeni liki, so v zgodbo povezani utrinki pisateljeve občutene prizadetosti. Roman Radost poslednjih ur je protivojno delo, je avtor zapisal v svojem posvetilu, v osnovi pa je vendarle ljubezenska zgodba. Tudi Ce je v knjigi opisano mnogo sovraštva, prevar, strupenih predsodkov med ljudmi in narodi - kajti zgodba se odvija tu in zdaj " v !}ieSovo osnovno sporočilo trdna prepričanost v ljubezen. »Knjigo sem zaradi prizadetosti napisal kot zdravnik, huma-nist, Slovenec in Slovan, saj ta vojna v nobenem smislu ni več v°jna junakov, pač pa je to vojna žrtev.«'
»Pišem vsak dan med Cetrto in peto popoldan«
Dr. Jože Felc je priklenjen ua invalidski voziček, pri vsakodnevnih opravilih, nalogah predstojnika bolnišnice, delu
2	bolniki in drugih opravilih uju pomagajo sodelavci, pri pisateljevanju pa njegova tajnica Bruna, ki ima največ zaslug za to, da se ujete misli pretekle noči zlijejo na papir.
»Živim dokaj disciplinirano,« je na kratko potešil mojo radovednost o tem, kako izgleda njegov delovni dan. »Vsak dan si vzamem najmanj eno uro za Študij psihiatrije in strokovne literature, kar je neizbežno za opravljanje pred-
■■■ Delala sem s profesorjem, ki ni imel do južnjakov prav nobenih predsodkov. Rekel mi je Abdička, Mirsada nikoli. Za njim so me potem tako klicali tudi drugi. Za vse sem bila Abdicka. Tam okrog Filozofske fakultete smo se zbtali nekateri prišleki iz Bosne...
stojniskega dela, nato obiščem svoj oddelek s 40 pacienti, nekaj časa pa mi vzame tudi hinkcija glavnega urednika slovenske psihiatrične revije. Pišem vsak dan med četrto in peto uro popoldan - tisto, kar sem predhodno noč razmi-
šljal. Saj veste, da nisem več rosno mlad, zato ne potrebujem več cele noči za spanje,« se hudomušno pošali. Bistrina duha in neizmerna življenjska moč, ki vre iz njegovih misli, sobesednika v trenutku prevzame. Neprisiljeno te vplete v pogovor, v katerem tudi sam uživa. Čutim žar njegovih besed, preprostost in hkrati pretehtanost vsake misli, iz katere veje nakopičeno znanje, razumevanje in neverjetno poznavanje življenja ter ljudi skozi tisočere zgodbe, s katerimi se vsak dan srečuje.
Prva izbira novel pri devetnajstih
Izpod peresa dr. Jožeta Felca je doslej izšlo sedem leposlovnih del. Prvo zbirko novel Dobro jutro, Svoboda, je napisal še v mladostnih študentskih letih, vendar je do njenega izida preteklo polnih dvanajst let, leta 1971 je izSla pri. Prešernovi družbi. Takratnim urednikom, pisatelju Ivanu Potrču in Ivanu Bizjaku, je bila všeč, pa tudi pri bralcih je bila dobro sprejeta, čeprav gre za delo s povsem drugačnim pogledom mladostnika na konec druge vojne in osvoboditev. Leta 1982 izide njegovo drugo delo Osamelci, v psihiatrovih zapiskih ujete zgodbe iz vsakdanjega življenja bolnišnice in njenih klientov, lastnih razmišljanj, človeških
Dr, Jože Felc (Foto: R. Bric)
bridkosti in na trenutke tudi humornih iskric pisateljevih iskanj. Leta 1986 je izšel roman Rimska cesta, v katerem se razpleta usoda povojnega emigranta Pavleta Podkrajška, ki se vrne v svoj rojstni kraj, saj ga tujina kljub drugim uspehom
...Ko je spet podlo, je na široko odprl vrata v sosednji prostor, kjer je skupina kirurgov in medicinskih sester pričakovala napad na ustanovo. Predstojnik je dajal navodila, ki jih pa nihče ni poslušal...
svojem delovnem okolju - idrijski psihiatrični bolnišnici - je dr. Jože Felc našel navdih za svoji deli D°m mojega doma in Osamelci (Foto: Roman Bric)
ne more nadomestiti. V poglobljeni pisateljevi pripovedi se kritično razkriva podoba tedanje slovenske družbe, ki se prepleta z intimnim doživljanjem glavnega junaka. Duša imena je roman, ki so ga Idrijčani »vzeli« za svojega, saj ga je pisatelj leta 1991 ob 500-letnici namenil rojstni Idriji, živosrebmemu rudniku in svojim someščanom. Zanj je prejel nagrado Prešernove družbe, knjigo pa so toplo sprejeli številni bralci. Središčna zgodba romana se bere kot kronika idrijske rodbine Hladnikovih s tankočutnim zaznavanjem dogajanja in velikih sprememb, ki so zaznamovale prelomni čas v prvi polovici tega stoletja. Sloni na resničnih osebnostih in dogodkih, ki jih avtor doživeto oblikuje skozi posamezne like in usode, z globoko človeško toplino in čustveno navezanostjo na rodno mesto ter njeno bogato izročilo.
Na objavo čakata že dve novi deli
Lahko zapišemo, da so zadnja leta pisateljevega ustvarjanja najbolj plodna, saj je v letu 1991 izSel Se romav V znamenju lipicanca, za katerega dr. Felc meni, da spada med psihološko zahtevnejša, težje berljiva in poglobljena dela. Tudi v lani izdani zbirki novel Dom mojega doma se avtor kot zdravnik pisateljsko loteva različnih človekovih mejnih stanj, »ki predstavljajo njegov intimni, socialni in celo fizični bivanjski status«. Zbirka ima več sklopov, vendar je središčna vloga namenjena posamezniku, njegovim človeškim stiskam in dilemam v usodni razklanosti v samem sebi in do svojega okolja.
Pred izidom pa sta že dve novi -deli, ki jih je napisal v tem času. Tako je v času slovenskega osamosvajanja nastalo angažirano delo Preklic
obsednega stanja, zbirka dnevniških zapiskov, ki pri eni od slovenskih založb še čakajo na izid, čeprav so bili napisani veliko prej kot zadnje delo Radost poslednjih ur. »Pred nekaj tedni pa sem končal roman Oblast in Venera, ki opisuje življenje v nekem trgu, dogajanje v dveh tamkajšnjih hišah, zgradbi občinske oblasti in nasproti stoječe kavarne skozi časovni presek 50 let, od leta 1941 dalje. Gre za dihotomijo, ki jo pooseblja na eni strani oblast z vsemi pretresi in spremembami ter na drugi strani čisto drugačno življenje v gostilni čez cesto. To dvojnost srečujemo v življenju na vsakem koraku, prisotna je v vsakem posamezniku,« razkriva svojo najnovejšo zgodbo Jože Felc.
Uporni duh idrijskih Kapelj
Pisatelj Jože Felc se med pogovorom rad dotakne obdobja izpred dvajsetih let, ko so skupaj s Številnimi somišljeniki v Idriji izdajali privatno revijo Kaplje, pri katerih je vseskozi sodeloval kot glavni urednik. »To je bila v tistih časih najbrž prva in edina privatna revija, ki ji je v tako imenovanih svinčenih časih uspelo okoli sebe zbrati cvet takratne slovenske humanistične inteligence,« pravi dr. Felc. Zaradi pluralno demokratične naravnanosti in idej humanizma, ki pa v literarno esejističnih prispevkih niso imeli rušilnih namenov, ji seveda takratne oblasti niso bile naklonjene, zato je bila po šestih letih ukinjena. Predlan-
...Tako je Obsoteljcanka slišala besede, namige in natolcevanja. Potem ko je nova oblast ni nikamor premestila, zakaj bi jo, je s svojo punčko v tistem velikem stanovanju navidez tiho živela svoj mir. Za deklico je poskrbela Johana. Mama Ilonka je to ženčaro poslala k punci na Sekretariat...
skim je po dvajsetih letih izšla »antijubilejna« številka, kot jo je poimenoval njen urednik, s katero so se njeni takratni soustvarjalci dokončno in dostojno poslovili od svoje revije. Vendar pa uresničitev demokratičnih idej v slovenski družbi ne pomeni, da je čas oporečništva minil, pravi dr. Felc. »Vsak čas rabi svoje ‘ka-pljaše‘, tudi tako imenovano demokratično življenje rabi oporečnike, pesnike in samotne mislece, ki so onstran dnevno-političnih prerivanj, kajti uresničitev človekove svobode nikoli ne bo samo stvar politike, zmeraj bo to bolj kulturno kot katerokoli drugo vprašanje.«
V bolnišnici »na griču«, na koncu mesta
Čeprav kot pisatelj na svoje bolnike gleda tudi z drugačnimi očmi in jemlje njihovo drugačnost - bolezen kot dragoceno obogatitev svojih preizkušenj, je življenje dr. Jožeta Felca predvsem povezano z njihovim zdravljenjem v bolnišnici, kjer kot primarij in izkušen zdravnik preživlja večino svojega časa. »Od leta 1967, ko sem prišel v to bolni-
ROMAN
»RADOST
POSLEDNJIH
UR«
šnico, je psihiatrija doživela velike spremembe, zlasti pa se je spremenil način zdravljenja duševnih bolnikov in mogoče tudi odnos družbe do njih. V prvih povojnih letih je ta osamljena italijanska vojaška kasarna »na griču« služila predvsem za azilacijo duse-
...Ce sem le mogla, sem se odpeljala do Srebrenice. Tam so mi rekli Slovenka. V Ljubljani sem bila Bosanka. Najbrž je bilo oboje neke vrste psovka...
vno bolnih iz vse Slovenije. Danes je naša bolnišnica osrednja ustanova za zdravljenje različnih psihičnih obolenj z verjetno največjim oddelkom za zdravljenje alkoholikov v Sloveniji, v katero prihajajo bolniki iz vse Primorske in dela Notranjske. Z odobritvijo ministrstva za zdravstvo smo letos začeli z obnovo psihiatričnega trakta bolnišnice, kar je prva večja povojna investicija v psihiatriji sploh in v tem vidim ta pozitiven premik do psihiatrije,« pravi primarij dr. Felc. Kasarniški zgradbi bodo do jeseni povsem preuredili njeno notranjost, kjer bo v pritličju več ambulant in prostorov za zdravnike ter zdravstveno osebje, temačnost vrhnjih etaž in hodnikov na ženskem in moškem oddelku pa bodo nadomestili s svetlejšimi okni v manjših sobicah in družabnimi prostori, ki bodo ustvarili prijetnejše počutje bolnikov. »Temačen hodnik je sedaj njihovo glavno sprehajališče in prostor za druženje, dostikrat pa bolnik v svojih težavah rabi tudi intimnejši kotiček, tega pa svojim bolnikom sedaj ne moremo nuditi.«
»Pišem zaradi sebe«
»Kot zdravnik sem spoznal veliko življenjskih zgodb, vendar pa jih kot pisatelj ne posnemam v njihovi realnosti. Pisanje knjig čutim kot neke vrste nujo in način osvobajanja. Samo kot pisatelj se počutim popolnoma svobodnega. V času mojega zdravniko-vanja se je v naši bolnišnici zvrstilo že mnogo mlajših kolegov, ki so si tu nabrali veli-
...Sprevodnik pa je bil siten in je hotel opraviti. Z žensko bi se mogoče kaj pogovarjal, saj je bila od Ljubljane vseskozi tako sama. Pa tako lepa, se je zaslišal.
Do kje, gospa.
Kar gledala ga je, kot poprej, ko jo je prvič obgovo-ril. Zavedela se je. Vendar samo toliko, da je sitnemu sprevodniku rekla: Do konca...
ko izkušenj ter strokovnega znanja in povečini po nekaj letih odšli. Jaz sem ostal. Tu sem že skoraj 30 let. Poleg zdravniškega dela, ki se mu z vsem srcem posvečam, vsak dan pisem. Zato, da lahko naslednje jutro spočit opravljam svoje delo ...«
Roman Bric
(Odlomki med tekstom so vzeti iz novega romana dr.
Jožeta Felca Badost poslednjih ur)
LJUDJE,
ODNOSI,
LETA
Trajnost ljubezni
Koko dolgo bo trojolo - 6 tednov, 8 mesecev, 2 in pol, 4, 7 oli 12 let -Ob zoključku vsokego izmed teh obdobij je ljubezensko zvezo v nevornosti
Na prvi pogled se zdi, da se pari razidejo naključno, in nihCe ne ve, zakaj prav takrat. Psihologi in zakonski terapevti pa so ugotovili zakonitosti, po katerih se razvija vsako ljubezensko razmerje, in trdijo, da obstaja pravcata dramaturgija ločevanja. Kakor zd vsako stvar v življenju, pride tudi za ločitev pravi trenutek.
Po šestih tednih ljubezen- princa spremeni v žabo. Zalju-skega razmerja začneta partne- bljenost je namreC stanje, v ka-rja drug pri drugem ugotavljati terem so pomembna občutja, ki pomankljivosti. Razočaranje je jih v nas vzbuja partner, in ne takrat lahko tako veliko, da to, kar partner v resnici je. Za
Človekovo telo se spremeni vsakih sedem let
ločitev v tem obdobju so zato dovolj že malenkosti: drobtine v postelji, neokusna šala, zamujen zmenek. Obstojnost zveze pa je odvisna od tega, kako velike so razlike med predstavami posameznega partnerja o drugem in njegovo resnično podobo.
Po osmih mesecih naj bi zveza postala trdna in ekskluzivna. Partnerja naj bi vzajemno občutila, da se nezamenljivo potrebujeta. Zdaj je čas za prvi skupni dopust. Ugotoviti je treba, da gre zares. Najboljši dokaz za takšno ugotovitev v tem obdobju je, da je partner pripravljen narediti prostor za drugega tako, da se izogne svojim dolžnostim. In Ce se to ne zgodi brezpogojno, je razmerje v nevarnosti.
Dve leti in pol spodbujajo ljubezen tudi hormoni, ki jih izločata in medsebojno zaznavata partnerja. Znanstveniki so ugotovili, da gre za hormona sreCe in poželenja feniletamin in oksitocin. Po tej dobi se je potrebno znova zaljubiti, Ce spet hoCemo pomoC hormonov, sicer pa se je treba zanesti na lasten razum. Partnerja zdaj iščeta ravnotežje med predajo in odtujitvijo. Vsak izmed njiju se zaCne spominjati, kaj ga je že zanimalo in si tudi privošči sa-•mostojna doživetja.To ne škodi: po izletu brez partnerja je mogoče le-temu vsaj kaj novega pripovedovati.
NajveC parov se razide po štirih letih. Znanstveniki menijo, da gre za biološko dediščino iz prazgodovine Človeštva. Po štirih letih otrok ni veC odvisen od svojih staršev in ni potrebno, da bi zaradi njega partnerja ostala skupaj. Ta nagon se je ohranil in tudi pari brez otrok po štirih letih začutijo željo po spremembi. Mnogi ji zadostijo tako, da se prav zdaj odločijo za otroka.
Znanstvenikom pa še ni jasno, zakaj ljubezenska razmerja
tako stežka doživijo sedmo leto. Gotovo je, da se človekovo telo vsakih sedem let spremeni. Morda tudi človekova psiha potrebuje vsakih sedem let nov začetek. Po sedmih skupnih letih lahko ljubezensko razmerje s svojo ustaljenostjo deluje kot prisilni jopic. Predvsem ženske prenehajo biti ustrežljive družice in si začno prizadevati za samostojne uspehe. Moški to le stežka prenesejo.
Poslednja preizkušnja je dvanajsto leto skupnega življenja. Potem ko sta šla skozi vse mogoCe preizkušnje: ohladitev postelje, finančne zagate, neuspehi v službi, se partnerja začneta spraševati: »Je bilo res vse lepo?« Bolj ko računata, bolj ju skomina, da bi začela še enkrat; drugače. Se posebej tisti, katerih osebnost se ni izgubila v skupnosti ljubezenskega razmerja. Tokratna želja po ločitvi še ni zadnja, je pa najhujša v vsej zgodovini partnerske zveze.
Statistika kaže, da so bolj obstojne zveze, ki se sklenejo v poznejših letih življenja. Približno tretjina ljubezenskih razmerij, ki so se vnela med partnerjema, starejšima od 40 let, preživi vse krizne trenutke.
Od najstniških ljubezni jih dvanajsto leto doCaka le 3%. Ce torej odlašate z ljubeznijo, boste morda odložili tudi ločitev.
(Po nemški izdaji revije Elle Mica Kunc)
Razočaranje lahko princa spremeni v žabo
Pet najbolj pogostih razlogov za ločitev
- pri ženskah:
1.	»Odtujila sva se.«
2.	»Bil je hladen in neobčutljiv, pri njem nisem dobila nikakršne potrditve.«
3.	»Postal je dolgočasen v postelji, najino spolno življenje me ni zadovoljilo.«
4.	»Bil je uživaški in neurejen, preveč je pil in kadil.«
5.	»Ni znal shajati z denarjem ali pa je bil skop, nenehno sva imela probleme z denarjem.«
- pri moških:
1.	»Postala je dolgočasna v postelji, najino spolno življenje me ni zadovoljilo.«
2.	»Odtujila sva se.«
3.	»Postala je neurejena in zanemarjena, ni bila veC privlačna.«
4.	»Ni bila iskrena, nenehno mi je lagala in me prinašala okrog.«
5.	»Ni bila ljubeča, pri njej sem dobil premalo potrditve.«
Ml MED SEBOJ / ONA IN ON
Najhujša je čustvena ohladitev in ločitev
Otroku je treba starosti primerno pojasniti
Ločitve! Le kdo ni kdaj s kom »šel narazen« v svojem življenju na tak ah drugačen naCin. Ločujemo se, ko odpotujemo, ko zapustimo dolgoletno službo, ločujemo se od sosedov, ko se odselimo, ločujemo se, ko nenadoma ah pa sčasoma ugasne dolgoletno prijateljstvo, ljubezen med dvema ah dani družine.
Res je, da nas vse te oblike lo- liščin odločata tudi o obliki ah
Citve ne prizadenejo v enaki meri. Najbolj nas ločitev prizadene takrat, ko smo ah pa še živimo v skupnosti, kot partnerji ali v družinskem krogu, kjer nas paC vežejo tesnejše intimnejše Čustvene vezi, ko smo delili osebna in vzajemna pričakovanja, upe, naCrte itn. Besedo ločitev bolj pogosto v vsakdanjem pogovornem jeziku izražamo s tistimi bolj domačimi: »narazen sta šla«, kar pa povezujemo le z eno od oblik ločitve - razvezo zakonske skupnosti.
Nosilca in »arhitekta« družinskega življenja sta partnerja v vlogi moža in žene in v vlogi matere in oCeta. Prav ta dva ustvarjalca skupnosti pa zaradi različnih osebnih in drugih oko-
nacinu ločitve.
Geografsko-lokacijska ločitev partnerjev in s tem tudi ostalih elanov družine je takrat, ko partnerja manj zaradi osebnih in bolj zaradi drugih okoliščin ne moreta najti skupnega bivališča v istem stanovanju, mestu ali državi. Tako v bistvu živita ločeno življenje z občasnimi ali rednimi vzajemnimi srečanji vseh elanov družine.
Ekonomsko-delovna ločitev partnerjev in celotne družine je tudi ena izmed oblik ločitve, ko je eden od partnerjev zaradi potrebe po pridobivanju sredstev za preživljanje družine ah pa same narave opravljanja specifičnih poklicnih zahtev prisiljen živeti loCeno in se zadovoljiti z
občasnimi srečanji z družino.
Obe obliki ločitve partnerjev, ki nista tako redki, terjata od partnerjev visoko stopnjo usklajenosti in zrelosti v tako spremenjenih okoliščinah - v občasnem skupnem življenju zadržita tisto stopnjo povezanosti in intimnosti, ki je potrebna za trajnejši odnos in ustrezno funkcioniranje v vlogah moža, žene, očeta, matere.
In navsezadnje formalno-pra-vna ločitev - razveza, ko se partnerja odločita, da ne bosta več v vlogah moža ah žene. Ta obh-ka loCitve-razveze, zlasti Ce je enostranska ali neusklajena, je moCno Čustveno obarvana z jezo, užaljenostjo, razočaranjem, prizadetostjo, ambivalentnostjo. V hujših primerih naCne celo osebno identiteto enega ali obeh. Za kakršnokoli obliko ločitve že se partnerja odločita, je nujno, da otrokovi zrelosti primemo razložita svojo odločitev.
Čustvena odtujitev lahko postane »mrtva skupnost«
S tem se izogneta usodni napaki, da pri otroku ne povzročata občutkov krivde, bojazni, strahu, da ga bosta oba zapustila.
Skrita in ne tako vidna pa je žal pogosta Čustvena ločitev med partnerjema. To je tista oblika skupnosti, za katero lahko rečemo, da je »mrtva sku-
pnost«. Zal partnerja-starša niti ne poskušata otroku tega razložiti, kaj šele, da bi pomislila, kakšne negativne posledice imajo vedenjski vzorci, ki izhajajo iz takšne Čustvene ločitve. Saj mu starša s svojo neprepoznano stisko in izraženimi besedami: »Saj živiva skupaj samo
zaradi tebe!« še bolj poglabljat0 občutke krivde, slabita oblik0 vanje otrokove lastne identitete-Teža je prevelika za nežno u1 šibko otroško dušo, takšna stvena zapuščina« pa je še sla0 ša otrokova popotnica za nadal) nje življenje!
Azra Kristančič
Vera F. Blrkenblhl
Trening uspešnosti
Ustvarjajte si svojo resničnost sami
Ustvarimo si svojo srečo sami
Kadar nam določenega cilja ne uspe doseči, moramo ugotoviti, ^ se pri tem morda volja in predstava med seboj ne izključujeta. Če bi se vse naše predstave vedno uspešno uresničile, neuspeha sploh ne bi poznali.
Tako je v predgovoru k ponatisu knjige Trening uspešnosti -Ustvarjajte si svojo resničnost sami zapisala avtorica Vera F. Bir-kenbihl, ki je s tem citirala duhovnega oCeta mentalnega treninga Emila Couea. Prevod njenega dela je pravkar izšel pri žalski založbi Sledi. V založbi menijo, da je knjiga zanimiva za širši krog bralcev, v tem trenutku pa naj bi bila »za Slovence še posebej aktualna«, saj je namenjena vaji v dialogu, strpnosti in dobrih medsebojnih odnosih.
Birkenbihlova, znana nemška voditeljica treningov za osebnostni razvoj, opisuje poti do uspeha. Bralcu pomaga razumeti trenutno situacijo, ki jo mora prepoznati vsak sam, kajti avtoričini osebni kriteriji nikakor niso »nevtralni«. Vse je usmerjeno na uporabo lastne notranje moči za spremembe obstoječega, da bi ob osebnostni rasti in zorenju poštah v življenju uspešnejši. Voditeljica Inštituta za »možganom primemo« delovanje, ki je v ZDA študirala psihologijo in novinarstvo, svoje seminarje prireja v različnih evropskih državah, njene treninge pa poznajo znana podjetja in ustanove, kakršni soma primer BMW, Siemens, IBM, ameriška vojska, Bavarske zavarovalnice in drugi.	(KaN)
Pred strastjo ne bežite pod prtio
Ce res mislite, da vas bo hladna prha dodobra ozdravila strasti, raje vse skupaj še enkrat premislite! Študija, ki so jo objavili na londonskem Inštitutu za raziskave ožilja, namreč navaja prav nasprotno - da termoregulatoma hidroterapija (ali Po domače hladne prhe) pospešeno učinkuje na željo po ..., saj menda mrzla voda spodbuja večje izločanje testosterona pri moških in estrogena pri ženskah.	(KaN)
Sprostitev med opoldansko malico
tktneriški poslovneži so se navduših za novo obliko sprostitve med opoldansko malico. Nikar zlobno ne pomislite na prešuštvovanje, doba aidsa je to početje trdno zaklenila v Cmobele filme iz Hollywooda! V poslovnem središču New Torka so vzni-knili saloni, v katerih si je mogoče privoščiti petminutno masažo. Sezuti je treba le Cevje, maser pa kar skozi obleko obdeluje Predvsem tilnik, hrbet in ramena. Petminutna masaža namesto Petminutne malice je tudi takojšnji uspeh za svojega izumitelja, Studio Backrub. To podjetje načrtuje, da bo v naslednjih dveh le-tib odprlo 250 masažnih salonov po vsej ZDA, nato pa namerava prodreti v Evropo. Tukajšnji maserji pa dvomijo o koristnosti petminutne masaže. Po njihovem mnenju res omogoča trenutno sprostitev, trajnega učinka za telo pa ne more imeti.
