b
ZASAVSKI
' j' . fl
'«do
▼ gotovini
hH| OfetaM odbor SoctabsMo« zrnc delovnih ljudi ▼ Trbovljih — Drejnje ta odgovarja uredniški odbor Odgovorni mednih: Stane S«*lar — Tiska Mariborska tukanu t Maribora — Naslov uredništva in uprave: ..Z«avti vestnih" Trbovlje L, uprava rudnika -Telefon it. M — Ratun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 814-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. poletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečne 34 din - Posomezna številka 10 dm Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračalo
LETO vn„ ŠTEV. 13
IKBOVUS, 3L
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Tito - tudi letos ti selimo mnogo »dramo in mnogo sivipenjske sreče v tvoiem plemenitem kom »a %mago sociali»mal
Kakor vsako leto, bodo naži , rok, mladih in delovni ljudje, skratka vsi naži ; čvrsto prijele
•»»odi tudi letce prsamovali rojstni dan velikega učitelja narodov Jugoslavije. Ko se n**i narodi pripravljajo na ta veHki praznik, se spominjamo veKkanskesa dela, ki ga je »torti tovariš Tito za jugoslovanske narode. Tudi letos mu bodo ljudje, stari in mladi, pobijali k rojstnemu dnevu če-z željo, da bi nam mar-jj*i TKo ostal zdrav in krepak ■e dolga leta.
Tako bo tudi letos odšla na Pot Titova štafeta. Preletela bo vsako naše mesto, vsako naseli* in vas ter prinesla tovarišu Tito na njegov rojstni dan ob-8®bo nas vseh: Trdno ti stoji-»o ob strani, trdno vztrajamo »•a poti, ki si nam jo začrtal ^kapno s svojimi sodelavci. 0**Jubljamo ti, da bomo sto-rtfi vse. da uresničimo tvojo ®*no Srtjo:	videti domovino
Močno, krepko, enotno!
Štafeta je 26. marca odšla »»a pot. V vseh dneh do 25. maja na svoji poti skozi domovino sprejemala od neštetih iz-ljubezni maršalu Titu. Pot « bo vodila mimo naših mest. ®***h polj, naših tovarn proti Mestolniei. Stotine in stotine
in jo izročale spet dalje. Naša nadobudna mladina Pa bo končno izročila štafetno palico ljubljenemu maršalu s čestit-
narodov Jugoslavije: Tito, srečni in ponosni smo, da si naš, da delaš in HvH z nami, kajti prepričani smo, da bo tvoje in naše delo dalo bogate sadove!
Več sodelovanja v organizaciji SZDL
Pred dnevi je bil občni zbor Socialistične zveze terena Tr-bovlje-Center ob dobri udeležbi v uličnih odborih izvoljenih delegatov. Udeležil se ga je tudi sekretar okrajnega odbora SZDL Trbovlje, tov. Janez Jesenšek. Iz poročila predsednika tovariša Adama Brečka je videti, da je SZDL tega terena napravila v organizacijskem pogledu dobršen korak naprej. Članstvo se dokaj aktivno udejstvuje v raznih društvih: Partizanu, SD Rudarju, Aeroklubu, Svobodi, v gasilskem društvu itd. Tudi v novoustanovljeno Društvo prijateljev mladine jih je pristopilo že lepo število. Politično delo mladine na tem terenu pa je bilo dokaj skromno, vendar sodeluje preko 600 mladincev v raznih društvih in organizacijah.
Takih tečajev je treba še več
Gospodinjski ln kuharski te-^ai je organizirala Industrija
sti zdravih in sprejemljivih predlogov, ki jih je občni zbor osvojil in na koncu napravil ustrezne sklepe za nadaljnje delo. — Poleg dopolnilnih volitev v odbor so na občnem zboru izvolili tudi delegate za konferenco SZDL mesta Trbovlje.
V ZADNjIH DNEH V REVIR1SH
TRBOVLJE	| Gledališka predstava. V če-
Občnj zbor Udruženja slepih, j trtek, 25. marca, zvečer je ko-V sredo. 24. t. m., je imelo | lektiv gledališča »Svobode-Cen-Udruženje slepih okraja Trbov- | ter« v Trbovljah uprizoril
Vse premalo pazljivosti je organizacija posvetila delovnim ženam, ki jih je na tem terenu okrog 2000. Žene sicer delajo v raznih društvih, toda njihova „ . -	- „	_ , . . aktivnost je popustila. Napre-
SMdbenega materiala v Radečah. ;	dek organizacye je v tem, daje
£pod vo£ tov I	^edla z	n. območju te-	nih	besedab je želel organi:
Premprštajnoveučile vsega, kar|	rena Centar večkrataa posvet°'	j	ciji	slepih mnogo	uspehov
bodo w Ko Hoč« nosnodinie ra-	vanla 0 skuPn.«n delu — pre-	j	imenu Socialistične	zveze ok
Delavskem domu komedijo »On in njegova sestra«. Igro je re-
Ije v Domu »Svobode« v Zgor.
Trbovljah svoj redni letni občni zbor. Društvo šteje 29 članov in je lansko leto Glavni odbor Udruženja slepih v Ljubljani obdaroval 15 najpotrebnejših članov z oblekami in perilom.
Kakor lani, si bo društvo tudi letos prizadevalo, da pošlje čim več odpočitka potrebnih članov _ na letni oddih. Prav tako ima > ni dvorani rudniške restavra-društvo v načrtu, da organizira J cije na Vodah predavanje tov. v Hrastniku pletamo, v kateri Jožeta Plevnika iz Ljubljane,
kakšna trajna obHka Ljudske univerze za tiaže žene in gospodinje.
★
Občni »bor ZB mesta Trbovlje. Pretečeni petek je imela v
žiral Polde Majdič, obisk pre-1	prostorih rezervnih
miere pa ni bil zadovoljiv, če- j 0ficjrjev mesta Trbovlje Zveza mur je verjetno kriv »suhi« te- j	NOV mesta Trbovlje
den pred plačo. Na splošno je ^ letn! obCni zbor. Letne igra uspela.
šolski mladini je bil zadovoljiv, ne pa po odraslih. Premalo so za to storile množične organizacije Sp. Hrastnika, kar je vredno graje.
4
Društvo prijateljev mladine.
— V petek je imelo Društvo prijateljev mladine v Hrastniku svoj 3. letni občni zbor. Puharjev dom je bil nabito poln članov. Po poročilu predsednika
■skupščine se je udeležilo okrog 60 odstotkov članstva. Po iz-
ter sprejelo sklepe za nadaljnje , pismo belgijskemu poslani-
bodo kot bodoče gospodinje rabile v življenju. Tak tečaj je seveda združen s precejšnjimi finančnimi izdatki in so tečajnice z« svojo izobrazbo mnogo žrtvovale, kar dokazuje, da so taki tečaji naši ženski mladini zelo potrebni in koristni. Materialno
malo pa je bilo predavanj in raznih seminarjev za ideološki dvig članstva. — Organizacija SZDL terena Trbovlje-Center je organizacijsko dokaj utrjena, vendar so v njej Še razne pomanjkljivosti, tako pri pobira-
le tečaj podprl tudi ves delovni i nju članarine, premalo sodelu kolektiv Industrije gradbenega; je članstvo na zborih volivcev material« in LOMO Radeče, za j in premalo se volivci zanimajo kar so jima tečajnice zelo hva- za probleme občine. — Desku-ležue. Takih tečajev bf bilo prav ! sija se sicer ni posebno razži-goiovo potrebnih še več. Vim vela. vendar so člani stavili do-
bodo lahko zaposlili najmanj 15 6lepih. — V toplih, občute-i nih besedah je želel organiza-
▼
okraja Trbovlje tov. Mirko Skalin. Ob tej priložnosti so tudi izvedli Novoletno jelko za katero so podjetja in ustanove darovala potreben denar
★
Volitve v delavski svet. Pretekli četrtek sta izvolila nov delavski svet kolektiva Elektrarne Trbovlje in Strojne tovarne v Trbovljah Volitev se je udeležilo preko 90 odstotkov volilnih upravičencev.
ki jo je priredil v ciklusu predavanj za sindikalne funkcionarje OSS Trbovlje. Predavatelj je govoril o socialnem zavarovanju ter o higiensko-teh-nični zaščiti delovnih mest.
Prav tako je bilo pretekli četrtek v Domu »Svobode H« v Zg. Trbovljah zanimivo predavanje za naše gospodinje. Stranska dvorana je bila polno zasedena. Na dnevnem redu je bilo predavanje »Kako si gospodinje olajšajo delo«. — Trboveljske žene so s predavanji za gospodinje, ki jih je bilo že več, zelo zadovoljne. Želijo si, da bi ta predavanja ostala ne-
Rezervni oficirji morajo nenehno razvijali izkušnje naše velike revolucije
S skupščine rezervnih oficirjev v Zagorju
Pred dnevi so *«rvni oficirji v
se zbrali re-Za gorju, da
Megiedajo svoje	delo	v	pre-	i	skupščino prišlo samo	67 re-	j	zervnih oficirjev, ki še niso
**k!em letu. opozorijo	na	po-	zervnih oficirjev. — Iz	poročil;	včlanjeni. v svojo strokovno
Manjkljivosti in	podčrtajo	do-:	referentov upravnega	odbora	j	organizacijo, izhajajoč z vidika,
•ežene uspehe.	kluba je razvidno, da	organi-	I	da je organiziranje prostovolj
V Zagorju živi preko 100 re- zacija v minulem letu ni raz-®*rvnih oficirjev, od katerih vila vseh svojih sposobnosti v Je več kot polovica dobila ta toliki meri, kakor bi jo glede ub med narodnoosvobodilno na število članstva morala.
Vendar je moral pred- Vzrokov je več. Predvsem so *®dnik ugotoviti, da je na ugotovili, da je še okrog 13 re- in da se tako pripravljajo na
Oti, pozabil sem poravnati naročnino na »Zasavski vestnik"!
Aii si že poravnal naročnino za naš list? — Ali se želiš udeležiti nagradnega žrebanja naročnikov »Zasavskega vestnika?« — Vseh teh nagrad je 108 U4U .1 Uu i! — Tudi ti si lahko med tistimi, ki bodo Izžrebani! — Ce hočeš biti med njimi, potem takoj položnico za Ust, ki si jo prejel, izpolni in poravnaj do 30. aprila t. L naročnino za »Zasavski vestnik« do konca leta 1954. — Ako si pa <■« naročnino že plačal, potem položnice ne zavrži, marveč jo daj kakšnemu prijatelju ali rnto'»'ji Ut Ao ni naš naročnik. Opozori ga na nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika«
In na pričetek našega novega romana, ki ga bomo začeli priobčevati v našem listu dne 7. aprila t. 1.
Ne pozabi, da se boš kot naročnik »Zasavskega vestnika« s plačano naročnino do konca leta lahko udeležil našega nagradnega žrebanja, da Imaš v takem primeru naš list eeneje, kot če ga sproti kupuješ poleg leg?. je vsak naročnik našega lista zavarovan za primer smrti po nezgodi za 10.600 din, za primer trajne invalidnosti zaradi nezgode pa za 30.009 din.
Ako stanuješ v Trbovljah, lahko poravnaš naročnino ra naš list tudi v unrsvi »Zasavskega vestnika« (v poslopju uprave rudnika Trbovlje-Hrastnik), v pritličju — ako pa stanuješ v Zagorju, lahko poravnaš naročnino za »Zasavski vestnik« pri tov. Ivanu Homšku v Zagorju (pisarna Mestnega odbora SZDL Zagorje).
Torej časa za poravnavo naročnine do konca leta imaš še 30 dni, če se hočeš udeležiti našega nagradnega žrebanja.
Uprava »Zasavskega vestnika«
no (kar je sicer res), vendar pa je moralna dolžnost naših novih oficirjev Ljudske armade,
da nadaljujejo usposabljanje v	___
svoji stroki tudi izven Armade imel objektivne težave v sv
delo. — O občnem zboru bomo še poročali.
★
Strojno mizarstvo v Trbovljah. V soboto zvečer je imel kolektiv mestnega strojnega mizarstva v Zg. Trbovljah v dvorani rudniške restavracije na Vodah volitve v nov delavski svet. Od 21 predlaganih kandidatov je kolektiv izvolil v svoj delavski svet 15 članov. — O delu in uspehih ter o nadaljnjih načrtih tega izredno žilavega delovnega kolektiva, ki si je v zadnjih treh letih izgradil sam lepe tovarniške prostore v Gabrskem in g£ lahko prištevamo med najaktivnejše in najzglednejše delovne kolektive našega okraja, bomo še poročali.
¥ '
Občni zbor »Svobode« n«.
V Domu »Svobode II« so se v soboto zvečer zbrali k letnemu
.	___. . | občnemu zboru člani DPD
svojo dolžnost v primeru vhpje , ,Svobode n<[ v £g Trbovljah, nevarnosti. Tako celo neki bivši	^	delo v ian-
borec, ki nosi partizansko, spo-	]etU) je	dokaj us-
menico — tako je dejal	i pešno ter si izvolili nov uprav-
v svojem poročilu — ni elan oficirske organizacije baje samo zaradi tega, ker bi tedaj moral plačevati določeno članarino.
Pa tudi upravni odbor, ki je
P i f
m
) >
jem delu, ni izpolnil svoje dolžnosti. Večina članov tega odbora je bila lansko leto na orožnih vajah, zaradi česar so morali delo organizacije za nekaj mesecev odložiti. Pravilno bi pa bilo, da bi preostali člani odbora, ki so ostali doma, storili v tem času toliko več.
Klub rezervnih oficirjev Ima svoje klubske prostore, ki so majhni, vendar sl je uredil že precej lepo strokovno knjižnico. žal pa »e Je člani ne poslužujejo v pričakovani meri. Samo nekaj posameznikov je to ugodnost Izkoristilo, ostali pa niso čutili za to potrebe.
V diskusiji, v katero sta posegla tudi načelnik Vojnega odseka in predsednik Okrajnega odbora rezervnih oficirjev, je bilo videti, da so člani razumeli objektivno kritiko članov bivšega upravnega odbora, res pa je, da so rezervni oficirji člani Zveze komunistov In da so delali v drugih organizacijah in društvih, zato se jim ne more očitati, da niso bili delavni v drugih področjih. Občutno premalo pa so rezerv-
ni odbor. — Podrobno o tem društvu drugič.
★
Tudi kolektiv Avtoparka LOMO Trbovlje je imel v soboto zvečer svoj praznik Volil je namreč upravni odbor svojega podjetja in predsednika tega odbora. Ker je kolektiv mestnega avtoparka majhen, sestavlja celoten kolektiv istočasno delavski svet.
*
Smrtna kosa. V nedeljo, 28. marca, zjutraj je v Trbovljah nenadoma umrl upokojeni rudniški inž. Franjo Stefč. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil pred leti direktor Rudarskega tehnikama v Trbovljah. Inž. Stele je bil družaben mož in zaradi svoje vesele narave splošno priljubljen, kot strokovnjak v rudarstvu pa spoštovan in cenjen. Vsa leta po vojni je bil zvest član pevskega društva »Zarja« v Trbovljah. — Žalujoči družini naše iskreno sožalje!
*
Revija NA-ME iz Ljubljane.
V nedeljo je priredila v Delavskem domu NA-MA iz Ljubljane modno revijo ob 6. in ob 8 uri zvečer. Dvorana je bila obakrat razprodana. Za revijo je vladalo med Trboveljčanka-mi veliko zanimanje, prav ta-
štvu v Beogradu z zahtevo vrnitve otroka Franca Zagožna očetu Jakobu. — O lanskoletnem delu tega društva bomo še poročali.
•
Skupščina okrajne Gasilske zveze. — V nedeljo zjutraj se je odpeljalo z gasilskim avtomobilom rudnika okrog 20 delegatov hrastniško-dolških gasilskih društev, ki jih je osem. na okrajno skupščino Gasilske zveze v Trbovljah,
•
Tečaj Rdečega križa. — V
nedeljo dopoldne so bili v Hrastniku zaključni izpiti tečaja ženske mladine za prvo pomoč, ki ga je priredil Rdeči križ. V tečaj je bilo vpisano 28 mladink, k izpitu se je pa priglasilo le 14 kandidatk, ker polovica nt redno obiskovala tečaja. Vseh 14 kandidatk je izdelalo izpit, ostale mladinke pa bodo morale tečaj še ponavljati. — Za absolventke bo priredil RK prihodnjo soboto zaključek tečaja s pogostitvijo tečajnic in podelitvijo nagrad najboljšim absolventkam. Po tej oficialni slovesnosti bo zabavni večer za vse članstvo Rdečega križa in ostale Hrastničane.
dini v Predvojaških centrih. Le malo jih je, ki so prihajali med bodoče vojne obveznike in jim pomagali pri učenju in delu. — Sklepi, ki so si jih zadali rezervni oficirji ob zaključku občnega zbora. predvidevajo odpravo vseh pomanjkljivosti in smotrno koordinacijsko delo z vsemi ostalimi političnimi organizacijami Nov upravni odbor. ki je bi! izvoljen bo za-C=>M«C>«»<:>0»«C>«a'Cr>tO<^)<<C>M<Z>W<:ncsl|ivo vse sklepe izvršil.
ni oficirji pomagali naši mla- : ko seveda tudi za žrebanje. —
Na splošno so bili vsi z revijo zadovoljni.
