# . +E ''  '  $ 1 F2 G F2H3 ##" )%(# &   dobnikov pripadali tudi samo- stani in kongregacije. Ko so se razmere po koncu Napoleono- vih vojn umirile, so se zlasti v Franciji in severni Italiji poja- vili številni novi redovi. Cerkev je redovnim skupnostim nudi- la podporo. Leta 1814 so bili obnovljeni jezuiti, ki so bili v moèno oporo rimskim cen- tralnim ustanovam. Z indu- strijo in širjenjem mest se po- javijo nove potrebe, na katere odgovorijo mnoge skupnosti, ki delujejo na socialnem po- droèju. Zaène se razcvet `en- skih redov. Konec 19. stoletja imajo usmiljenke `e 30.000 èlanic. Mnogi redovi se posve- tijo delu za boljšo vzgojo in izobrazbo. S tega podroèja so nam najbolj znani salezijanci in uršulinke. Skupnosti, ki so namenjene delu v misijonih, pa razvijejo odprto metodo prilagajanja novim kulturam. Peto poglavje nam poka`e redovništvo v obdobju dvajse- tega stoletja. Dr`ave v prvi sve- tovni vojni vzpostavijo trdne meje, ki se jih morajo dr`ati tudi redovniki. Redovništvo je prizadeto zlasti od totalitariz- mov, ki se razvijejo v svetu po letu 1917. Redovniki do`ivljajo te`ke èase v Rusiji, Mehiki, Španiji, Nemèiji,v veèjem delu Vzhodne Evrope, na Kitaj- skem …, mnogi so pobiti, za- prti, obto`eni veleizdaj, pre- mo`enje jim je zaplenjeno itd. V takih razmerah se razvijejo tudi bolj skrivna zdru`enja re- dovnikov. Kljub vsemu Cer- kev do leta 1965 bele`i rast šte- vilnih ustanov in èlanov, ki do- se`ejo število 336.000 oseb. V tem èasu se ravno konèuje 2. vatikanski koncil, ki pa ne da dovolj jasnih smernic glede ureditve redov, zato mnogi sa- mostani v zahodnem svetu razpadajo. Misijonsko delova- nje redovnikov in Cerkve pa je v tem èasu `e zaèelo rojevati sadove. Novost dvajsetega sto- letja so svetne ustanove. To so skupnosti laikov ali klerikov, katerih èlani izpovedujejo evangeljske svete sredi sveta. Èlani svetnih ustanov nimajo skupnega `ivljenja in `ivijo v svetu brez vidnih zunanjih znamenj. Njihova naloga je prièevati v vsakdanjem svetu. Za zaèetnika lahko štejemo Charlesa de Foucaulda, ki je `ivel med muslimani. Dvajse- to stoletje moèneje zaznamu- jejo èlani Opus Dei, sestre Ma- tere Terezije in menihi, ki jih je v Taizeju zbral protestant Roger Schutz. Knjiga nam ponuja obilico zgodovinskih podatkov, hkrati pa je na mnogih mestih lepo berljiva. Vsakemu poglavju v knjigi sledi še kratek oris raz- mer na Slovenskem, ter slikov- ni del s pomembnejšimi ose- bami Cerkve. Svetovna in cerkvena zgodovina sta vklju- èeni v takšni meri, da poma- gata razumeti, zakaj je v pre- teklosti prihajalo do takšnih ali drugaènih redov. Redovni- ki so se namreè zmeraj odzi- vali na potrebe èasa. Knjiga nam pred oèi naslika tisto prepletanje, ki se je dogajalo med Cerkvijo in svetom, med redovniki in dru`bo, med Bo- gom in ljudmi. V tem preple- tanju je nastajala dedišèina Evrope, h kateri so mnogo doprinesli ravno redovniki. Is- kalci Boga so moèno zazna- movali podobo Cerkve, misel- nosti, znanosti, gospodarstva, šolstva, socialnih ustanov, kul- ture, podobo celotnega sveta. Kdor hoèe spoznati identiteto Evrope, se mora sooèiti tudi s tem delom njene zgodovi- ne. Za slovenskega bralca je knjiga velika obogatitev. %&% &,"$ $     “Ta študija ima en sam na- men: v slovensko preteklo in sedanjo razburkano zgodovino naj pošlje sapo drugaènega ve- tra. Morda bo ta sapa — v za- èetku še bolj divja — le ukrotila nekaj