(Po nemški Elle Mica Kunc)
Pametna-samska ženska
Življenje je pogosteje, kot si mislimo, prežeto tudi s samoto
Neko majsko nedeljsko popoldne v mestu. Mlada ženska sedi pri mizi ob oknu in opazuje strukturo lesa na mizni površini. Pred njo je krožnik z ostanki rogljička. Skozi okno lahko opazuje tekaCe in zaljubljence, ki se sprehajajo po parku. NaroCi si že drugo skodelico kapucina in premišljuje, kako bi si zapolnila ta, prav boleče lep dan. Odžene misli na živalski vrt, kjer je vse preveč družin. Razmišlja o Gauginovi razstavi in si premisli, ker bi jo velika razgibana platna samo spominjala na daljne eksotične dežele. Lahko bi poklicala prijateljico X, toda prijateljica X gre rada ob nedeljah z možem na sprehod.
Pri sosednji mizi sedi možakar, ki se sklanja nad servieto in riše nanjo različne figure. Zraven se baše s krofom. Nic kaj Čeden ni. Na nosu mu cepijo predebeli okvirji oCal. Spomnja na Racmana Jako. Kot da bi Čutil njene misli, upre proti njej pogled in se zazre vanjo kot otrok, preden mu kdo prišepne, da se to ne spodobi.
»Oprostite, smem pogledati vaš Časopis,« jo ogovori. »Seveda, izvolite, kar izvolite,« mu odvrne. Naslednje, Cesar se spominja, je, da ji moški pripoveduje o svojem delu v skupini bančnih uslužbencev. In kmalu zatem še sama zasliši svoj glas, ki mu pripoveduje o sebi. Pripoveduje mu o svojem učiteljevanju. Potem jo on vpraša, Ce bi si hotela ogledati igro Štiri poroke in pogreb, in ona takoj nato s presenečenjem sliši svoj glas, ki prav prijazno odvrne: »Zakaj pa ne?!«
Zabavno se ji zdi hoditi ob tem velikem nerodnem možaku. Le kdaj jo je med potjo prijel za roko? Sele precej pozneje se je izkazalo, da sta zamudila predstavo, in tako ji on predlaga, da bi šla nekaj pojest. Dogovorjeno, vendar raCun poravna ona, ker se izkaže, da je on nekje pozabil denarnico. Potem jo poprosi, da bi ga s svojim avtom »potegnila« do cenenega prenočišča (hm, v kakršnem že ne bi hotel prenočevati dobro stoječi bančni uslužbenec). Pogled na tisto beznico jo strezni. Ko jo on skuša prek sedeža poljubiti, ga naglo odrine. On pripomni, da naj se ne pretvarja, ker ji to gotovo godi. Potem ko ustavi avto ob plo-
čniku, ga izrine ven, on pa ji zabrusi: »Prekleta babura!« Pred domačo hišo v naglici zaklene avto in steCe po stopnicah. Na kavCu se sesede v dve gubi in glasno zajoka. Le kdaj jo bo izučilo, da so na svetu še hujše stvari od samote?
Vsi smo že kdaj trpeli zaradi osamljenosti in zavoljo tega storili tudi kakšno neumnost. Morda smo kot mladostnice sedele pokonci pozno v noC in neumorno pisale (slabe) pesmi, ker nas je fant, ki smo ga želele pridobiti, ignoriral? Morda smo neko soboto zveCer, pri dvajsetih, sedele pred televizijskim sprejemnikom in se basale s smetano ta Cas, ko so drugi zaljubljeni pari odhajali na ples?
Včasih se kateri od žensk nenadoma zazdi, da so domala vse okrog nje že sreCno poročene in imajo dojenčke...
Le zakaj je ženskam tako težko, Ce so same? Je to morda zato, ker so bolj drobne, bolj občutljive in ranljive kot moški? Ali pa so morda moški samo bolj samozadostni? Ali gre preprosto za psihološke težave, ki jih ženske, potem ko so obvladale svoje poklicno delo, še niso zmogle premagati?
Neka nedavna ameriška raziskava, ki je zajela tudi samske moške, je pokazala, da se samske ženske v družbi že na videz pogosteje Čudno obnašajo in tudi javno o sebi izjavljajo, da so polne napak. Prav takšna občutja jih ženejo v razna nenavadna razmerja in neprijetna doživetja. Številne ženske, ki se sicer štejejo za stabilne samske primerke, pa se navadno obdajo z večjim številom prijateljic.
Strokovnjaki pravijo, da je sodobno življenje pogosteje kot si mislimo prežeto s samoto in zato se moramo potrpežljivo uCiti koristno izpolnjevati vsak njen kotiček. Pa ne le koristno, ampak tudi s početjem, ki nam godi! Z branjem knjig na primer, z obiskovanjem razstav, ki jim imamo rade, z urejanjem stanovanja, s kakšnim športom...
Sele ko se boste v nedeljo zjutraj zbudile in se prijetno pretegnile v lep dan, bo to pomenilo, da ste se naučile uživati, Četudi same in brez para.	(B. Ž. J.)
Lasje in ritem meseca
Ob nekaterih dnevih las enostavno ni mogoče spraviti v pričesko, kakršno si želimo. Krivec za to je mesec. Pri usihajočem mesecu je težje odstraniti ogrce in dlake z nog.
Pravilo je, da je takrat neuspešno vsakršno »odvzemanje« s kože, ki bolje spre-
UUDJE,
ODNOSI,
LETA
jema nego ob rastočem mesecu. Maske za obraz in lase bodo pod njegovim vplivom bolj učinkovite. Nasprotno rastoči mesec pripomore tudi pri nabiranju kilogramov. Hujšajte rajši takrat, ko hujša mesec!
(Po nemški Elle Mica Kunc)
Juhi v Križankah velik humanitarni koncert V boju proti aidsu in nagrade literarnega natečaja
Pod okriljem ministrstva za zdravstvo bo v ljubljanskih Križankah jutri ob 19. uri velik humanitarni koncert V boju proti aidsu. Nastopili bodo Pop design, Victory, Avia band, Plesna Sola Bolero in Jonas Z.
Na koncertu bodo podeljene tudi nagrade literarnega natečaja na temo Ljubezen, prijateljstvo, aids, zaupanje, ki so ga skupaj pripravili Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Zavod za šolstvo in šport in podjetje Pro fortis d. o. o. iz Borovnice. Pro fortis bo tudi popeljal nagrajence natečaja prihodnji četrtek na enodnevni izlet s skupino Pop design v italijansko zabavišče Gardaland.
Literarne nagrade in enodnevni izlet so prejeli:
-	za najboljšo poezijo L. Lavski iz Celja
-	za najboljši esej Tjaša Avguštin iz Črnomlja
-	za najboljšo novelo Brigita Judež iz Novega mesta
-	za najboljši spis Janez Pinterič iz Artič'
Nagrado za inovativni pristop prejmejo:
-	za fotoroman Romanca v Šiški Milena Joksimo-vič in Mojca Velikonja iz Ljubljane
-	za osnutek glasila En napačen korak je lahko usoden Katarina Črnič iz Kamnika
Na izlet v Gardaland pa bodo odšli tudi:
Vesna Stanovnik iz Horjula, Petra Stainer iz Velenja, Bojana Rožič iz Ljubljane, Karla Prešeren iz Lesc, Katarina Kovač iz Velenja, Patricija Smerdel iz Pivke, Sabina Popek iz Begunj pri Cerknici, Lidija Dolenc iz Hotederščice, Monika Križman iz Komende, Damjan Perme iz Ljubljane, Simona Pliberšek iz Oplotnice, Mirjam Draganovič iz Mozirja, Melita Mikulič iz Kočevja, Petra Grobelnik iz Velenja, Grega Ramovš z Golnika, Saša Hladnik iz Kranja, Mateja Solatnik iz Slovenske Bistrice, Mojca Uršič iz Ko-barica, Sašo Drobež iz Ljubljane, Boštjan Anželj s Ptuja, Lado Crnologar z Bleda, Wolverine iz Ljubljane in David Gajič iz Portoroža.	(KaN)
j
NEDELJSKE TEME
28
Nedelja, 5. junija 1994
KRATKOČASJE
ZA
KRATKOHLAČNIKE
Zakaj imamo popek?
Dokler je otrok v materinem telesu, je z njenim telesom povezan s popkovino. To je nekakšna cevka, podobna Črevesu, po kateri otrok dobiva hrano in vse, kar potrebuje za razvoj. Ob' rojstvu zdravnik ali babica popkovino prereže.
Otrok se v materinem telesu hrani tako, da sprejema kri svoje matere in jemlje iz nje vse hranljive snovi. Ta kri prihaja do otroka po posebni cevki iz tako imenovane posteljice. Otrok je torej s popkovino povezan z materjo. Po rojstvu se porodita še posteljica in popkovina. Popkovino je treba prerezati. S prerezom popkovine se otrok popolnoma osamosvoji in zaCne svoje življenje. Brazgotina zaradi prerezane popkovine ostane človeku vse življenje. To je torej popek!
(Iz Otroške enciklopedije)

Noj je ptic velikan, ki zna zelo močno brcniti
Noj je največji ptič na svetu - Zaradi svoje velikosti ne more leteti
Ob besedi ptic najprej pomislimo na majceno, ljubko, živopisno bitjece, ki nas razveseljuje s svojim žvrgolenjem. Vse ptice niso takšne. Kaj sploh je ptica? Je ptica tisto, kar ima perje in lahko leti? Je to nekaj, kar ima kljun in poje? Ali pa nekaj, kar nese jajca? Ptice niso edine živali, ki lahko letajo ali pojejo. In tudi niso edine, ki nesejo jajca. Ptici, ne glede na velikost in kraj, kjer živijo, imajo številne skupne značilnosti. Najbolj pomembno je, da imajo vsi ptici perje. Ravno zaradi perja so ptici nekaj posebnega, so edina živa bitja na svetu, ki ga imajo.
Poznamo približno 9 tisoC različnih vrst ptičev. Živijo skoraj povsod, v mestih in vaseh, v tropskih gozdovih, v hladnih poledenelih pokrajinah ter hladnih morjih. Ptice se ne razlikujejo samo glede na bivalno okolje, temveč tudi po velikosti. Tako k pticam sodi 150 kilogramov težak noj, ki v višino lahko doseže celo 2, 5 metra, pa tudi majceni kolibri, ki tehta komaj 1, 6 grama in meri manj kot 6 centimetrov.
Pa poglejmo, kakšno je življenje najveCjega živeCega ptica na svetu - noja.
Noja najdemo v suhih, travnatih pokrajinah Afrike. Navadno živi v večjih jatah. Hrani se z rastlinami, včasih pa kot priboljšek poje tudi kakšnega manjšega plazilca. Ker živi v puščavah, se je moral naučiti,
da si v Času suše sam poišCe vodo. Ce ima na voljo veliko sveže trave lahko dolgo zdrži tudi brez vode. Čeprav je noj ptica, zaradi svoje velikosti ne more leteti. Ima sicer peruti, podobne velikim pahljačam, vendar niso dovolj moCne, da bi se z njimi dvignil v zrak. Je pa zato izjemno dober tekač. S pomočjo močnih nog lahko teče skoraj tako hitro kot dirkalni konj. Med tekom ima peruti razprte, tako z njimi lovi ravnotežje. Njegova jajca so najvecja, kar jih leže katerakoli danes živeča vrsta ptiCev. Jajca so zelo debela, njihova lupina je trda, merijo pa kar dvajset centimetrov.
Nojev samec je izjemno skrben oce in vedno pomaga varovati naraščaj. Gnezdo zgradi tako, da skoplje v pesek plitvo jamo. Samica nato vanjo odloži jajca, samec pa jih pred vsiljivci zavaruje s svojim telesom. Pri valjenju jajc se med seboj izmenjujeta, ponoči jih vali samec, podnevi pa samica.
Tudi ko se mladici izležejo, skrbita zanje mati in oče. Mesec dni po izvalitvi lahko mali noji že tekajo naokrog in si tudi sami poiščejo hrano, še vedno pa jih Čuvata starša. Mali noji se v njimi družbi počutijo varne. Odrasel in »jezen« noj je namreč lahko zelo nevaren. Samo z enim udarcem svoje velike noge lahko noj razpara levje telo.	Mojca
Noj živi v suhih afriških pokrajinah
Murenčki, čebelice, medvedki in grče
Ali ste vi, neugnanci, ki odštevate zadnje dneve pouka, kdaj pomislili, kako lepo bi bilo del počitnic preživeti pod platneno streho? Znati tisoč in en vozelj, poznati skrivnosti gozdov in travnikov, znati zakuriti ogenj in prepevati ob njem, spoznati lepoto tovarištva in prijateljstva? Vse to in še mnogo več znajo taborniki.
Taborniški odred Rožnik, ki domuje na Pržanjski 10.b v Ljubljani, letos praznuje 35 let delovanja. Izdaja svoje glasilo z naslovom Galebi, seveda ga oblikujejo taborniki
-	Kaj pa tule piše?
-	Ne vem, saj ne znam Stati!?!
sami..
Tabornik lahko postaneš že s štirimi leti in se imenuješ murenček, potem ko si malo starejši in že nekaj znaš, postaneš medvedek ali čebelica, ko si že čisto »zaresen« tabornik in obvladaš večino taborniških veščin, pa postaneš gozdovnik ali gozdovni-ca. Ko si se prekalil na vseh taborih in tekmovanjih, si pa že grča.
Murenčki se prvih korakov taborništva učijo skozi igro. Barvajo taborniške znake, pojejo pesmice in podobno, seveda pod strokovnim vodstvom izurjenega vodnika. Medvedki in čebelice so razdeljeni v vode z zelo zanimivimi imeni, kot so: Kenguruji, Miške, Sove in Čuki .
Zaključek in nagrada za taborniško pridnost je poletni tabor. Ta bo letos v Ribnem pri Bledu od 26. junija do 9. julija . Medvedki in čebelice bodo modelirali, vozljali, sanjarili ob tabornem ognju in se igrali igre brez meja. Konec tedna bodo odšli v Bohinj, kjer bodo prenočili pri sosednjih tabornikih. Potem načrtujejo še »črnski dan«, to pomeni, da se bodo oblačili kot njihovi črni vrstniki v Afriki, jedli njihovo hrano in sploh počeli vse po črnsko. Seveda se bodo v vročih julijskih dneh tudi namakali v vodi. Ob tem se bodo naučili tudi vodnih spretnosti in mimogrede osvojili veščine plavalca, veslača, robinzona in kanuista. Murenčki, tisti najmlajši, morajo osvojiti štiri plamene, kar pomeni, da se morajo znati orientirati v naravi, razlikovati smreko od bora, veverico od zajca in si postaviti preprost bivak:
Gozdovniki in gozdovnice se bodo letos udeležili evropskega skavtskega zleta fam-boree-a????, ki bo od 1. do 11. avgusta na Nizozemskem.
Za konec pa še pesmica murenčkov: Murenček sem jaz, si ti, smo mi, prav vsi smo murenčki, vsi prav vsi. Kadar po cesti hodimo, strumno korakamo, rumene rutke nosimo, počasnežev ne čakamo!	Metja
PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE
LJUBLJANA
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava otroških ilustracij MOJCE CERJAK je na
ogled do 23. junija.
CELJE
SLG, tel: 063/ 25-332
V ponedeljek, 6. junija, ob 16. uri: Grimm-Valic -JANKO IN METKA 2000, za abonma cebebca 2 in izven. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane. Predstava bo Se v torek, 7. junija, ob 10. uri, za
abonma Čebelica 4 in ob 12. uri, za abonma Čebelica 3 in izven.
V	Četrtek, 9. junija, ob 11. uri: G. A. Burger - LAŽNIVI KLJUKEC, za abonma Čebelica 1 in izven.
MARIBOR
LGM, tel.: 062/ 26-748
Danes, 5. junija, ob 11. uri: Jane Synkova - MALA
Čarovnica.
V	nedeljo, 12. junija, ob 11. uri: Jan Malik - ŽOGICA MAROGICA, za izven.
SKRITA PREDMETA
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 5. junija 1994
Po dolgih letih smo bili spet priče Športnemu spektaklu
GIRO D' ITAUA V
SLOVENIJI
Giro se res končuje Sele prihodnjo nedeljo v Milanu, toda za nas najpomembnejši del je pravzaprav končan. Po dolgih letih smo bili spet priče športnemu dogodku, ki je pritegnil desettiso-gledalcev. Dogodku, kakršnih je v Sloveniji sila malo. Čeprav je naša dežela majhna, to ne pomeni, da se moramo sprijazniti s *eni, da ne moremo računati na spektakle, ki jih sicer laliko pri-nasajo tudi nacionalna prvenstva. Zakaj ne bi mogli organizrati primer dirke formule 1 ah finala evropskega pokala državnih prvakov v nogometu? NajpogostejSi odgovor bi bil verjetno ■ denar. Toda tudi slovenski etapni odbor za Giro dltalia, kate-vnga organizacija je stala kakih 600 tisoC mark, se ob tej oviri ni nstavil. Delo je zastavil že konec lanskega leta, nato pa je ves Cas do začetka dirke deloval zelo načrtno in profesionalno. Potrpežljivo so nabirah sponzorje, pri tem pa skrbeh za propagando in dvigovanje temperature pred prihodom karavane.
Predsednik etapnega odbore slovenskega dela Gira si je v Petek, ko je zadnji kolesar prepeljal slovensko-italijansko rnejo, gotovo oddahnil. V jnanj kot 24 urah pred tem se je namreč odvrtelo vse tisto, na kar so se veC kot pol leta Pred tem intenzivno pripravljali on, elani etapnega in Častnega odbora ter številni drugi ljudje. Po Kacinovih besedah so bili zadovoljni tudi Italijani: »Prosili smo jih, naj nam povedo, s Cim niso bili zadovoljni, da bi to lahko popravili do prihodnjič, a so odgovarjali samo s »Tutto e bene«. Z odhodom karavane naše delo še ni povsem končano, saj moramo pripraviti zaključni račun. Ustvarjeni dobiček bomo vložili v razvoj športa. V Četrtek zvečer smo med srečanjem na Bledu Italijanom omenili, da bi prihodnje leto Giro radi pripeljali do Rogaške Slatine, vendar v tem trenutku trase za prihodnji Giro še ne določajo, tako da nam niso mogli dati dokončnega odgovora.«
Nekoliko nerazumljiv odnos do Gira je pokazala nacionalna televizija, ki je sicer eden glavnih pobudnikov prihoda Gira v Slovenijo. Ge spremljanje slovenskih dveh etap Gira zasluži pozitivno oceno, tega ne moremo trditi za ostanek dirke. Posnetki ob enih zjutraj paC nikogar veC ne žanimajo.
Sponzorji so se na Giro velikodušno odzvali. Iz tega bi se lahko nekaj naučili tisti, ki nenehno jadikujejo, da za Šport Pri nas ni denarja, ker je gospodarstvo Šibko. Ge gre za Ustrezno raven, se slejkoprej najde tudi denar. Sponzorstvo Pae že dolgo ni veC prijateljsko donatorstvo in tudi spon-z°rji želijo svoj vložek Cim
bolj oplemenititi.
Denarni dobiček pa ni edino, kar naj bi iztržili od Gira. Morda bo veC od vsega denarja vreden kolesarski šampion, ki se bo pojavil Cez 15 let in ki bo novinarjem razlagal, da se je za kolesarstvo navdušil daljnega leta 1994, ko je kot otrok gledal 150 profesionalcev, ki so se peljali mimo njegove hiše. V tej luCi so minuli teden predvsem v Kranju potekale številne prireditve, namenjene zlasti najmlajšim: od kolesarskih do risarskih tekmovanj. Se najbolj hvalevredna je akcija »tisoC čelad za mlade kolesarje«, s katero naj bi popularizirali njihovo uporabo. Poklicni kolesarji jim pri tem ne morejo biti ravno za zgled, saj Čelade uporabljajo le redki posamezniki.
Županov žegen,...
Giro dltalia ni zanimiv samo s tekmovalne plati, kajti v zakulisju se zmeraj znova dogajajo nenavadne reci. Tudi za kranjski etapni odbor se je dirka - tudi izvedbeno - zaCela nekaj dni pred Četrtkom, ko so se mojstri pedal pripeljali v Slovenijo.
Administrativne službe in tiskovno središče, ki gotovo sodi med najpomembnejše točke celotnega kolesarskega cirkusa, so imele svoje prostore v kranjski občini. Tako se je župan Vitomir Gros lahko med prvimi, že v torek, podal v inšpekcijo. Delavcem, ki so postavljali napise, je takoj povedal, da morajo biti dvojezični, ob italijanščini tudi v slovenščini, sicer bo vse nagnal iz stavbe. Prvi mož v občini je svoje povedal in prirediteljem pustil opravljati njihovo delo. Čez dva dni, v Četrtek zgodaj zjutraj, je postopek ponovil; pregledal je vse prostore in zadovoljen ugotovil, da
so se držah njegovega ukaza.
Če še nikoli nisi videl, kako nastajajo razkošne tribune ob ciljnem prostoru, niti ne pomisliš na to, še manj pa si beliš glavo s tem, kako jih postavijo. Karavana Gira, ki se nenehno seli, deluje kot dobro uigran stroj, kjer vsak natančno ve, kaj je njegovo delo. Na Koroški cesti v Kranju so neverjetno hitro, veliko pred prihodom kolesarjev, v cilj postavili reklamne panoje in celotno »infrastrukturo«, ki so jo zaceli podirati, še preden se je zadnji tekmovalec pripeljal skozi cilj, saj so se morali kar se da hitro preseliti na cilj naslednje etape v Lienz in izprazniti prostor za ekipo, ki je morala Cez noC postaviti novo prizorišče za Start 150 tekmovalcev.
... lov za sivimi čepicami...
Novinarji, ki jih je s karavano prišlo v Slovenijo kakih tristo, so vsakič zgodba zase. Največ je bilo seveda italijanskih, saj je njihov najveCji športni dnevnik Gazzetta dello Spori glavni organizator dirke, poleg njih pa še kopica španskih, francoskih, švicarskih in seveda slovenskih poročevalčev. Če bi merih delovno učinkovitost slednjih, bi kopico lahko pri priči in brez težav strnili v zelo majhno številko, medtem ko se je preostanek »brezposel-nežev« ubadal z eno samo mislijo: kako priti do sive Cepiče z napisom Giro dltalia, ki jih je kranjski etapni odbor namenil novinarjem, vendar pri Italijanih, ki so imeli tudi pri fej zadevi vse niti v rokah, nic ne gre mimo pravil in določil. Čepico je gospodična Roberta Lu-mina izročila samo tistim, ki so bili zapisani na originalnem seznamu pravočasno prijavljenih novinarjev, ki so ga sestavili v Milanu. Tako je veliko slovenskih novinarjev tiskovno središče zapustilo užaljenih in z dolgimi nosovi, Četudi za to niso imeli nobenega razloga.