HRASTNIK
Počastitev Srečka Kosovela, i
— V počastitev 50-letnice roj- ]
Druga spomladanska nedelja.
— Druga spomladanska nedelja je bila dopoldne prav pusta. Izletnikom je prekrižal račune dež. V Sp Hrastniku so predvajali v kinu barvni film »Ostr-žek«, ki si ga je ogledala šolska mladina in napolnila kino do zadnjega kotička. — Popoldne se je pa vreme zjasnilo in vsi Hrastničani so šli kljub hladu v naravo. Drugih zabavnih prireditev ni bilo, ker je bila »suha« nedelja, pač pa so se vsi hrast-niSki trgovski uslužbenci v nedeljo in še v ponedeljek »zabavali« z inventuro v vseh svojih poslovalnicah, ki jih je v Hrastniku devet.
ZAGORJE
Delavski svet rudnika Zagorje. V soboto je bilo prvo zasedanje novega delavskega sveta rudnika Zagorje. Na tem zasedanju si je delavski svet Izvolil svojega predsednika, upravni odbor in predsednika upravnega odbora ter ostale pododbore.
Konferenc* zagorske mladine. V nedeljo je imela mladina mesta Zagorje v rudniški čitalnici redno letno konferenco. O tej zanimivi konferenci, na kateri je bilo zlasti poudarjeno, laje treba nuditi večjo nore-* vaški mladini, bomo še poročali.
*
Nogometna tekma v Kisovcu.
stva pokojnega pesnika Srečka ! _ y nedeljo popoldne je bila Kosovela so imeli v Sp. Hrast- ! niku spominsko proslavo, Pro- j
gram za to slovesnost je oakr- I kateri je moštvo iz Brežic pre-bel kolektiv nižje gimnazije v ■ magalo moStv- -Svobode« iz Hrastniku. Obisk prireditve po Kisovca s 4:2 (2:0).
v Kisovcu nogometna tekma Celjske nogometne podrveze, v
ZADNJE DNI PO SVETU
V	teh zadnjih dneh pred že- i litvah niti individualno niti kot nevsko konferenco se znova stranka.
vse vrti okoli Evropske obramb- |	*
ne skupnosti. Trdnjava Dien j Ameriška, britanska in fran-BSen Fu, okoli katere se razvi- j coska privolitev v obnovo vo-jajo boji, je v očeh Moskve jaške suverenosti Zahodne adut, katerega izguba naj bi Nemčije je francosko javnost omehčala Francoze, da bi bili zelo presenetila. Francoska vla-bolj voljni za zamenjavo: mir j da je namreč še pred kratkim v Indokini za odpoved sodelo- j sporočila, da ne bo priznala vanja v Evropski vojski. Isto- ' amandmajev, ki jih je nedavno časno pa zatrjuje Dulles, da so j izglasoval bonnski parlament, v Indokini možni lokal, neuspehi, j dokler zahodnonemška vlada ne da pa v končno zmago ne more j bo podpisala dopolnilnih proto-bžti dvoma. Ob tem zaostrenem, kolov o sporazumu o Evropski vidnem in podtalnem boju za in proti evropski vojski bodo ZDA v svoji politiki pač prisiljene, da se še bolj naslonijo na Zahodno Nemčijo in se z njo povežejo. medtem ko Moskva izključuje ZDA z evropskega kontinenta, Sovjetski zvezi pa varuje vse, kar je dosegla, in ji zagotavlja popolno hegemonijo v Evropi.
*
V	ZDA si neprestano prizadevajo, da bi zmanjšali pomen ženevske konference. S tem v zvezi prihaja novica, da se konference ne bo udeležil Dulles, pač pa bo nanjo poslal podsekretarja Bedela Smitha, čeprav uradno še ni potrjeno, da se Dulles ne bo udeležil ženevske konference, mu ob nenehnih napadih nekaterih republikanskih voditeljev, češ da je v Berlinu pripravil plodna tla za priznanje Kitajske, skoraj
obrambni skupnosti. Ogorčenje je nastalo zlasti v vrstah francoske parlamentarne opozicije in med nasprotniki nemške oborožitve, ki poudarjajo, da francoska vlada ni razložila ovojih razlogov, ki so jo privedli do tega, da je nepričakovano spremenila svoje stališče *
Zaradi mnogih protibritanskih demonstracij, pri katerih so prebivalci Grčije zahtevali priključitev Cipra k svoji državi, so v Grčiji prepovedali vse politične sestanke in zborovanja za nedoločen čas. Stanje se je zlasti zaostrilo, ko je Velika Britanija odbila razgovore z grško vlado o vprašanju Cipra. Največje demonstracije so bite na otoku Rodosu in v Patrasu kjer je osem tisoč mladincev zahtevalo priključitev Cipra.
*
Pri francoski utrdbi Dien
ZA NASE KMETOVALCE
Snažene živali in hleva
preostane nič drugega, kot da1 Bien Fu se boji nadaljujejo z
•e otrese odgovornosti.
♦
Ob proglasitvi »suverenosti« Vzhodne Nemčije so se vneti različni komentarji, zlasti v Bonnu. Tudi Adenauer je na obisku v Rim« spregovoril o tem dogodku. Dejal je, da je »dobro znano, kaj pomeni svoboda v satelitski državi«. — Predsednik socialistične stranke OHenhauer pa je rekel, da bodo sovjeti kljub temu koraku Se vedno neomejen gospodar v Vzhodni Nemčiji. Po njegovem mnenju bo proglasitev »suverenosti« povzročila nove težave glede združitve Nemčije in so tega mnenja sfcoro vsi zahodno-nem&ci listi.
Ko je bil predsednik zahod-noneroške vlade Adenauer na enodnevnem obisku v Italiji, se je razgovarjal s predsednikom italijanske vlade Scelbom in zunanjim ministrom Pictnoni-Jem. V razgovoru so razpravljali o mednarodnem položaju ib ugotovili »enotnost gledišč in dah iskrenega sodelovanja med obema narodoma«. — Oba predsednika sta bila mnenja, da je treba čvrsto izvajati politiko evropske integracije.
V Egiptu so revolucionarni »vet razpustili. Naser ni hotel komentirati sporočila o razpustu revolucionarnega sveta, »beš da najvišji interesi države terjajo molk«. — Izjavil je, da se bo 24. julija umaknil iz političnega življenja in da se bo vrnil na svoje mesto v armadi Medtem ko je Nagib dejal, da je njegova zmaga v ogorčeni borbi za ponovno uvedbo parlamentarnega režima v Egiptu »najsrečnejši dan v njegovem življenju«, pa Naser in egiptovski minister za nacionalno orientacijo, major Šalah Salem nista navdušena za obnovo parlamentarne vlade v Egiptu. Tudi oficirji revolucionarnega sveta ne bodo sodelovali na vo-
nezmanjšano srditostjo. Francoski general Navare je poslal poziv Ho Si Minhovemu poveljstvu, naj ustavi topniški in protiletalski ogenj na francoska letala Rdečega križa, ki nameravajo prepeljati ranjence iz Dien Bien Fuja v zaledje. Obenem pa je francosko poveljstvo zanikalo obdolžitve Ho Si Min-hovega poveljstva, da Francozi poskušajo s temi letali Rdečega križa prepeljati v oblegano oporišče Dien Bien Fu okrepitve in strelivo.
Samo ob sebi je razumljivo, da moramo tudi govejo živino, zlasti pa krave, če jih hočemo obdržati pri zdravju in mlečnosti, dnevno čistiti in snažiti hleve.
Snaženje živali opravljamo dnevno enkrat, in sicer zjutraj. Načelno uporabljajmo za to delo ščetko in čohalnik Gladka, negovana dlaka je najboljše znamenje dobre nege in zdravja živali.
V hlevu kidajmo dnevno dvakrat, zjutraj in zvečer, steljo Pa PO možnosti večkrat izmenjajmo oziroma nadomestimo. Najboljša stelja je slama ozimnega žita, ki je zlasti priporočljiva za teleta. Hlev sam naj bo svetel, z velikimi okni, in če mogoče z ventilacijo, vendar pa ne sme imeti prepiha. Letno ga je treba najmanj enkrat pobeliti; beležu pridajmo do 2 odst. žganega galuna.
Kravi s teletom najbolj ugaja ograjen prostor, kjer se tele lahko poljubno giba in ni privezano.
Staja za kravo naj ne bo prekratka in mora meriti najmanj 1.7 metra. Strop naj bo lesen ali iz asfalta, hlevska temperatura pa naj znaša 16 do 17 stopinj Celzija.
Krmljenje, napajanje in molžo opravljajmo redno dnevno v istem času. V velikih kmetskih obratih se običajno krmi in molze dnevno dvakrat. V Sloveniji pa je db&aj, da krmimo in molzemo trikrat dnevno. Pri dvakratni molži je mlečnost za približno 7 odst. nižja kakor pri trikratni, vendar ta izpad poravnamo s prihranki na delovnem osebju. Nove dojnice in izredno mlečne krave pa moramo brezpogojno trikrat dnevno molž ti.	v
Pri razvrstitvi dela je upoštevati, da se molža nikdar ne opravlja ob istem času kot
vse celice ter igra glavno vlo- Kalij in fosfor sta v detelji go pri tvorbi istih. Kalcij ima in stročnicah, natrij pa v ži-kemično sorodstvo z vsemi be- vinski soli. krmljenje ali pa kidanje, da > ljakovinami. Najmočneje pa je zrak, ki je okužen po gnoju, ne	...	...
okuži tudi mleka. Iz tega raz-
loga je torej molža prvo delo, drugo krmljenje, tretje napajanje in kidanje. Krave se na ta vrstni red hitro navadijo. Ne drži trditev, da moramo žival med molžo krmiti.
KRMA
Živalim smemo pokladati vedno samo popolnoma sveža in nepokvarjena krmila. Posebno moramo pariti, da krma ni sparjena!
Zelo važno je tudi, da dobijo krave mlečnice primemo količino soli, zlasti kalcija, natrija,
zastopan kot fosforno kisli ap-	NAPAJANJE _
nenec v kosteh, v katerih se- Za napajanje uporab.jaimo stavlja 60—80 odst. vseh trdih svežo, ne premrzlo vodo. Naj-sestavin. Bitja, ki jim manjka primerneje je živali goniti apnenca, nagibajo k vsem mo- tudi v zimskem času k napoju gočim vnetjem. Kalcij je tudi na prostem, da se po volji na-biokemično krepilno sredstvo. Pijejo iz korita in da se malo Pomanjkanje kalcija povzroča pregibljejo v mrzlem letnem slabokrvnost, kostolomnico itd., času, kar je zelo koristno, prej ali slej pa latentno srčno , Za vsak primer moramo pa-slabost. Ob tej priložnosti orne. : žiti, da se oskrba živali oprav-nimo, da razločujemo ta pojav lja vedno pravilno ob istem od manifestne srčne bolezni, strežnem osebju To naj kaže Medtem ko prve ne štejemo veselje do živine s katero naij med neozdravljive bolezni, je mimo in obzirno postopa. Ne-druga neozdravljiva napaka. ; potreben hrušč in nemir v hle-včasih podedovana, h kateri ; vu, vpitje, tepen je in suvanje inklinira, nagiba žival; največ- ( krav napravi živali plašljive
kalija ali fosfora,- Posebno kal- krat je posledica po težkih de- I in srdljive. Grdo ravnanje pa
cij je za vsako živalsko bitje neogibno potreben. Kalcij je začetek in konec organizma. Samo srce ga potrebuje kot motor, ki žene kri po žilah, štirikrat več kakor vsaka mišica ali skupina iste teže, kot srce. Kalcij je od vseh mineralnih soli v živalskem telesu najbolj razširjen. Vsebujejo ga
lih in po težkih kužnih boleznih oz. obolenjih (svinje) — rdečica, konji — smolika itd.).
zmanjša tudi mlečnost!
Tako imenovano »zadržani e mleka« pri polnem vimenu
Latentna srčna slabost je pa ' pa ne izvira iz. srdljivosti i>n hu-lahko podlaga oz. razpoloženje dobnosti živali, temveč je reza druge bolezni, n. pr. pred- fleksiven pojav bojazni iz časno pometavanje. izstop nož- strahu pred bolečinami. V tem niče in maternice, nagnjenje k ; primem je treba včasih veliko vnetju pljuč, naduha, slab za- j potrpljenja in dobre volje da rod. slaba mlečnost itd	spravimo žival na dobro pot
Zalčiteo cepljenje otrok proti davic: la kozam
KOTIČEK ZA NASE ŽENE
DOMAČI ZDRAVNIK
KUMNA (carum catvi). — Kumna je dvoletna rastlina, 1
LANENO SEME je zelo poznano. Iz njega pridobivamo olje, ki . 9° mno9° uporabljamo v tehni-meter visoka raste po Posavju in ki' V narodni medicini nam laae-Podravju po travnikih. Uporab- "o seme triui, zci fopfe obkladke
ljamo jo v kuhinji kot začimbo	Sk^morlaeme ry
/,	,	■ i-i •	, w	vodi ali na mleku damo te
vroče v platneno vrečico, ki jo položimo na bolno mesto (čir). Deluje na dozorevanje absce&a.
MAJARON je bilka, ki jo gojimo po naiih vrtovih. Uporabljamo ga kot dišavo pri različnih jedeh. V narodni medicini ga rabimo kot čaj, ki ga kuhamo iz posušenega listja brez stebel in cvetja. Cai je lahko dražilno sredstvo m služi proti prehladu ter živčni in mišični slabosti maternice.
MAK je enoletna, 1 meter visoka rastlina ter uspeva na sončnih in dobro gnojenih gredah. Seme uporabljamo v kuhinji kot jed. Iz njega delajo tudi olje. V velikih množinah ga gojijo v Makedoniji, ker se iz njega izdeluje opij, ki se mnogo uporablja v medicini. Raba opija kol narkotično sredstvo je zelo škodljiva. Iz opija se pridobiva morfij. Celi sad se ne sme uporabljati, ker je strupen. Seme m strupeno.
rodni medicini jo priporočajo kot čaj proti krčem v trebuhu.
KVAS vsebuje majhne enocelične glivice, ki predelavajo sladkor v alkohol in ogljikovo kislino. Rabimo ga za testo, da vzkipi, vsebuje beljakovine in vitamine, zaradi česar je hranljiv. V narodni medicini ga uporabljajo za zdravljenje pri furun-kuiih (tvorih), črevesnih katarih in pri zapiranju. — Glede kvasa, ki ga naše gospodinje kupujejo za pripravo testa za kruh, še tole:
Pred leti so nekemu Trboveljčanu začeli izpadati lasje. Ni dobival običajne pleše, pač pa so mu lasje na glavi začeli izpadati v šopih — na glavi je dobival ta mož bele lise brez las, kar ga je silno kazilo. Zdravniki so ga zdravili na razne načine, a brez uspeha. Pa mu je nekdo svetoval, naj začne uporabljati kvas. Bele lise na glavi so po uživanju kvasa začele izginjati in danes ima ta mož spet normalno lasišče kot vsi drugi.
Kot vsako leto, tako se tudi letos bliža čas, ko bomo pričeli z zaščitnim cepljenjem otrok proti davici in kozam. Namen cepljenja je zavarovati otroka pred obolenjem za davico in kozami. Uspeh vsakoletnega cepljenja se je v našem okraju že pokazal, tako da v zadnjih dveh letih skoro nismo imeli resnega obolenja za davico. — Vsa ta cepljenja, ki jih bodo opravili naši zdravniki, se »kolo v ničemer ne razločujejo od cepljenja v prejšnjih letih. Pri tem je važno samo to, da pri tej množični akciji cepimo čim večji odstotek obveznih otrok, in to v zato določenem času. Cepili bomo zdrave otroke, in sicer bodo cepljeni proti kozam vsd otroci, rojeni leta 1953, ter vsi starejši predšolski otroci, ld do sedaj še niso bili cepljeni.
Ponovno bomo cepili vse otroke, ki so pričeli hoditi v oenov-T(k> šolo v šokkem letu 1953/54, kakor tudi šolarje drugega šolskega leta, ki so lansko leto od cepljenja izostali. — Proti davici bomo cepili otroke, rojene lanskega leta, kakor tudi vse tiste otroke, rojene leta 1952, ld niso bili cepljeni, ali če so pri lanskem cepljenju prejeli samo eno injekcijo cepiva in so tako Cepljenje pretrgali. Vsi ti otroci morajo dobiti dve injekciji v časovnem razdobju od približno štirih tednov. — Nadalje bodo dobili po dve injekciji cepiva tudi vsi tisti šolarji prvega šolskega leta, ki proti davici še niso bdH popolno cepljenj v predšolski dobi. Revakcinirani (t.j. ponovno cepljeni z eno injekcijo) pa morajo biti vsi tisti predšolski otroci, ki so bili popolno cepljeni (dve injekciji) lansko leto, in vsi tisti učenci 1, razreda, ki so bili popolno cepljeni že v predšolski dobi. Za cepljenje proti davici velja pravilo, da mora vsak predšolski otrok dobiti prvo leto dve injekciji, drugo leto pa še eno injekcijo cepiva, da je otrok zadostno zavarovan pred obolenjem.