divjega viharja ter ga spremenila v normalni veter vsakega èloveškega `ivljenja.” S temi besedami Jo`ef Bernik, kot glavni pobudnik za nasta- nek te študije, pospremi knji- go, ki je izšla konec lanskega leta pri Mohorjevi dru`bi v Ce- lovcu, na pot. Ker je Jo`ef Ber- nik `elel, da bi razmere med in po vojni opisal in analiziral nekdo, ki ni bil podvr`en to- talitarnemu re`imu oz. tudi ni bil del sistema, ki je do nedav- nega interpretiral našo polpre- teklo zgodovino, je zaprosil uglednega nemškega pravnika prof. dr. Dietra Blumenwitza, ki je svojo poklicno pot zaèel na inštitutu za primerjalno pravo univerze v Münchnu, kjer je prevzel katedro za mednarodno pravo, filozofijo prava in dr`avno pravo. Od leta 1983 je bil direktor Inšti- tuta za mednarodno in evrop- sko pravo in evropsko zasebno pravo v Würzburgu ter pro- rektor Visoke šole za politiko v Münchnu. Dr. Blumenwitz je bil tudi pooblašèenec in iz- vedenec nemške zvezne vlade, zveznega parlamenta in svo- bodne dr`ave Bavarske v po- stopkih pred zveznim ustav- nim sodišèem. Bil je predse- dujoèi in èlan v dr`avnih in mednarodnih poravnavah pred razsodišèem. Njegovo razisko- valno delo je bilo posveèeno predvsem javnemu pravu, po- sebej mednarodnemu pravu in mednarodnemu zasebnemu pravu. Njegovo zadnje delo je prav knjiga Okupacija in revo- lucija v Sloveniji (1941 -1946), saj je aprila lani umrl za rakom. V knjigi `eli avtor osvetliti dogajanje v Sloveniji med in tik po drugi svetovni vojni. Pri tem mu je kot osrednji vir slu`ila knjiga Tamare Pe- èar Griesser Razdvojeni narod, kot zakladnica zbranega do- kumentarnega gradiva o ta- kratnem èasu, obenem pa se, vsaj pri tistih poglavjih, ki niso namenjeni izkljuèno slo- venskemu dogajanju in pro- storu, opira na najveèje med- narodne pravnike, tako na Andrassya, Lauterpachta in Openheima. Študija tako predstavlja “prvo pravno oce- no dru`benih in politiènih sil, torej organizacij, politiè- nih strank, zvez, vojaških in paravojaških enot v Sloveniji med letoma 1941 in 1946”.* Prièujoèa študija je razde- ljena na dva dela. V prvem delu avtor obravnava obdobje med vojno, kjer predstavi mednarodni pravni status Slo- venije oz. Jugoslavije v tem èa- su. Še prej pa na kratko preleti dogajanje v posameznih re- publika bivše Jugoslavije od zaèetka 20. stoletja do nastan- ka Kraljevine Jugoslavije ter njen pravni polo`aj v okviru mednarodne politike. Zanimi- vo je v tem delu prebrati raz- lago, zakaj Hrvaška ni imela “kvalitete dr`ave”, kljub njene- mu dejanskemu polo`aju ves èas med vojno. Avtor v okviru vojnega prava predstavi v vojni veljavne konvencije, pravo voj- ne okupacije, polo`aj vlade v begunstvu s posebnim oziro- ma na jugoslovansko vlado v begunstvu v Londonu, kjer pove, da je bila jugoslovanska vlada zagotovo legitimna vlada, èeprav ji totalitarni sistem vseh petdeset let po vojni ni priznaval tega statusa, temveè jo je predstavljal kot izdajalsko vlado. V svoji študiji v prvem delu knjige Blumenwitz poja- sni pravni polo`aj odporniških skupin v Jugoslaviji po medna- rodnem vojnem pravu, vprašu- je se o dopustnosti vojnih re- presalij, pri èemer predvsem izpostavi jemanje talcev (tu je morda za bralca zanimiv pou- darek, da to dejanje v èasu voj- ne ni sporno, da mednarodno javno pravo pod pojmom re- presalija razume ukrepe samo- pomoèi, s katerimi se lahko odgovori na storjeno kršitev mednarodnega