... in šele nato pride Miguel Indurain
Posebne nagrade etapnega odbora so dobili zmagovalec dvanajste etape Andrea Ferri-gato, vodilni v skupni razvrstitvi Jevgenij Berzin, ki je v pe-
^iguela Induraina je čakala še dolga pot skozi množico novinarjev in navijačev (Foto: B. Velikonja)
tek praznoval 24. rojstni dan, in edini slovenski tekmovalec Valter BonCa, toda kljub vsemu je poleg Cepič največ pozornosti vzbudil najboljši poklicni kolesar zadnjih let Miguel Indurain. Kolesarski navdušenci so natančno vedeli, kje se lahko približajo slovitemu Basku in se ga morda celo dotaknejo. Po dirki se priljubljeni Miguelon, kot ga kličejo prijatelji, ponavadi pripelje Cez ciljno Črto samo dobra dva metra, obme svojega jeklenega konjička v nasprotno smer in izgine v komentatorskih kabinah. Tako je bilo tudi v Kranju, kjer se je pred gledalci spet pojavil po kakih dvajsetih minutah. Na videz se je zdelo, da dvesto kilometrov poganjanja pedalov ni pustilo nobenih sledi na baskovskem šampionu. Do avtomobila, ki ga je popeljal na zasluženi počitek v hotel, moštvo Banesto je prenočilo v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju, ga je Čakala še dolga pot skozi množico novinarjev in navijačev. Če ste bili že na vsaj eni etapi takšne dirke,-veste, da do svojega ljubljenca veliko lažje pridete pred Startom. »In sedaj prihaja Miguel Indurain,« je v petek malo pred deseto uro vpil v mikrofon uradni napovedovalec Ce-sarino Cerise, sicer novinar pri Gazzetti, ki k nam prihaja predvsem na tekmovanja smrf-Carskih tekačev in si je najbolj zapomnil Bohinj. Miguel je tako kot na vseh dirkali prišel na predstavitev tekmovalcev zadnji, skupaj s svojim moštvom, za katero nastopa tudi njegov brat Prudencio. Eleganten podpis, stisk rok in nekaj besed z Jelkom Kacinom ter odhod s tribune. Tokrat se je prvi opogumil nemški kolega, španski že tako ali tako neobvezno klepetajo z njim, vsi s(m) o vlekli na ušesa, nato pa so občudovalci velikega Migu-ela (Bask je dobesedno velik, saj meri kar 188 centimetrov) vendarle pomolili štartne liste, beležke, spominske knjige in pisala za podpis. Dvakratni zmagovalec Gira se je nato dobrih dvajset minut, do Starta potrpežljivo podpisoval, kot da je to njegovo najljubše opravilo v življenju. To je trajalo vse do tri minute pred Startom, ob 10.25 pa se je karavana kolesarjev podala na šest ur dolgo pot.
Simon Demšar Jasna MilinkoviC
POGOVOR S PRIMOŽEM ČERINOM
Prvi favorit je še vedno Indurain ■ Benin je uganka
Kot dobrega poznavalca Gira, na katerem je nastopil trikrat, so organizatorji slovenskih etap letošnjega Gira k sodelovanju povabili tudi nekdanjega kolesarskega profesionalca Primoža Čerina.
Poznavalec trenutnih dogajanj v poklicnem kolesarstvu je ocenil dosedanji potek dirke in skuSal napovedati njen ■ razplet.
Kakšna je vaša vloga v eta-- pnem odboru?
»Zadolžen sem bil za namestitev ekip in akreditiranega osebja. Poleg tega na televiziji komentiram posamezne etape, vendar to ni povezano z delom v etapnem odboru. Občasno sem tudi v stiku z Valterjem Bončo. Slišiva se približno vsak drugi dan ali takrat, ko je na sporedu težja etapa. To so večinoma prijateljski pogovori, Ce lahko, pa Valterju skušam pomagati s svojimi nasveti in izkušnjami, Čeprav je na koncu on tisti, ki se odloči. Pred dirko pa sem mu pomagal pri sestavi treningov.«
Jevgenij Berzin v svoji ekipi verjetno ni bil programiran za prvega moža, saj ima ekipa Gewiss Ballan kup odličnih kolesarjev.
»To je res, vendar so bili Argentin, Ugrumov, Furlan in Berzin približno na isti ravni, vsak po svoje pa je bil neznanka. Se najbolj konstanten je bil Berzin. Argentin je resda izjavljal, da je sposoben zmagati, vendar menim, da so bile to zgolj izjave za javnost. Resda je vedno zmagoval na posameznih etapah, vendar pri 34 letih nima realnih možnosti za skupno zmago. Ugrumov je bil poškodovan in je začel dirkati šele pred dobrim mesecem. Tudi Furlan je bil poškodovan. Prve etape so bile nekakšno sito in Berzin je tu od vseh pokazal največ. Berzin je še vedno uganka. To je njegova prva profesionalna sezona, ima komaj 24 let, nikoli še ni vozil tako dolgih dirk, je pa v odlični formi. Zato je razumljivo, da je sedaj deležen podpore celotnega moštva, saj se tako tudi največ zasluži, denar pa je v poklicnem športu vseeno najpomembnejši.«
Kako se deli zasluženi denar?
»Ključ je zelo preprost. Nekaj odstotkov se nameni maserjem in mehanikom, ostalo pa se deli na povsem enake dele, ne glede na to, ali si zmagal dirko ali pa si bil samo stoti. Ce na skupnem sestanku pride do ugotovitve, da nekdo ni nic naredil za skupni uspeh, potem ta dobi bistveno manj.«
Kaj se zgodi, Ce se kolesar ne drži taktičnega dogovora moštva? Se to sploh dogaja?
»Seveda se, a ne tako pogosto, pa tudi sankcije potekajo znotraj moštva. Ekipe imajo med etapami sestanke, na katerih se vsi zelo odkrito pogovarjajo. Vendar te zadeve ne pridejo v javnost.«
Kakšna je vaša napoved razpleta Gira?
Prvi favorit je še vedno Indurain. V odlični formi je tudi Gianni Bugno, še posebej v primerjavi s tistim, kar je pokazal v zadnjih dveh letih. Berzin je uganka, saj zanj do konca ne moremo biti prepričani. Predvsem je vprašljiv zadnji teden, ko so na vrsti najtežje etape. Ce bi vozil z Ar-gentinovo glavo in svojim telesom, bi se lahko nadejal tudi zmage. V zadnjem tednu bi morda lahko nekaj naredil tudi Chiappucci, saj je znano, da veC, ko ima za sabo dirk, bolje mu gre.«
Simon Demšar
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
08.20
09.10
09.40
09.50
10.40
10.50
11.30 12.00
12.30
13.00
13.45
15.10
16.00
17.00
17.10
19.00 19.15
19.30
20.10
20.30 21.35 22.25
22.45
23.40 00.30
2iv žav
Uporniki v službi kralja, 9/13 del danske nadaljevanke Oscar Junior: Sibiline ljubezni, ponovitev Oscar Junior Portorož '94 Slike iz Sečuana, 13. oddaja:
Tržnice
Sonce v Sevnici: Oktet Jurij Dalmatin Obzorja duha Slovenci v zamejstvu
Modra divjina, pon, 3/4 dela ameriško-angleske pzn serije Poročila
Od aprila do aprila, ameriški film, 1990
CIA, pon. 1/6 dela angleške dokumentarne nadaljevanke
Se se bomo srečali, 13., zadnji del angleške nadaljevanke
TV dnevnik 1
Po domače:
30 let ansambla Lojzeta Slaka
Risanka
Slovenski loto
TV dnevnik 2, vreme. Šport
Zrcalo tedna	,
Nedeljskih 60
Bližnji posnetki divjine, avstralska pzn oddaja TV dnevnik 3. VPS 2225
Sova
Veliki bataljoni, 1/6 del angleške nadaljevanke Pot v Meko
Taggart, 5/12 del skotske nanizanke V slepi ulici Video strani
IT SLOVENIJA 2
08.00
08.25
09.55
10.55
11.55 12.40
14.00
14.55
18.30
19.25 20.50
21.25
23.00 23.45 00.30
01.30
Video strani
Evald Flisar: Jutri bo lepše, tv priredba predstave slovenskega komornega gledališča
Sova, ponovitev
Taggart, 4/12 del skotske nanizanke Primer »Mehanik«
Gore in ljudje
Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria Poglej in zadeni, ponovitev Športna nedelja Košarka NBA:
Utah Jazz - Houston Rockets, posnetek
Pariz: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, finale (M), prenos
EP v motokrosu, reportaža iz Lenarta
Porto: EP v rokometu (M): Slovenija - Španija, prenos
Alpe - Donava - Jadran
Ognjena krogla, ameriški film, 1972
Športni pregled
Giro dltalia, posnetek kolesarske dirke EP v gimnastiki (M), posnetek iz Prage Video strani
^ KANALA
08.00
08.15
08.25 08.40
09.00 09.55
10.25
12.00
12.15
13.00
13.15
13.20
18.00
18.15
18.20 18.50 19.05 20.00 20.10
21.00
21.45
22.30
00.00
00.05
01.00
Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha
Risanke
Koala, risanka
Male živali, pon. oddaje o hišnih ljubljencih Hiawatha, risani film
Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Maščevanje ukradenih zvezd, ponovitev ameriškega filma Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, glasbena oddaja
Podobe na filmskem traku, 14. del dokumentarne serije Spot tedna Video strani CMT
Spot tedna
Avtokros Puconci, reportaža z dirke Koala, risanka Hiavvatha, risani film Veseli EMSO
Ulica rumene nevarnosti, 9. del angleške nanizanke Igrajo: Ray Lonnen, Mark McGann, Cathrine Neilson, Bruce Payne, Doreen Chan, Tzi Ma in drugi; režija Roger Cheveley. Rdeči steber
Kino, kino, kino, oddaja o filmu Zdrava video glava, glasbena oddaja Velika avantura, francoska komedija Spot tedna CMT
Video strani
M MTV (62. kanal)
17.00
19.00
19.05
19.19 19.30
20.05
20.20
Program Discovery Obvestila in napoved filmov Risanka
Bravo Maestro, kulinarična oddaja TV Akvarij MM TV Šport
Secrets Of Sweet Sbdeen, ameriški erotični film, 1974 Igrajo: Suzzie Atkins, Peebles Rocket in drugi; režija Ernest Hofbauer.
21.45
01.00
Program Discovery Adult Channel
^ RAI 1
© RETE 4	@ Koper
[kU Hrvaška 1
6.00
6.45
7.30
10.00
10.55
11.55
12.15 13.30 14.00
14.15
17.30
18.00
18.20
18.40 19.50
20.40
23.00
23.05
23.35
0.30
0.40
2.35
Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.05 La banda dello Zecchino, 9.30 L’albero azzurro Zelena črta Maša
Parola e vita Aktualno: Zelena Črta Dnevnik
Toto TV-Radiocorriere Film: La figlia di Ryan (dram., VB ’70, r. David Lean, i. Sarah Miles, R. Mitchum, J. Mills)
Nan.: Fanelli boys Dnevnik
Glasba: Disco per 1’estate (vodita C. Cecchetto, M. Truglio), vmes (18.40) 90. minuta Šport: 90. minuta Vreme, dnevnik in šport Šport: La partita del cuo-re - Nazionale cantanti-Campioni dello šport (vodi Fabrizio Frizzi) Dnevnik Športna nedelja Dok.: Velike bitke Dnevnik in vremenska napoved
Film: Follia di mezzanot-te (kom., ZDA ’90, i. D. Naughton, S. Furst)
Nan.: Rally
RAI 2
6.30
6.50
8.20
10.05
10.4C
11.30
12.00
12.05
13.00
14.00
15.20
16.45
17.40
19.35 20.00 20.30
23.15
23.35 0.05
Variete: Videocomic Film: Fatta per amare (kom., ZDA '53, i. E. Wil-liams, Van Johnson)
Nan.: Aquile (2. del.) Otroškja oddaja: Domeni-ca Disney
Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego?
Nan.: Good morning
miss Bliss
Dnevnik
Nan.: La clinica della fo-resta nera
Dnevnik, rubrika Dioge-nes in vreme Glasba; Cantanapoli in-temazionale (vodi Renzo Arbore)
Film: E io mi gioco la bambina (kom., ’80, i. W. Matthau, J. Andrews) Mladinska oddaja Film: Sam il selvaggio (vestern, ZDA ’63)
Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Variete: Il grande gioco deli’ oca (vodi G. Sabani) Dnevnik in vreme Protestantizem Dok. DSE: Cinque sensi del teatro (2. del)
RAI 3
6.45
9.00
10.40
11.35
12.00
14.00
14.10
14.30
18.50
20.05
20.30
22.00
22.30
22.50
23.40
23.55
2.05
Variete: Fuori orario Film: I conquistatori del West (vestem, ZDA ’43) Koncert RAI 3 Dok.: Pred 20 leti Film: La saggezza nel sangue (dram., ZDA 79) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: tenis. Open Francije, 18.00 atletika Vreme, dnevnik, 19.20 Domenica gol, 19.30 Deželene vesti, 19.45 Šport
Risanke: BlobCartoon Film: L’impossibile ven-detta (dram., ZDA ’91, i. J. Smith, R. Thomas) Aktualno: Taxi Story Dnevnik in vreme Aktualno: Pickivick Pregled tiska Film v originalu: Red Ri-ver (vestern ’48, r. H. Hawks, i. J. Wayne)
Film: La notte
6.00
8.10
9.30 10.00 11.00
11.30 12.00
13.30
14.00
16.00
16.30
18.00
20.30
22.40
Film: Teresa la ladra (kom., It. 73, i. M. Vitti) Film: Vedovo cerca mo-glie (kom., ZDA ’51) Affari di cuore Nedeljski koncert Gara Maria Rita Dnevnik
Medicine a confronto Dnevnik
Film: Stripes, un plotone di svitati (kom., ZDA '81) Nan.: Strega per amore Aktualno:	Ceravamo
tanto amati, 17.00 Lui lei 1’altro, 17.30 TG4 Variete: Bellezze al ba-gno, vmes (19.00) TG 4 TV film: Normandia -Passaporto per morire (vojni, ZDA ’93)
Film: Giulia (dram., ZDA 77, r. F. Zinneman, i. J. Fonda), vmes (23.45) dnevnik
S CANALE5
6.30
9.00 9.45
12.00
12.30
13.45
14.50
17.10
19.25
20.00
20.30
22.30
23.15
23.45
24.00
0.30
1.30
Na prvi strani Nabožna odaja Dok.: 5 celin, 10.00 Re-portage, Arca di Noe Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik
Variete: Kitajski cirkus Film: Un uomo, una don-na e un bambino (dram., ZDA ’83, i. M. Sheen) Šport: Italia Mundial Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Variete: Stranamore Nad.: Passioni (dram.. It. ’93, i. V. Lisi, 20. del) Aktualno: Nonsolomoda NoCni dnevnik Aktualno: Ciak Nan.: Il ritorno di Missio-ne impossibile Sgarbi settimanali
ITALIA 1
6.30
10.30
11.00
12.00
12.25
12.30
18.00 19..00
19.30 20.00
20.30
22.30
23.00
1.00
1.35
Otroški, variete
Nan.: Poliziotto a quattro
zampe
Šport: LTtalia del Giro Nan.: Adam 12 Odprti studio Kolesarstvo: Giro dTtalia, 17.00 Studio tappa Šport: Grand Prix Nan.: Genitori in blue jeans
Odprti studio Variete: Benny Hill Film: I magnifici sette ca-valcano ancora (vestern, ZDA 72, i. L. Van Cleef, Michael Callan)
Šport: Giro sera TV film: Jack Taylor -bersaglio mobile (pust., ZDA ’89, i. W. Smith) Šport studio
Film: Spogliando Valeria (kom., It. ’89)
# TELE 4
19.15
20.35
21.25
22.55 Dogodki in odmevi Nad.: Falcon Crest Nad.: California, 22.20 Rituals
(2) MONTECARLO
18.45, 20.30, 22.30Dnev-nik
Avtomobilizem 20.35 Zeleni weekend Avtomobilizem F Indy Film:	Miss Arizona
(dram, i. H. Schygulla)
Euronevvs - TV novice Kontinenti v ognju, angleški vojni dokumentarec, 1955 Horoskop
Kam vodijo naše stezice, pogovor o življenju in delu Slovencev v Italiji, vodi Mario Cuk.
TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program:
Gore sveta, dokumentarna serija Žrebanje lota Otvoritev dunajskega festivala 1994
Gosti: Placido Domingo, Agnes Baltsa, Graciela Araya in drugi Tedenska notranjepolitična rubrika TVD TV dnevnik
Predverje pekla, ameriški pustolovski film, 1954 Igrajo: Rod Cameron, John Russell in drugi; režija Joseph Kane
TV-koledar
Poročila
Narejeno v nebesih, angleški film,1952 Poročila
Poglej me, nedeljsko dopoldne za otroke Malavizija Poročila
Kmetijska oddaja
Oddaja narodne glasbe in
običajev
Mir in dobrota
Duševni klic
Poročila
Zmagovalci, 8., zadnji del am. mlad. serije Objokane cvetlice Opera Box Poročila
Družinski zabavnik Kissin' Cousins. ameriški film, 1964
Igrajo: Elvis Presley, Arthur 0'Connell, Glenda Farrell, Jack Albertson, Pamela Austin, Yvone Craig in drugi; režija Gene Nelson Maxim, risanka TV fortuna TV spored Dnevnik 1 Šport
Sedma noc Poročila
Vrnitev domov, 11/42 del ameriške nadaljevanke Šport
Slika na sliko
EIMP Avstrija 1
Cas v sliki Reportaže iz tujine Pozor, ponaredek, 1. del
ETiiK	Vetrovni nomadi, pon.		
n	Tiskovna ura Tednik	[M] Hrvaška 2	
ig!	Orientacija, pon.		
IHRi	Cas v sliki		
■gifi	Zlata dekleta, pon. serije		TV-koledar
	Štirideset milijonov išCe		Športna nedelja
	moža, ameriška komedija		ACY- šola jadranja
	Hiša v Jeruzalemu, 10.		Jadranje »Croatia Cup«,
	del: Peter		reportaža
	Otroški program		Košarka NBA
	Zgodbe iz živalskih vrtov		Priprave na SP v nogo-
	Dreams		metu USA '94
	Parker Lewis		Pariz: Odprto prvenstvo
	Klub za seniorje		Francije v tenisu, finale
	Jedi z zgodovino		(M), prenos
	Odštevanja		Almeda: EP v rokometu:
	Doktor Trapper John,		Rusija-Hrvaška, 1. polčas
	ameriška serija		Rokomet, 2. polčas
	Cas v sliki		Pariz: Tenis, finale (M),
	Šport		posnetek ali prenos
	Liselotte Pulver: Vse za-		Risanka	*
	radi ljubezni, tri zgodbe		Dnevnik
	Ki, kultura v živo		Šport
	Vizije		Crno-belo v barvah:
	Potret dveh umetnikov:		Spartak, ameriški film
	Herbert Boeckel-Korošec,		Festivalski pozdrav;
	Toni Tapies-Katalonec		Leteči cirkus Montyja
	Kloniranje Joanne May,		Pythona, 26/45 del
	2., zadnji del angl. serije		
		M Madžarska	
Avstrija 2					
Čas v sliki Čebelica Maja Beverly Hills, 90210 Doc Hollywood, pon. ameriške komedije Pogledi od strani Dober dan, Koroška Petdeset let po izkrcanju, prenos parade flot iz Ro-kavskega preliva Umetnost in kiC Športno popoldne French Open, prenos finala (M);
Kolesarska dirka po Avstriji
Slika Avstrije Kristjan v Času Avstrija danes Cas v sliki Kraj dejanja, serija Cas v sliki Hej, sestra
Kaj je novega mucka?, ameriška komedija, 1964 Umor v Sydneyu, avstralska politična kriminalka
Vaška TV Za otroke, risanka Biblijsko sporočilo Kje, kaj?, mladinski magazin
Halo, nedelja, magazin za vsakogar Glasbeni butik Opoldanski zvon TV magister, izobraževalni program Pesem doni Zrcalo Telešport
Verski program za refor-mate
Disneyjevo popoldne, risanke
Magnum, ameriška kriminalka Kolo sreče Teden Dnevnik
Se še srečamo, angleški film
Goool, nogometni pregled
S&ndor Juhasz, portret
TV SPORED
Nedelja, 5. junija 1994
TV SLOVENIJA 1
13.40
OD APRILA DO APRILA, ameriški barvni film, 1990
Scenarij in režija: Kevin Meyer fotografija: James Wrenn Glasba: Alan Dermarderosian Glavne vloge: Todd Duffey, Miriam Byrd-Nethery, Flollis McCarthy, Pat Cochran, Ben Stephenson Ameriška državljanska vojna, ki je divjala v letih 1861 do 1865, predstavlja osnovo za družinsko z9odbo, ki jo pripoveduje devetletni deček Jet-hro. Razkol med industrijskim severom in kmetijskim jugom je povzročit, da je padlo 600.000 vojakov in bržkone ni bilo veliko družin, ki jih vojna ne bi tako ali drugače prizadela. Creightonovi so bili revni ljudje, ki so živeli daleč od gostih naselij in kljub trdemu delu se niso mogli izkopati iz stisk in nadlog. V basu pred vojno so jih vznemirjale roparske tolpe in v enem takih napadov so na poti domov pred očmi najmlajšega ubili hčerko Mar/. Ta okruten prizor bo Jethra spremljal vse življenje. In sledilo bo fe veliko prizorov in dogodkov, ki se mu bodo prav toko močno vsedli v srce. Pozivu Abrahama Lincolna za 75.000 prostovoljcev, sta se kljub očetovemu nasprotovanju, odzvala dva brata, tretji se i® pridružil nasprotni, uporniški strani. V vojno pa je odšel tudi fant druge sestre Jenny, mlad učitelj, s katerim se je Jethro posebej dobro razumel. Vendar pa se s tem trpljenje družine še ni končalo. Nekega dne se sredi dela zgrudi oče. Napad sicer preživi, a zaras si ne bo nikoli več opomogel. Na malega Jethra pritiska vse večje breme. In kot da n® bi bilo še dovolj hudega, se neke noči pripadi divja tolpa, ki Creightonovim zažge hišo. Zdaj so ostali resnično brez vsega. Kljub vsemu je enkrat vojne vendarle konce, sporazum je podpisan in sosedje od blizu in daleč priskočijo na pomoč nesrečni družini, ki je medtem že tudi izvedela, da je Podel eden od sinov. Tako se vsemu navkljub vendarle obetajo boljši časi, posebej pa se lahko novega življenja veseli Jethro, ki bo s sestro in njenim možem učiteljem odšel v mesto, kjer bo lahko obiskoval šolo.
TV SLOVENIJA 2
20.50
ALPE-DONAVA-JADRAN, informativna oddaja
Ob koncu maja cvete na avstrijskem Koroškem okoli 60 vrst orhidej. Nekatere izmed njih so zelo redke.
^ grajski pristavi pod visoko planino Snežnik, kjer obleži sneg tudi pozno v poletje, so Notranje! razstavili različne stare vlečne sani. Najbolj dragocene so sani, s katerimi je po krajih z dolgo zimo potoval škof.
Skupina Avstrijcev bi rada razveselila begunske otroke na Hrvaškem. Skupaj se bodo odpravili na morje. Izlet z ladjo naj bi beguncem vrnil nekaj običajnega otroštva.
Blatno jezero začenja svoje poletje s praznovanjem, ki spominja na nekdanje čase.
TV SLOVENIJA 1	21.30
VIDEZ,
Pista, dokumentarna serija
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21,25
Invazija v Normandiji
Scenarij:	Edmund
H.North
Režija:	Marvin
Chiomsky
Fotografija: Robert L. Morrison
Glasba: Lionel New-man
Igrajo: Ben Gazzara, Ricardo Montalban, An-ne Francis, Dana Ekar, Edvvard Binns, Morgan Pauli
Zgodilo se je te dni pred 50-timi leti, zgodila se je težko pričakovana zavezniška invazija v Normandiji, ki je izpolnila težko pričakovano pomoč v Evropi se vojskujočim domačim silam z Nemci. Tako je bilo konec ugibanj, kje invazija bo in Nemci so imeli kar prav, da so utrjevali obrambne položaje ob atlantski obali. Vsekakor
je zavezniška invazija pomenila začetek konca vojne in predstavlja z dogodki, bitkami, strateškimi odločitvami, poveljniško narciosidnostjo in vojaškim strahom in pogumom, neizčrpen vir za najrazličnejše zgodbe in filme. Prava freska je bil film Najdaljši dan, v filmu o generalu Pattonu je bila invazija v Normandiji samo ena izmed tem, vrsto posnetokov, ki jih v filmu Patton niso uporabili, pa je prišel prav ustvarjalcem filma Ognjena krogla, ki predstavlja samo eno izmed epizod v dogajanju invazije.