Vsa ta cepljenja so brezplač-čna, vendar obvezna. Za neopravičene izostanke od cepljenja sledi kazen po zakonskih določilih. Cepljenja je lahko oproščen samo tisti, ki ga je določil zdravnik-cepitelj.
Da pa bo ta množična akcija potekala v redu, je določeno za vsak kraj in občino, kdaj in kje bo cepljenje. Občinski ljudski odbori bodo razposlali osebne poklice za obveznike — za primer pa, da obvezniki iz kakršnega koli vzroka ne prejmejo poklica za cepljenje, so dolžni starši, da privedejo obveznika določen dan na cepljenje. Tudi za take izostanke sledi kazen po zakonskih določilih.
Razpored cepljenja proti kozam in davici je sledeč:
Trbovlje (Posvetovalnica za matere):	I. cepljenje 6. aprila
ob 14. uri; II. cepljenje 4. maja ob 14. uri; nadalje I. cepljenje 13. aprila ob 14. uri, H. cepljenje 11. maja 1954;
Gabrsko (pri Malgaju); I. cepljenje 5. aprila ob 15.30, II. cepljenje 3. maja ob 15.30;
Katarina (osnovna šola Katarina); I. cepljenje o. aprila ob 15. uri, II. cepljenje 3. maja ob 15. uri;
Dobovec (osnovna šola):	I.
cepljenje 10. aprila ob 9. uri, II. cepljenje 8. maja ob 9. uri;
Hrastnik (šola, nižja gimnazija): I. cepljenje 8. aprila ob 10. uri, II. cepljenje 6. maja ob 10. uri;
Hrastnik (ambulanta kemične tovarne): I. cepljenje 8. aprila ob 8. uri, II. cepljenje 6. maja ob 8. uri;
Dol pri Hrastniku (osnovna šola): I. cepljenje 9. apnila ob 9. uri, II. cepljenje 7. maja ob 9. uri;
Marno (gostilna Kozole): I. cepljenje 9. aprila ob 13. uri II. cepljenje 7. maja ob 13. uri;
Zagorje (šola v Toplicah): I. cepljenje 5. aprila ob 13. uri; II. cepljenje 3. maja ob 13. uri;
Zagorje (šola v Zagorju):	I.
cepljenje 6. aprila ob 13,30, II. cepljenje 4. maja ob 13,30;
Loke nad Zagorjem (osnovna šola Loke): I. cepljenje 7. aprila ob 13. uri, II. cepljenje 5. maja ob 13. uri;
Lipje (osnovna šola): I. cepljenje 8. aprila ob 14.30, II. cepljenje 6. maja ob 14.30;
Cemšenik (osnovna šola): I. cepljenje 8. aprila ob 16. uri, II. cepljenje 6. maja ob 16. uri;
Kotredcž (osnovna šola):	I.
cepljenje 9. aprila ob 13.30, II. cepljenje 7. maja ob 13,30;
Izlake (osnovna šola): I. cepljenje 10. aprila ob 13.30, II. cepljenje 8. maja ob 13.30;
Mlmše (osnovna sola):	I.
oepljenje 10. aprila ob 15. uri, II. cepljenje 8. maja ob 15. uri;
Senožeti (osnovna šola):	I.
oepljenje 12. aprila ob 16. uri, II. cepljenje 10. maja ob 16. uri;
Radeče (osnovna šola); I. cepljenje 6. aprila ob 13. uri, II. cepljenje 4. maja ob 13. uri;
Vrhovo (osnovna šola); I. cepljenje 6. aprila ob 15. uri, II. cepljenje 4. maja ob 15. uri;
Jagnjenica (osnovna šola); I. cepljenje 9. aprila ob 13. uri, II. cepljenje 7. maja ob 13. uri;
Svibno (osnovna šola): I. cepljenje 9. aprila ob 16. uri, II. cepljenje 7. maja ob 16. uri;
Zidani most (osnovna šolal:
I.	cepljenje 7. aprila ob 13. uri,
II.	cepljenje 5. maja ob 13. uri;
Loka Pri Zidanem mostu
(osnovna šola); I. cepljenje 7. aprila ob 15.30, II. cepljenje 5. maja ob 15.30;
Breg (gostilna Klin kom):	I.
cepljenje 8. aprila ob 14. uri, II. cepljenje 6. maja ob 14. uri;
Razbor (osnovna šola) I. cepljenje 8. aprila ob 16. uri, II. cepljenje 6. maja ob 16. uri;
Podkum (osnovna šola):	I.
cepljenje 13. aprila ob 8. uri, II. cepljenje 11. maja ob 8. uri.
Dr. I. K.
Oglejte si bogato zalogo vseh vrst manufakture, špecerije, kolonialnega blaga, konfekcije, nadalje bogato zalogo vseh vrst pomladanskih novosti. Nudimo vam vse vrste pohištva, radioaparate, žimnice, divane, kavče po lastni izbiri in želji — skratka: nudimo vam vse, kar potrebujete. Prepričaj-
* te se sami in oglasite se v poslovalnicah	\
Trgovskega podjetja „IZBIRA" v Trbovljah
Kraj Razpotje mi Trbovljami in Hrasta kom
Razpotje je bilo pred več kot sto leti lepo posestvo na koncu ojstriške vasi, to je na sedlu med trboveljsko in hrastniško dolino. Danes o tem posestvu ni več duha ne sluha. Zdavnaj je že izginilo z zemeljskega površja, kajti umakniti se je moralo ojstrškim rudarjem, ki so tamkaj kopali premog, — Da ne bo šlo v pozabljenje, kako je
Vedno se je lahko popotnik, ki j Trbovlje, se je oglasil tudi na je prišel iz Trbovelj ali iz Za- Razpotju (takrat je bilo v hrast,-vodnje (Hrastnika), z Ostenka niško-trboveljski dolini le 5 go-ali s Pleskega, tukaj okrepčal z j stiln — tri v Trbovljah, ena v dobro kapljico čistega dolenjca. Hrastniku in ena na Razpotju),
Prod sto leti so bila v razpo-škj hiši zastopana tri pokolenja. Očak Razpotnikov je bil Valentin, okreten, šaljiv in zanimiv starček, star okrog sto let, nadalje njegov sin, 70-letni go-
bOo pred sto leti na Razpotju, i spodar Martin, in Martinov sin,
kronist napisal
30-letni Janez. Od treh Martinovih hčera je bila najstarejša Mica, omožena v Zagorju pri Juvanovih Najmlajša hči Jera
je hrastniški
sledeče:
Razpotje je imelo krasen položaj in je nudilo popotniku prelep razgled na tri strani neba. Proti vzhodu stojita Kal in Kovk, proti jugu Kum in proti | Šim zahodu Partizanski vrh. (sv. Pia- i jem«.	,
nšna). Ojstrškovi so bili že od j Razpoška gostilna je bila ved-
se je omožila leta 1838 s Hrastničanom Mihom Rošem, poznej-hrastniškhn »oberrihtar-
bBl so rmemožni in spoštovani gospodarji Na Razpotju je bila že od starih časov »oštarija«.
nekdaj posestniki na Razpotju; j no dobro obiskana. V njo so
hodili že zaradi dobrega vina in — lepih deklet. Vsak tujec, ld je prišel v Zavodnjo ali v,
da vidi in sliši stoletnega starčka Valenta, in da ga povpraša, kako je živel, da je učakal tako visoko starost. Valent je popil kozarec vina, potem pa je rad pripovedoval iz svojega dolgega življenja. Bil je v mladih letih strasten lovec m zato poln lovskih zgodb in laži. Da je bila že tedaj med lovci udomačena »lovska latinščina«, priča sledeča Valentova »štorja«, ki jo ,je večkrat pripovedoval:
»Prišel sem nekega popoldneva precej truden z lova od Oj-strška semkaj skozi Ojstro, po slišim govorjenje pri Mamovni-ku. Pomislim: ,Malo se odpočijem in pokramljam z Mamov-nikom,’ krenem k njemu v hišo
fn posedim pri njem na klopi. 1 Ko se je začelo mračiti, vržem prazno puško na ramo, želim prijatelju .lahko noč' in odidem proti domu. Komaj sem pa prišel blizu prelaza, priteče mimo zajec. ,Glej ga vraga!’ si mislim, vedoč, da je puška prazna in se počoham po r.. . — v roki mi pa ostane kepa smole, ki se je od predolgega sedenja na Ma-movnikovi klopi .prilimala' mo- j j:h hlač Zaženem torej kepo j smole v zajca, ki je ravno hotel ; skočiti čez prelaz, ter g-i sreč- i rvo zadenem sredi čela V istem trenutku pe priteče tudi od droge strani zajec in skoči čez , plot. Ravno na vrini plota trčita s čelom eden oh drugega, .zli- ’ mata’ se s smolo ter obvisita | na prelazu vsak na eni strani. Jaž pa — ne bodi len. stopim k njima, snamem ju s prelaza, obesim ju živa preko dru«e rime in odkorakam moško na Razpotje.«
Da rostnne * človek v visoki starosti spet otročji, doltazuje,
sledeči prizor, ki se je na Razpotju večkrat ponovil:
Valent je bil velik prijatelj otrok, zato se je tudi rad igral z njimi, posebno s svojimi pravnuki — Roševimi — kadar 90 prišli na Razpotje kot gostje. Pivci so resno sedeli z Martinom okoli mize, otroci so pa uganjali burke po hiši z Valentom, smejali se in ropotali, da gostje niso mogli več razumeti drug drugega. 'Martin je tedaj očeta Valenta opozoril, naj se z otroki zabava na mirnejši način da ne bodo delali takega hrušča Valrnt se je pa zaradi ta’--gn opomina čutil užaljenega ih osramočenega; jezno je vstal, udaril z nogo ob tla in dejal svojemu 70-letne-mu sinu: »Kaj, ti poba boš mene učil in mi ukazoval?« — Razu-
me se, da je ta prizor med gostilniškimi gosti zbudil precej veselja, smeha in krohota.
Valent je bil Suh, žilav in visok človek. Nosil je šolne, kratke hlače do kolen, pozimi volnene nogavice, poleti pa brez njih. platneno srajco in širok čm klo-'H 'T
'1131 Z0\ n~on>is a at prng
Jing
Esfieran**', mednarodni jezik
se lahko hi‘ro naučite v našem de,pisnem tečaju. Ako nam poči.jvte znamki) za, poštnino, vare poS'Jcnu> brezplačno na oiri-pri prve lekcij«. — Zveza e*|ter»nt,rtov 31cvenlj«, Miklošičeva 7/1.
Odleti Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
Okrajni ljudski odbor Trbovlje Hrastnik 2A*/«; 4. LOMO R»-Predsedstvo	j dete 1,2*/*; 5. Občinski LO Dol
; pri Hrastnika 0,8 •/•;
N* podlagi 2. odstavka 15. ČL b) v zneskih:
»kona 0 okrajnih ljudskih od- ;	6 ob* lO Cemšenik 450.000
din; 7. Obč. LO Dole pri Litiji
Wih (Ur. Ust LRS St. 19/52-89) 'n v zvezi z H. poglavjem točke 4 odloka o začasnih gospodarskih ukrepih do sprejetja drnž-benih planov za leto 1954 (Ur.
FLRJ, st. 52-430/53) ter 8. 'P S. člena uredbe o delitvi dobička in o davku od dobička gospodarskih organizacij (Urad-ni list FLRJ. št. 51-423/53) iz-da!a Okrajni ljudski odbor Trbovlje na skupni seji obeh zborov dne 16. marca 1954
ODLOK
o uporabi začasnih instrumentov družbenega plana okraja Trbovlje za leto 1954.
100.000 din; 8. Obč. LO Loka pri Zidanem mostu 500.000 din;
! 9. Obč. LO Mlinše 400.000 din;
I 10. Obč. LO Podkum 550.000 din; j 11. Obč. LO Polšnik 350.000 din;
I 12. Obč. LO Senožeti 300.000 i din; 13. Obč. LO Trojane | 300.000 din.
3.
Dohodki od prebivalstva pripadajo po odbitku obveznosti okraja do zveze in republike v celoti ljudskim odborom mestnih občin in občin.
4.
Od vrednosti prometnega davka, ki pripada okraju, gre:
1. Okrajnemu ljudskemu odboru 50 •/•; 2. LOMO Trbovlje 25«/.; 3. LOMO Zagorje 10 •/•; 4. LOMO Hrastnik 10 */•; 5. LOMO Radeče 5*/*.
Clospodarske organizacije odvajajo okrajnemu ljudskemu ffhuru 80 •/• iz doseženega do-bičkai ki preostane po odbitkn zveznega davka od dobička, re-^'neg* sklada in dopolnilnih s prispevkom za socialno »varovanje.
2.
Od dohodka okrajnega ljud-skega odbora ir prvega člena Računovodstvo v admmistra' t*ga odloka pripada za l. 1954: eiji okrajnega ljudskega odbora k) v odstotkih:	i dodeljuje dotacije iz 2. člena
I- LOMO Trbovlje 13 •/•; 2. 1 tega odloka posameznim občln-LOMo Zagorje 5*1*; 3. LOMO skim ljudskim odborom po dva-
Vsf ostali dohodki, vključno zaostala dohodnina iz leta 1953, gredo okrajnemu ljudskemu odboru.
najstinah. Dohodke, katere so posamezni občinski ljudski odbori prejeli v letu 1954, Id jim v smislu tega odloka ne pripadajo, je dolžno računovodstvo v administraciji okrajnega ljudskega odbora obračunati pred izplačilom dotacij iz prejšnjega odstavka.
7.
Ta odlok velja od dneva objave ▼ »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1954 dalje do sprejetja družbenega plana in preračuna okraja za leto 1954.
Trbovlje, 16. marca 1954.
Predsednik OLO: Martin Gosak, s r.
Obračun KZ Trbovlfe
Pred nedavnim je imela svoj občni zbor tudi Kmetijska zadruga Trbovlje, na katerega jih je prišlo od 116 članov 76. Poročila so bila kratka in izčrpna; z njihovo vsebino so se člani v glavnem seznanili že na članskem sestanku, ki je bil 14 dni prej. Na tem sestanku so člani zadruge predeba tirali vsa vprašanja in napravili načrt za bodoče delo v novem poslovnem letu. Tako je delo na občnem zboru teklo hitro. Od oblasti je bil navzoč edino kmetijski referent MIO tov. LHek; začudil se je, da je bilo tako malo debate, šele po pojasnilu je sprevidel, da je bil občni zbor res dobro pripravljen.
KZ Trbovlje se je vsa povoj- j bodo o vsem pogovorili. To bo na leta borila z velikimi teža- zanesljiva pot k poslovanju vami. Kmetje dolgo časa niso brez napak, imeli zaupanja v svojo zadrugo, I Volitve so bile tajne, Izbira ki ni dobro poslovala, ker je kandidatov velika. Izvoljeni pa pač bilo vse njeno delo dirigi- so bili skoro vsi stari odbor-rano. Sele zadnja tri leta se je niki, kar je dokaz, da jim člani razmahnila. Iz leta v leto po- zaupajo. Novi odbor čakajo vesta; a njeno poslovanje boljše in like naloge. Zadruga mora pre-uspešnejše, kar dokazuje tudi zidati in urediti svoje poslovne porast članstva od 52 do 116. prostore v lastni stavbi, ki jo Se stoje nekateri ob strani, , je lani kupila, vendar so člani sklenili, da jih I Letošnji dobiček je bil mno-bodo prepričali in pridobili za go manjši od lanskega. Sklenili skupno delo.	i so, da ga polovico porabijo za
Tudi napeke se dogajajo, ki1 preuditev lastne stavbe, ostalo
jih skuša upravni odbor KZ odpraviti. V ta namen je bil storjen sklep, da bo vsaka dva meseca članski sestanek, kjer se
Strojna tovarna Trbovlje je razstavna na zagrebškem velesejmu nove izdelke
Kakor lansko leto Je Strojna tovarna Trbovlje razstavila svoje izdelke tudi na letošnjem spomladanskem velesejmu v Zagrebu. Ze lani so vzbujali razni stroji te tovarne splošno zanimanje, prav tako tudi letos, zlasti še, ker njeni izdelki ne zaostajajo za stroji, ki jih izdelujejo v tujini. Strojna tovarna Trbovlje, ki izdeluje v
glavnem stroje in ostale strojne naprave za rudarstvo, je razstavila svoje izdelke, da interesenti vidijo, kaj lahko že proizvajamo doma in da vidimo razvoj in napredek v proizvodnji rudarskih strojev. — Tovarna ne potrebuje novih naročil, saj je z njimi založena že do sredine prihodnjega leta.