prava, da lahko tako v tem primeru Nemcem oèitamo predvsem to, da so ubijali talce v nesorazmernem velikem številu glede na svoje lastne `rtve). V nadaljevanju študije se Blumenwitz posveti samemu izvajanju okupacijske oblasti na naših tleh, upoštevajoè raz- liène razmere glede na okupa- torja. Tako obravnava podroè- je zakonodaje, sodne oblasti, pravni polo`aj civilnega prebi- valstva (pravica do narodne in-  #   tegritete, prepoved deportaci- je), dol`nost poslušnosti, ne zvestobe, obdela tudi odnos do lastnine. V knjigi predstavi odporniška gibanja in samo dr`avljansko vojno (zanimivo, da temu posveti samo eno po- glavje knjige, ko pa je ravno to najveèkrat na tapeti v debatah o naši polpretekli zgodovini): èetnike, Protiimperialistièno/ Osvobodilno fronto (znotraj nje posebej omeni VOS in OZNO), slovenska odporniška gibanja (legije, vaške stra`e, domobrance). V drugem delu spregovori o Sloveniji po koncu vojne leta 1945. Pri tem se seveda av- tor ne more izogniti proble- mu mej ter dr`avni reorgani- zaciji Jugoslavije, tokrat pod komunistièno vladavino. V zadnjem delu knjige pa še z oèmi pravnega strokovnjaka, ki mora kot Nemec nositi pe- èat grozljivega nasilja, ki ga je Reich v drugi svetovni pov- zroèil okupiranim narodom, pogleda na prav niè manj grozljive dogodke, ki so se od- vijali na naših tleh še mesece po tem, ko je Nemèija kapi- tulirala in je bil uradno raz- glašen konec vojne. Knjiga je za bralca zagoto- vo zanimiva, èeprav morda sam bralec nima veliko pravne- ga znanja. Odpira nove pogle- de na dogajanje v èasu med in po vojni, predvsem pa je po- membno, da avtor ne inter- pretira dogodkov “po navdihu ali lastnem preprièanju”, tem- veè poišèe razlage v mednarod- nem javnem in vojnem pravu. Morda lahko avtorju oèitamo le to, da so nekatera poglavja prekratka oz. preveè grobo ali površno podana in so s tem premalo natanèno obdelana. V korist bralnosti knjige govori tudi dejstvo, da jo ni napisal èlovek, ki bi imel izkušnjo 50- letnega totalitarizma, ki je do- dobra poskrbel za prepojenost naše mentalitete v duhu “vred- not”, ki jih je komunizem za- govarjal, temveè jo je napisal zunanji opazovalec z bogatimi izkušnjami s podroèja prava. Ob koncu naj vse tiste, ki boste posegli po knjigi, opo- zorim na zanimivo polemiko, ki sta jo prav zaradi knjige Okupacija in revolucija v Slo- veniji (1941 — 1946) imela v So- botni prilogi Dela zgodovi- narka dr. Tamara Peèar Gries- ser ter dr. mednarodnega ka- zenskega prava Ljubo Bavcon.  + %& * Dieter Blumenwitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941 — 1946), Celovec, Mohorjeva dru`ba, 15. Med slovenskimi teologi bi te`ko našli koga, ki je ob- dobje tranzicije tako zaznamo- val kot dr. Ivan J. Štuhec, sicer profesor moralne teologije na teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru, širši javnosti pa znan kot intelektualec “brez dlake na jeziku”. Rodil se je leta 1953 v Celju, veèino otroš- tva pa je pre`ivel pri Mali Ne- delji v Prlekiji. Po konèani gimnaziji v Ljutomeru je naj- prej študiral pravo, vendar je študij opustil in po slu`enju vojaškega roka odšel v maribor- sko bogoslovno semenišèe. Leta 1981 je bil posveèen za du- hovnika, kasneje pa je nadalje- val s podiplomskim študijem v Rimu in leta 1988 doktoriral. Po vrnitvi v domovino je postal duhovni asistent mariborskih študentov ter docent na teo-   I' $  & % '&( &$ # + +& ,