Zgodba filma se osredotoča na eno izmed zavezniških enot, ki se bojuje in prodira na enem izmed bojišč v Franciji.
V enoti ni vse, kot bi moralo biti, disciplina šepa, odnosi so skrhani, avtoriteta poveljujočih se krha, predvsem pa se zdi, da je med njimi nekdo, ki izdaja Nemcem njihove vojne načrte. V enoto pride zaradi tega za komandanta generalmajor Joe Barrett, izkušen vojak in nesporna avtoriteta, ki se takoj loti mej e vanj a razmer v svoji novi enoti. Zelo spretno zna izkoriščati princip palice in korenčka, predvsem pa ima posluh za svoje vojake. Bolj za preproste vojake, kot pa za njihove predpostalje-ne, ki so dopustili vojaško razsulo. V nizu obveščevalnih akcij mu tudi uspe zožiti krog osumljenih in s tem rešiti enoto.
KANAL A	21.45		20.05
ZDRAVA VIDEO GLAVA, oddaja o glasbi		KANALA
tovijo, za kaj gre. Seveda ^©icSena oddaja, ki jo Tomaž skrbi, da se odda-vodi in katere avtor je To- ja prilagaja željam gle-maž Domicelj, prinaša na dalcev, vedno je v njej Kanal A oddajo, ki pred- nekaj novosti, med dru-stavlja pop-rock in lažje gim tudi kdaj pa kdaj po glasbene smeri. Rap. me- telefonu pokliče katere-tal, grunge, punk in po- ga gledalca in ga popra-dobne glasbene zvrsti so ša, kako mu je oddaja, ki predstavljene v obliki jo gleda, všeč. V kratkem spotov, reportaž ali inter- oddaja je zanimiva, pol-vjujev, opremljenih s pri- na novosti, sproščenosti mernim komentarjem, ta- in prisrčnosti, prav tako ko da tudi »nespeciaiizi- kot tiste, ki jih tako radi rani« gledalci lahko ugo- gledate na MTV.	ULICA RUMENE NEVARNOSTI Režija: lan Stuttard, igrajo: Doreen Chan, Ray Lonnen, Mark McGann, Bruce, Payne Najnevarnejši morilec triade, Johnnle Tam (Rdeči steber) mori svoje sovražnike - svoje prijatelje. Rdeči steberi ni le nevarni kriminalec, za detektiva Bradyja je usoden.	
mm m mmumm

mm©
Slovenija 1
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	12.00, 13.00, 17.00,
23.00	Poročila;19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Radijska igra;
9.05	Pomnjenja; 10.05 Šaljivci so med nami;
11.05	Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Naš gost;
18.00	Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 - 19.00 športno popoldne, vmes aktualne informacije in glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka;
19.00	Večer na 2. progr.;
19.30	Top albumov; 21.00-23.00 Drugi val.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00,Poročila; 8.10 Na poljani jutro;
9.00	Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	S prijatelji glasbe;
18.05	Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Božanska komedija (34. del); 21.00 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Nove prevodne strani;
22.30	Vokainoinstr. glasba; 23.55 Lirični utrinek.
R. Glas Ljubljane
6.15, 11.15, 12.15, 15.15, 17.15 Poročila; 7.00 Otroški program; 9.30 Horoskop; 9,45 Vreme; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14,00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 17.15 Holl-lywood; 18.00 D.J. Trbovlje; 19.00 American Top 40; 22.30 Jazz; 2.00 Preko satelita.
Radio Kranj
5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Dežela kranjska : Kamna gora;
11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 - 24.00 Večerni program.
Radio Maribor
9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca;
11.00	Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh;
12.00	Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18,00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr.
Radio študent
11.00	Vzlet; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Oddaja o filmih; 17.00 Tudi po Titu Tito; 18.00 Coca Cola is the Musič, Live; 19.00 Tolpa bumov: Dirty Pearl;
20.00	Stili Craza AfterAII These Tears; 21.00 Oidies Goldies Chart; 23.00 Koncert; Muddy VVaters Band - Newport '60.
Radio Trst A
IZsak se rad lepo obleče - to je del vsakdanjega življenja. Moda pa je tudi biznis, ki prinaša velikanske vsote denarja. Nadaljevanka prikazuje dogajanje za bliščem mednarodnih modnih revij in razrkiva tkivo različnih interesov za dehernim oblačilom. Nastopijo najbolj znana Imena iz sveta visoke mode, razkrivanje industrije, ki se za slednjo skriva, pa demistificira čarobnost znamk velikih modnih kreatorjev in skrivnosti materialov, ter odkriva medsebojne zveze med modno industrijo, mediji, finančniki in Potrošniki. Je tudi prava paša za oči, saj se sprehodimo po modnih revijah od Milana do Pariza, od Londona do Nev/ Yorka.
Elegantna hoja po modni pisti in lahkotni pogovori, najslavnejši modni kreatorji in najbolje platane manekenke, slavne osebe, ki obiskujejo modne revije, kupci in povabljenci na svetovne modne revije, kdo prihaja, kje kdo sedi in zakaj jo tako? O vsem tem pripoveduje prva oddaja nadaljevanke Videz.
		
i	ORF 2	12.40
	DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja
V tokratni odaji bodo sledeči prispevki:
83. mladinski dan: V Smarjeti v Rožu je 200 mladih Iz vse južne Koroške doživelo dan srečanja in zabave;
Evropska unija in občine: Spremembe bi čutilitudi na južnem Koroškem:
Center avstrijskih narodnosti na Dunaju je praznoval 10-obletnico;
“Graz -Zia«: Za mnoge edina vez s slovensko ustanovo v Grazu; Klub slovenskih študentk in študentov v Grazu praznuje danes tako kot ob svoji ustanovitvi pred 20 leti in povezuje študirajočo mladino;
Nazaj h koreninam: V Skofičah tudi z razstavo slik Iščejo svoje dvojezične prvine:
Slovo od koroške nogometne lige: SAK tekmuje odslej v regionalni ligi.
MUSIČ TELEVISION
08.00	Video; 10.30 Poroči!a-Weekend Edition;
11.00	The Big Rcture; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 First Look; 14.30 Video: Festival Weekend Preview; 18.00 The Real World II;
18.30	Poročila; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minu-tes; 23.00 Beavis & Butthead; 23.30 Headban-gers Bali
SKVONE
08.00	Fun Factory; 12.00 The Stone Protectors;
12.30	The Migh1y Morphin Power Rangers; 14.00 Knights And VVarriors; 15.00 Izgubljeni v vesolju;
17.00	UK Top 40; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverty Mills, 90210; 21.00 Deep Space Nine; 22.00 Highlander; 23.00 Melrose Race; 00.00 Entertainment This Week
PRO 7
06.55 Ponovitve; 11.55 Policijski šef, pon.; 12.55 Nebo nad Afriko; 13.25 Na poti z Malcolmom Douglasom, pon.; 14.25 Ogenj in puščica, am. pustot film; 16.05 Velika pustolovščina, franc,-angl. kom.; 18.00 Srečno pot; 19.00 Matlock, am, serija; 20.00 Poročila; 20.15 Jumbo Crash, am. akcijski film; 22.10 Fright Night. am, komF čna grozljivka'
PREMIERE
11.25 Lahkomiselnež, australski film; 13.00 Romeo; 14.00 Zaljubljen v nevarnost, am. film;
15.30	Kriza, franc, film; 17.25 Ufe Stinks, am. komedija; 19.00 Kino; 20.00 Poročila; 20.15 Stricfly Ballroom, avstralski glasb, film; 21.50 Nora zgodovina sveta, am. satira; 23.25 Isabelle Eber-hardt, franc.-avstralski film
SATI
06.20	Otroški program; 11.00 Politični magazin;
12.00	Košarka; 12.50 Black, serija; 13.20 Grobi fantje, am. vestem; 15.00 HonkyTonk Man, am. glasb, drama; 17.15 Deep Space Nine; 18.15 Kolo sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet;
19.20	Čudežna narava; 20.15 Oče potrebuje ženo, uvodni film k nemški seriji; 22.15 Pogova v stolpu
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 EP v gimnastiki; 11.00 Atletika, vrhunci; 13.00 Kolesarstvo, vrhunci; 14.00
Tenis: French Open, prenos; 18.00 EP v gimnastiki, posn.; 19.30 Golf; 21.30 Formula 3000; 22.00 lndy Car, prenos iz Milwaukeeja
RTL
05.30	Ponovitve; 10.00 Samo za U.N.C.L.E., am. film; 11.00 Nazaj v preteklost; 12.00 Tropical He-at, serija; 13.30 Operacija Spodnjice, serija;
14.00	Pacifiška eskadrilja 214, serija; 15.00 Spet osemnajst, am. kom.; 16.55 Vročekrvni vohun, am. pust. film; 18.45 Poročila; 19.10 Rudijeva počitniška oddaja; 20.15 Kralj Ralph, am. kom.; 22.05 TV Spiegel; 23.50 Prime tlme-Pozna izdaja
RTL 2
06,10-17.20 Ponovitve; 17.20 Zrak in ljubezen, oddaja; 17.55 Daktari; 18.50 Poročila; 19.00 Zdravnica dr. Ouinn, am. serija; 20.00 Poročila; 20.15 Mislim, da stojim v gozdu, am. najstniška kom.; 22.00 Ko čistilka dvakrat pozvoni, nemški kabaretni show
SKY MOVIES
17.00	Buckeye /Vid Blue; 19.00 The Bear; 21.00 Patriot Games; 23.00 The Hitman
MOVIE CHANNEL
17.00	Tripoli; 19.00 Ouicksand: No escape; 21.00 Of Mice and Men; 23.00 The Lover
FILMNET +
16.00	Meeting Venus; 18.00 Memoirs Of An Invi-sible Man; 20.00 Fried Green Tomatoes; 21.10 Empire City; 00.00 Weekend War
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Moda; 20.00 Zdaj; 21.00 Govorimo o jazzu;
22.00	Poročila; 22.30 Velike nesreče, serija; 23.00 Šport; 00.00 Kulturni koledar
CNN
06.00-23.00 World News; 09.30 The Big Story;
10.00	Pinnacle; 10.30 Worid Business This VVeek;
11.00	Larry King VVeekend; 13.00 Earth Matters;
13.30	Business Matters; 14.00 World Report;
17.00	Travel Guide; 18.00 This VVeek In The NBA
18.30	Intemational Correspondents; 19.00 Futu-rewatch; 20.00 This Week In Review; 23.00 VVorid Report; 23.30 News Update
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8-100,3- 100,6-104,3 - 107,6 MHz)
8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik;
8.00	Otvoritev, napoved, koledar; 9,05 Poti do zdravja; 9.20 Od otroštva do mladosti; 9.40 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.45 Glasbeni prispevek; 10.10, do 10.50 Primorski kraji in ljudje; 11,00 Naših 45 let; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?;
14.30	Sortni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala R. Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila;- 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.50 Horoskop; 8.10 Razstave in prireditve;
9.00	Modri val; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 V knjigarni; 10.00 Film tedna;
11.00	Narečna oddajai;
11.30	Radio live; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Lestvica LP; 15.00-18.00 Športna nedelja; 18.00 Mixage; 19.00 Souvenir d'ltaly; 20.00 Prenos RMi.
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ko se zemlji zavrti, ni zmeraj tako hudo (M. Sosič); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo;
11.20	Filmi na ekranih;
11.30	Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Obzornik; 12.45 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Božanska komedija - Nebesa (prevod in priredba A. Capuder, r. Sergej Verč, 35. del); 14.45 Glasba za vse okuse; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Glasba za vse okuse;
16.00	Krajevne stvarnosti;
17.30	Šport in glasba;
19.20	Napovednik,
Radio Opčine
11.30, 15.30. 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 17.30 Prenos,
Radio Koroška
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem' (dr, M. Ostrav-sky); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
Gesla križanke »22-05«
kitara, mandolina, citre, 7 - teorba, 2 - psalterij, 3 - čembalo, 4 - lutnja, 5 - drumlica
Rešitev križanke »22-05«
sterilizator, porumenelost, Egidij, Marti, Donat, alba, kitara, rja, Cr, eta, totemizem, Alanke, stol, matematika, terier, perike, Trinidad, oteč, Eol, Morten, Drina, Na, Cvetje v jeseni, Ono, Alfonsin, lento, nalitek, obletnica, VR, Ticino, TN, Oto, koda, obi, enakit, Rok, IR, Lal, arena, Ove, Aso, nitkavost, Ema, Nen, piskalka, Istrani, KP, Ti, Ilir, ventrikel, Aston, skrivalica, AB, Alaska, TA, ma' niak, smuči, kal, citre, kined, Antal, MO, Nain, maj, debut, Arsen, GB, opereta, Tairov, Rab, Iri,
NL, Ola, drumlica, jojo, Rem, ata, Olaf, Man.
NAPOVEDI PRIREDITEV
Nedelja, 5. junija 1994
gledališča
Lslovenija
Miljana
N KAR [EV DOM, tel.: 061/ 222-815
Ponedeljek, 6. junija, ob 17. uri: Georges *.eydeau - TAILLEUR POUR LES DAMMES.
^®ATRE anC°S'Ca Stu^ents'ca skuPina
^torek, 7. junija, ob 20. uri: Jules Romains -0U Lg TRIqmphE DE LA MEDECI-■ Nastopa Študentska skupina z univerze v plovcu ROMA 91.
soboto, 11., in v nedeljo, 12. junija, ob U'30: Emil HrvaUn - NOVI ORGANON.
DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
P Ponedeljek, 6. junija, ob 19.30: W. Bauer -MANGE, za abonma dijaški 6 večerni. Predava bo Se v torek, 7. junija, ob isti uri, za 8 pnma dijaški 11 večerni in izven in v sredo,
• ]unija, ob isti mi, za abonma študentski pr-^ m izven.
OPERA, tel.: 061/ 331-950
ponedeljek, 6. junija, ob 15. uri: J. Strauss
V	t ~ NETOPIR. Razprodano!
7. junija, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -1KOVA DAMA, za red torek II in izven, v sredo, 8. junija, ob 19. uri: G. Verdi - RIGO-UlTTO, za izven in konto. Zadnjic v sezoni! KOD FRANCE PREŠEREN, tek: 061/332-288
torek, 7. junija, ob 21. uri: Zijah SokoloviC -GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ.
SMG, tel.: 061/1253-312 v ponedeljek, 6. junija, ob 19. uri: B. M. Kolos - ROBERTO ZUCCO, za izven.
KlGL, tel.: 061/210-852
V	Ponedeljek, 6. junija, ob 20. uri: A. Bennett BLAZNOST JURIJA BI. za abonma mladin-
2 in izven. Predstava bo Se v sredo, 8. ju-juja, ob 15.30, za abonma sreda popoldan in jzven in ob 20. uri, za abonma mladinski 3. in izven.
^ torek, 7. junija, ob 20. uri: A. P. Cehov - GA-za abonma mladinski 4 in izven.
SlUi
SLG, tel.: 063/ 25-332
V	ponedeljek, 6. junija, ob 16. uri: Grimm-Va-ho - JANKO IN METKA 2000, za abonma Če-
belica H in izven. Gostovanje Mojega gledališča iz Ljubljane. Predstava bo se v torek, 7. junija, ob 10. uri, za abonma Čebelica 4 in ob 12. uri, za abonma Čebelica 3 in izven.
V	sredo, 8. junija, ob 11. uri: A. T. Linhart -TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI., za abonma 5. Šolski in izven.
V	četrtek, 9. junija, ob 11. uri: G. A. Burger -LAŽNIVI KLJUKEC, za abonma Čebelica 1 in izven.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	petek, 10. junija, ob 20. uri: Ray Cooney -ZBE2I OD ŽENE, za izven. Zadnjic v sezoni!
V	soboto, 11. junija, ob 20. uri: Igor Torkar -REVIZOR ’93. Zadnjic v sezoni!
MARIBOR
LGM, tel.: 062/26-748
Danes, 5. junija, ob ll. uri: Jane Synkova -MALA ČAROVNICA.
V	nedeljo, 12. junija, ob 11. uri: Jan Malik -ŽOGICA MAROGICA, za izven.
DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 5. junija, ob 20. uri: Ivo Svetina - ŠEHEREZADA, za red veliki izbirni in izven. Predstava bo Se v ponedeljek, 6. junija, ob isti uri, za red veliki izbirni in izven.
Danes, 5. junija, ob 17. uri: v Minoritski cerkvi otroški plesno-dramski kabaret M & M, premiera, za izven. Predstava bo Se v petek, 10. junija, ob 12. in 18. uri, za izven.
V	torek, 7. junija, ob 18. in 21. uri: v Minoritski cerkvi M. VezoviSek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven.
V	torek, 14. junija, ob 19.30: V. Welenkamp -BALADE... KOJE DONOSI VIJETAR..., za abonente in izven. Gostovanje baleta HNK Zagreb.
OPERA, tel.: 062/ 221-206
V	soboto, 11. junija, ob 18. uri: G. Verdi - NA-BUCCO, za red nedelja, abonente in izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V	petek, 10. junija, ob 20.30: Dominik Smole -KRST PRI SAVICI, za izven.
V galeriji Ilirija v Ljubljani je na ogled razstava otroških ilustracij MOJCE CERJAK
SLOVENIJA
furlanija-julijska krajina
TRSI
Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1994
V torek, 7. junija se prične predprodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Dvorane
deljkih'^*1 912’	zaPrta °b pcme-
Informacije in rezervacije pri ACAD, Ul. Fae-ms 30 - Videm (tel. 0432-470918). n blagajni Dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic za Poletne koncerte. V ponedeljek, 6. t.m., ob 20.30 bo v Avditoriju Muzeja Revoltella na sporedu koncert klavir-skegadua Juri Cherbakov-Olga Cherbakova.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 6. junija, ob 20.30 gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja s komedijo Ray Coo-neya »Zbeži od žene«. Rezija Zvone Šedlbauer. Predstava sodi v okvir goriškega abonmaja SSG red A in B.
V	torek, 7. t.m., ob 10.30 in 20.30 - Akademija Doma - SZ Dom.
V	petek, 10. t.m., ob 20.30 Gledališka predstava skupine La Giara.
KOROŠKA
Shidijski oder (Kellertheater): v torek, 7. ju-juja, ob 20.00 - Komedija W. Shakespeare-N. Magg «Mixed Lovers«.
SIMTprimož
y Kulturnem domu bo danes, 5. t. m., ob MLSO »Koncert profesionalnega mešanega zbora Cantus» iz Uzgoroda (Ukrajina).
^flUKOViC
v srednji dvorani Mestne hiše bo danes, 5. t.
m., ob 15. uri v okviru velikovških kulturnih dnevov »Zapojmo pesem«.
ŠMIHEL
v Farni dvorani bo danes, 5. t. m., ob 20. uri igra »Korenine«. Nastopa SPD Bilka iz BilCov-sa.
OBIRSKO
na naravnem kegbšCu pri Jerebu bo danes, 5. t. m., ob 14. uri finale »Keglanje za nagrade«.
RAZNE prireditve
Lslovenija
UUbijana
Cankarjev dom, tel.: 061/222-815
ponedeljek, 6. junija, ob 20. uri: predavanje FE-Jt KOŠIRJA - O arhitekturi za javno adminisbaci-J°v Ljubljani (E3).
sredo, 8. junija, od 10. do 11. in od 16. do 17. ure: ^Vin. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV SLOVENIJE (LD).
film
T torek, 7. junija, ob 19. uri: GOLI/NAKED, režija Mike Leigh, Velika Britanija 1993.
DALErijA SKUC, Stari trg 21
literatura mimoidočim: v ponedeljek, 6. junija, ob
20' uri: ANDREJ BLATNIK;
J torek, 7. junija, ob 20. uri: ANDREJ MOROVIC in
Matjaž pkalo.
Kd španski borci, tel.: oei/1404-183
sredo, 8. junija, ob 20. uri: plesna predstava PUR-ali TESNILO PROTI LJUBEZNI in DELO-IjNGO, premiera. Predstava bo še v Četrtek, 9. ju-mia. ob isti uri.
j-kOSCAD OB FIGOVCU
eoes, 5. junija, ob 11. uri: promenadni koncert, bo PIHALNI ORKESTER GODBA BEŽIGRAD.
NOVA GORICA
Danes, 5. junija, bo od 10. do 19. ure v avli skupščine občine Nova Gorica na ogled 1. SLOVENSKI VI-DEOSEJEM.
KNJIŽNICA F. BEVKA
V	četrtek, 9. junija, ob 19. uri: predstavitev knjige PAVLA JERINA LAHA - Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu.
OTOCEC NA KRKI
GRAD OTOCEC
V	soboto, 11. junija, ob 21. uri: v hotelu Grad Oto-Cec veCer z BOJANOM ADAMIČEM in MERI AVSENAK.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Danes, 5. junija, ob 18. in 20.30: filmska uspešnica PHILADELPHIA.
V	torek, 7. junija, ob 18.30: nastop plesno-akrobat-ske skupine FLIP iz Pirana.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V	torek, 7. junija, ob 20. uri: amerišld film KLAVIR.
V	Četrtek, 9. junija, ob 20. uri: ameriški film WAYNOV SVET 2.
furlanija-julijska krajina
Sodelovala bosta prof. Karl Stuhlpfarrer z dtmaj-V Avditoriju Muzeja Revoltella bodo v Četrtek, 9. ske univerze in prof. Marina Cattaruzza s tržaške F^rja, ob 18. uri predstavili video film o Rižarni. m beneške univerze.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
V	Mah fotogaleriji je do 19. junija na ogled razstava arhitekta JURIJA KOBETA z naslovom Trije detajh. Razstava ČRNO IN BELO - dela svetovno znanih konstruktivistov iz zbirke italijanskega umetnika Ge-tulia Alvianija je na ogled do 12. junija (Galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava del KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. junija.
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
V	Mali galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA.
Razstava RUDOLFA KOTNIKA je na ogled do danes, 5. junija. Vsako nedeljo bo ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi.
Razstava komercialnih fotografij KRAJI je na ogled do 19. junija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Razstava fotografij TOSDGJA OZAVE je na ogled do 20. junija.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6
Razstava olj ALOJZA ŠTIRNA je na ogled do 10. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava risb BOŽIDARJA JAKCA.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava otroških ilustracij MOJCE CERJAK je na
ogled do 23. junija.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
Razstava BORISA ZAPLATILA je na ogled do 14. junija.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik MII,ANA RIJAVCA je na ogled do 21. junija.
KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava UTRINKI IZ KRONIKE MESTA LJUBLJANE je na ogled do 10. junija.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA, Prešernova ul. 3
Razstava Križev pot ANTONA CEBEJA je na ogled do 19. junija.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
V	torek, 7. junija, bo ob 19. uri otvoritev razstave JOŽETA BARSIJA. Razstava bo na ogled do 18. junija.
CERKNICA
KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA,
Partizanska 9
Likovna razstava VOJKA HRENA je na ogled do 17. junija.
KOPER
GALERIJA MEDUZA,
Razstava grafik, risb in skulptur VLADIMIRJA MAKUCA je na ogled do konca junija.
GALERIJA LOŽA, Titov trg 1
Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do sredine junija.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30
Danes, 5. junija, ho ob 21. uri otvoritev razstave Literarni plakat JOŽETA KOSA - SINETA
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava slik ŽARKA VREZCA je na ogled do 19. junija.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava 3. bienale slovenske grafike je na ogled do 15. septembra.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3
Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIORGIJA CATTANIJA in MAURIZIJA COSUEJA je na ogled do 25. junija.