Izdelki, ki jih je Strojna to-
Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o ljudskih odbor ih ter 1. odstavka 6. člena ured be o dohodnini z dne 25. decembra 1953 (Ur list FLRJ št. 56-48 2/531 v zvezi s točko VI/3 odlo ka Izvršnega sveta Ljudske skup Kine LRS o uporabi planskih instrumentov za leto 1954 (Ur. list LRS št 3-8/54) izdaja Okrajni ljudski odbor Trbovlje na seji obeh zborov dne 16. marca 1954
o davčnih stopnjah dopolnine dohodnine od kmetijstva za 1.1954
Za obračunavanje dopolni Ine dohodnine kmetijskim gospo darstvom na območju OLO Trbo vije davčna lestvica:
se predpisuje naslednja
Osnova	*/.	Davek	Osnova	•/*	Davek	Osnova	*/•	Davek	Osnova	•/•	Davek
1000	4	40	62.000	8,2	5084	215.000	23,5	50.525	520.000	43,2	224.640
9000	4	80	63.000	8/5	5229	220.000	24	52.800	525.000	43,5	228.375
3000	4	120	64.000	8,4	5376	225.000	24,5	55.125	530.000	43,8	232.140
4000	4	160	65.000	8,5	5526	230.000	25	57.500	535.000	44,1	235.935
.sooo	4	200	66.000	8,6	5C76	235.000	25,5	59.925	540.000	44,4	239.760
6000	4	240	67.000	8.7	5829	240.000	26	62.400	545.000	44,7	243.615
7000	4	280	68.000	8,8	5984	245.000	26,5	64.925	550.000	45	247.500
ftonn	4	320	69.000	8,9	6141	250.000	27	67.500	555.000	45,3	251.415
	4	360	70.000	9	6300	255.000	273	70.125	560.000	45,6	255.360
10 000	4	400	71.000	9,1	6461	260.000	28	72.800	565.000	45,9	259.335
11.000	4	440	72.000	9,2	6624	265.000	28,5	75.525	570.000	46,2	263.340
12.000	4	480	73.000	9.3	6789	270.000	29	78.300	575.000	46,5	2u7 tOr 5
13.000	4	520	74.000	9,4	6956	275.000	29,5	81.125	580.000	46,8	271.440
14.000	4	560	75.000	9.5	7125	280.000	30	84.000	585.000	47,1	275.535
15.000	4	600	76.000	9.6	7296	285.000	30,5	86.925	590.000	47.4	279.660
16.000	4	640	77.000	9,7	7469	290.000	31	89.900	595.000	47,7	283.815
17.000	4	680	78.000	9,8	7644	295.000	31.5	92.925	600.000	48	288.000
18.000	4	720	79.000	9,9	7821	300.000	32	96.000	605.000	48.2	291.610
19 000	4	760	80.000	10	8000	305.000	32,2	98.210	610.000	48,4	295.240
20.000	4	800	81.000	10,1	8181	310.000	32,4	100.440	615.000	48,6	298.890
21.000	4	840	82.000	10,2	8364	315.000	32,7	103.005	620.000	48,8	302.560
22.000	4	880	83.000	10,3	8549	320.000	33	105.600	625.000	49	306.250
23.000	4	920	84.000	10,4	8736	325.000	33,2	107.900	630.000	49,2	309.960
24.000	4	960	85.000	10,5	8925	330 000	33,4	110.220	635.000	49,4	313.690
25.000	4	1000	86.000	10,6	9116	335.000	33,7	112.895	640.000	49,6	317.440
26.000	4	t040	87.000	10,7	9309	340.000	34	115.600	645.000’	49,8	321.210
27.000	4	1080	88.000	10,8	9504	345.000	34.2	117.990	650.000	50	325.000
28 000	4	1120	89.000	10,9	9701	350.000	34,4	120.400	655.000	50,2	328.810
29.000	4	1160	90.000	11	9900	355.000	34.7	123.185	660.000	50,4	332.640
30.000	4	1200	91.000	11,1	10.101	360.000	35	126.000	665.000	50,6	336.490
31.000	4.1	1271	92.000	11,2	10.304	365.000	35,2	128.480	670.000	50,8	340.360
32.000	4.2	1344	93.000	11,3	10.509	370.000	35,4	130.980	675.000	51	344.250
33.000	43	1419	94.000	IM	10.716 •	375.000	35,7	133.875	680.000	51,2	348.160
34.000	4.4	1496	9.5.000	11,5	10.925	380.000	36	136.800	685.000	51,4	352.090
35.000	4,5	1575	96.000	11,6	11.136	385.000	36,2	130370	690.000	51,6	356.040
36.000	4.6	1656	97.000	11,7	11.349	390.000	36,4	141.960	695 000	51,8	360.101
37.000	4,7	1739	98.000	11,8	11.564	395.000	36.7	144.965	700.000	52	364.000
38 000	4,8	1824	99.000	11.9	11.781	400.C00	37	148.000	705.000	52,2	368.010
30 000	4,9	1911	100.000	12	12.000	405.000	37,2	150.660	710.000	52,3	371.330
40 000	5	2000	105.000	12,5	13.125	410.000	37,4	153.340	715.000	52,5	375.375
41.000	5.2	2132	110.000	13	14.300	415.000	37,7	156.455	720.000	52,7	379.440
42 000	5,4	2268	115.000	13.5	15.525	420.000	38	159.600	725.000	52,8	382.800
43 ono	5,6	2408	120.000	14	16.800	425.000	38,2	162.350	730.000	53	386.900
44 000	5,8	2552	125.000	14.5	18.125	430.000	38,4	165.120	735.000	53,2	390.020
45 000	6	2700	130.000	15	19 500	435.000	38,7	168.345	740.000	53,3	394.420
46.000	6,2	2852	135.000	15,5	20.925	440.000	39	171.600	745.000	53,4	397.830
47.000	6,4	3008	140.000	16	22 400	445.000	39,2	174.440	750.000	53,5	401.250
48.000	6,6	3168	145.000	16,5	23.925	450.000	39,4	177.300	755.000	53,7	405.435
49.000	6,8	3332	150.000	17	25.500	455.000	39.7	180.635	760.000	53,8	408.880
50.000	7	3500	155.000	173	27.125	460.000	40	184.000	765.000	54	413.100
51.000	7,1	3621	160.000	18	28.800	465.000	40,2	186.930	770.000	54,2	417.340
52.000	7,2	3744	165.000	18,5	30.525	470.000	40,4	189.880	775.000	54,3	420.825
53.000	7.3	3869	170.000	19	32.300	475.000	40,7	193.325	780.000	54,5	425.100
54.000	7,4	3996	175.000	19,5	34.125	480.000	41	196.800	785.000	54,7	429.395
55.000	7,5	4125	180.000	20	36.000	485.000	41,2	199.820	790.000	54,8	432.920
56 000	7,6	4256	185.000	20,5	37925	490.000	41,4	202.860	795.000	54,9	436.455
57.000	7.7	4389	190.000	21	39.900	495.000	41,7	206.415	800.000	55	440.000
58 000	7,8	4524	195.000	21,5	41.925	505.000	42,3	213.615			
59 000	7.9	4661	200.000	22	44.000	500.000	42	210.000	nad 800.000	din 55	odst, to ji
60.000	8	4800	205.000	22.5	46.125	510.000	42,6	217.260	2700 din vec od vsakih na-		
61.000	8,1	4941	210.000	23	48.300	515.000	425	220.935	daljnjih 5000 din osnove.		
Osnove za izračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrož ijo:
a)	do 10.000 din na celih 1000 din, in Sicer tako. da se zn eski do 500 dtu zaokrožijo na ni žjih 1000 din, zneski nad 500 din pa na višjih 1000 dinarjev!
b)	nad 100.000 din na celi h 5000 din, pri čemer se zneski do 2500 din zaokrožijo na nižjih 5000 din. zneski nad 2500 din Pa na višjih 5000 dinarjev.
m.
Ta odlok velja od dneva o bjave v »Uradnem listu LRS«, n porablja pa se od !. januarja 1 954.
Predsednik
Trbovlje, dne 16. marca 1954.	Martin Gosak
vama Trbovlje (STT) razstavila v Zagrebu, so dobro preizkušeni standardni izdelki serijske izdelave, prav tako so dobavni roki zanje krajši in ugodnejši.
Večina kupcev je s stroji te tovarne zadovoljna. Poleg proizvodov, ki jih je ta tovarna razstavila že lani, so vzbujali letos pozornost zlasti dvope-resni mali vibrator, ki je primeren za fino sejanje rud pod lahko obremenitvijo. Vibrator je skonstruiran zlasti za kemično, cementno in podobno industrijo. — Nadalje sta zanimiva oba pokretna gumijasta transporterja, od katerih je eden prenosni in posebno lahke izvedbe, tako da ga lahko prenašajo štirje delavci, še bolj pa je zanimiv prevozni trak v lepi konstrukciji na gumijastih kolesih, primeren za gradilišča, skladišča, deponije in podobno. Tovarna ima v načrtu izdelavo podobnih trakov še drugih dolžin in dimenzij. Oba razstavljena izdelka sta bila samo del asortimenta teh strojnih naprav.
V izdelavi mlinov je STT < napravilq precejšen korak na- 1 napredku.
polovico go razdelili na posamezne odseke KZ, 15 odst. pa so razdelili med zadružnike za boljše pridelovanje kmetijskih pridelkov.
Zadruga ima sledeče odseke: strojni, sadjarski, semenogojski in živinorejski odsek. Najbolje sta delovala v preteklem letu sadjarski in živinorejski odsek. Slednji je s pomočjo LOMO fai OLO Trbovlje nakupil precej plemenske goveje živine, da bi se stanje v našem okolišu popravilo. Žal pa so ti prijetni, kakor so dobro mišljeni, le polovični; molznost krav se nam reč brez cenenih, močnih krmil ne bo dosti popravila, četudi bodo v naših hlevih najplemenitejše živali. — Člani eo nadalje sklenili, da ustanovijo živinorejsko samopomoč v nesrečah, ki lahko doletijo prav vsakega živinorejca. Le žal pa dobiva tako ta odsek, kot celotna KZ, premalo pomoči, bodisi od LOMO kot od OZZ.
Kako je že napredovala zadružna miselnost med našimi kmeti, je najboljši dokaz sklep, da bo vsak posestnik gozda prispeval les po svojih možnostih za čimprejšnjo ureditev skladišča in vseh ostalih prostorov lastne stavbe.
Občni zbor so zadružniki zaključili ob skromni zakuski, kjer so med seboj še predeba-tirali delo in potrebe svoje zadruge; kar težko so se razšli. Led je prebit — zadruga je na najboljši poti k vedno večjemu
-a.
Nova stanovanja delovnemu člo veku. (Strojna tovarna gradi 16-družinsko hišo za svoje delavce in nameščence.
prej. Za letos se je odločila za izdelavo majhnih udarnih drobilcev tipa IZ-1 s povprečno storitvijo 10 t/h. Ta drobilec je spričo ugodnih dimenzij in majhne teže zlasti priporočljiv za kamnolome, gradnjo cest, za dela v opekarnah, za manjše separacije in za razne rude, ter zaradi ograjenega rešeta ne potrebuje nobene naprave za predhodno sejanje. Za ta drobilec se kupci posebno zanimajo.
Od sit za večje storitve je STT letos razstavila vibrator * eliptičnimi ploščatimi peresi, ki je kljub veliki zmogljivosti lahko konstruiran, čvrsto grajen in primeren za sejanje vseh vrst materiala, od finozrnatega do debelejšega. Seveds je STT razstavila še druge svoje preizkušene Izdelke.
Strojna tovarna Trbovlje namerava razstaviti letos svoje izdelke tudi na velesejmih ' v Smirni in Egiptu, kajti izdelki te tovarne so sj utrli pot tudi v dežele bližnjega Vzhoda.
Društvo upokojencev v Trbovljah bo imelo svoj letni občni zbor v četrtek, 8. aprila t. L, v dvorani Delavskega doma ob 9,30 dopoldne. Članstvo vabimo, da sc občnega zbora zanesljivo udeleži. Dnevni red običajen.	Odbor.
Šahovska dejavnost v Trbovljah
Prejšnjo nedeljo sta odigrala povratno šahovsko tekmo šahovska sekcija »Dobrne« m šahovski klub SD »Svobode« v Domu »Svobode« na Dobrni. Tekmovanje se je pričelo ob 9. uri dopoldne in je trajalo do 12. ure. Igrali so na 14 deskah.
Po zanimivi igri je zmagala šahovska ekipa »Svobode« z 9,5 točke proti šahistom »Dobrne«, ki so dosegli 4,5 točke. Za »Svobodo« so bili uspešni Lang-hof, Rajevec, Gracar, Gričar. Anžel, Sotlar, Levec, Kastelic in Pfajfar, za »Dobrno« pa Miha Vodišek, Ivan Ribič, Aloj* žibret in Ivan Mak. Remizirala sta Janez Hribar od »Svobode« In Rudolf Frece od šahistov »Dobrne«.
Ta tekma je ponoven dokaz da je SD »Svoboda« začelo aktivno delati tudi na področju šaha z namenom, da posploši šahovsko aktivnost v Trbovljah in da razgiba še ostale šahovske klube. Glavni cilj pa je pridobiti v šahovske vrste čim več mladincev ter jih odvrniti od nezdrave družbe in zabave.
L S
Obiščite poslovalnice
Trgovskega podjetja „IZBIRA" v Trbovljah
in to poslovalnice „Na Tereziji4* (prej Požun), „Pod Terezijo44 (prej Radej), „Na njivi" (manufaktura pri Pašu in špecerija pri Dežmanu) ter poslovalnico „Pri Rozmanu" v Trbovljah II.
Oglasite se pri nas. prepričajte se sami in zadovoljni boste.	Priporočata se vam
KOLEKTIV IN UPRAVA
Širom po našem Zasavfu
Jz Litije in okolice
Tak bo planinski dom na Jančah
Vereno Korošec nam je »postavil" kočo na Jančah ...
žili v teku leta. Proti storilcem je uveden postopek. V novi upravni odbor je bil izvoljen za predsednika tov. Ludvik Vidic iz . Podroj, za tajnika pa tov. Martin Tov. Vereno Korošec, trbovelj- Hostnik iz Vintarjevca. V nad-ski rojak, profesor na litijski zornem odboru je predsednik tov. gimnaziji, je tudi spreten slikar. Jože Cajhen, za tajnika pa tov. Za litijski mestni ljudski odbor France Hostnik, oba iz Smartna. je izddal vrsto portretov naših Številni pospeševalni odseki vodilnih državnikov. V zadnjem šmarške KZ potrjujejo, da bodo času pa je ustregel prošnji litij- delo v tem letu še boij razmah-skih planincev in narisal planin- nilii tako da bo Šmartno med sko kočo na Jančah tako kakor vodilnimi zadrugami v našem
si jo je zamislil gradbeni odbor PD. Tako nam je tov. Korošec »postavil« kočo vrh janškega hriba, t j. tam, kjer bodo zgradili litijski planinci morda že letos težko pričakovani planinski dom.
Sestanek rezervnih oficirjev
Te dni so imel; konferenco rezervni oficirji iz litijske občine.
Zasavju in dajala iniciativo za skupne kmetijske manifestacije, kakor je to storila že lani, ko je organizirala sadno in živinsko razstavo.
Veterinarska ambulanta na Grbinu
Na Grbinu pri Litiji deluje veterinarska ambulanta, ki je bila do sedaj v glavnem v sestavu
ritmične tabele, ki so še danes v veljavi. Jurij Veha se je kasneje prepisal v Vega zato, ker so ga po nemški izreki klicali za Veo (Nemec namreč ne izgovarja nemega »h«). Vega je napredoval v službi do uglednih položajev in j>ostal celo baron, kar je bilo tedaj veliko priznanje za našega znanstvenika. Vega je končal nasilne smrti, našli «o ga mrtvega v reki Donavi j kaže, da so ga utopili njegovi nasprotniki, ki so mu zavidali uspehe in napredovanja. — Jurij Vega ima spomenik v Moravčah, pa tudi v Idriji. V Ljubljani je ena izmed ulic pr j univerzi imenovana po tem našem slavnem zasavskem rojaku. Ob 100-in 150-letnici Vegovega rojstva so bile v Zagorici velike slovesnosti. Vegovo ime poznajo po vsem učenem svetu, saj je bil Vega član akademij v Londonu Parizu in drugod. Zato je prav, da se ga spomni tudi naše glasilo »Zasavski vestnik«. Vega bi seveda zaslužil bolj izčrpen prikaz, kakor je samo ta drobna spominska beležka.
*
Muzejsko društvo v Litiji bi nujno potrebovalo knjigo Jakoba Bedenka, ki je izdal leta 1891 knjigo »Od pluga do krone«; v tej zgodovinski povesti prikazuje življenje in delo Jurija Vege.