ROGAŠKA SLATINA
MUZEJ GRAFIČNE UMETNOSTI
V	torek, 7. junija, bo ob 20.30 otvoritev razstave oblikovalk stekla MARJANE BASTASIC-MERLE, IRENE FRANIC in LILJANE TEPEŠ.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA SIFRARJA je na ogled
do 9. junija
ŽALEC
V	Četrtek, 9. junija, bo ob 10. uri otvoritev razstave likovnih del učenčev OS občine Žalec. Razstava bo na ogled do 25. junija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista.
Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra.
Ari Light Hall: do 16. junija razstavljata slikarja Agnese Divo in Maurizio Maier. Galerija Torbandena: na ogled je razstava Wolfganga Wiedneria.
Galerija Rettori Tnbbio 2: do 17. t.m. razstavlja svoja dela Fulvio Monai.
Galerija Cartesius: do 23. t.m. so na ogled slike umetnika Franca Chersicole.
OPČINE
V	Hranilnici in posojilnici razstavljata Se danes, 5. t.m., multimediiska slovenska umetnika Lidia Asta in Peter Spiler.
TREVISO
V	Palači Scotti bo do 31. julija na ogled zani-
miva razstava lesenih igraC._________
KOROŠKA
CELOVEC
BV-galerija: Do 8. t.m. je na ogled vernisaža
Rudolfa Sommerja.
Deželna galerija: Se jutri je na ogled razstava del Thomasa Hokeja.
Galerija H.Punkt: Do 25. t.m. razstavlja slikar Bringfried PSsger.
ŽELEZNA KAPLA
Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela.
SENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI
V Samostanu bo do 27. oktobra na ogled razstava »Glas - Porzellan«.
STALENA GORA
Izkopanine na Staleni gori - Magdalensberg bodo na ogled do 28. oktobra.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: do 25. t.m. rasztavlja slikarka Judithe Rataitz.
Galerija Holzer: do 8. t.m. so na ogled dela Pabla Picassa 1941.
SPITAL OB DRAVI
Grad Porcia: do 26. t.m. so na ogled dela Alfreda Hrdlicka.
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Danes, 5. junija, ob 18. uri: izredni koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA v okviru koncertnega abonmaja v Monfalconu. Program: Kurtag, Schbnberg, Mahler.
V	sredo, 8. junija, ob 20. uri: GALA KONCERT MLADIH TALENTOV. Nastopili bodo: kvartet saksofonistov SGBS Ljubljana, baletni solistki Algaja Falcie-ri in Martina Kramer, violinistka Anja Bukovec, harfistka Mojca Zlobki in orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Simonom Robinsonom. Program: Bizet, Bjelinski, Ravel, Handel.
V	Četrtek, 9. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE POLICIJE. Dirigent Milivoj Surbek. Program: Škerl, Osterc, Gershvrin, Harris-Penders, Lij-nschooten, Bach, Nees.
V	petek, 10. junija, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma. Dirigent Luca Pfaff. Program: Ravel, Prokofjev, Elgar.
NARODNI MUZEJ
V	sredo, 8. junij, koncert TOMAŽA BAJTERICA - kitara.
NOVO MESTO
DOM KULTURE,
V	petek, 10, junija, ob 21. uri: v Muzejskih vrtovih koncert VLADA KRESLINA in BELTINSKE BANDE.
ROGAŠKA SLATINA
V	torek, 7. junija, ob 20.30: v Kristalni dvorani večer folklore FS TINE ROŽANC
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
V sredo, 8. junija, ob 20. uri: koncert, posvečen skladatelju Viktorju Soncu. Nastopajo: Dunja Spruk (sopran), Nataša Valant (klavir), Božena Dvornik (klavir), LJUDSKI GODALNI KVARTET in SLOVENSKI KOMORNI ZBOR.
TRŽIČ
V torek, 7. junija, ob 20. uri: v dvorani OS Bistrica koncert dekliškega zbora PLAMEN iz Toronta.
FJK
TRST
Cerkev Beata Vergine delle Grazie - Ul. Giustinelli
Danes, 5. t.m., ob 20.30 zadnji koncert ob 100-letnici orgel, ki jih je v cerkvi dal zgraditi Julius Kugy. Nastopila bosta organistka Valentina Longo in Čelist Paolo Canna-rella.
Gledališče Miela
Danes, 5. junija, ob 21. uri koncert, ki ga organizira Združenje Italia-Izrael, Zadruga Bonawentura in Robin Hood Falk Country Club. Nastopil bo ansambel Klezmer Ensemble, ki ga sestavljajo Davide Casali, Fabio Zoratti, Ser-gio Candotti, Alfredo Lacose-gliaz, Piero Bertelli in Isabella Tonin.
Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti
Jutri, 6. t.m., ob 20.30 bo nastopil klavirski dno, ki ga sestavljata Juri Kovachev in Olga Kovacheva. Vstopnice pri blagajni Avditorija od 19.30 dalje, na dan koncerta.
Pivovarna Forst
V	torek, 7. junija, ob 20.30 zaključni veCer avtorske glasbe.
V	četrtek, 9. junija, ob 20.30 veCer posvečen neapeljski glasbi »Le perle di Napoli« z Umbertom Lupijem.
BOUUNEC
Na prazniku, ki ga prireja Lovska družina Doberdob bo v petek, 17. in v soboto, 18. junija slovenski lovski pevski zbor »Doberdob« gostil 21. Revijo lovskih pevsldh zborov in rogistov.
PODELITEV PRIZNANJ ZSŠDI / NA GORIŠKEM
Krog nagrajencev postaja iz leta v leto vse bolj obsežen
V nabito polni mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, je bilo v sredo na sporedu že tradicionalno podeljevanje priznanj slovenskim go-riškim športnikom, ki so se v pravkar zaključeni sezoni še posebno izkazali. Da slovesnost pridobiva na pomenu, je pokazala prav presenetljivo visoka udeležba ljudi, v glavnem odbornikov društev, športnih delavcev in trenerjev, pa tudi prijateljev in družinskih članov nagrajencev.
Uvodoma je spregovoril predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI za Goriško Marko Lutman, ki je obrazložil namen prirejanja teh slovesnosti, ki imajo na eni strani za cilj dajanje večje pozornosti na delovanje baze, na drugi strani pa za požrtvovalno in
uspešno delo nagraditi mladega športnika, pa Čeprav le s skromno plaketo. Lutman je tudi podčrtal dejstvo, da se krog panog širi, kar pomeni, da poleg moške odbojke po zmagah posegajo tudi odbojkarice, nogometaši	in
košarkarji. Vse to je seveda za naš šport zelo spodbudno, kajti pomembno je, da ne prednjačimo samo v eni panogi, ampak da se naši športniki uveljavijo tudi in zlasti v panogah, kjer je konkurenca izredno huda.
Priznanja ZSSDI so letos prejeli:
Združena nogometna ekipa Sovodnje/Mladost za osvojitev prvenstva »najmlajših«; člansko košarkarsko moštvo Dom La Goriziana za napredovanje v D oz. C2 ligo; ženska združena od-
bojkarska ekipa U16 Dom-Sovodnje Imsa za osvojitev pokrajinskega naslova; ženska članska ekipa 01ympie za prestop v D ligo; moška ekipa U14 SoCa Valprapor za osvojitev pokrajinskega naslova; Združena moštva Valprapor SoCa pa se lahko pohvalijo kar s tremi plaketami: U16 in U18 za osvojitev deželnega naslova ter še-sterka, ki je nastopila in osvojila prvenstvo 1. divizije.
Za popestritev večera je poskrbel novinar Rudi Pavšič, ki je na svojstven način vršil vlogo povezovalca in vodil kratke pogovore s trenerji, vodilnimi športnimi delavci in seveda z nagrajenci. Kratek oris uspešnosti in utemeljitve za priznanja pa je podala Damijana CešCut.
(VIP)
RITMIČNA G I M A N ST I K A
Pri Kontovelu slavijo že desetletnico plodnega delovanja

Bojan Pavletič
Pri športnem drujštvu Kontovel imajo tri sekcije. Poleg moške košarke in ženske odbojke, goje v plesno-ritmiCnem odseku tudi akrobatiko ter ritmiko z elementi modernega plesa. Ker prav ta sekcija v teh dneh proslavlja desetletnico svojega obstoja, smo v nevezanem in prijetnem pogovoru izvedeli od agilne odbornice, gospe Nelide Ukmar, mnogo zanimivih podatkov o obstoju in dejavnosti tega odseka.
Kako ste pravzaprav zaceli s to dejavnostjo, Id morda za področje, kjer delujete, ni ravno značilna?
»Razlog za ustanovitev te sekcije je bilo spoznanje, da je bilo na našem področju mnogo premalo možnosti za telesno aktivnost deklic. Fantje so se množično vključevali v nogomet in košarko (nekateri tudi drugam), deklice pa so imele na razpolago le odbojko, pa še to le po desetem letu starosti. Kontovel-ske matere, ki so imele hčerke, so zato dale pobudo za gimnastično udejstvovanje deklic in tako je prišlo do ustanovitve tega odseka v okviru SD Kontovel.«
To je torej dekliška sekcija?
»Da, seveda. Ko smo odsek ustanovili, smo poskusili tudi s fanti, toda po enem letu smo sklenili dogovor s kontovelskimi košarkarji, da so jih prevzeli oni, nato so jih vključevali v minibasket in kasneje v košarko. Za deklice pa smo slabeli mi.«
V kakšnem starostnem razponu sprejemate dekleta?
»Tako nekako od 3. do 15. leta starosti.«
Tak starostni razpon vam gotovo povzroča težave...
»Da, res je. Zelo težko je delati z mladostniki tako različne starosti.«
Kakšen je obisk?
»Trenutno obiskuje našo dejavnost okrog 50 deklet«
Od kod prihajajo?
»Ena tretjina deklet je domačink, ostale pa prihajajo iz vsega zahodnega Krasa, od Križa do Zgonika, OpCin, pa tudi iz Barkovelj.«
Generacijska kriza se očitno pri vas ne pozna?
»Ne, res ne.«
Kakšna je vsebinska usmeritev vaše sekcije?
»Predvsem moram poudariti, da
za nas ni na prvem mestu kakovost tega, Cesar se dekleta naučijo, ampak predvsem to, da jih je v naših vrstah Cim veC. Težimo predvsem za množičnostjo. Ob tem pa, seveda, polagamo mnogo pozornosti tudi na to, da se otroci razgibajo, da razvijajo družabnost, da se med seboj spoznajo in se zabavajo.«
Ste kdaj pomislili na tekmovalno gimnastiko, v taki ali drugačni obliki?
»Pomislili smo že, vendar smo spoznali, da v naših pogojih delovanja to ni mogoče. Naši otroci so preveč zasedeni z raznimi dejavnostmi, ki jih tudi preveč utrujajo. Poleg našega krožka v velikem številu obiskujejo tudi dramski krožek, obiskujejo glasbeni pouk in Ce k temu dodamo še šolske obveznosti potem je še na kako tekmovalno
Danes akademija
Desetletnico delovanja bodo proslavili danes z akademijo, ki se bo zaCela ob 18.30 na odprtem igrišču Kontovela.
usmeritev res težko pomisliti. Ta bi terjala od naših otrok prevelik Časovni in telesni napor. Zato je razumljivo, da so se starši taki pobudi uprli.«
Ob tako velikem številu vadečih
imate gotovo težave tudi z vaditelji?
»Po eni strani težave, ker jih je težko dobiti, po drugi strani pa tudi sreCo, ker smo dobili res zelo dobre vaditeljice. Sest let in pol je prihajala k nam najprej Manca Fir-bas iz Ljubljane, po njenem odhodu nam je priskočila na pomoC Tatjana Gregori, zamejska profesorica telesne vzgoje, ker je pa letos postala mamica, je njeno mesto prevzela Iris GekliC, ki se je hitro in zelo dobro vživela v naše okolje.«
Koliko vadbe imate?
»Dvakrat tedensko po sedem ur.«
To res ni malo. In kje vadite?
»V dvorani gospodarskega društva, pri društveni gostilni. Dvorana je pa vse prej kot primerna za vadbo, zlasti zaradi betonskih tal, ki povzročajo vaditeljem in te-
lovadkam velike težave. To je res hudo in težko vprašanje.«
Znotraj društva sodelujete dobro z ostalima sekcijama?
»Torej tako je to: dejansko delujemo povsem samostojno in prihajamo v stik z ostalima sekcijama le enkrat letno, ko imamo na Kontovelu praznik športa. R03ADA je pac vaški praznik, na katerem sodelujemo enako, kot tudi odbojka in košarka ter ostale vaške komponente.« ■
Kaj pa stiki z ostalima gimnastičnima zamejskima organizacija-
ma, Borom in Domom?
»Z goriškim Domom gojimo že vsa leta stalne stike in so ti odnosi plodni in dobri. Bolj so problematični odnosi z Borom. Njegove telovadke so prvo leto nastopile tudi pri nas, toda Tržačanke so usmerjene izrazito tekmovalno in to je bilo tedaj videti tudi iz tega, kar so pokazale.Tako, nekako, nismo našli skupnega jezika in oboji smo naslednjih letih ubirali vsak svojo
pot.«
»Se standardno vprašanje: finance?
»Naj kar takoj povem, da od nikogar ne prejemamo prav nobene podpore, Ce izvzamem manjšo pomoč naše krovne športne ustanove. Sicer pa krije naša sekcija vse denarne potrebe iz sredstev, ki jih zbere sama. Teh sredstev pa je tako malo, da zmoremo ta napor le z najvecjo težavo.«
Za konec še besedo, dve o vaših bodoCih načrtih.
»O bodočih vsebinskih načrtih ne bi rada govorila. Pred seboj ima sedanji odbor trenutno le eno nalogo: iskati nove odbornike. Večinoma smo v sedanjem odboru osebe, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo že deset let in to človeka utruja. Potrebne so nove sile, z novimi idejami in novimi pobudami. Ce sekcija ne bo našla v okolju, v katerem deluje, novih kandidatov za odbor-niška mesta, potem bomo govorili namesto o novih načrtih paC le še o njenem obstoju. Prihod novih sil v odbor je torej trenutno vprašanje, ki je za kontovelsko plesno-ritmic-no sekcijo najpomembnejše. Upajmo, da bo rešeno pravočasno in pozitivno.«
BALINANJE / V DVOJICAH
NOGOMET - NAJMLAJŠI / PO ZMAGI NAD ALTURO
EP V ROKOMETU / REMI SLOVENIJE,
Fausto Tavčar in Andrea Kramar državna prvaka med gluhonemimi
Za nastop v finalnem delu danes Bor z balo
Vratar Pušnik na tekmi z Dansko v zadnji sekundi branil 7-metrovko
\/ 3. kolu nasprotnik Slovenije Španijo
Poletova Člana Fausto TavCar in Andrea Kramar sta na itabjanskem balinarskem prvenstvu v dvojkah za gluhoneme osvojila državni naslov. Prvenstvo, ki ga je priredil CONI, je bilo v Pinerolu pri Turinu.
TavCar in Kramar sta v polfinalu premagala turinski par Gina in Marinija s 13:7, v velikem finalu pa sta si privoščila favirizira-no turinsko dvojico Antono in Calascibetto (AB Torino) s 13:8. Naj omenimo, da je Antona v raznih kategorijah na dosedanjih prvenstvih osvojil kar 26 italijanskih naslovov.
Uspeh Poletovih balinarjev je veliko priznanje ne samo za balinarski, temveč za ves naš šport.
Prvenstvo C kategorije:
Polet v vodstvu
V predzadnjem kolu A skupine balinarskega prvenstva C kategorije je Polet premagal v gosteh Aurisino-NabreZino z 8:2 in utrdil prvo mesto na lestvici. Sokol pa je prav tako v gosteh odpravil San Giovanni (6:4).
VRSTNI RED: Polet 35, Sokol 29, Aurisi-na-Nabrežina 21, San Giovanni 15.
O prvem mestu ha lestvici bo torej odločal prav spopad med Sokolom in Poletom, ki bo v torek, 7. t.m. ob 19. uri v Nabrežini.
Na turnirju »Trst pristanišče Evrope«, ki ga organizira nogometno društvo Portuale in ki poteka na »Ervattiju«, je v otvoritveni tekmi naša združena ekipa Bor Farco premagala milj-sko ekipo Altura/Muggesana s klasičnim izidom dveh golov razlike in tako preskočila prvo oviro na poti do nastopa v finalnem delu turnirja. Sam izid pove, da so bili naši fantje boljši tekmec, imeli so stalno pobudo, saj so se MiljCani v glavnem le branili. Borovci so povedli v prvem polčasu z golom’Skrlja, ki je izkoristil negotovost vratarja in potisnil žogo v mrežo. Fizično močnejši MiljCani so v nadaljevanju poskušati kaj veC, a obrambna vrsta Bora se je dobro branila in vratar Hrovatin ni imel večjega dela. Ko pa je Skrij dosegel še drugi gol, je bilo tekme konec, Čeprav je nasprotnik skušal doseči Častni zadetek.
Do presenečenja je prišlo v drugi tekmi, kjer je ekipa Izole
premagala kvalitetno Olimpio iz Donatella. Končni izid 6:4 je bil znan šele po streljanju enajstmetrovk, potem ko se je regularni del končal neodločeno 2:2. Furlani so dvakrat voditi, toda Živahni Izolčani so obakrat izenačili. Se najlepši je bil zadnji gol, ki je slovenskim predstavnikom nekaj minut pred koncem prinesel zasluženi remi s prostim strelom MujCiCa. Moramo poudariti, da je bila Otimpia tehnično boljša ekipa, saj v njej nastopajo izbrani igralci pod nadzorom italijanskega prvoligaša Atalante. V streljanju enajstmetrovk so Furlani za-streljali dve, Izolčani pa so biti v vseh strelih zelo natančni.
Danes se nam tako obeta privlačno srečanje med slovenskima ekipama z obeh strani meje, ki bo odločalo, katera ekipa bo igrala v finalnem delu turnirja v skupini skupaj z Bohemiansom iz Prage in Trie-stino. Ekipi bi morali biti
enakovredni, tako da se tudi našim nogometašem v primem zmage obeta edinstvena prilika, da se v finalnem delu prvenstva srečajo s Pražani. Današnja tekma se bo začela ob 17. uri.
PETKOVA IZIDA
Bor Farco - Altura/Muggesa-na2:0 (1:0)
STRELEC: Skrij (2)
BOR FARCO: Hrovatin, KrižmanCiC, BatiC, (Primosi), Zornada, Jan Gregori, Ostrouška, Damjan Gregori (Berce), Kariš, Milic, Skrij, Manzin (Longo).
Izola - Otimpia Donatello Videm 6:4 (2:2, 0:1) po enajstmetrovkah
Strelca za Izolo: HasiC, MukiC
IZOLA; Horvat, (Gržinic), Gerič, T. Zajc, Cavar, GavriC, HasiC, Krhin, KremenoviC, L Zajc, BožiCiC, Mujkic, 13. Sejdi-novic, 13. KarahodžiC, 14. D. Zajc.	(d.gr.)
Slovenija - Danska 19:19 (8:10)	,
PORTO - Dvorana Rosa Mota, 1200 gledalcev, sod' ruka Rudin in Schill (oba Švica).
SLOVENIJA: Pušnik, Šerbec 6 (4), Plaskan, Banfro L Tomšič 3, Jeršič, Pungartnik 2, Likavec 1 (1), Leve 5, Strašek.
DANSKA: Hansen, Jensen 1, Andersen, Christian-sken 2, Jacobsen 9 (1), Boerthin 1, Steen, F. Jorgensen 2, Kirkegaard 1, Iversen, J. E. Jorgensen 3 (1).
IZKLJUČITVE: Slovenija 10, Danska 10 minut.
SEDEMMETROVKE: Slovenija 5 (5), Danska 5 (2).
Slovenska reprezentanca je že v drugi tekmi, proU drugemu predstavniku tipične skandinavske rokometne Sole na letošnjem evropskem prvenstvu osvojila prt0 morebiti že celo odločilno točko za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Čeprav so slovenski igralci naredili še ve napak kot na tekmi s Švedsko, s katero so prvi dan izgubili z 22:17, so imeli tokrat tudi več sreCe. Izenačena tekma je imela ponovno dva različna polčasa. Danci so 59. minuti povedli z 19:18, zlata vreden izenačujoč za detek (prvega in zadnjega na tekmi) pa je 40 sekan ^ pred koncem tekme dosegel Banfro. Da pa drame ven darle še ne bi bilo konec, sta poskrbela moža v črnem, sta v zadnji sekundi tekme pa sta za Dance dosodila cel ^ sedemmetrovko. No, takrat pa je na sceno ponovno st ^ pil Rolando Pušnik, ki je ubranil odločilno sedenune trovko.
Rezultati 2. kola - skupina A: Hrvaška - Nem01! 24:22 (14:11), Belorusija - Rusija 23:31 (7:13),; skupina B: Slovenija - Danska 19:19 (8:10), Madžarska - Švedska 18:22 (7:13)
Slovenija bo danes igrala s Španijo.
KOLESARSTVO / GIRO PO ITALIJI ŠE DANES V DOLOMITIH
OKREVANJE
V Moranu prvi Marco Pantani
Bonča 47. z zaostankom dobrih 14 minut
IvffiRAN - Prvo dejanje olomjtjh ni prineslo lc bistveno novega, če s ,em ne mislimo na 24-istnega Marca Pantanija, Je včeraj v 235 km dol-f etapi Gira od Lienza 0 terana dosegel svojo Prv° ZInago med profe-jonalci. Na včerajšnji taPi, ki je imela tudi 5 Sorskih ciljev in od kate-j’e so mnogi pričakovali udi velike spremembe, )e zgodilo dosti in nič. 'h smo priča Številnim Pobegom, nekaterim no-vim zavezništvom in obračunom, toda če ne bi Ddo Pantanija bi se tudi vcerajšnja etapa kjončala ® Sprintom. Pantani je v Merano pripeljal sam po ^ratolomnem 42 kilometrov dolgem spustu z 099 visokega prelaza tdonte Giovo, 40 sekund
za njim pa je prišla skupina 21 kolesarjev, v kateri so bili vsi najboljši. Sprint v skupini je dobil Gianni Bugno, za njim pa so se zvrstili Chiapuc-ci, Rebellin, Berzin. In-durain. V tej skupini najboljših so bili tudi Ar-mand De Las Cuevas, ki je med etapo že precej zaostal, pa potem vseeno spet ujel priključek, Pascal Rischard in Moreno Argentin.
Za to skupino so zaostanki že večji. Med tistimi, ki so za zmagovalcem precej zaostali je bil tudi Valter Bonča, ki je z zaostankom 14 minut in 49 sekund osvojil 47. mesto. V skupni uvrstitvi ni prišlo do sprememb. Rožnato majico še naprej nosi Rus Evgenij Berzin, ki vodi pred Armandom
De Las Cuevasom, Gian-nijem Bugnom in Migue-lom Indurainom. Valter Bonča je z zaostankom 27 minut in 27 sekund na 34. mestu.
Danes čaka kolesarje 195 kilometrov dolga etapa od Merana do Aprice, ko bo na sporedu drugo dejanje Gira v Dolomitih.
Rus Berzin (desno) še naprej zanesljivo vodi v skupni uvrstitvi (Telefoto AP)
Tako v včerajšnji etapi od Lienza do Merana
lienz - Meran, 235 km: 1. Marco Pantani (Ita-Carrera) 7 ur 43 minut 4 sekunde, poprečna hitrost 30,449 km na uro, 2. Gianni Bugno (Ita) + 40 sekund, 3. Claudio Chiappucci (Ita), 4. Davide Rebellin (Ita), 5. Evgenij Berzin (Rus), 6. Miguel In-durain (Spa), 7. Massimo Podenzana (Ita), 8. Flavio Giupponi (Ita), 9. Sergej Ovčakov (Ukr), 10. Nelson Rodriguez (Kol), 11. Franco Vona (Ita), 12. Armand De Las Cuevas (Fra), 13) Andrew Hampsten (ZDA), 14. Pavel Tonkov (Rus), 15. Oscar Pellicioli (Ita), 16. Moreno Argentin (Ita), 17. Georg Totschnig (Avt), 18. Ivan Gotti (Ita), 19. Laudelino Cubino (Spa), 20. Pascal Richard (Svi) vsi v času Bugna.... 47. Valter Bonča (Slo) 14:47 itd
14. etapi (skupno prevoženih 2.351 km): 1. Evgenij Berzin (Rus-Gewiss Ballan) 60 ur 19 minut 45 litrost 38,885 km na uro, 2. Armand De Las Cuevas (Fra) + 2:16, 3. Gianni Bugno (Ita) + 2:24,4: Miguel Lndurain (Spa) +3:39, 5. VVladimir Belli (Ita) + 5:24, 6. Marco Pantani (Ita) +-5:36, 7. Pavel Tonkov (Rus) + 6:09, 8. Massimo Podenzana (Ita) + 6:25, 9. Moreno Argentin (Ita) + 6:42,10. Davide Rebellin (Ita) + 8:38,11. Andrevv Hampsten (ZDA) +8:52,12. Pascal Richard (Svi) + 8:58,13. Francesco Gisagrande (Ita) + 9:32,14. Oscar Pellicioli (Ita) isti čas, 15. Sergej Ovčakov (Ukr) +10:24,16. Claudio Chiappucci (Ita) +10:35,17. Laudelino Cubino (Spa) +10:43,18. Nelson Rodriguez (Kol) +10:56,19. Flavio Giupponi (Ita) + 12:05, 20. Goerg Totschnig (Avt) +12:37,...34. Valter Bonča (Slo) + 27:27 itd.
Kari
VVendlinger
spet
pri zavesti
Zdravstveno stanje boljše
NICA - Avstrijski dirkač v formuli 1 Karl VVendlinger je spet pri zavesti. Iz moštva Sauber-Mercedes so sporočili, da se dirkač že pogovarja s sorodniki in bere časopise. Dirkačevo zdravstveno stanje, ki je bil po nesreči na veliki nagradi Monaka od 12. maja v komi, je vse boljše. Pred desetimi dnevi so zdravniki pod vostvom profesorja Grimauda na kliniki Saint Roch v Nici začeli prebujati 25-letnega Avstrijca iz globoke kome in v zadnjih nekaj dneh je bil samo v lahkem spancu. VVendlingerja bodo prihodnji teden prepeljali na nevrološki oddelek univerzitetne klinike v Innsbrucku, kjer bo zanj skrbel profesor Erich Sch-mutzhard.
TENIS / VČERAJ DEŽ GLAVNI PROTAGONIST V PARIZU
Danes ženski in moški finale Španci hočejo dvojno slavje
Pri moških za naslov Katalonec Bruguera in Bask Berasategui
PARIZ - Gledalci m Koland garrosu v Parizr bodo danes gledali žen skl in moški finale. Se ''oda, če bo vreme tc dovolilo. Zenski finah b> namreč morali odi §rati že včeraj, toda dež )° je dvakrat zagodel organizatorjem. Najprej že °b prvotno predvide-bem začetku finalnege srečanja ob 14. uri ir bato še nekaj ur ka-sbeje, ko sta Franco-^bja Mary Pierce ir opanka Arantxa San-r. z igrali četrto igro v 'balu, ki se je začel 2 'j66 kot štiriurno zamu-0- Ob prekinitvi je Iju-i Jenka domačega občinstva Mary Pierce vpdila z 2:1 in imela žo-slco za odvzem servisa basprotnici. Takrat je anchezova »seznani-a<< sodnika, da je dež Premočan in da v takih Pogojih ni mogoče igra-'■ Na ta način je morda Preprečila Pierceovi še ^Podvig, sebi pa pri-Nuela dovolj dolg od-bror, ki naj bi ji omo-Spcil, da gpanijj zagoto-1 Popolno zmagoslavje.
Zmagoslavje - če bo abchezova seveda prilagala - bo popolno, ®a) je v moški konku-?bci na sporedu špan-skl finale.
Na iberskem polo-,°i u so ponosni na Ka-aionca Sergija Brugue-0 in Baska Alberta Be-^sateguija. Prijatelja se 0sta namreč danes po-j. erda v finalu odprtega ®biškega prvenstva ^rancije v Roland Garbo, v zgodovini tur-bbjev za Grand Siam pa j® še ni zgodilo, da bi v 'balu igrala Iberca. Eno 6 Zanesljivo že pred od-
ločilnim dvobojem: zmagal bo španski tenis.
Pravzaprav ni čudež, da so igralci iz južne Evrope tako dobri na peščenih igriščih, saj so se teniških veščin naučili pod vročim soncem in na pesku. 2e v preteklosti so zmeraj znova poskrbeli za presenečenja. Emilio in Ja-vier Sanchez, Carlos Costa, Francisco Clavet ali Alex Corretja - profesionalci z Iberskega polotoka so znali zagreniti življenje marsikateremu favoritu. Lani se je prav v Parizu posrečil prodor 23-letnemu Brugueri. Sesti igralec na lestvici ATP je takrat Jimu Cou-rierju preprečil tretjo zaporedno zmago. »Presenečen sem, da mi je spet uspelo. Bilo je veliko težje kot lani,« je dvanajst mesecev pozneje priznal profesionalec iz Barcelone. V finalu je nesporni favorit, ki si želi tudi drugo lovoriko, s katero bi se pridružil rojaku Manuelu Santani. Ta je v Parizu zmagal v letih 1961 in 1964.
Tudi Alberto Berasategui, ki slovi po silovitem forehandu, si želi zmagati. Lani je enkrat že premagal Bruguero, letos pa dvakrat izgubil. »Sergi je moj prijatelj, vendar mi za to ni mar,« pravi presrečni Bask. Prvič je 23. igralec na svetu opozoril nase, ko je v Nici v finalu premagal svojega vzornika Courierja. Berasategui je po letu 1986 prvi nepostavljeni igralec, ki bo nastopil v finalu.
Dež je bil včeraj glavni protagonist na Roland Garrosu
Alberto je z devetimi leti prvič prijel za teniški lopar. Takrat mu je oče, bogat poslovnež, zgradil igrišče. Gez štiri leta se je mali Alberto podal na pot v teniški tabor na Floridi, leto dni pozneje pa je med obiskom doma postal mladinski prvak Španije. Ko se je vrnil iz ZDA, se je preselil v Barcelono, kjer je treniral z najboljšimi špan-
skimi igralci, med katerimi je sedaj tudi Alberto Berasategui.
Spektakla danes gotovo ne bo manjkalo, če... Če bo seveda vreme to dopuščalo. Vremenska napoved ni nič kaj ohrabrujoča, saj vremenoslovci za Pariz v naslednjih 24 urah predvidevajo skrajno spremenljivo vreme. Upajmo, da se bodo zmotili...
New York favorit v odločilni sedmi tekmi
NEW YORK - Indiana ni izkoristila velike priložnosti in je po vodstvu s 3:2 v zmagah šesto tekmo na domačem igrišču izgubila, tako da je New York stanje izenačil, pred nocojšnjo sedmo tekmo pred lastnim občinstvom pa je favorit za odločilno zmago, ki vodi v finale za naslov prvaka NBA proti Houstonu.
V Indiani so Knicksi stalno vodili (33:31 v prvi četrtini, 58:51 ob polčasu ter 80:67 v teku tretjega dela), Harper in Starks (26 točk ter 5:6 v metu za 3 točke) sta imela uspešen dan v napadu, pod košema pa sta bila Ewing (17 točk in 10 skokov) in Oakley (14 točk in 9 skokov) boljša od Smitha (18) in Davisa (11). Pacersi so v zadnji četrtini reagirali, Miller je dosegel 12 zaporednih točk (skupno 27) in dve minuti pred koncem je bil izid 91:91. Toda Derek Harper je poskrbel, da je New York s prednostjo osmih točk zaključil srečanje.
Za Indiano bi uvrstitev v finale pomenila doslej največji uspeh, saj Pacersi še niso nikoli igrali za naslov prvaka, New York Knicks pa so zadnji finale NBA igrali leta 1973, ko so v petih tekmah premagali Los Angeles Lakerse. (VJ)
NOVICE
Etiopijec Bekele najhitrejši na maratonu v Stockholmu
STOCKHOLM - Etiopijec Tesfaye Bekele je včeraj s časom 2 uri 14 minut in 7 sekund zmagal na maratonu v Stockholmu. Drugi je bil Šved Anders Szalkai (2:16, 02), tretji pa Tanzanijec Juma Mnyampanda (2:16, 11). Med ženskami je bila s časom 2:40, 34 najhitrejša Rusinja Irina Sklarenko.
Kolumbija - Severna Irska 2:0
FOXBORO - Nogometna reprezentanca Kolumbije je v pripravljalni tekmi za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu premagala Severno Irsko z 2:0 (2:0). Srečanje je bilo odločeno že v prvem delu z zadetkoma Pereza v 29. in Valencie v 45. minuti.
Nova obtožba za Jennifer Capriati
MIAMI - Ameriški teniški igralki jennifer Capriati, ki so jo 16. maja aretirali, ker so pri njej našli ma-rijuano, grozi zdaj nova obtožba. Odvetnik Natha-na VVilsona, enega od mladeničev, ki so preživeli večer s Capriatijevo, preden so jo aretirali, je namreč najavil, da bo od teniške igralke zahteval 9 milijonov dolarjev odškodnine, ker naj bi Wilsona napeljala, da je spet začel uživati mamila, potem ko je končal zdravljenje. Po njegovih besedah Capria-tijeva ni nedolžna žrtev, ki je zašla v slabo družbo, temveč naj bi ona organizirala in financirala vse.
Giro po FurianijkJulijski krajini dobil Mosole, Robert Pintarič najboljši na letečih ciljih
VIDEM - Rudy Mosole je zahvaljujoč drugemu mestu v zadnji etapi od Spilimberga do Piancavalla osvojil 33. Giro po Furlaniji-Julijski krajini za amaterje. Etapo je dobil Emilio Mazzer, toda v skupni uvrstitvi je za Mosolejem zaostal za 2 sekundi. Končnega zmagovalca je odločil vzpon na Pianca-vallo, ki je bil usoden za do včeraj vodilnega v skupni uvrstitvi Micheleja Poserja, ki je za zmagovalcem zaostal za 51 sekund.
V posebnem točkovanju letečih ciljev je bil najboljši Slovenec Robert Pintarič.
, Prvi na lestvici, drugi na turnirju
ATENE - Na novi jakostni lestvici šahistov, ki jo FIDE objavlja dvakrat na leto, je pri moških na prvem mestu z veliko prednostjo Rus Anatolij Karpov, pri ženskah pa madžarska velemojstrica Judit Polgar. Vrstni red - moški: 1. Karpov 2781, 2. Sirov 2727, 3. Anand 2721 itd; ženske: 1. Judit Polgar 2600, 2. Zuža Polgar 2550, 3. Kramling 2431 itd.
Na šahovskem turnirju 17. kategorije, ki je bil v španskem mestu Las Palmas, je zmagal ameriški velemojster Gata Kamski pred Anatolijem Karpovom. Na turnirju je prišlo do manjšega zapleta, saj sta Kamski in Judit Polgar partijo 9. kola odigrala vnaprej, kar je v določeni meri vplivcdo na regularnost turnirja. Končni vrstni red: 1. Kamsky 6.5, 2. Karpov 6, 3,- 4. Lautier in Topalov 5.5, 5. Polgar 4.5 itd. Na rezervnem turnirju je zmagal svetovni mladinski prvak Igor Miladinovič, ki je v devetih kolih zbral 7 točk. (M. D.)
Na regati Trst - Brioni Five to six (Sirena) tretja
V konkurenci 37 jadrnic (na cilj jih je prispelo 32), ki so startale v petek zveCer izpred sedeža Sirene v Barkovljah, je Sirenina jadrnica Five to six v absolutni konkurenci osvojila 3. mesto. Prva je na cilj prispela jadrnica La fenice vCeraj približno ob 5.40. Morje je bilo precej razburkano zato so imele prednost velike jadrnice. O regati bomo podrobneje Se poročali.
domači šport

Danes
Nedelja, 5. junija 1994 ODBOJKA
I.	ŽENSKA DIVIZIJA
II.	00 v Trstu, Sola Morpurgo: Pallavolo Trieste -Breg
TENIS	^
ITALIJANSKI POKAL - ZENSKE
15.00	na PadriCah: Gaja B - AT Opicina A; 15.00 na PadriCah (golf igriSCa): CA Generali - Gaja A
NOGOMET
ZA NAPREDOVANJE V 1. AL.
17.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Palazzolo
Jutri
Ponedeljek, 6. junija 1994 KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA - DODATNE TEKME 20.30 v BriSCikih, dom Ervatti: Cicibona Mingot - Cordenons PROPAGANDA
16.00	v BriSCikih, dom Ervatti: Jadran - Bor
Obvestila
FC PRIMORJE
sklicuje v Četrtek, 9. junija svoj 31. redni občni zbor ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora, 2. predsedniško in blagajniško porodilo, 3. Razprava, 4. Izvolitev novega odbora.
SD ZARJA
LOKOSTRELSKI ODSEK
prireja tri začetniške lokostrelske tečaje za mlade od 11. do 18. leta v sledečih izmenah: od 13. do 25. junija; od 11. do 23. julija; od 22. avgusta do 3. septembra (od 17. ure do 18.30). Opremo daje na razpolago SZ Zarja. PodrobnjeSe informacije na tel. St. 226261 (Moreno) in 226386 (Marko)
SZ SLOGA in SK DEVIN - planinski odsek Ob priliki srečanja planincev v Globasnici (Avstrija) 12. junija priredita avtobusni izlet. Prijave na društvih ali tel. St. 208373, 226283 in 200782.
SK KRAS - odsek za rekreacijo organizira začetniški tečaj tenisa za otroke od 8. do 14. leta starosti. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. St. 229477 v dnevh: ponedeljek od 16. do 20. ure, sreda in četrtek od 15. do 18. ure ter petek od 9. do 12. ure.
SK KRAS
prireja od 27. junija do 2. julija poletni rokometni tečaj za vse nižje srednješolce, ki bo v jutranjih urah v zgoniski telovadnici. POskrbljeno bo tudi za prevoz s kombijem. Podrobnejše informacije na tel. St. 723010 (Alan) vsak dan od 14. do 15. ure.
JKCUPA
obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. leta dalje. Prvi tečaj od 20.6. do 1.7. - začetni; drugi tečaj od 4.7. do 15.7. - začetni; tretji tečaj od 18.7. do 29.7. - nadaljevalni. Podrobnejše informacije na sedežu društva v sesljanskem zalivu ob sobotah od 16. do 18. ure.
TPK SIRENA
obveSča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta in za mladino in odrasle od 15. leta dalje. 1. tečaj za otroke (začetni) bo od 20. 6. do 1. 7., 2. tečaj (začetni) bo od 18. 7. do 29. 7.; 3. tečaj (nadaljevalni) pa od 16. 8. do 27. 8. 1. tečaj za mladince in odrasle bo od 4. 7. do 15. 7. , 2. tečaj (vvindsurf) pa od 11. 7. do 16. 7. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu TPK Sirene v Barkovljah vsak delavnik od 16. do 18. ure in po telefonu 422696.
SD POLET - kotalkarska sekcija obvešča, da se prične tečaj za žačetnike v ponedeljek, 6. t. m., ob 17.30 na kotalkališču na Opčinah.
MLADINSKI ODSEK SPDT
prireja v nedeljo, 12. t. m. izlet v Bovec s spustom z gumenjaki po Soči. Vpisovanje na sedežu ZSS-DI, Ul. sv. Frančiška 20/11 nad., tel. št. 635627. Informacije na tel. št. 229463 ali 55180 v večernih urah. Vabljeni!
Radovič inBersan srebrni v bojih dvojic
No DP v drugi kategoriji
Iz Modene, kjer poteka namiznoteniško državno prvenstvo, je prišla razveseljiva vest: Kraso-va dvojica Ana Ber-san-Monika Radovič (na slikah Bersan zgoraj, Radovič spodaj) je osvojila drugo mesto med pari dru-gokategomic. V finalu sta se Krasovki pomerili z večnima rivalkama iz Verone Dinijevo in Avesa-nijevo. Čeprav sta Ana in Monika v Modeni branili lani osvojeni naslov, predstavlja srebrna medalja prijetno presenečenje. Bersanova je namreč Se rekonvalescent po operaciji in je pred državnim prvenstvom trenirala zelo malo, tako da se tudi z Ra-dovicevo nista mogli najbolje pripraviti za skupen nastop. (J.J.)
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA - DODATNE TEKME
Visoki Pordenončani ugnali Domovo ekipo
Košuto 26 točk - Povratno srečanje bo v torek
Dom La Goriziana - Tor-re 73:76 (43:51)
DOM: Košuta 26 (8:14 met za 2, 1:2 met za 3, 7:7 prosti meti); Jarc 16 (7:16, -, 2:4); Orzan 4 (2:6, 0:3, -), Bordon 4 (2:7, -, -); PeCa-nac 7 (3:6, 0:1, 1:2); Am-brosi 4 (1:2, -, 2:2); Battello 6 (2:5, -, 2:10); KocjanCiC 6 (1:1, -, 4:4), trener Miani.
Met za 2: 26:57, met za 3: 1:6, skupno: 27:63; pm: 18:29; 3T: Košuta 1. SON: 21. PON: PeCanac 37.
Proti zelo močni in tudi visoki ekipi Torre iz Pordenona so domovci vCeraj doma izgubili na prvem dodatnem srečanju med zmagovalcema drugo-vršCenih ekip s Tržaškega in Goriškega ter iz Vidma in Pordenona. Gostje so prednjačili predvsem v boju pod košema, saj so imeli stalno na igrišču od 3
do 4 košarkarje, ki so bili višji od 2 metrov.
V prvem polčasu so bili naši v podrejenem položaju in gostje so tudi zasluženo končali polčas z 8 točkami prednosti. Tudi v nadaljevanju našim ni kazalo najbolje: v 3. minuti so celo zaostajali za 13 točk (43:57). Naposled so se le zbrah in predvsem z boljšo obrambo stanje v 33. minuti izenačili na 65:65. Odtlej se je bil oster boj za vsako žogo, naposled pa so Pordenončani le imeli vec moCi in tudi slavili tesno, toda zasluženo zmago. V vrstah naše ekipe se je v teh, zadnjih minutah porajala utrujenost. Naši košarkarji so bili predvsem v boju pod košema v velikih težavah. Visoki gostujoči igralci so jim kot za stavo pobirali dobite žoge
in nato uspešno zaključevali akcije. Domovci so bili poleg tega tudi dokaj pomanjkljivi pri izvajanju prostih metov in se morajo zahvaliti le zvrhani meri borbenosti in požrtvovalnosti, da so izgubili le s tremi točkami razlike.
Naši košarkarji bodo
skušali v torek popraviti zamujeno. Ne glede n® izid, pa so si naš' košarkarji napredovanje v C2 ligo že prislužili. (Re’
P.)
OSTALI IZID
Terzo D’Aquileia - KoO' tovel 75:96 (33:52)
Jadranovci prvi na lumirju »G. Sarti«
Jadranovci so sinoCi v velikem finalu košarkarskega turnirja »G. Sarti« premagah ekipo Limanuova Ferro-viario kar s 109:68 (49:39) in zasluženo osvojili prvo mesto. Miljski Dinoconti pa je nepričakovano osvojil 3. mesto z zmago nad ekipo Latte Carso s 74:73.
O turnirju bomo še podrobneje poročali.
Rokomet: zmaga Krasa Trimac
Rokometaši Krasa Trimac so v zaostalem srečanju C lige v gosteh premagali Novento Vicentino s 23:19 (9:9). O tekmi bomo podrobneje še poročali.
NOGOMET / B LIGA
Padova in Cesena pred zadnjim izpitom
Treba bo počakati prav do zadnjega kola B lige, da bomo izvedeli še za Cetro ekipo, ki bo ob Fiorentini, Bariju in Brescii napredovala v A ligo. Bo to Padova ali Cesena? Obe ekipi igrata v gosteh in proti ekipama, ki sta že prvoligaša. Padova gostuje v Bariju, Cesena pa v Firencah. Več možnosti za veliki skok ima Padova, ki ima na lestvici točko veC pd Cesene.
Zelo vroCe pa bo na igriščih, kjer bo padla odločitev, o ekipi ki bo ob Monzi, Modeni in Ravenni nazadovala v nižjo ligo. Kar štiri ekipe še »trepetajo« in se bodo prav v zadnjem
_________NOGOMET / PRIJATELJSKO SREČANJE NA ROCCU _
Prijetna nogometna predstava ob slovesu Totoja De Falca
Izkupiček s tekme za sklad Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin
Triestina ’82 - Leader Sprint 3:1 (1:1)
STRELCI: De Falco v 2-in 80. minuti, Cinello v 20-in Strukely v 73. minuti.
TRIESTINA ’82: CortiU' la, Costantini, Zanini, L60" narduzzi, Trevisan, Ma' scheroni, De Falco, PedraZ' zini, Strukely, Dreolin|’ Ascagni, (Colino, Prevedi' ni, Dominissini).
LEADER SPRINT: Catta-ruzza, Boliš, Vailati, Fran' ca, Schiraldi, Cattonar, Toffolutti, Lenarduzzi, G' nello, Causio, Trombetta (Attruia, Tosetto, Gregoriči Muiesan, D’Alessi).
Sodnik: Boemo (Cer-vinjan), Koti: 10:5 za Trie' stino; gledalcev: 3.500.
V poslovilni tekni1 Totoja De Falca je Triestina iz leta 1982 - ki se je uvrstila v B figo -v lepi nogometni predstavi premagala izbrano vrsto Leader Sprinta-Gledalci so bili priča pravemu nogometnemu prtaZ' niku, v katerem so nogometaši kljub letom pokazali zavidljivo tehnično znanje. Pri tem sta se posebej izkazala Totb De FalcOi ki je dosegel tudi dva golf’ in pa Tiziano Ascagni, ki j® z nekaj atraktivnimi potezami dobro ogrel dlani gledalcev. Zmaga nogometašev Triestine ni bila nikoli pod vprašajem, saj 50 pokazali precej večjo uigr® nost.	|
Povejmo še, da je m izkupiček s srečanja na menjen skladu Luchetta Ota-D’Angelo-Hrovatin, nf
tribunah pa je bilo slisa tudi precej negodovanja za radi brezupnega položaja, katerem se je znašla Tries na. hi prav lahko se zgod1’ da je bila sinočnja tekma morda zadnja na stadionn Rocco na tako visokem m voju. (Igor Pavletič)
Ekipa Triestine '82 pred začetkom sinočnjega srečanja (Foto KROMA)
kolu skušale rešiti najhujšega. Te pa so: Piša, Palermo, Acireale in Pescara, ki ima točko manj od ostalih treh. Pred najlažjo nalogo naj bi bil Palermo, ki bo doma igral z zadnjeu-vršCeno Monzo. Tudi Piša je na domačem terenu favorit proti An-drii. Pred zelo težko nalogo bo vsekakor Pescara, ki gostuje v Cosenzi.
DANAŠNJI SPORED (16.30): Ancona - Acireale; Bari - Padova; Co-senza - Pescara; Fioren-tina - Cesena; Modena -Brescia; Palermo -Monza; Piša - Andria; Ravenna - Verona; Ve-nezia - Lucchese; Vi-cenza - Ascoli.
j TRIESTINA / KOMUNIKE h
Rešitve ni, za vse pa je vedno kriv nekdo drug
TRST - Je usoda Triestine zares zapečatena? Po zadnjih razpletih bo zelo težko, da se bo tržaški nogometni klim lahko izognil stečaju, Čeprav pri Trie-stini še upajo v Čudež. Pri tem pa zvraCajo (skoraj vso) krivdo na tržaškega Zupana in na, tržaške
včeraj športno društvo Triestine dalo v javnost. Zaprtost, apatija, brezbrižnost in pomanjkanje
ravnanje župana in tržaških podjetnikov, je zapisano v komunikeju.
imeno-
memo
idv. Luciana Sampietra kot upravitelja preko-zaskrbljalo politične sfere, ki so naklonjeni
pietro kandidat volitvah. Ti
možje raje potujejo po Evropi na razne konference, doma pa se jim svet podira«, je še zapisano v sporočilu.