Jože Zupančič
Lepi uspehi TVD »Partizano" v Hrastniku
Telesno vzgojno društvo »Partizan« v Hrastniku je polagalo svoj obračun dela ob tako lepi udeležbi, kakor že dolgo ne. Iz poročil funkcionarjev povzamemo, da se število članstva ni znatno spremenilo, kljub večkratnim sklepom, da je treba posplošiti število članstva. Manjkala pa je povezava in družabnost med članstvom. Članstvo se ni zavedalo važnosti osebne agitacije, kar se je lahko nesporno ugotovilo pri številu članstva kakor tudi pij udeležbah na društvenih prireditvah. Manjkala je povezava s šolami in z ostalimi športnimi društvi, ki bi morala skrbeti za sistematično te-lesnovzgojno delo njihovega članstva, ker ta društva sicer ne bodo mogla imeti dobrih športnikov. Društvo »Partizan« je napravilo potrebne korake v tej smeri, žal pa ni našlo pravega razumevanja, zato bo morala biti ena izmed osnovnih nalog društvenega dela, da razvije to miselnost, kar bo odstranilo vse zapreke za povečanje števila članstva.
Vsekakor je pa videti v delu telovadnega članstva vedno več uspehov. Ta dejavnost se je izkazala v samih prireditvah društva. V preteklem letu je priredilo dve telovadni akademiji s povprečno 115 nastopajočimi člani s 17 točkami, ki dokazuje-j ta, da so pri teh akademijah sodelovali vsi oddelki s pisanim in
kvalitetnim programom. Udeležba pa žal ni bila zadovoljiva, kar i je vredno graje. Društvo je so-I delovalo pri Športnem dnevu, ki | ga je priredilo ŠD Bratstvo. Tu-1 di tu niso telovadci dosegli tistega upoštevanja, niti uspehov, kot bi to želeli. Stvarno je bila pri tem delu delno krivda prirediteljev, delno pa tudi telovadcev samih, ki niso v zadostni me-■ ri sodelovali pri organizaciji sa-! mega športnega dne. Nadalje so se telovadci udeležili jubilejnih prireditev v Ljubljani, okrajnega nastopa v Trbovljah, zaključnega tekmovanja »Svobod« v Zagorju, propagandnih nastopov v Podkumu, na Dolu itd. Posebno je treba še omeniti pionirsko tekmovanje na orodju, tekmovanje društvenih košarkarjev, tekme za okrajni pokal v plavanju in v streljanju.
Veliki so bili uspehi hrastni-ških vrhunskih telovadcev pod vodstvom Marina Urbanca, ki co želi znantne uspehe v dvoboju med Ljubljano in Hrastnikom ter Jesenicami in Hrastnikom. Hrast-niška mlada vrsta vrhunskih telovadcev je dosegla vidno mesto i v zveznem kakor tudi v republi-: škem merilu. Takih uspehov še ni do sedaj doseglo nobeno telo-| vadno društvo iz zasavskih re_ j virjev. Želeti bi bilo, da bi ti vrhunski telovadci prenašali svoje znanje in sposobnosti v večji meri na ostale telovadce, ' zlasti na mlajši kader. Novi od-
Novice iz hrastniške
Pogovorili so se o raznih zade- litijske Kmetijske zadruge. Letos ▼ah, ki jih mora vedeti vsak ro- Pa bo ustanovljen za upravljanje kovodilec naše JLA. Sestanek je ambulante medzadružni odbor, bil v konferenčni sobi na litijski sestoječ iz zastopnikov devetih občini. Poročali pa so tovariši z KZ iz litijske okolice. Spričo važ-Vojnega odseka za okraj Ljub- nosti za napredek naše živino-Ijana-okolica.
Novo vodstvo Udruženja rezervnih oficirjev
^*"iCvariH^e^a mije bodo letos gojili le krmske
Zh	rastline. Za izboljšanje živino-
tan so včlan eni rezervni oficirji	.	,	. , , J	,
tudi iz šmarske, kresniške in re->e £°do Pr‘skr(be!' “ove9a Pomenskega bika in žrebca.
•
Oh 200-letnici rojstva učenjaka Jurija Vege
23. marca je poteklo 200 let,
reje je treba nuditi grbinski am. bulanti vso oporo. Sef veterinarske postaje je dr. Milan Orel, veterinarski tehnik pa tov. Marjan Kubot.
Na zemljiščih grbinske ekono-
ostalih okoliških občin, so si izvolili na zadnjem občnem zboru nov odbor. Na prvi seji se Je novi odbor konstituiral takole: predsednik tov. Valič, tajnik tov.
Hari Jelnikar, blagajnik tov. Ro- odkar se je rodil slavni zasavski beri Kastelic Sklenili so, da bo- rojak Jurij Vega. Luč sveta j®
Umrl je na Logu upokojeni rudar Ivan Babič, ki je še kot aktiven rudar stanoval dolgo let na Ani. Pokojni je v svojem življenju še kot rudar in kot družinski oče dosti pretrpel. Imel je štiri sinove, a mu je ostal živ le eden. Prvi je bil žrtev težkega rudarskega dela, ko ga je pred 22. leti v jami Ojstro z drugimi petimi rudarji vred zadušil plin eksplodiranega motorja, drugega mu je že odraslega pobrala zahrbna jetika in tretji je padel za časa narodnoosvobodilne vojne kotpar-
Dol pri Hrastniku, podružnice Narodne banke Hrastnik, Zavoda za soc. zavarovanje Hrastnik, podružnice »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pra-vice-Borbe«. Povod za to ustanovitev je dalo to, da so bili vsi uslužbenca iz Hrastnika po večini včlanjeni pri sindikatu drž. uslužbencev OLO Trbovlje, ki zaradi preoddaljenosti niso imeli nobene povezave z upravnim odborom. Plačevali so samo članarino, drugače pa niso izvrševali sindikalnih nalog. — V upravni odbor so bili izvoljeni:
natelj je Mirko Rebolj iz Ljubljane. Nastavljena je na šoli še ena stalna učna moč in trije honorarni učitelji. Skoraj bodo nastavili še učitelja za čelo in še eno pianistko. Učencev ima- j pričan, da so
bor bo moral temu vprašanju posvetiti v bodoče kar največ pozornosti, da dobi novih vadite-ljev.
i Telovadni člani so se tudi ude-j ležili Titove štafete. Poudariti moramo, da je predal štafetno palico tov. Titu v imenu slovenske republike prav član TVD »Partizan« Hrastnik tov. Urbanc.
Društvo v preteklem letu ni razpolagalo s tolikimi sredstvi, kot bi jih potrebovalo za izvedbo vseh načrtov. Bilo pa tudi ni v posebnih finančnih težavah, ter je hvaležno za razumevanje in konkretno pomoč Ljudskemu odboru mestne občane Hrastnik, Okrajnemu ljudskemu odboru in Okrajnemu odboru TVD »Partizan« kakor tudi republiški Telovadni zvezi. Seveda stoji društvo i v tem letu pred težjimi nalogami ter bo moralo skrbeti, da si bo zagotovilo lastna sredstva s prireditvami, nastopi in tekmovanji. V preteklem letu je nakupilo nekaj telovadnega orodja ter začelo s prvimi deli za gradnjo letnega telovadišča. Vedno večja potreba se kaže po izgradnji spodnjih prostorov v Domu. Stari odbor se je moral ukvarjati vse leto z vprašanjem odtujevanja nekaterih društvu potrebnih predmetov oziroma inventarja, kar so odtujevale; utemeljevali s tem, da je bil nakup izvršen »po tem ali onem«, da torej v Telovadni dom ne sodijo. Odbor se je postavil na stališče, da obstoječega stanja ne bo spreminjal, ker vidi v odtujevanju katerega koli inventarja le gospodarsko škodo skupnosti. Odbor je pa upošteval tudi potrebo drugih društev ter dal 40 stolov godbi »Svobode I« za opravo njenega novega Godbenega doma. To je odbor storil v želji po medsebojni pomoči v ' okviru možnosti. Odbor je pre-taki in podobni
jo 96, in sicer: za violino 25, za klavir 53 in za trobila in pihala pa 18. Na Dolu pri Hrastniku je pa podružnica hrastniške Glasbene šole od 1. januarja letoš-njega leta dalje, ki jo obiskuje vanja za pokal »Ljudske pravi-nrecei učencev V Hrastniku ce« in je prejelo dipxomo Sklepe
problemi rešeni, ter so tudi pristojni organi mestnega in okrajnega ljudskega odbora razumeli stališče društva in ga podprli.
Društvo se je udeležilo tekmo-
Sedaj je očeta rešila ! za predsednika Ivan Urbajs, za smrt’ vseh teh žalosti. Naj bo tajnico Vida Volkar, za blagaj-trpdnu očetu-rudarju ohranjen! ničarko Franka Butarac itd. blag spomin! —Prizadetim naše j Člani so se pomenili med seboj, sožalje!
★
je
ponesrečil v
da se bodo shajali vsaj enkrat mesečno. Imeli bodo strokovna predavanja ter prirejali ekskur-
do letos poživili delo za strokovno usposobljenost članov UROJ.
zagledal v borni, leseni, s slamo kriti kmečki kajži v Zagorici, .	....... uro hoda iz postaje Laze. Jurij
Prvi prispevek za litijski Veha, kakor so se pisali takrat
mi|7pj	! Vegovi, je bil nadarjen deček.
inu£Cj	Kljub težavnemu gospodarskemu
Poročali smo že o ustanovitvi stanju takratnih kmetov so po-litijskega muzeja. Ta ustanova »lali nadobudnega sina v ljub-je doslej še brez denarnih sred- ljansko šolo, kjer je prav lepo štev. Prvi prispevek je poklonila napredoval. Zlasti Je dijak kazal muzeju litijska Kmetijska zadru- zanimanje za matematiko. PTav ga na seji, kjer je bil izvoljen zato 9a je vzljubil njegov proza predsednika tov. Franci Si- fesor Maffei, ki je revnega fan-
Tcžko se .
kamnolomu v Pečovniku pri zije, zlasti pa bodo skrbeli za Celju bivši delovodja kamnolo- j študij novih uredb, predpisov ma kemične tovarne v Hrastniku ter se bodo sami vzgajali poso-tov. Edo Jurič. Z ženo imata cialtetični liniji; imeli bodo pra-namreč v Celju hišico, kamor vilen odnos do delavskih strank
mončič. Dala je Muzejskemu društvu 5.000 din iz sklada za kulturno-prosvetno delo. Ko dajemo litijski KZ javno priznanje za njeno gesto, jo postavljamo
tiča podpiral iz svojih sredstev in mu omogočil, da je dokončal študij.
Vega se je Izkazal zlasti kot matematik, in kasneje ko je *to-
delovnim kolektivom.
Kmetijska zadruga v Šmartnem je na poti razmaha
Kmetijska zadruga nem pr; Litiji šteje 248 članov,
za zgled še ostalim ustanovam in pH v vojaški stan, kot izreden
topničarski strokovnjak, ki je pripomogel takratni Avstriji do mnogih zmag. Med drugim se Je Vega s svojimi možnarji obnesel pri obleganju beograjske trdnjave, ki je bila takrat še v rokah Turkov. Rojak iz naše male za-v Smart- savske vasice Zagorice je bil eden Izmed prvih slovenskih
občnega zbora se je udeležilo 189 znanstvenikov, ki je napisal vr-članov, kot delegat OZZ pa je bil sto del še danes.pomembnih. Pi-
T	._ \ f:	,	.	.	.. .	'	__
navzoč predsednik OLO tov. Miha Berčič, ki je pozdravi) zbor in nanizal vrsto problemov okrog našega kmetijstva. Poudaril je, da bodo kmetje izboljšali svoj standard le z umnim gospodarjenjem. Do sedaj je finansiral kmetijstvo gozd, odslej pa bo treba drugih sredstev; dobri gospodarji se bodo oprijeli dela v KZ, slabi gospodarji pa bodo zapisa.! ni propadu.
Poročila o delu ICZ so podali predsednik tov. Vidic., za živinorejski odsek tov. Pavel Ambrož, za kmeti jsko-strojni odsek tov. Anton Groznik, za sadjarstvo tov. Ludvig Vidic, za hranilno-kreditni odsek tov. Martin Hostnik, za trgovinski odsek tov. Franc Suc, za lesni odsek Martin Breznikar, zaključno poročilo o delu celotne zadruge pa upravnik tov. France Zapušek. Nato sta poročala še tov. Antonija Prelesnik za finančno delovanj©, v imenu nadzornega odbora pa tov. Franc Gradišek. KZ Šmartno je imela lani 5,270.771 din čistega dobička, ki so ga razdelili v posamezne sklade. Pomagali bodo tudi elektrifikaciji naše okolice.
Govor je potekal tudj o nekaterih nerodnostih, ki so jih opa-
sal je matematične razprave in učbenike ter je sestavil loga-
sta se želela preseliti. Zato je sprejela najprej službo v Celju žena Franja, bivša dolgoletna uslužbenka hrastniške kemične tovarne, nato pa še mož Edo, ki se je zaposlil pri pečovniškem kamnolomu. Vozila sta se pa oba dnevno v Hrastnik, ker nista dobila v Celju v lastni hiši stanovanja. Nedavno je poslovodja Edo pregledoval kamno-lomskj teren v Pečovniku in pri tem padel po skali v globel, kjer je zadobil zelo težko telesno poškodbo. Zdravi se v celjski bolnici. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
★
Podružnica dnevnika »Ljudske pravice-Borbe« ima v Hrastniku svoj lokal poleg občinske hiše v mali hišici, v kateri je hrastniški KSS. Tu se Hrastničani lahko naročite na »Ljudsko pravieo-Borbo«.
it
Nova sindikalna podružnica.
Nedavno je bil ustanovni občni zbor sindikalne podružnice drž. uslužbencev, katero sestavljalo uslužbenci : LOMO Hrastnik, občinskega ljudskega odbora
na svojih službenih mestih itd.
*
Člani hrastnifikega Fotokluba se pod predsedstvom tovariša Locdnčiča pridno pripravljajo na svojo pomladansko razstavo foto slik, ki bo v mesecu aprilu.
★
Volitve v delavski svet pri
kemični tovarni so bile pretekli ponedeljek v mali, lepo okrašeni sindikalni dvorani. Tudi poslopje je bilo zunaj ovito v zastave. Udeležba je bila prav lepa. Volitev se je udeležilo 96 odst, upravičenih volivcev. Dva sta neopravičeno Izostala, drugi pa opravičeno
lanskoletnega občnega zbora je društvo vse izvršilo, razen tistih, ki so bili vezani na prevelike finančne izdatke.
Pri volitvah je bil izvoljen nov
ima oddelek za violino že peti, za klavir četrti in za pihala drugi letnik. Hrastniški Glasbeni šoli pa primanjkuje glasbil.
Ima samo dva klavirja, potre- !,	..	..	.
bovali bi pa za toliko število i «\bor s tovarišem Kopitarjem na
učencev za klavir še več klavirjev. Preskrbeti bo treba še čelo, kontrabas in stojala za note. — Personalne izdatke šole krije OLO Trbovlje, materialne pa ljudski odbor MO Hrastnik, kj ima veliko razumevanje za vzdrževanje Glasbene šole. —
Lansko jesen je moralo vodstvo
šole odkloniti sprejem okrog 30 učencev zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Sola je nastanjena v rudniški hiši ob železnici, kjer je bila nekoč glavna pisama rudnika. Obljubljeni so šoli še prostori v hiši, ki so se-
daj deli stanovanja (tiroma nih nastopov Med drugim mu
Samostojna Glasbena šola v Hrastniku obstaja komaj 15 mesecev — od 1. jan. 1953 dalje, a izkazuje že lep napredek.
Poprej je bila podružnica trbo- j kulturne ravni veljske Glasbene šole. Njen rav-! Hrastnika.
trgovine. — V zadnjem času je vodstvo šole ustanovilo šolski orkester in pionirski zbor. Tovarišica Omerzu pa uči na šoli balet. V mesecu maju bo javna produkcija učencev te šole. Pri-
Pri tej igri bo sodeloval šolski orkester, mladinski zbor in balet, Želimo Glasbeni šoli, da gre naprej po začrtani poti v prid
Kaj pravite k temu ?
Mestno čevljarstvo v Trbovliah
opozarja vse svoje cenjene naročnike iin odjemalce, da bo s 1. aprilom 1954 odprlo svojo novo poslovalnico, in sicer na Trgu Franca Fakina štev. II ▼ Zgornjih Trbovljah (poleg osnovne šole). Našo poslovalnico štev. 4 na Trgu Revolucije štev. 25 (na Vodah) smo opustili, zato prosimo vse naše naročnike, da svoje izdelke v tej poslovalnici takoj dvignejo. Vse stranke naše opuščene čevljarske poslovalnice štev. 4 na Vodah vabimo, da se za nova naročila in popravila v prihodnje oglašajo v naši novi poslovalnici štev. 1 v Zgornjih Trbovljah. — Izdelujemo vse vrste obutve po zmernih, solidnih cenah ter se vam priporočamo!
Mestno čevljarstvo Trbovlje
Marko s svojo petčlansko družino v majhni baraki, ali boljše rečeno luknji, ki je komaj tolikšna, da se lahko vanjo po-i stavi samo ena postelja. Poleg i fega v tej luknji ni štedilnika ter mora gospodinja pripravljati hrano za družino v peči. Kako »rožnato« življenje je v tem prostoru, da več kot dva človeka ne moretB spati na postelji In kako »udobno« ležišče imajo ostali trije člani družine na tleh, si bralec lahko sam misli.
T* mož je že pred poldrugim letom upravičeno vložil prošnjo za podelitev drugega stanovanja na rudniku v Hrastniku, i vendar bi iz usode te prošnje človek sklepal, da za določene . ljudi ni najti prostora. — Ob ; vložitvi prošnje si je tov. Marko
res
majo toliko socialnega čuta, da bi upoštevali upravičeno prošnjo tega tovariša? Se več! Član te komisije tov. K. se je iz prizadete žene, ko ga je prosila, naj vendar ugodno rešijo prošnje te družine, naravnost norčeval: vprašal jo je, koliko let je že poročena. Ko mu je odgovorila, da že šestnajst let, jo je cinično zavrnil, »da je to še premalo«.
Predlagamo, da se za to socialno vprašanje resno pozanima II. stopnja stanovanjske komisije, ki naj istočasno pregleda, kakšne krivice se delajo pri delitvi stanovanj.
Prav tako bi predlagali, da bi tov. K. vsaj za dva meseca zamenjal svoje stanovanje a
naročil pohištvo, ki mu pa že stanovanjem tov. Marka. Pre-
pol leta leži brez vrednosti pri mizarju in dela tamkaj napoto, otroci tov. Marka so pa brez ležišča.
Vprašali bi vsekakor, koliko stanovanj je bilo v tem poldrugem letu že razdeljeno na rud-
pričnui smo. da bi se mu tedaj obudil socialni čut, ki ga, kakor gaže, že zaradi svojih ciničnih opazk nima, ter bi takoj kje našel vsaj imena vredno stanovanje za to težko nri-zadeto družino.	P. K.
Opozorilo
čelu.
»Partizan11 v Zagorju je na pravi poti
Tudi TVD »Partizan« v Zagorju je pred dnevi polagal obračun svojega dela. Udeležba na letnem občnem zboru je
Poročila odbornikov so bila dobro pripravljena in jim ni kaj očitatL Lansko leto je bilo društvo ▼ svojem delu plodno, saj so telovadci vseskozi pridno vadllL Tudi v okolici Zagorja je društvo priredilo več propagand-
je uspelo, da so tudi na Izlakah ustanovili novo telovadno društvo. V mesecu decembru so v Zagorju odlično organizirali medrepubliški dvoboj med mladinkami Hrvatske in
pravi j a se pa tudi mladinska Slovenije. V zadnjem čosu pa spevoigra »Kresniček« ob za- j s0 se tudi precej izboljšali od-ključku letošnjega šolskega leta. ! nos: med »Partizanom« in do-
mačim športnim društvom.
Glavna naloga društva v letošnjem letu je izgradnja in povečanje letnega telovadišča,
hrastniške za godbo nadarjene i zasteklitev galerije v dvorani, proletarske mladine in dvig zgraditev nove higienske obla-socialističnega 5 čilnice, naprava prh in uredi-] tev telovadne dvorane. — Pred kratkim so začeli z rednimi va-! jami tudi starejši telovadci, ki ' so že pred leti stopili s pozor-nice.
Ob koncu občnega zbora so bili najbolj zaslužni funkcionarji in telovadci pohvaljeni . ,	,	„ . .	.	. i in nagrajeni s praktičnimi da-
V Čečah, v vasi Ravne, , niku in kdo od reflektantov je ril5 Razveseljivo je tudi to da kakšne tričetrt ure od rudnika i bil bolj ali manj potreben in . Ee je ob5ne?a zbora TVD »Par-v Hrastniku, stanuje tov. Franc upravičen do boljšega stanova-; t*zan?« udeležilo precej članov
r.ja kot tov. Marko. Ali člani gp »Proletarca«, stanovanjske komisije res ni
Zagorski Partizan — po tej j?oti naprej!	-ml-
Potujoči kino LP Trbovlje
bo predvajal od 2. do 5. aprila t. I, avstrijski film »Premam* liiva nevarnost« v sledečih krajih:
V petek, 2. aprila, ob 18. uri v Trbovljah (na Dobrni); v so* boto, 3. aprila, ob 17. uri na Izlakah; ob 19.30 pa v Mlinšah; v nedeljo, 4. aprila, ob 9,30 dopoldne v Svibnem. ob 16.30 ▼ Jagnjenici, ob 19. uri pa v Vrhovem: v ponedeljek, 5. aprila, oh 17.30 v Zidanem mostu, ob 20. uri pa v Loki pri Zidanem mostu.
Proti vsakomur, kdor bo trosil tendenciozne in neresnično govorice, bom sodnijsko postopal — France Hojnik, Zagorje, Selo.
Misli razrednika na reali gimnaziji
Dopoldne je bilo v razredu vse delo uspešno. Učilnice bi morale Sola postaja nazadnjaška, ne po fvo- Otroci so spraševali o bili zračne, svetle. Dijaki, ki ima. vsebini, ampak po načinih iz-
Otroci so spraševali	,	.	..	______.
mogočem. V naših šolah je jo popoldne pouk, imajo težje , obtoževanja (verbalizeml). K veliko otrok, preveč v enem pogoje za svoje delo. Pravimo, j učilom sodijo tudi knjige. Te so
predrage ...
Se veliko je pomanjkljivosti, da bo delo v šoli res uspešno in takšno, kakršno bi moralo biti. Matere so nato začele spraše-
azredu. Težko je vzgajali in iz- da pouk poživimo z učili. V šol-cmrazevati štiriinštirideset otrok. ,skih kabinetih (nekatere šole y™j fe bo materialno stanje šol nimajo kabinetov) je velika rev-Iz višalo?	ščina. Pri marsikaterem predme.
opoidne so ob napovedani uri	tu dijak razume	snov šele po	gu uuu/	sp,use-
031 Prihajati starši. Bilo jih je	praktični obdelavi	(predmeti, po-	i	vati, kakšen uspeh imajo	otroci.
mnogo, /^ed njimi je bilo največ	izkusi, slike filmi	itd.), pa naj-	|	Nekatere so bile zadovoljne,
_„./enih obrazov mater. Starši	večkrat nimaš kaj	v roke vzeti,	druae presenečene...	SG
rodi prihajajo na roditeljske se- i
Stanke., z radovednim obrazom	,	,
ie.m preletel vse obraze. Njihove j Trboveljski maturanti bodo odšli v Nemčijo
(X'1 so zaskrbljeno spraševale: i
»Kako je z mojim otrokom? Je L Počitniška zveza (Ferialni sa-Pnden? Dela marljivo?« — Po- : Vez>' v kateri so včlanjeni mno-ooai so posedli. Od časa do časa 9* trboveljski gimnazijci-višje-
šolci, je pred nedavnim predlagala trboveljskim maturantom, da bi sestavljali izmenjalno sku-
/e ie vedno kdo prišel.
Govoril sem jim o vedenju °trok in 0 vplivu okolja. V Tr
y°W/ah vidimo vsak dan otroke, Pino dijakov za obisk Zahodne k‘ počenjajo vse mogoče na ce- Nemčije oziroma Bavarske. 2e ta Ali 50 ti otroci brez staršev? načelni predlog je izzval med le-starši ne skrbe zanje? Vse tošnjimi trboveljskimi maturan-moS7oče povedo matere. Neka ti veliko navdušenje. Medtem so ma(l' /e vprašala (ostale so ji j trboveljski študenti prejeli o Pritrjevale): »Čujte, tovariš pro. j stvari podrobnejše informacije kako pa naj ravnam jaz? j in tudi že načrt od Biroja za t)a fšihlu' sem enkrat dopoldne, i mednarodno izmeno Študentov. drugič spet popoldne. Kadar de- I Trboveljski dijaki bodo gost-/Qm Popoldne, so otroci sami. Sa. ' je mladine v Ingostadtu. Nemški ma sem neuka, otrokom ne mo- profesor Bauer, ki organizira re® Pomagati Nadzorstva nima- turnejo po Nemčiji, je poslal Delam in se trudim, da ima- načrt za obisk in hkrati sporo-l0' kar pač mora otrok imeti.* i čil, da ]e že v marsičem uspel
D°. kdo naj bi nadzoroval ' Zagotovi‘! diiak°m °Jrake. ki nimajo očeta, kjer se v°jašk’ a“baSad°r ZDA T ubija za vsakdanji kruh. Cohenu obljubil, da bo da!
nimivostmi. Več dni se bodo zadržali tudi v središču mednarodnega dijaškega tabora v Aus-waldsee. Tu bodo nastopili s krajšim sporedom jugoslovanske folklore in našimi pesmimi ter imeli nekaj predavanj. V skupini, ki bo štela 25 mladih ljudi, bodo poleg gimnazijcev verjetno tudi nekateri mladinci iz trboveljskih industrijskih podjetij.
Svet za prosveto pri OLO Trbovlje je našim dijakom že obljubil izdatno pomoč. Gimnazijci upajo, da bodo naleteli s svojo I prošnjo tudi pri naših podjetjih ' na razumevanje in da jih bodo le-ta denarno podprla. Turneja bo imela poleg poučnega namena tudi politično-propagandni značaj in se maturanti na turnejo že pripravljajo.
Kotiček za naše pionirje
Opeharjeni kremar
Sedemnajst navihanih dijakov je prišlo v neko krčmo na deželi in si naročilo imenitno kosilo, h kosilu so pa študenti povabili tu-
di debelega, vedno venelega krčmarja. Vsi so se vsedll za mi-
Dragi tovariš pri Pionirskem kotičku!
Ker ie znam pisati, naj Ti pišem pismo tudi jaz. Bo pa to
Miza je bila podolgovata. 7
Ko se je kosilo bližalo kraju,1 štetju zadene številka 7.« postavi dijak, ki je sedel na j Študent začne šteti, a ko pride stolu s številko 1, napolnjeno de- ! do dijaka s štev. 7, zapusti le-ta narnino na mizo ter pokaže, da ! gostilno, oproščen plačila. Nato je v njej dovolj denarja, nato pa šteje dijak pn štev. 8 z 1 noreče: »Danes bo moral kosilo prej spet do sedem, in dijaka s
Z°J?	Slika P/smo bolj žalostno' Imela sem
namreč doma lepo grahasto pršico, moj bratec pa črno. Ko sem šla danes zjutraj odpret kurnfk, je stopil Iz njega samo petelin. Iskala In klicala sem obe plški, pa nista prišli od nikoder. Mamica pravi, da je obe kokoši nekdo ponoči ukradel.
Zelo sem jokala, ker sem ime. la piško zelo rada, pa nič ni pomagalo. Napiši v časopis, da bi dala rdda vse svoje prihranke tistemu, ki mi je vzel piško, da bi jo pojedel, naj bi si kupil mesa, mieni pa pustil mojo drago piško.
Pozdravlja Te
Ankica Kurnikova
9 — krčmar
plačati le eden in sicer tisti — krčmarja štejemo seveda tudi med nas — ki se ne bo plačila oprostil. Oprostili se bodo vsi po vrsti s štetjem, in sicer tako, da bo vsak sedmi prost in bo smej odstopiti. Za svoje tovariše sem porok jaz in sem z ato dal
štev. 14 zadene spet 7; študent se takoj odstrani. Naposled odide zadnji dijak, prvi pograbi denar-
Pripomba uredništva: Mogoče bo Anklne vrste prebral tudi tisti, ki je vzel njeno najlepšo živo igračo samo zato, da si enkrat na nepošten način napolni svoj želodec. Zel imamo tudi v
nico in krčmar ostane sam, ope- Trbovljah takšne ljudi, ki bi radi harjen in fezen v sobi.	na tuje stroške dobro živeli.
To bo hkrati prva Jugoslovan. I ?0,"° 1<?fna™Jcj> no	"fe>
-a skupina, ki bo v zameno za ' 'ČjZ r> ■ de.nar’a'- ^ nhich- -nnrrsfirr,	t Kosilo. Prej />a se hočemo TiehO J
obisk nemške mladine v Jugo- iT' . slavili nHsia	kozarcev dobre kapljice izpiti na
Naj vedo še drugi
0 iEmrtm	ijs ***	. n^v !i,s; szctrz°’
mstsrs^\ ssirurrst£rz:i
a!0/Q/o imeti nekoga, ki jih vodi življenju, dokler se ne osamo-°lijo, Ali se ne bi moglo tako zehiti, da bi matere, ki so brez f10* (ali so padli v NOV ali pa 0 ^ ponesrečili pri delu), ime-e službo samo dopoldne? Koli-°r bi tem ženam skupnost po-apala, bi bilo potrebno, da bi e 'Mele ob enaki plačj nekoliko stanjšan delovni čas. Saj žena Poleg dela v službi opravlja še Mnogo dela doma. Ali dovolj P°stevemo domače drobno delo? o fe ti otroci odrasli, bodo “Pravilno vprašali:	»Kako je
skupnost skrbela za nas?* Ali so °[roške doklade vse? Mislim da hi morali to vrašan/e reševati Poč vsi In vse organizacije.
Druga misel. — Šolsko leto bo kmalu pri kraju. Mnogo dijakov ho po končanem obveznem šo-'onju iskalo zaposlitev. Večina jih
o uspešno končala štiri razr. gim-ng’-e' nekaj jih bo s tremi r. gim-w 2,!e. nekaj z dvema razredo-ka- Fantje bodo laže dobili delo.
. °'c° Pa bo z dekleti? Lansko le-?hekai deklet ni dobilo zapo-'ftVe — tn te čakajo že ves čas a°mQ. kdaj bo kakšno delovno fiesto prosto. Dekleta iz nižje ?!f1nazije so po večini še telesno s,pJcq jn vendar so jih nekaj za-hoflili na cesti (težja delal). — . ne hi podjetja pregledala v°/a delovna mesta In našla de-‘h za ta dekleta? Kako se prl-hfovlja »Borza dela« na to vpra-?}n/e in kako ga midi rešiti? Norcfa bi bilo dobro, če bi or-jPiztrali enoletne ali pa dvo-elPe praktične šole, ki bi dekle-® usposobile za razna dela v °hrti in v lahki industriji.
Tretja misel. — Starši so ml ^i rekli, da nižja gimnazija premalo pripravi otroke, ki gre-v uk. — Kako le z našo šolo? 'j'1 naša šola lahko uspešno ^z9Q/a in Izobražuje v takšnih h°gojih? Z našimi šolami je tež-Starši največkrat pravijo: ‘O/rok je takšen, da ga komaj krotim.* Učitelji v šolah pa tlS!° v enem razredu preko Sil-^®set »takšnih« otrok. Stiride-nJ.otr°k morajo vzgajati, učiti, Pdzorovatl in /ih voditi v nji-0vem delu. — V naših šolah je Premalo učilnic. V enem razre-,u hi smelo biti največ petintrl-eset otrok, da bi bilo njihovo
čaka ta prosvetna delavka pri mladi stanovalki na novo stanovanje, ki ga baje pripravljajo nekje v Spodnjem Hrastniku s polževo brzino Tako se rešujejo stanovanj-
Stanovanjsko vprašanje je res problem, ki ga stanovanjske komisije naših mestnih občin težko rešujejo. Vendar bi bilo delo teh komisij olajšano, če
bi se vsi prebivalci zavedali,	___ ___________
zlasti pa še lastniki stanovanj- ski problemi v Hrastniku" skih hiš. da vsak človek potrebuje stanovanje. Toliko socialnega čuta bi pač moral imeti vsak povprečen državljan v današnji dobi, da bi se ob času, ko sam izkorišča dvo-ali trisobno stanovanje, spomnil na tiste, ki nimajo niti ene sobe. kjer bi preživeli svoj čas po delu.
Jeseni lanskega leta je pri
Čuvajmo gozdove in naselja pred požarom!
»Eno samo drevo da na tisoče vžigalic — ena sama vžigalica pa lahko povzroči milijonsko škodo ljudskemu premoženju,« — tako ie radeško Ga sil-
zdravje našega veselega krčmarja.*
Krčmar je seveda udaril študentu v roko. Bil je s pogodbo zadovoljen, ko je zagledal polno denarnico. Brž je dal prinesti 18 steklenic. Bil je na tiho vesel, računajoč da bo zapitek dane s lep In da bo pri tako velikem številu gostov gotovo kakšna sedmica zadela njega.
Nato je dejal prvi dijak: »Ker je pogodba veljavna, začnem torej šteti; začel bom pri sebi. Da pa ne bo pomote, zahtevam, da vsak odide iz sobe, kogar pri
Rešitev nagradne geometrične slike
Za rešitev geometričnega lika iz prejšnje številke »Zasavskega vestnika« je bila izžrebana Marjanca Zupančič, učenka IV. b
spelo v Hrastnik več novih uč- ! poziv prebivalstva, kjer opo-
niVl	,*./% m Jn žo n n nnvtnamnni	—
sko društvo zapisalo na svoj razreda osnovne šole Trbovlje-
nih moči. Ker pa do danes še ni v »navadi«, da bi priseljenci prinesli stanovanje s seboj, se je začel pravi lov za stanovanji. Ker kljub vsem prošnjam na pristojnem mestu niso dobile vse učiteljice stanovanja, se je neka njihova kolegica vselila v skladišče Vrtca,
minja na nevarnost požarov, zlasti sedaj v zgodnji pomladi, saj je ravno v tem letnem času največja nevarnost ognja in je zato potrebna tudi največja skrb in previdnost.