Skratka, tudi ta komunike :.. preveč »diši« po predvolilni kampanji in verjetno »pristne navijače« Triestine bolj zanima, da se zares kaj konkretnega napravi za društvo in da se ne zvraCa krivde na tega ah onega političnega predstavnika.
jPORTNA GIMNASTIKA / EP
MOTOKROS / DIRKA ZA EVROPSKO PRVENSTVO
ATLETIKA / FINALE POKALA
V mnogoboju Ivankov ugnal Korobčinskega
Pri mladincih prvi Jukov
PRAGA - Novi evropski prvak v mnogoboju in s tem naslednik Igorja Korobcin-sl®ga (Ukrajina) je včeraj na ®vropskem prvenstvu v Portni gimnastiki v Pragi postal Ivan Ivankov iz Belo-fUsiie- Devetnajstletni Ivan-, °y> si je pred sedmimi edni v Brisbanu priboril naslov svetovnega prvaka, j6 tokrat zbral 57.549 točke ni zanesljivo premagal branilca naslova Korobcinske-ga (56.799) in Rusa Jevgeni-)a Sabajeva (56.749). Pri nnadincih je prvo mesto s 5'237 točke osvojil Rus Je-vgenij Jukov. Drugi je bil
Nemec Sergej Pfeifer, ki je zbral 54.550 točke, tretji pa Belorus Vladimir Kuratovic s 54.525 točke.
Rezultati: mnogoboj -mladinci: 1. Jevgenij Jukov (Rus) 55.237 točke, 2. Sergej Pfeifer (Nem) 54.550, 3. Vladimir Kuratovic (Bls) 54.525, 4. Jevgenij Krilov (Rus) in Ivan Pavlovski (Blr) 54.110, 6. Vasile Cio-ana (Rom) 54.075, 7. Jevgenij Podgomi (Rus) 53.875, 8. Krisztian Jordanov (Mad) 53.750, 9. Aleksander Bogulja (Ukr) 53.625, 10. Valerij GonCarov (Ukr) 53.575.	(N. R.)
SPEEDWAY / EKIPNO SP
V Ljubljani cel kup odličnih tekmovalcev z Vzhoda
LJUBLJANA - V: Času so delavci AM1
Ucffia lillPntoliom ot-„-
nov in dirk državi venstva vsako leto j tudi dirko za sveti venstvo. Tako bo c 15. uri na Stadionu
-uKa za ekipno SF boljši ekipi se bos v skupino B in vs
I—^ -li Ul V!
Cno dobili možn vključita v boj za i tovnega prvaka. Tako smo vs
*	OJ.UU V t
1986 naprej v Lji ko gledali dirke j
sesi Kvati dirk za SP pos W dirke v tekn In dve polfinali dvojic. Le leta 1
žaram 1 f.av morali odp. Lokacijsko dirki Ijc. Dirke za SF dno zelo zanim Stadion ob Vod Privabljale vel gledalcev. Prav 5 ko tudi danes,: 15. uri videli d Pno SP skupine
Cnih držav speedwayu
Pe nastalo še bednih ekip, s® predvsei
80 letošnjo i ^elo ambici
Jlrttn 4.-1
k°vs v Ne
klub MG 5 skem pa
koroljov.
nemški
L) % le
^lelsen. ^ijci na
skem osvojil drugo mesto takoj za odličnimi Rusi.
Tudi dva tekmovalca Ukrajine letos nastopata v poljski drugi ligi: našim gledalcem že dobro znani Vladimir Trofimov (Iskra Ostrow) in Igor Marko (Kro-sno). Tretji tekmovalec Alexander Liatosinsky pa je vsako leto boljši. Kljub temu bi morali Ukrajinci na koncu zaostati za našimi, medtem ko so Belorusi popolna neznanka. Zelo moCna je Češka reprezentanca, nekoliko šibkejša pa slovaška. Francija ima enega izrazito dobrega tekmovalca. To je Philip-pe Berge, ki je v Ljubljani že nastopal in je sposoben zmagati tudi v vseh svojih nastopih. Poleg njega sta še dva mlajša tekmovalca: Du-bemard in Tressaarieu. Nizozemci po predvidevanjih niso preveč moCni in bi utegnili pristati na zadnjem mestu. Naše barve bodo tudi letos branili isti trije kot lani v Krškem: trenutno vodeči v državnem prvenstvu Ger-hard Lekše, Martin Peterca in rezereva Gregor Pintar. Naši imajo po predvidevanjih kar lepe možnosti za uvrstitev na prvo ali drugo mesto, ki vodita v višjo skupino B. Fhvi dve ekipi z ljubljanske dirke bosta nastopili 3. julija v italijanskem Lo-nigu, kjer ju že pričakujejo reprezentance Rusije, Finske, Norveške, Avstrije in Italije. Prvi dve ekipi s te dirke bosta nadaljevali tekmovanje v skupini A z reprezentancami Poljske, Madžarske, Češke, Avstralije in Nove Zelandije. Dirka bo 4. septembra v Bydgoszcznu na Poljskem. Prvi dve ekipi iz skupine A se bosta uvrstili v veliki finale, ki bo 18. septembra v nemškem mestu Brokstadt. Pravico do neposrednega nastopa na zadnji dirki imajo prve štiri ekipe z lanskega finala: ZDA, Danska, Švedska in Anglija. Kot peta pa je neposredno v finalu tudi ekipa Nemčije, ki je organizator te dirke.
Nasi bodo danes vozili po sledečem razporedu: v prvi vožnji proti Slovaški, v Sesti proti Nizozemski, v deveti proti Ukrajini, v enajsti proti Latviji, v petnajsti proti Belorusiji in v devetnajsti proti Franciji.	(R. G.)
Trije Slovenci v finalnih dirkah
Mednarodna žirija zadovoljna s progo
Zmagala sta Kladivar in IBL Olimpija
Državni rekord Keva s kladivom
OSEK - Od 102 prijavljenih tekmovalcev jih je v Osek prispelo 62, ki so opravili vse potrebne tehnične preglede in meritve hrupa. Mednarodna žirija je izjemno ugodno ocenila pripravljenost 1840 metrov dolge spiralaste proge s številnimi atraktivnimi skoki, zelo dobro pa so urejeni tudi vsi ostali objekti, komunalne naprave, tiskovno srediSCe, informacijska pisarna, merjenje Časov, sodniška služba in še bi lahko naštevali. Center za motokros v Oseku pri Sveti Trojici se je torej primemo pripravil na današnji finalni obračun 42 najboljših evropskih motokrosistov v razredu do 125 kubičnih centimetrov. Prišli so iz San Marina, Nemčije, Francije, Italije, Belgije, Slovaške, Madžarske, Švedske, Avstrije, Velike Britanije, Španije, Danske, Hrvaške, Nizozemske, Češke, Ukrajine, Norveške in Slovenije.
Na finalno tekmovanje, prva vožnja ob 13.30 uri in druga ob 15.45 uri, so se uvrstili tudi trije slovenski tekmovalci: Kragelj, Grkman in Roman. Za vse tekmoval-
ce, njihove spremljevalce, trenerje, mehanike, številne poročevalce in seveda goste so pripravih svečan sprejem na trgu v Sveti Trojici. Udeležence sta med drugim pozdravila predsednik krajevne skupnosti Svete Trojice Srečko Vogrin, lenarški župan Jože Skrlec, predsednik AMD Mototurist iz Lenarta in dirketor dirke za veliko nagrado Slovenije Stanko Vindiš, prijetno vzdušje pa so dopolnili s prisrčnim kulturnim programom.
Vrstni red kvalifikacij -skupina A: 1. Rebuschi (San Marino, KTM) 2:00.309, 2. Pretto (Ita, honda) + 0.426, 3. Stephan (Fra, honda) + 1.153, 4. Vuillemin (Fra, kawasaki) + 1.300, 5. De Marco (Ita, honda) + 1.500, 6. Nilsson (Sve, yamaha) + 1.669, 7. Baraccani (San Marino, suzuki) + 1.732, 8. Jar-vela (Sve, kawasaki) + 1.801, 9. Domhofer (Nem, honda) + 1.968,10. Kragelj (Slo, kawa-saki) + 1.984,11. Degli Espo-sti (Ita, honda) + 2.105, 12. Traversini (Ita, honda) + 2.262, 13. M. Bernardez (Spa, yamaha) + 2.272, 14. Luca (San Marino, honda) +
3.134, 15. Melotte (Bel, suzuki) + 3.501,16. Fainbinda (Ita, honda) + 3.603,17. Tol-let (VB, honda) + 3.788, 18. Johnny (Bel, honda) + 3.906, 19. Lazzarini (Sam Marino, honda) + 4.403, 20. Boljec (Hrv, honda) + 4.503, 21. Nyvang (Dan, yamaha) + 4.847; skupina B: 1. B. Jorgensen (Dan, honda) + 2:01.495, 2. Tortelli (Fra, ya-maha) + 0.276, 3. Grkman (Slo, yamaha) + 1.951, 4. Da-mien (Bel, suzuki) + 2.002, 5. Kokenyesi (Madž, KTM) + 2.517, 6. Lanza (Spa, honda) + 3.046, 7. Eggens (Niz, honda) + 3.729, 8. Ravaglia (Fra, honda) + 3.786, 9. A. Bemar-dez (Spa, yamaha) + 4.230, 12. Roman (Slo, kawasaki) + 4.281, 13. Eberle (Nem, suzuki) +4.559, 14. Kaufinann (Nem, kavvasaki) + 4.567,15. Lorenzo (San Marino, honda) + 5.094, 16. Jakec (Sik, kawasaki) + 5.161, 17. Cera-va (CeS, honda) + 5.198, 18. Andersson (Sve, KTM) + 5.199, 19. Landberg (Sve, kawasaki) + 5.468, 20. Van de Heikki (Niz, honda) + 5.967, 21. Gorički (Hrv, ya-maha) + 6.486).
Marjan Toš
JADRALNO LETENJE / DRŽAVNO PRVENSTVO
V ospredju Stariha in Pristavec
Piloti so se morali spopasti z neugodnim vremenom
Ljubljančan Janez Stariha na državnem prvenstvu ni imel sreče
SLOVENJ GRADEC -Poleg novih državnih prvakov v jadralnem letenju - naslove so osvojili Miha Thaler, Jože Verdev in Bernarda Meža - sta bili osrednji osebnosti letošnjega prvenstva Janez Stariha (AK Ljubljana) in Boštjan Pristavec (ALG Lesce). Ljubljančan je v standardnem razredu pristal v končni razpredelnici šele na petem mestu, LešCan pa na drugem, vendar so bili prav njimi dosežki v središču pozornosti.
Piloti so se v petih tekmovalnih dneh od šestih spopadali s termično izjemno neugodnim vremenom. Nekaj posebnega je bil peti dan (Slovenj Gradec, Lesce, Slovenj Gradec), ko je večina jadralcev v standardnem razredu ocenila, da naloge ni mo-
goče izpolniti in se zato sploh ni podala na pot. Osem tekmovalcev je vseeno poizkusilo srečo in Ljubljančan Janez Stariha (DG-303 Elan) je edini v tem razredu priletel na cilj in dokazal, da je večino nasprotnikov načela »psihoza«. Prav ta dan je pokazal, da tudi s tekmovalnim pravilnikom ni vse v redu, saj visoko nagrajuje povprečnost, slabše pa izjemne dosežke. Thaler in Pristavec sta bila ta dan edina uspešna v odprtem razredu.
Boštjan Pristavec, trenutno naš najbolj izbrušen pilot, je v eni disciplini odprtega razreda naredil napako, ki jo je skušal popraviti zadnji dan. Disciplino (300.5 km, Podkoren, Slovenj Gradec, Wolf-sberg) je obletel z visoko
poprečno hitrostjo 143 km/h.
KonCni vrstni red za državno prvenstvo - standardni razred: 1. Verdev (Velenje) 2934, 2. Maraž (Nova Gorica) 2768, 3. BerCiC 2673, 4. Vovk 2627, 5. Stariha (vsi Ljubljana) 2571, 6. Čerin 2465.8, 7. Kolar 2456.3, 8. Pintar
2290.5,	9. Avbelj (vsi Alpski letalski center Lesce) 2134.1, 10. Mimik 2098.6, 11. Kočevar (oba Celje)
2091.5,	12. Blažek (Slovenj Gradec) 2015.2; odprti razred: 1. Thaler 3741.1,
2.	FMstavec (oba Alpski letalski center Lesce) 3481.7,
3.	Kolarič (Ptuj) 3382.3, 4.
Peperko (Celje) 3200.3, 5. Kaš (Velenje) 1874.3, 6. Keršič (Vrhnika) 1068.4; klubski razred: 1. Meža 1039, 2. Vidmar (oba Velenje) 914.	(N. R.)
NOVO MESTO - Atleti Kladivarja in atletinje IBL Olimpije so osvojili letošnji atletski pokal Slovenije. Dvodnevno tekmovanje, ki je poleg ekipnega štelo kot izbirna tekma za sestavo državne reperezentance, so v petek in soboto izvedli na Stadionu pod Portovalom v Novem mestu. Junak drugega dneva, ki je minil v hladnejšem vremenu, je bil brežiški metalec kladiva Vladimir Kevo, ki je v četrti seriji Z'metom 66.70 metra za 1.68 metra popravil svoj letošnji državni rekord. Najboljši tekmovalec finala je Miro Kocuvan s kar štirimi prvimi mesti (100 m, 400 m, 400 m ovire in 4 x 100 m). Atletski klub Tilia je dobro organiziral tekmovanje, Skoda le, da si ga je ogledalo vsega 400 gledalcev. MoteCe je bilo le to, da ni bilo sprotnega spremljanja ekipne razvrstitve, kar bi tekovanju dalo večji Car.
Rezultati: moški - 200 m: 1. Božic (Tilia) 22.38, 2. Pucihar (2AKJ 22.57, 3. Acman (Kladivar) 22.63; 800 m: 1. Marinič (Gorica) 1:53.75, 2. Rozman (Triglav) 1:54.85, 3. Potočnik (Ptuj) 1:54.91; 400 m ovire: 1. Kocuvan (Kladivar) 50.68, 2. Hartman (Kladivar) 53.88, 3. Salamon (Velenje) 54.69; 3000 m ovire: 1. Podgoršek (IBL Olimpija) 9:10:10, 2. Ošep (Brežice) 9:37.18, 3. Rus (IBL Olimpija) 9:47. 31; 5000 m: 1. Ba-htiri 14:03.66, 2. HrapiC (oba Velenje) 14:26.30, 3. Dragan (Tilia) 14:55.72; 4 x 400 m: 1. Kladivar I 3:21.45, 2. KAK Ravne 3:25.32, 3. IBL Olimpija i
3:26.19; višina: 1. Moljk (Postojna) 211, 2. Herga (TAM Maribor) 208, 3. Rozman (Kladivar) 200; troskok: 1. Cankar (Kladivar) 15.14, 2. batagelj (Gorica) 15.09, 3. TopolovCan {Kladivar) 14.81; disk: 1. ITimc (Tilia) 53.50, 2. Janežič (Triglav) 47.08, 3. Medic (IBL Olimpija) 46.12; kladivo: 1. Kevo 66.70 - novi državni rekord, 2. GrubiC 55.00, 3. Pi (vsi Brežice) 54.14; ženske - 200 m: 1. Bikar (IBL Olimpija) 24.23, 2. Perc (2AK) 2454, 3. Matulj (Kladivar) 24.93; 800 m: 1. Steblovnik (Velenje) 2:11.92, 2. Stevanec (IBL Olimpija) 2:12.30, 3. Kotar (Ptuj) 2:12.33; 3000 m: 1. UdovC (Tilia) 9:53.04, 2. Poznič (Velenje) 10:10.83, 3. KovaC (Kladivar) 10:14.55, 400 m ovire: 1. Gorjup (IBL Olimpija) 58.33, 2. Lužar (2AK) 1:01.61, 3. Vuk (Gorica) 1:02.97; 4 x 400 m: 1. Gorica 3:53.70, 2. Ptuj 4:02.39, 3. Velenje 4:04.01; daljava: 1. Predikaka 82AK) 621, 2. Umnik (Triglav) 609, 3. Lopatic (Brežice) 605; krogla: 1. Erjavec (IBL oLimpija) 17.04, 2. Kuhar (IBL Olimpija) 11.97, 3. Novak (Brežice) 11.71; kopje: 1. Koren (TAM Maribor) 54.34, 2. Kuhar (IBL Olimpija) 50.70, 3. Bezjak (Kladivar) 49.00.
Skupni vrstni red - moški: 1. Kladivar 317, 2. IBL Olimpija 215.5, 3. 2AK 148, 4. Tilia 144.5, 5. TAM Maribor 113, 6. Velenje 109 (uvrščenih 18 ekip); Zenske: 1. IBL Olimpija 217, 2. Kladivar 179, 3. 2AK 120, 4. Ptuj 99, 5. Gorica 95, 6. Tilia 88 (uvrščenih 17 ekip).
Jože Žura
NOVICE


Gebresilasie dosegel svetovni rekord na 5000 metrov
HENGELO - Etiopijec Haile Gebresilasie je na atletskem mitingu za veliko nagrado za veC kot eno sekundo izboljšal svetovni rekord na 5000 metrov. Enaindvajsetletni policaj je dosegel Cas 12 minut in 56.96 sekunde, dosedanji rekord Maročana Saida Aouite 12:58.39 pa je vzdržal sedem let. (N. R)
Filip skupno trinajsti
MATTIGHOFEN - Kolesar Krke iz Novega mesta Branko Filip je v drugi etapi 46. kolesarske dirke po Avstriji prišel v cilj z glavnino, ki je za prvo devetrico zaostala minuto in tri sekunde. Filip je kot najboljši slovenski predstavnik v skupnem seštevku trenutno na 13. mestu. V drugi etapi od Linza do Mattighofna v dolžini 156 kilometrov je zmagal Avstrijec Harald Morscher, drugi je bil Nizozemec Wim van der Meulenhof, tretji pa Števen Drake iz Avstralije. V skupnem seštevku vodi Norvežan Steffen Kjegaard, ki je v včerajšnji etapi na cilj pripeljal s skupino ubežnikov. (STA)
HZS prepušča odločitev kluboma
BLED - Na seji Izvršnega odbora Hokejske zveze Slovenije (HZS) so obravnavali sporno višino odškodnine, ki jo je Olimpija Hertz plačala Acroni Jesenicam za prestop štirih igralcev. Na seji so sklenili, naj se moštvi o odškodnini dogovorita sami. Ljubljančani so Jeseničanom za vratarja Klemena Mohoriča, igralce Elvisa Bešlagica, Iva Jana in Erika Blatnika nakazali 30 tisoC nemških mark, s Čemer pa se Gorenjci nikakor ne strinjajo, saj so imeli sami precej drugačno raCunico, ki pa je bila precej nerealna. Verjetno se bosta morali obe moštvi zadovoljiti z 42 tisoC markami, kolikor jih predvideva pravilnik HZS. Ob vsem tem pa ostaja dejstvo, da so igralci že registrirani za Olimpijo Hertz, kar po obstoječih pravilih ni možno in kaže na nepravilnosti v delu HZS. (STA)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
38
Nedelja, 5. junija 1994
NIZOZEMSKA / RAZSTAVA CVETJA
BAROMETER RAZPOLOŽENJA
Od turbana do tulipana 0
Cvetico so v Evropo prinesli iz Turčije
Medtem ko zunaj nizozemskih meja takšne stvari niso prav pogoste, pa so za domačine razstave cvetja v Čast Častitljivi starosti tulipana, cvetlične melodije v vrtovih dvorcev, krožni ogledi nasadov in košCek marcipana v obliki tulipana, ki vam ga v kavami postrežejo h kavi, povsem običajne.
Seveda je svoj lonček -resda vCasih dvomljive estetske vrednosti - še z večjo vnemo kot ponavadi pristavila tudi industrija, tako da si hotelskega mila, prtičkov, obeskov za kljuCe, pepelnikov, dežnikov, kravat, rut, kozarcev, značk, jedilnega pribora in celo kondomov v znamenitih »seks shopih« amsterdamske Četrti Red Light brez podobe tulipana ni mogoče zamislih.
Značilno kraljičino darilo
Ko gre nizozemska kraljica na državni obisk, podari gostitelju tulipanove Čebulice, kar velja že za značilen »holandski poklon«. Za to preposto, a prijazno cvethco znanilko pomladi se morajo Nizozemci zahvalih zehšCarju Carolusu Clusiusu, imenovanem tudi Charles de L‘Escluse, ki je leta 1593 kot prefekt leidenskega botaničnega vrta Hortus Botanicus posadil prve tulipane, ki so zacveteli spomladi 1594.
Clusius si ni mogel niti v sanjah misliti, kakšno bogastvo ter gospodarsko in turistično prihodnost je prinesel svoji deželi, ko se je vrnil z dunajskega dvornega botaničnega vrta. Pogoj za njegovo službo na Nizozemskem je bil namreč tudi ta, da s
seboj prinese svojo zbirko cvetja. Tako je prinesel tudi Čebulice tulipanov, ki mu jih je podaril' veleposlanik cesarja Ferdinanda v Turčiji. Tam tuh-pani namreč niso bih nic posebnega, saj so jih v različnih barvnih odtenkih in skorajda na vsakem koraku poznali že v 11. stoletju. V Evropi pa so bili tulipani prvič upodobljeni v neki italijanski bibliji iz leta 1200.
Strokovnjaki so mnenja, da tulipani, ki so jih poimenovali po značilnem turškem pokrivalu turbanu, izvirajo iz stepskih pokrajin bližnje in srednje Azije, najverjetneje iz Kavkaza ali Perzije, od koder so se preko Črnega in Sredozemskega morja razširile po Evropi in vse do Kitajske.
Peter Butoln (Se nadaljuje)
Dve nizozemski znamenitosti: največji brušeni diamant na svetu in »gospodje« tulipani
Mlaj v Dvojčkih bo na nas vplival pozitivno
Na potovanjih bomo spoznavali nove ljudi in ideje
V tem tednu bodo vsi planeti ostali v prejšnjih znamenjih, in sicer Sonce v drugi dekadi Dvojčkov, Merkur v Raku, prav tako Venera, Mars v Biku, Jupiter in Pluton v znamenju Škorpijona, Saturn v Ribah, Uran in Neptun pa v Kozorogu.
9. junija ob 8.26 bo nastopil Lunin mlaj. To se bo zgodilo v znamenju Dvojčkov, in sicer na 18 stopinjah in 27 minutah. Hkrati bo mesec oblikoval tudi konjunkcijo s Soncem, kar bo še poudarilo njegovo delovanje. V takšnih primerih, ko Lunin mlaj ni moten s kakšnim disharmoničnim aspektom, je ozadje Dvojčkov precej plodno. Omogočeni bodo pozitivni premiki na intelektualnem in Čustvenem polju. Mnoge spremembe, ki se bodo ta Cas zgodile, bodo konstruktivne. To bo lepa priložnost za trezen pregled spektra svojih dejavnosti in za piljenje naše življenjske strategije.
Rezultat nagibanja v smer spremembe bodo tudi krajša ah daljša potovanja, ki bodo v tem Času prav pogosta. Spoznab bomo nove ljudi in nove ideje, kar nam bo odpiralo nova vrata. Z iskanjem skupnega jezika ne bomo imeli večjih težav, zato bo dialog bogato obrodil. Mars, ki se bo ta Cas nahajal v znamenju Bika, je v tem znaku v izgonu, kar pomeni, da bodo njegove vibracije precej motene in popačene. Znamenje Bika je namreč v nasprotju z znamenjem Škorpijona, kjer se Mars poCuti kot doma. Nekateri, še posebno Ovni in Škorpijoni, bodo to neljubo situacijo Čutili kot pomanjkanje energije. (A. O.)