Mnogo požarov, zlasti gozdnih, povzroča v tem času ne-
drugo učiteljico je pa vzela pod	, p0®!f“£ SUhe
streho kolegica, ki ji je bila ^	rastlin in odpadkov po
- - - -	- ’	- J J	poljih, travnikih in vrtovih. Saj
je razumljivo, da je to treba požgati, toda požigati je treba
dodeljena podstrešna sobica v izmeri 3X3 metre. Ta soba jima je služila štiri mesece kot	„
kuhinja spalnica in delovna H°bjTT.
Vode, ki naj pride v naše ured- i ništvo po knjižno darilo.
CEZARJEVA SMRT Profesor: »Kaj bi se zgodilo, če bi Cezar ne bil umorjen?«
Dijak« »Umrl bi pozneje, tovariš profesor.«
CEPEC IN SLAMA Miha: »Kaj si tako zatekel na glavi?«
Janez: »To sem dobil pri mlač-vi. Cepec mi je priletel v glavo.«
Miha:	»Da, da, cepec pade
vedno tja, kjer je slama.«
Naši rtafmlafii (vključujmo se v Društvo prijateljev mladine).
soba. Učiteljica, ki ji je bila ta soba dodeljena, si je pred vselitvijo kupila kavč za 45.000 din. Soba, ki je bila že poprej nekoliko vlažna, se je v zimskih mesecih zaradi prenatrpanosti še bolj navlažila. Novi kavč, ki je bil. manj odporen kot obe učiteljici, ni prenesel te vlage; vrhnje plošče so se druga za drugo odlepile To je bilo darilo. tovarišici, ki je štiri mesece nudila pomoč kolegici brez stanovanja!
Po ponovnih prošnjah pri stanovanjskem uradu, naj že končno najde sobo za učiteljico, ki je že pet mesecev brez stanovanja, ji je bila dodeljena podstrešna soba v velikosti 2X3 metre (pol ure oddaljena od šole), ki pa jo ut>orablja poleg nje še domača trinajstletna hčerka Torej nova velikodušnost za učiteljico! — In sedaj
tra. ki je za širjenje ognja najbolj nevaren. Tudi naj se ne požiga preblizu gozdov in naselij, da jih obvarujemo požara. Predvsem pa je to delo opraviti podnevi in ne o mraku — opravljajo pa naj ga odrasli ljudje, ki za morebitno povzročeno škodo tudi lahko polno odgovarjajo. Nikakor pa ne smemo dopuščati, da bi požiganje odpadkov opravljali otroci, saj je znano, koliko požarov in škode je povzročila taka neprevidnost in nepremišljenost, ker so to delo prepustili otrokom, ki ga seveda z veseljem, pa tudi z največjo neprevidnostjo, lahkomiselnostjo in neizkušenostjo opravljajo.
Bodimo torej pri požiganju nadvse previdni in upoštevajmo navodila In predpise oblasti ter gasilskih društev, da se obvarujemo nesreče in škode.
Vim.
F. F
Seveda Šm meieai
*Oh, Gaston,« je dejal in se '■‘dahnil, »ti si mi pravi ptiči j^daj mi je laže. Tisto z benci-°W si pravilno napravil.«
*Si hud name?«
turi SSraebn^ se Je- si bil ti -. i jezen name, ko sem ti po-v tvoji delovni sobi razlil » °®e vino čez tvoje akte in ti reč *lre‘Pr09° pokvaril? Odkrito ecno, neznansko sem vesel. . misli samo, da bi cevka res Sinila, stvar bi moral priglasi-p °dlasti. Nastal bi škandal, ‘ssonore ne bi mi tega nikoli
°dpustiU
London na lunch. Nato bova napravila tamkaj nekaj nakupov. Ti je prav, Gaston?«
»Torej naj grem z vama kot čuvar morale?«
»Ne,« je dejal Anthony, »kot šofer. Rad bi sedel z Dulcie zadaj v avtomobilu.«
Zasmejal se je, kakor da je kdo ve kaj posebnega potuhtal. Pa je bilo tudi res tako.
*
Okrog ene ure popoldne smo sc peljali čez vvestmlnstrski most. Anthony, ki je sedel z Dulcie v fondu voza, Je pogledal
Vstal je in se oprl na palico. ' na uro. »Dobro si vozil,« je de-'-*>rdon!« je zaklical glasno. j jal. »Prevoziti v poldrugi uri to ; “Hia je vstopil. Pozdravil me dolgo pot ni kar tako.« y ' v njegovih očeh je sijala
an°st zarotnika.	gospod doktor,« me je pohvalila
»Čudovito mehko ste vozili,
DriG0fdon,« je naročil Anthony, Dulcie. i te P°zneiB avto semkaj. Anth Kole okrog enajstih, da ne prt-’J'_a prepozno k obravnavi.« bo v'° Se obrnil k meni. »To Nia«ma!u opravljeno,« je dejal.
»J, 9°v obraz je bil spet veder, rila j Sva 56 z Dulcie dogovo-• da se vsi trije peljemo v
London je velikansko mesto. Nešteto prometnih znamenj ima. celo armado policistov in še več avtomobilov. Ti trobijo, če voziš prepočasi; in poženejo spet vozila, če jih hočeš prehiteti; ustavijo pa se takoj, če vozač zagleda kakšnega znanca. — Delal sem z rokami in nogami, da mi je bilo že vroče, kar neprijetno. Pet funtov bi dal, če bi smel sleči jopič. Toda v fondu je sedela Dulcie, poleg tega pa sta oba sedela v zaprti limuzini zapeta do vratu.
Dulcie je v Bondstreetu opravila nakupe, Anthony pa je imel posle v Albert hallu. Jaz sem bil samo vozač.
Tu in tam mi je kdo izmed obeh porinil prižgano cigareto v usta. Bilo je skromno plačilo. Toda prijateljstvo je neke vrste ljubezen. Le da je še bolj plemenita. Manj sebična. Lahko strada in trpi žejo, čaka pred prodajalnicami in restavranti.
Anthony je ponovil:	»Meh- j Žrtvu'e tudi llvlJenJe-
,..?«	' Ko smo se ob petih popoldne
»Bolj nežno, bolj elegantno j končno ustavili pred neko Ca-k0t tj,«	i jamo, se mi je zdelo, da sem
Anthony je karajoče zmajal z ' dve skodelici čaja in tri oblože-glavo. »Dulcie,« ji je očitajoče ne kruhke več kot pošteno zarekel, »zakaj si se izdala, da si i služil, se enkrat že z menoj peljala?« |	Konec.
30. aprila - velISco nagradno žarefcmnfe naročnikov
^Zasavskega vestnika4*
Vrednost vseh nagrad 150.000 din
SAMO SE MESEC DNI IMAŠ ČASA, DA PORAVNAŠ NAROČNINO!
1. nagrada: moderna kuhinjska oprava; 2. nagrada: brezplačno slikanje pri fotografu (naprava e slik); 3. nagrada: 1 steklenica slivovke; 4. nagrada: 500 din v gotovini; 5. nagrada: knjižno darilo; 6. nagrada: lep steklen servis; 7. nagrada: 300 din v gotovini; 8. nagrada: 1 buteljka vina; 9. nagrada: brezplačen obisk nogometnih tekem »Kuharja« v letu 1054; K*, nagrada: 1. elesetrtčen Mabik na 2 lonca; IX. nagrada: dva suha jezika; 12. nagrada: 1 steklenica slivovke; IS. nagrada; knjižno darilo; 14. nagrada; 1. buteljka vina; 15. nagrada: 500 din v gotovini; 16. nagrada: X moška srajca; 17. nagrada: 1 steklenica likerja; 18. nagrada: i keramični pepelnik; 19. nagrada: enoletna naročnina na »Zasavski vestnik«; 29. nagrada: 5 vreč trboveljskega cementa; 21. nagrada: 1 suha salama; 22. nagrada: 990 din v gotovini; 23. nagrada: 1 steklenica likerja; 24. nagrada: 1 keramični pepelnik; 25. nagrada: knjižno darilo; 26. nagrada: 1 smuči; 27. nagrada: 1 atekteažm Mkorja; 28. nagrada: 1 zavitek pisalnega papirja; 29. nagrada: 1 zbirka knjig Prefarnove družbe 1954; 39. nagrada: brezplačno letovanje na Partizanskem vrtel (19 dai); SL nagrada: 1 lonec za kuhanje perila; 32. nagrada: 9 m1 plošč »IzoUt«; 38. nagrade: 599 din v gotovini; 34. nagrada: knjižno darilo; 35. nagrada: 1 steklenica knngtern; 39. nagrada: 1 buteljka laškega rizlinga; 37. nagrada: 500 din v gotovini; 29. nagrada: 1 garnitura slikarskih čopičev; 39. nagrada: 1 steklenica slivovke; 49. nagrada: S vreč trboveljskega cementa; 41. nagrada: 1 zbirka knjig Prešernove družbe 1954; 42. nagrada: 500 din v gotovini; 43. nagrada: knjižno darilo; 44. nagrada: 1 otroška posteljica; 49. nagrada: 300 din v gotovini; 46. 1 elektr. svetilka za posteljno omarico; 47. nerada: 1 torta; 48. nagrada: 2 litra desertnega vina; 49. nagrada: 1 moška kapa; 59. nagrada: 5 vrač cementa; 51. nagrada: 1 tona apna; 52. nagrada: 1 zavitek pisalnega papirja; 53. nagrada: 1 moške hlače; 54. nagrada: 1 stekleni servis; 55. nagrada: 1 steklenica laškega rizlinga; 56. nagrada: 500 din v gotovini; 57. nagrada: 1 steklenica likerja; 59. I elektr. svetilka za posteljno omarico; 59. nagrada: 300 din v gotovini; 90. nagrada: 7-dnevni brezplačni dopust na Mrzlici; 61. nagrada: 1 zavitek pisalnega papirja; 62. nagrada: 1 tona apna; 63. nagrada: knjižno darilo; 94. nagrada: 1 steklenica slivovke; 65. nagrada: 1 steklenica laškega rizlinga; 66. nagrada: 1 steklenica likerja; 67. nagrada: 1 steklenica vina (malvazija); 68. nagrada: 500 din v gotovini; 69. nagrada: knjižno darilo; 70. nagrada: 1 kos ženskega volnenega blaga; 71. nagrada: 1 zbirka knjig Prešernove družbe 1954 ; 72. nagrada: 1 kolač sira; 72. nagrada: l moška kapa; 74. nagrada: 1 ščetka za loščenje parketa; 75. nagrada: 500 din v gotovini; 79. nagrada: 1 steklenica renskega rizlinga; 77. nagrada: 1 steklenica vina; 78. nagrada: slika planinske postojanke Mrzlica (z okvirjem); 79. nagrada: 500 din v gotovini: 99. nagrada: 1 voziček premoga; 81. nagrada: 1 steklenica laškega rizlinga; 82. nagrada: 500 din v gotovini; 83. nagrada: knjižno darilo; 94. nagrada: 1 kolač sira; 85. nagrada: knjižno darilo; 86. nagrada; 1 kuhinjski stolček; 97. nagrada: 1 moška srajca; 88. nagrada: 1 otroške smučke; 89. nagrada: 1 steklenica vina; 99. nagrada: I tena apna; 91. nagrada: 1 kolač sira; 92. nagrada: 500 din v gotovini; tl. nerada: knjižno darilo; 94. nagrada: 1 steklenica laškega rizlinga; 95. nagrada: 1 steklenic« slivovke; 96. nagrada: 500 din v gotovini; 97. nagrada: knjižno darilo; M. nagrada: 1 dobitek »Potrošnika«; 99. nagrada: 1 steklenica vina; 199. nagrada: 1 tenka; 101.—log. nagrada: po 500 din v gotovini.
Vseh nagrad je ltt!
n
Cpoft
Šport v zadnjih dneh
*Brr«ss!.	i j: sssrr&tts £' rStSfiSstr
»Proletarca« odigralo nrilatell- mu ie tudi nrin^ln ZJhOmn L80 ‘ekmovalci kegljaških klu-
Zvera radarjev Jugoslavije
kegljišču SD »Proletarca, v Za-, sindikat drž. uslužbencev Tr- gome"	.okovanjT vfeh ra-
gorju je bilo v nedeljo dopoldne bovlje z 226 podrtimi klini. Vlil. daS	kl2v ^1
^ovanje^egljačev za pokal mesto »Svoboda« iz Radeč s bo s^dUo ^ me^Snem
Tekmovanje za pokal
radariev Jcgoslavife
»Proletarca« odigralo prijateljsko trening tekmo z moštvom »Rudarja« iz Trbovelj. Po sodstvu 1:0 v prvem polčasu so morali domači igralci v drugem delu tekme prepustiti zmago boljšemu nasprotniku s 3:2. Tekma ni bila na višini in tudi sodnik je grešil v škodo obeh moštev. — V povratni prijateljski tekmi v nedeljo pa je zagorski »Proletarec« dosegel v Trbovljah na igrišču »Rudarja« neodločen rezultat. V prvem polčasu je bil »Proletarec« boljše moštvo, vendar je bil rezultat 1:1. V drugem delu Igre pa je prišel »Rudar« z dvema goloma po Oprešniku (eden z enajstmetrovko) v vodstvo. Deset minut pred koncem, ko je izgledalo da bo »Rudar« oovi-šal rezultat — saj je bil stalno v napadu — pa so Zagorjani z levo zvezo dosegli gol. ki pa je bil iz čiste ofside situacije. Kljub temu je sodnik Vaneli piskal gol. Minuto pozneje je Ogrinc s krasnim strelom pod prečko izenačil igro na 3:3. — Teren je bil izredno težak Moštvo Proletarca je igralo skraj-
sur -	„“3£i
»Ilafto7615^1 VLendavfedoT^ a ' Zagor1a' ‘Bratstva« Iz Hrastni-
eni tekmi, saj vemo tudi, da T„.	.	3 '
moštvo »Rudarja«, če hoče. zna j I™’™?!*	“	*	*»5eI° *
zaigrati in.tudi doseči, zmago.	]l
poudaril zakaj se tekmuje in kakšen je namen te prireditve. Pohvaliti moramo mlado, agilno ekipo iz Radeč, saj ima šele tri tedne urejeno kegljišče, pa se je kar dobro držala. Preseneča pa plasma ekip »Rudarja I«, (Trbovlje), in »Proletarca I« Priznanje zaslužijo tudi mladi kegljači »Svobode-Zasav-je« iz Trbovelj, ki so v hudi konkurenci dosegli II. mesto. — Rezultati so sledeči: 1. mesto: »Proletarec II.« z 288 podrtimi klini, II. mesto »Svoboda-Za-savje« z 263 podrtimi klini, III. mesto »Proletarec I« z 259 podrtimi kitni. IV. mesto »Rudar n« z 242 podrtimi klini, V. mesto »Bratstvo« z 234 podrtimi klini, VI. mesto »Rudar I« z 232 podrtimi klini, VII. mesto
___________ zmago.
— V predtekmi so mladinci Rudarja II igrali neodločeno 0:0 z drugi moštvom »Bratstva« iz Hrastnika.
Košarkarski turnir. V nedeljo je bil nadalje v Trbovljah na stadionu »Rudarja« turnir zasavskih klubov v košarki. Sodelovala so moštva »Rudarja«, gimnazije Trbovlje in litijski košarkarji, ni pa bilo košarkarjev zagorskega »Proletarca« in moštva iz Hrastnika. Rezultati so bili sledeči: Gimnazija Trbovlje : Litija 75:19 (48: 4). Rudar : Litija 87:48 (41:17), Rudar : Gimnazija Trbovlje 81: 50 (30:27).
Tekma kegl.iačev v Zagorju. Na modernem dvosteznem
Tekmovalna komisija delegatov iz vseh republik se je sešla v soboto, 27. marca, v Beogradu, ki je določila začetek tekmovanja ter ostale podrobnosti. Član te komisije je tudi tov. Milan Kožuh iz Trbovelj. O tem tekmovanju bomo še poročali.
Kegljači v Radečah sa pridno na delu
214 prevrnjenim] klini.	j tekmovanju moštev v republi-
Gostovani* „ rvit,, d-o kah- Na->b0Uši rudarski klubi iz teklTt	~	vsake republike se bodo srečali
Isratn°g0met?Š1 v finalnem tekmovanju.
ss^. m*- :ara-jg-	.