							
POČUTJE, ZDRAVJE				H—M			•;
sprostitev 		..O	o	O	/	/	/	/
šport 		..O	o	O	X	X	O	o
post, dieta 		..n	o	o	/	o	O	o
težja fizična dela 			o	o	X	X	X	o
izlet			/	/	o	o	o	/
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev 		..K	X	o	o	o	o	/
domaCa zabava		..o	o	o	X	o	o	/
družinski posvet 			/	/	o	o	o	/
družabne igre		..o	o	X	X	o	o	O
urejanje uradnih zadev	o	o	o	X	X	X	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje			/	/	o	o	o	X
naložbe in nakupi		..o	/	/		o	o	X
zamenjava službe		..X	X	o	o	o	X	X
izposoja denarja 		..o	o	o	/	/	/	/
igre na sreCo 			/	/	o	o	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		..o	o	/	/	/	/	o
iskren pogovor 		..o	/	/	/	/	/	/
zmenek 		..X	o	o	/	/	/	o
ljubljenje		..o	/	/	/	o	o	o-
prekinitev zveze 		..X	X	X	o	o	o	/
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje 			/	/	o	o	o	/
učenje, širjenje obzorja.	..o	o	X	X	o	o	o
raziskovanje 		..o	o	o	X	o	o	/
umetniško ustvarjanje .	..X	o	o	/	/	/	o
reševanje težav 			/	/	/	o	o	o
LEGENDA: / ugoden dan		, O nevtralen dan,			X neugoden dan		
:
PODLISTEK / GIRO DJTALIA
Osem desetletij naporov, odrekanj in zmagoslavij os,
Leto 1967 se pojavi Felice Gimondi, najresnejši Mercl<xov nasprotnik
Italija je spet dobila velikega športnika, kolesar-kega asa, kakršni so bili Guardengo, Binda, Bartali in Coppi. Skoda, da ni imel sreCe že prej, kajti pedala je obračal že v Času, ko se je pojavil Merckx, za katerega je premalo, Ce reCemo, da je bil eden najvecjih kolesarjev, bil je eden najvecjih športnikov vseh Časov.
Felice Gimondi je zmagal na Gnu leta 1967 pred štirimi zmagovalci prejšnjih let, pred Balmamio-nom (drugi), Anquetilom (tretji), Adomijem (četrti), Motto (šesti) in Merck-xom, ki je bil deveti. Gimondi je bil že leta 1965 tretji in 1966 peti. Zdaj je prišel njegov Cas, toda ne za dolgo.
Za zmago na Touru,
Giru ali Vuelti, mora bih tekmovalec popoln kolesar, obvladah mora enako dobro ravnino, kronometer in vzpone. Seveda nihče ni tako ustrojen, da ne bi bil v enem elementu slabši. Med velikimi etapnimi vozači povojnega Časa so bili najbolj izenačeni v vseh elementih Coppi, Bobet, Hinault, Merckx in Indurain. Tudi Gimondi je bil eden taksnih. V tem Času je imel za seboj tudi že zmago na Touru leta 1965.
Toda že naslednje leto po prvi zmagi na Giru je srečal Merckxa v polni moCi, ki je slavil pred Adornijem in Gimondi-jem. Naslednje leto je Merckx naskakoval drugi Giro. Prav tako Gimondi, prišlo pa je do kaj Čudne-
ga razpleta. Zmagal bi Merckx, Ce ne bi bilo afere z dopingom. Ta afera je stala Eddyja druge zmage, zmagal pa je seveda Felice.
To je verjetno ena najbolj nečednih afer zadnjih desetletij, ki meCe na Gi-mondijevo kariero kaj Čudne sence. Merckx je še pred kratkim zatrdil, da mu niso ničesar dokazali, da pa mu je dan pred afero z dopingom Gimondi-jev ekipni tovariš ponujal kovCek poln denarja. Kakorkoli že, Gimondi je dobil Giro 1969. Zdaj je bil izid njunega medsebojnega dvoboja 3:1 za Gimon-dija. Toda Merckx je že istega leta dobil Tour in naslednje leto obe dirki skupaj. Zdaj je Gimondi že slutil, da z njegovo se-
rijo zmag na obeh dirkah ne bo nic. Gimondi je leta 1973 postal še svetovni prvak in zmagal na Vuelh leta 1968. Dobil je tudi Milano - San Remo, Lombardijo, Pariz - Roubabc in Pariz - Brussel dvakrat.
Verjetno je ostal zagrenjen, ker je moral svojo kariero delih z najveCjim vseh Časov in tako odrezati zase le skromen del pogače. Ce so sumi o diskvalifikaciji Merdoca leta 1969 na Giru upravičeni, potem je bila to zanj nekakšna kazen za »zločin«, obenem pa ta dvomljivi Giro nagrada. Vsekakor ostaja dejstvo, da bi Eddy Idhko imel kar šest zmag na Gnu, s Čimer bom posekal Bindo in Coppija.
Borivoj Repe (Se nadaljuje)
Adorni je na Giru zmagal leta 1965
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Nedelja, 5. junija 1994
OBISK PRI SLOVENSKI MISIJONARKI
Katoliške šole so zelo cenjene
Tajskem vera omogoča širšo izobrazbo
^ Tajski prestolnic Bangkoku sem obiskal slo gensko misijonarko, Fran j1 . Novak, ki že petin nvajset let živi na Tajskem Jjo napornih dnevil P°u vročim tropskim son eem sem si morda zažele nomace besede, pa tudi ta 0 ali tako sem jo namera vai obiskati. Zacuda hitri sem našel dekliško šol, ^ularb VVattena, kjer del 2e vrsto let. Na šolsken vorišCu sem postal prav atrakcija, dokler me ni re na ena izmed sester.
Kmalu je po stopnica! Pndrobila Frančiška. Pol na energije mi je hitela re , azovati, da sem kome sledil njenim, kljub stare sh, nadvse živahnim kore Kom. Skozi priprta vrat sem čutil radovedne pc glede učenk, ki so naj sem ter tja pozdravljale
rahlim priklonom (wai) in veCnim tajskim nasmeškom. Nasmešek se je sprevrgel v odkritosrčen smeh, ko so zaslišale njim tujo slovenščino.
Sele sedaj sem na dvorišču opazil pravcato katoliško cerkev; te so na Tajskem med množico templjev resnično prava redkost. Presenetila me je njena preprosta notranjost, v kateri pa je bilo takoj začutiti duh drugačnosti. Pečat eksotičnosti so ji dajale Čudovite orhideje in venčki drobnega cvetja pred oltarjem.
Frančiška, ki jo tukaj kličejo Francies, v šoli poučuje verouk in angleški jezik, tajšCina pa ji gre ravno tako Čudovito z jezika. Kar zavidal sem ji, s kakšno lahkoto se je pogovarjala z otroki in drugimi
sestrami. Prav nerodno mi je bilo, ko sem pomislil na svoje skromne poskuse v tajšCini, ki so se po nekajkratnem nesporazumu okoli kosila za vedno končali. TajšCina je resnično eden najprimernejših jezikov za komične nesporazume. Dovolj je le za malenkost drugačen naglas in beseda že dobi popolnoma drug pomen.
Na vrhu šolskega poslopja sem se Frančiški pridružil pri kratki molitvi, Čeprav doma le redko zaidem v cerkev. Tu, v tuji deželi in med tujimi bogovi, pa sem vsaj v mislih zopet iskal zvezo s krščansko duhovnostjo.
Katoliške šole so med domačini zelo cenjene, Čeprav je na Tajskem le za dober odstotek kristjanov. Tako je večina šolarjev bu-
distične vere in le kakšnih štirinajst odstotkov je kristjanov.
Budistom tuje vere v šoli ne vsiljujejo, ampak jih le seznanjo z njo. Sestra Marija Frančiška Novak je zapustila Slovenijo že pred pred sedeminpedese-timi leti in v vsem tem času je obiskala domovino le štirikrat, zadnjic lansko leto. Na Tajskem živi in dela kot edina Slovenka v tajski
provinci uršulink. V Bangkok je prišla že daljnega leta 1947. V šoli Mater Dei je zaCela poučevati angleščino, hkrati pa se je morala naučiti tudi tajšCine.
Danes je katehistkinja v župnijski šoli. Njeno glavno delo je pouk verouka, skrbi za Marijino legijo, hkrati pa je tudi odgovorna za katoliške in druge učiteljice.
Igor Fabjan
LABIRINT ZNANJA
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
Ime in priimek:.
Telefonska številkam Naslov:___________
Glasbena želja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal
B. R. K.


OVEN 21. 3. - 20. 4: V prepričanju, da se v ozadju vašega počutja skriva nekdo, ki vas po nevidni poti obdarjuje z energijo, se boste podali v zanimivo raziskovanje.
BIK 21.4.- 20. 5.: Pri izbiranju družbe boste skrajno izbirčni; v trenutkih samote pa se boste obilno poglabljali vase. Odkrili boste marsikaj presenetljivega o sebi.
DVOJČKA 21.5. • 21.6.: Uresničili boste večino nedeljskih želja; Ce se vam bo kdaj pa kdaj zataknilo, boste problem rešili z levo roko, brez odvečnega naprezanja in skrbi.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Kljub temu da jo boste želeli pozabiti, se vam bo služba nenehno motala po glavi. Izkoristili boste njeno prisotnost in si naredih nov načrt.
HV 23. 7. - 23.8.: Med občudovalci boste zagledali nekoga, ki vas bo vrgel iz tira - samo za hipec, vendar dovolj, da se bo vaša misel pretrgala, levja drža pa omajala.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Nekega lepega trenutka boste postali zelo sentimentalni in prijelo vas bo, da bi se nekomu do dna izpovedali. Ne omahujte, izlijte se do dna.

&
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Zagreli ste se za osebo, s katero delite delovni prostor in ki ste jo doslej upali občudovati zgolj od daleč in s previdnostjo sramežljivca. Jutri naskok.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Privoščili si boste nekaj, o Čemer že dolgo sanjarite, vendar se doslej niste čutili dovolj vredne, da bi si to tudi privoščili.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Vleklo vas bo ven, vendar boste morali ostati notri. Ko boste žele-leli ostati med štirimi stenami, pa vas bo tok dogodkov potegnil na piano. Ne upirajte se.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ne boste se obtoževali za slabosti, ki jih boste odkrivali v sebi. marveč se boste pogumno podali v njihovo reševanje. Danes je odličen dan za to.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Umislili si boste nekaj izjemnega, samo da bi sebi in drugim popestrili dan. Sebi ga boste popestrili, druge pa obdarili z novo podobo svoje osebnosti.
RIBI 20.2. - 20.3.: Utrujeni boste in željni počitka, vendar se boste vselej obrzdali ter ostali pridni - (udi tedaj, kadar tega od vas ne bo nihče pričakoval. Niti vi sami.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. začetnici slovenskega pevca Korošca, 3. vrsta žita, 7. država v Indokini z glavnim mestom Vientiane, 9. ime ameriškeg atleta Levvisa, 10. razstrelivo, 12. glavno babilonsko žensko božanstvo, boginja ljubezni, 13. osebni zaimek, 14. arabski princ, 15. snov, materija, 16. odprtina pred kuriščem kmečke peci, 18. ime nemškega alpskega smučarja Bittnerja, 21. del telesa med stegnenico in trupom, 24. kraj z gradonl ob Reki na Notranjskem, 26. pas pri kimonu, 27. otok v Malih Antilih, 28. kdor se peha za uspehom, stremuh, 30. jadranski otok, 31. italijanska poročevalska agencija, 32. kratek moški suknjič, 33. avtomobilska oznaka Genove.
Navpično:
1. hinduistična boginja sreCe, Višnujeva žena, ki jo upodabljajo z lotosovim cvetom, 2. ime grškega književnika Palamasa, 3. ime makedonskega pesnika So-pova, 4. ruski politik (Dmitrij), 5. reka v Bosni, 6. ime finskega arhitekta Aalta, 7. reka v Belgiji, francosko Lys, 8. voditelj upora sužnjev v starem Rimu, 11. kratica za ljudsko republiko, 15. slikanje z mineralnimi barvami, katerim je primešano vezivo, 17. kratica za junior, 19. ameriški pisatelj (Washington), 20. nemško ime mejne reke med Poljsko in Nemčijo, 21. koralno otočje v Indijskem oceanu, 22. breg, 23. lirski pesnik, 25. reka v evropskem delu Rusije, 27. kemijski znak za neon, 29. ljudstvo v Nigeriji.
	1	2			3	4	5	6
7	.		8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
30 ‘o>ps ‘VSNV ‘qiIO ‘isti -9iie>[ ‘STA0J3 ‘tqo ‘matj ‘qioq ‘muiiy ‘g[}si ‘iba} ‘nuia ‘uuo ‘ratsi ‘Atzojds^a ‘peo ‘sobo ‘uple ‘)jo :ouABJopo/\
Aausan
Danes goduje
Sancij (Svetko)
Življenje svetega Sancija je opisal njegov sodobnik in rojak sveti Evlogij v Spominski knjigi svetnikov. Njegovo latinsko ime je bilo Sanctius, špansko Sancho, po slovensko pa mu pravimo Sancij, Svetko ali Svetopolk.
Rodil se je v začetku 9. stoletja v severni Španiji. Ker je bilo krščanstvo na Pirenejskem polotoku tedaj moCno ogroženo zaradi arabskih osvajanj, se je že v mladosti udeležil vojne proti Arabcem in pa-, del v njihovo ujetništvo. Odvedli so ga v Cordobo, kjer so mu vrnili prostost in ga vpisali med elane dvome straže.
Ker je bi zelo veren Človek in se je navduševal za ideje cordobskega učitelja Evlogija, se ni dal premotiti mohamedanski propagandi in ni prestopil v islam. S tem pa si ni le zapravil možnosti za napredovanje v službi, paC pa se je zameril tudi struji mohamedanskih malakitov, ki je navajala kristjane k popuščanju v veri in jih tako pripravljala za prestop v islam.
Podrobnosti o tem, zakaj so Sancija prijeli in postavili pred sodišče, niso znane. Gotovo pa je, da so ga Arabci obsodili na smrt z meCem, da bi bil v svarilo drugim kristjanom. Usmrtili so ga 5. junija leta 851. Pred njim so isto leto usmrtili še dva katoličana, za njim pa še dvanajst.
(Vir: Leto svetnikov)
ŠAH
a b c d e f g h
Stepanov - Romanovskij / Leningrad 1926
Beli kralj se je sicer znašel sredi šahovnice, vendar upa, da se bo po umiku napadene Črne trdnjave izvil iz obroča Črnih figur. Na potezi je Cmi, ki ima nekaj taktičnih možnosti obrambe, obenem pa tudi napada na belega kralja. V partiji je Cmi izbojeval lepo zmago!
Rešitev naloge
S potezo l...d5+! črni nadaljuje s taktično igro. 2.cd5 / na 2.Kf3: Sd4+ in črni osvoji damo/ 2...ed5+ 3.Kd5: Le6+ črne figure se nenadoma vse razvite! 4.Kd6 / po 4.Kc6: Tc8+; na 4.Ke4 Lf5+/ Sedaj sledi 4...Td8+ 5.Kc7 Tf7+ in beli se je vdal! Izredno lep zaključek kombinacije črnih figur!	Silvo Kovač
Pisalo se je leto 1799
»Bolj svetlo od dneva, bolj temno od noči...«
Šestega junija 1799 se je rodil Aleksander Ser-gejevic Puškin, ruski pesnik, pisatelj in dramatik - ena najbolj vsestranskih osebnosti svojega časa. Puškin je v svojem razvoju preizkusil različne literarne stile in se zapisal v literarno zgodovino s pesnitvami Ruslan in Ljudmila, Kavkaški ujetnik, Cigani, Bronasti jezdec, s tragedijo Boris Godunov in romanom v verzih Evgenij Onjegin, z Belkinovimi povestmi, Pikovo damo idr. Nekoč, ko je bil Puškin spet brez denarja (to se mu je namreč pogosto dogajalo), je prišel k njemu njegov čevljar. Zlovoljno je zavpil: »Niti kopejke vam ne morem dati!«
»Nisem prišel, da bi vam odnesel denar, ampak vam ga celo prinašam. Izdelal sem novo pasto za čevlje in bi rad odkupil osem besed iz vaše bogate pesniške produkcije. Veste, zelo prav bi mi prišle za reklamo mojega novega proizvoda,« je dejal čevljar, pesnik pa ga je ostro prekinil: »Saj ste vendar nori!« Čevljar se ni dal odgnati: »Prav nič nisem nor. Rad bi dal natiskati na pokrovčke svoje paste vaš verz »bolj svetlo od dneva, bolj temno od noči«. Za to vam petdeset rubljev.« Menda si Puškin ni dal dvakrat reči: dovolil je objavo svojih verzov in brez zadrege zadovoljno vzel petdeset rubljev.
PREBLISK
V pesnikih sanja človeštvo.
Friderich Hebbel
Nedelja, 5. junija 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA ZAHODU IZBOLJŠANJE	ALPE JADRAN / PADAVINE, HLADNEJE
Vremenska slika:
Nad zahodno polovico Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska z veC sredisc. Hladna fronta se prek naših krajev pomika proti vzhodu. Nad zahodno in srednjo Evropo se že krepi območje visokega zračnega pritiska. Podatke^posreduje Hidrometereološki zavod Slovenije.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOST
DEŽ/SNEG mm na dan
pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30%
5-10
*** ***
30-50%
50-80%
nad 80%
VETER
10-30
m«****
30-60
*** -StH*#
64« m*
nad 60
NEVIHTE
t
5-10 m/s
DOLŽINA DNEVA || TEMPERATURE REK ll PLIMOVANJE gl RAZMERE NA CESTAH
® (D
Sonce bo vzšlo ob 04.12 in zašlo ob 19.49. Dan bo dolg 15 ur in 35 minut. Luna bo vzšla ob 3.35 in zašla ob 20.26.
Podatki zadevajo sončno uro, tako da je v poletnem času treba upoštevati enourni zamik.
Mura (G. Radgona)	15,4°C
Sava (Radovljica)	12,8°C
Sava (Šentjakob)	NP°C
Sava (Radeče)	17,2°C
Savinja (Laško)	20,00°C
Ljubljanica (Moste)	15,7°C
Bistrica (Sodražica)	NP°C
Sora (Suha)	14,6°C
Iška	12,7°C
Dvor	11,2°C
Danes: ob 2.40 najnižje -41 cm, ob 9.01 najvisje 13 cm, ob 13.46 najnižje -11 cm, ob 19.59 najvisje 43 cm.
lutri: ob 3.07 najnižje -48 cm, ob 9.35 najvisje 18 cm, ob 14.25 najnižje -11 cm, ob 20.28 najvisje 45 cm.
Ceste po Sloveniji so večinoma mokre in spolzke, promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega Čakanja, le na mejnem prehodu Dolga vas vozniki tovornih vozil Čakajo na izstop iz države do 8 ur.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Danes bo pretežno jasno, V sosednjih pokrajinah bo občasno bodo padavine, pretežno oblačno s kraje-Najvišje dnevne temperatu- vnimi padavinami, delo-re bodo od 14 do 18 °C.	ma nevihtami.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	ponedeljek bo na Pri- V torek bo sonCno, le v
morskem sončno. Drugod vzhodnih krajih zmerno bo spremenljivo oblačno, oblačno. Malo topleje Sveže bo.	bo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	17/18
TRST....... 21/25
CELOVEC.......	15/°
BRNIK....... 15/0
MARIBOR.......	15/0
CEUE....... 16/10
NOVO MESTO....	17/1’
NOVA GORICA..	20/25
MUR. SOBOTA...	16/10
PORTOROŽ......	22/25
POSTOJNA.....	17/1
ILIRSKA BISTRICA.	16/2'
KOČEVJE.......	18/'
CRNOMEU.......-	18/ ?
SLOV. GRADEC..	16/lf
BOVEC........ t
RATEČE........	10/1’
VOGEL.........-	66
KREDARICA.....	0/U
VIDEM....... 207'
GRADEC........	16/0
MONOŠTER......	14/b
ZAGREB........	18/20
REKA......... 7'
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.....	10/17
STOCKHOLM....	9/14
MOSKVA.......	10/1’
BERLIN.......	12/21
VARŠAVA......	10/20
LONDON.......	9/18
AMSTERDAM....	10/19
BRUSELJ......	10/16
PARIZ.......... 10/19
DUNAJ........	14/25
ZORICI I.....	H/22
ŽENEVA.......	H/23
RIM............ 18/25
MILAN.......... 17/2»
BEOGRAD......	17/31
BARCELONA....	17/24
ISTAMBUL.....	15/24
MADRID.......	9/26
LIZBONA......	13/23
ATENE........... 18/28
BUCAREST.....	13/32
MALTA........... 20/30
PRAGA........	10/21
ROSSE
'
I
RDEČI ČEVLJI
so postali v Italiji mit
V.
kersSi°nonim Zmage.
Danes so še lepši,
m I
inovativni po materialih in izdelavi,
še bolj polni energije:
naj postanejo
tudi
za VAS simbol športnega USPEHA.

giisl



r;,:

_



URADNI POKROVITELJ PRVOLIGAŠA 0LIMPIA BASKET MILANO
The Špirit of Šport.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI
Yamaha prva na regati okoli sveta
Japonska jadrnica Vamaha (na sliki AP ob prihodu v Southampton) je osvojila prvo mesto na regati okoli sveta
Nemški poštarji
BONN^vladna večina in opozicija sta sklenili privatizirati poštno službo, poštno banko in telefonsko službo, to pa ni pogodu 670.000 nameščencem, ki so zaCeh v nekaterih laen-derjih stavkati. Trenut'
no leži neodposlanih
milijon poštnih pošiljk-
Taksist za živali
EDMONTON (Kanada) - Susan Johnston je domiselna. Namesto navadnega taksija inia kombi s kletkami, z njim pa prevaža sam0 živali, ki so potrebne veterinarske nege-»Vsega sem že vozna: zajce, miši, želve, ptice in celo osem metrov dolgega pitona,« je ponosno povedala časnikarjem.
Rekorder pa tak...
BONN - Ce gre za to, da v cim krajšem času očistiš Cim veC belušev, tedaj ni nikogar, ki bi se lahko kosal s Itielskim kuharjem Helmutom
Zipnerjem. V 73 minutah in 25 sekundah jm je očistil 100 kilogramov!
Bordeli z blagoslovom
BUENOS AIRES - San Salvador ima 10.000 prebivalcev, leži sredi argentinske pampe nedaleč od urugvajske meje, glavni vir dohodkov pa mu je riž. Ker pa je tega pridelka zmeraj manj, so si omislil nov vir prihodkov. Kako? Z legalizacijo treh bordelov, ki so sicer že od Peronovih Časov v Argentini prepovedani, a vanje moški kljub temu radi zahajajo. Sklep o tem je sprejel občinski svet na pobudo samega župana Raula Bordela, 44-letnika, ki so mu nadeli vzdevek »tank«.
V resnici je njegova poteza razdvojila javno mnenje in v najkrajšem Času se je bo lotila osrednja vlada v Buenos Airesu. To-
da Bordel ima na svoji strani celo 58-letne-ga Župnika Luisa Benetiija. On meni, da gre naposled le normalizirati »institucijo«-za katero vsi vedo, a tega hinavsko nihče ne mara priznati: »Ce je vlada odobrila ra2' poroko, ki je mnogo hujša od tega, potem naj se sprijazni tudi z bordeli...« Sicer pa naj bi legalizacija bordelov prispevala K učinkovitejši skrbi za zdravje krajanov, sa) bodo ženske podvržene rednim zdravniškim pregledom. Pri vsem tem je zanimivo, da so občanke San Salvadorja Zupanov ukrep podprle, večina moških pa ne.--Se nekaj: »servicio comun« stane 30.0U lir.