Vasja Pirc v Trbovljah. Pre- : ^i„Xrb°Jl3fh 2^. let,°.Sllj‘ 150‘1tt'! Kegljišče v Radečah, ki je teklo nedeljo je odigral držav- m '™f„nika	e- Tega tek' i dolgo časa počivalo v miru, je
ni prvak, šahovski mojster Vas- «;i-VanJa Se b®do lahko udelc- j sedaj popolnoma prenovljeno in Ja Pirc v rudniški restavraciji n ‘k.8?1®0, rudarski nogometni z njim je obnovljeno in oživlje-v Trbovljah šahovsko simul- ,ubI *er k5ubi Poletij za pro- no tudi kegljaško društvo. Sedaj tanko Udeležilo se je je 42 ša- ,rvodnJ0 »n predelavo nafte ter vsak večer prav pridno »ropota-histov. članov šahovske sekcije n?Jro.metno m«rtvo tovarne teh- jo« in upajmo, da se bo v Rade. »Rudarja« in »Dobrne« iz Tr- | n,cn!b masti »Klara«.	čah dvignila in uveljavila vsaj
bovelj ter šahisti iz Hrastnika. Zmagovalec v tem tekmova- ta veja športa, če se že ne more Simultanko, ki je trajala štiri n^u' kl bo 'etos prvikrat, bo do- nobena druga — in tudi ne telo-in pol ure, si je ogledalo okros bil v daril? ”rehodnj PofcR. ki vadba. Ce bodo vedno tako pridni-.	.	_	” ga poklanja Centralni odbor no vadili in ropotali, tisoeb go-
sto ljubiteljev šaha Državni Sindikata rudarjev Jugoslavije, tovo ne bo izostat ter se bodo prvak Je igral zelo previdno Kot trajen spomin za osvojitev lahko kmalu pomerili s sosednji-ter je štiri partije izgubil, pet Pokala dobi zmagovalec pokal mi kegljaškimi društvi, pri čemer remiziral ostale na dobil Pre- v miniaturi, medtem ko prejme. i™ želimo mnogo uspeha magali so ga:	Mirko Sribar. J™*1 ,finali.st spominsko pla-	Vim
Hinko Jazbec st Robert Frece štev dobV v° -fpomin* "j^ebne j Belo avto-moto dfUŠtva m Ludvik Opresnik Remizi- znake kot nagrado za dosežene rali so: Vinko Vek. Jože Sever, uspehe v teku tekmovanja, prav Vili Rugel Zvone Irt in Jože tako tudi trenerji teh klubov.
Frece. Razen zadnjega, ki je
član »Dobrne« so vsi ostali šahisti »Rudarja«.
Razvoj in perspektive TVD ..Partizan" v TrMjah
18, marca se je zbralo v mali I nico v mesecu februarju 1953 dvorani doma TVD »Partizan« svojemu namenu. V tem letu članstvo tega društva, da bi - se je društvo lotilo razširitve poslušalo poročila upravnega j in ureditve letnega telovadi-od>«ora in načelstva	šča, ki je preteklo leto delno
Preden pa bj prišli do samih že služilo svojemu namenu poročil o delu društva v pre- j V vsem tem razdobju pa dru-teklem letu, je nujno da se štvo ni zanemarjalo svoje seznanimo s pričetkom dela te osnovne dolžnosti, t. j zbira-nad vse važne organizacije na nje mladine in odraslih članov.
S«eId^a^ S53’ J3 usp®!-1 boJko in košarko, opravilo pa ročju M ie bi o nr^T iK!« ! 5® 111(35 man>Sa ^montna dete Ta 3 uB^o^tevl0dSemfZ°JjUt- D™3- v skupni predračunski vrednosti 700.000 din.
Za vzdrževanje doma. nakup graditev prostorov V domu "in	i” Strožki « vadi-
P.a„ietne2,a .telovadišča. Vadi- ; na'593.500 dfn. mko^skupni’
Ta ugotovitev drži, vzrok pa je iskati v tem, da se je društvo borilo v glavnem za do-
OBVESTILO
Zastopnike DOZ okraja Tr- , bovlje, ki so meseca decembra j prevzeli bloke za nabiranje na- j ročnikov za »Zasavski vestnik«, j prosimo za primer, da ne mi-
na Izlakah
Pred dnevi je imelo Avto-moto društvo na Izlakah dobro obiskan redni letni občni zbor Iz poročila predsednika Antona Lebarja je povzeti, da je društvo lansko leto kljub težkočam uspešno delovalo Novoizvoljeni upravni odbor društva bo tudi letos skušal
slijo več nabirati naročnike za i °Pravit' svoje delo čim uspešne-naš list. da takoj vrnejo bloke, i »e Tako bo društvo v tekočem ki so opremljeni z žigom »Za- ! ,e,u organiziralo šoferski tečai savskega vestnika«.	I Da P® bo društvo moglo izvesti
Vse ostale zastopnike DOZ : Praktični del šoferskega tečaja okraja Trbovl je pa prosimo, da ; f.a revneiž<? tečajnike, potrebuje skušajo pridobiti v času od 1. f,nančj1° P°m°e Upravni odbor
sKusajo pnciooiti v času cvri l.	.	.	.	. .
do 25. aprila t. I. čimveč naroč- °Pa; da,,b" s sv,°.'° ProfTU°>
i ,* ,	,-------7---	----ma oy^ouu din tako da skuoni nikov za naS Ust ter naj natn Pri-tolni^ SiniteUih na*etel
mSo ^radfrav^kieCabilštePvi!;: proračun dr^tva v poslovnem do 27. april* 1954 zanesljivo	in Podpor°
Pionirjev tn nionlrk5 ki h ! >letu 1954 anaša 1-293.500 din K I vrno'° nabiralne bloke.
društvo nenehno1 kzhilat«h ™ Itemu 3e računati še z odprtimi! Vs' novi naročniki, ki bodo arustvo nenehno zbiralo po, računi y vjs.ni 300 p0Q djn pr, do so apri!a t. , piagali na.
lfpr”!*rSSioDSS,S lo“
imelo telovadečih:	28 ciciba-
nov. 145 pionirjev, 180 pionirk,
; 18 mladincev. 28 mladink, 22 članov in 36 članic. Poleg tega • ’ma društvo 310 podpornih j
teko0veUko "mesto,6 kot so° Tr- j nemdaiemdpriskoči°5ep ^slov_ ' bovlie. nezadovoliivp in h« «« nem lebu _ Prlskoči »Partizanu«
kalna podjetja, ki so dala društvu potrebni material za adaptacijo doma na kredit, te dolgove odpisala.
Na vsak način pa bo potreb-
ročnlno za »Zasavski vestnik«
Popravek
V zednji številki našega li?ta.
'M VCSIHIR«	'j	*	.
do konca leta. se bodo lahko k\eJ sm0 pod zaglaviem »V zad. udeležili	našega	nagradnega n’lh dneh v revirjih« na kratko
žrebanja, o katerem poročamo poročali o izločilnih tekmah tena drugem mestu	lovadcev na Hrvatskem v Pakra.
Uprava
»Zasavskega vestnika«
Dnevna soba trboveljskega Parti zona
splošno, posebno pa še zaradi j vadbo vseh disciplin telesne telesno in političnovzgojnega j vzgoje, zlasti pa politične predela med mladino v trboveljski '	~ ' '	* "
dolini.
Po končani vojni v letu 1945
vzgoje pošolske mladine Čeravno brez telovadnice, je društvo pokazalo v prvih povojnih
| bovlje. nezadovoljive in bo v j bodoče treba zastaviti vse sile, I da se v društvo privabi mnogo j več mladine in odraslih, kajti i sedanji stalež telovadečih je ; daleč za številom pred okupa-• cijo. Tukaj bi bilo potrebno posebno apelirati na učiteljstvo j osnovnih šol in profesorje gimnazije, da g pravilnim tolmačenjem telesne vzgoje pripravijo svoje učence za vključitev v TVD »Partizan«. Društvo pa mora s svoje strani storiti vse, da bo imelo dovolj strokovnih vaditeljev, ki bodo nudili šolski
na pomoč v denarju LOMO Trbovlje, razna lokalna podjetja in pa Zveza »Partizana« Slovenije, če hoče društvo res igrati vlogo prevz.gojitelja naše mladine in odraslih ljudi trboveljske doline. Pri tem zlasti ne smemo prezreti, da so bile Trbovlje že od nekdaj zelo revolucionarne in predane delavskemu gibanju, zaradi česar je notrebno organizacije, kot je TVD »Partizan«, podpreti moralno in materialno.
Na občnem zboru izgovorje-
» lclu	5n P°šolski mladini potrebno	j	ne besede	in želje za uspešno
so se nekateri starejši telovad-!	letih zelo lep iiT	uspešen Jna-	temST,ir.AlriTP^'iti5n0j vzg01° Na	!	delovanje	TVD »Partizana« v
ci kakor	tudi ostali zavedni \	predek, tako	da v	tem pogledu	besede	1	Trbovljah,	raznih zastopnikov
državljani	trboveljske doline j	zaslužijo vsi	aktivni sodelavci	Trbovlje, ki je na občnem zb<>	i	družbenih	organizacij, predsed-
ru izjavil, da bo novo ustanov-	|	n^a LOMO Trbovlje in sekre-
Ijcno Društvo priiateliev min- tnrin Mestnetfa lremitela
cu. nam jo je tiskarski škrat spet enkrat oošteno zagodel. Ta notica se pravilno glasi takole:
V soboto so se začele v Pa_ kracu na Hrvatskem izločilne tekme za sestavo reprezentančne bo predvajal od 31 marca vrste telovadcev TVZ »Partizan« do 5 aprila 1954 naslednje Jugoslavije kj se bo v juniju filme:	i udeležila telovadne olimpiade v
»MAJA V TENClCI« i *lmu: Revirjev se je teh se-
lekcijskih tekem udeležil kot v sredo 31 marca ob 5 in sodnik znani telovadni strokov-7. uri; v četrtek 1 aprila njak tov Mirko Bizjak iz Trbo-ob 5 m 7 un ameriški film velj nadalje vrhunski telovadci
naše republiko Urbanc, Skaza in Jurkovič iz Hrastnika O izidu teh tekem bomo še poročali. —
Kino »Svoboda Zasavje«
»VEČNA NEVESTA«
v soboto 3 aprile ob 5. in 7 uri: v nedeljo 4 aprila Uredništvo ob 3., 5. in 7. uri; v ponede- i	,,
ljek 5 aprila ob 5 in 7. uri ' O^amj ljnd-kl odbor Trbovlje
zbrali, da bi čimprej ustanovili j popolno priznanje. Telesnovzgojno društvo, zave- j V poslovnem letu 1953 je dajoč se gesla: »V zdravem te-, društvo prejelo razne podpore lesu — zdrava misel«. Stali so v denarju in materialu, in si-
pred zelo težko nalogo. Oku pator je bivši Sokolski dom, ki je imel primerno telovadnico, spremenil v pisarniške prostore, pa še te prostore je v letu 1945 zavzela komanda mesta, nato p-, so se vselili v Dom
cer od LOMO Trbovlje, Dom. zadruge. Zveze »Partizana« Slovenije, Cementarne. ST Trbovlje In »Preskrbe«.
Ta finančna sredstva so bila uporabljena za preureditev spodnjih prostorov doma. ko-
Okrajno sodišče in ostale kra- palnice, dnevne sobe, vaditelj-. jev-ne organizacije. Stavba biv- ; ske sobe in letnega telovadišča, šega Društvenega doma je bila S tem je Dom v svoji notra-' tik pred koncem vojne po avio- j njostl dograjen in usposobljen nih porušena, tako da tudi te za prevzem vseh nalog dru-telovadnice ni bilo več. Ostala j štva. Ostane pa še odprto je le dvorana Delavskega do- j vprašanje ureditve fasade ln ma. ki pa je služila za razna j letnega telovadišča. Da telova-zborovanja, kino predstave in • dišče še ni dograjeno, je glavni ostale prireditve.	| vzrok v tem, da društvo nima
Takšna situacija Je torej bila, na razpolago dovolj finančnih ko so pričeli ustanovitelji z j sredstev.
delom na telesnovzgojnem to-' Nekateri forumi ln lokalna rišču v Trbovljah	j podjetja nimajo razumevanja
Upravni odbor Telovadno- do tega nadvse važnega dru-vzgojnega društva Je kot pravni štva. Žalostno je dejstvo, da je naslednik osnovnih sredstev bilo društvo v preteklem letu bivšega »Sokola« podvzel ne- prisiljeno »loviti« denar na ta šteto intervencij pri Zvezi ln način, da je v svoji krasno ostalih forumih preden je do- urejeni dvorani organiziralo končno uspel izprazniti vse i plesno šolo. silvestrovanje in prostore Doma. V mesecu okto- maškarado. Tako »lovljenje« bru leta 1952 mu je uspelo denarja je društvu sicer omo-
prevzeti celotno stavbo. Torej prva faza v telesnovzgojnem delu Je bila prebrodena, pričela pa se je druga faza ki je bila povezana z mnogimi težkočami glede adaptacije stavbe. Društvo je bilo namreč, brez vsakršnih finančnih sredstev Bilo Pa je mnogo dobre volje in elana v vrstah telovadcev in ostalih članov Zbirali so se prispevki na vseh koncih in krajih. člani društva so žrtvovali premnoge udarniške ure, tako da se je rušenje vmesnih zidov med vojno po okupatorju prezidanega Doma izvedlo skoraj zgolj prostovoljno. V letu 1952 je društvo s pomočjo raznih podpor, zlasti podpore Zveze, ki je nakazala 2,000.000 din, uspelo urediti telovadnico ter ostalp prostore, nakupiti najnujnejše rekvizite in orodje ter Je dokončno predalo telovad-
gočilo preskrbeti najnujnejše rekvizite, vendar nihče ne sme pozabiti, da je društvo dolžno po svojem statutu in splošni liniji naše socialistične družbe vzgajati in telesno krepiti našo mladino. Ji nuditi potrebno duševno in politično izobrazbo, skratka, graditi človeka-socia-lista, kj bo zmožen in pripravljen vsak trenutek braniti interese naše skupnosti.
Nujno bi bilo, da to uvidijo vsi naši lokalni forumi in odgovorni činitelji. katerim ne sme biti vseeno, kako in v kakšnih okoliščinah odrašča naša mladina.
Iz poročila društvenega tajnika na občnem zboru posnemamo, da je bila vsa dejavnost v preteklem letu v glavnem usmerjena v gospodarsko stran, medtem ko se je orga-
dine posvetilo vso pažnjo pomoč društvu.
Da se je vodstvo društva zavedalo svoje naloge, je videti tudi iz tega, da se je njegovo članstvo v javnem in političnem življenju udeleževalo vseh manifestacij in proslav Tako se je n. pr. udeležilo Titove štafete 65 pripadnikov društva.
V znak enotnosti naših narodov se je udeležilo 30 članov proslave na Okroglici, diktat zahodnih sil dne 8. oktobra pa je živo zadel članstvo »Partizana« in je zato z ostalimi Tr--------
boveljčani burno demonstriralo ’etu proti krivični odločitvi ter odločno izjavilo — Trsta ne damo!
Nadalje smo na občnem zboru iz poročila načelstva izvedeli. da je bilo preteklo leto ob maksimalni dejavnosti na gospodarskem področju bilo dobro in uspešno leto, kar pn je pripisati tudi krasni in vsestransko pravilni ureditvi telovadnice. Društvo ima vse oddelke, t. J, članske, mladinske in pionirske; v poletnih mesecih so bili vključeni v delo tudi podmladkarji. Skupno vadbenih ur je bilo 20.499. Tu so mišljene le redne vadbene ure. ker je sicer poleg redne telovadbe vadilo mnogo oddelkov tudi izven rednih ur, zlasti oddelki, ki so se pripravljali za nastope in tekmovanja Skupno z oddelki ki ne pripadajo TVD »Partizan« (vajenci, nogometaši, udeleženci raznih seminarjev itd.), Je šlo skozi telovadnico vsak mesec približno 2500 do 3000 telovadečih. To je vsekakor razveseljiv pojav, ki dokazuje, da telovadnica že sedaj služi svojemu namenu
Za letošnje poslovno leto si je društvo zadalo nalogo, da bo na novo preuredilo fasado Doma. dokončalo letno telovadišče, ki bo merilo 50x30 m, kjer bodo naprave za skok v daljino.
tarja Mestnega komiteja ZK so
globoko odjeknile v srcih vseh navzočih članov društva; ker se zavedamo, da je le v iskrenem sodelovanju in prijateljskem sožitju zagotovljeno uspešno delo vseh društev in organizacij, ki želijo prevzgojiti naše delovne ljudi v res prave patriote in dobre socialistične državljane, bomo zastavili vse sile za napredek ln razcvet društva TVD »Partizan« v tekočem poslovnem
Mali ogiasi
Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom)
ima na sporedu sledeče fll- =_____c___________jw	__
me: danes v sredo in jutri,' nika sprejme Kmetijska zadruga v četrtek francoski krimi- Trbovlje nalni film
DOBRO VERZIRANBGA trgovskega poslovodjo in pomoč-
•ZLATA ČELADA« Znižana vstopnina!
Od sobote do ponedeljka nemški film
•SRCE LA2NO BIJE«
Za pošteno vrnitev moje Izgubljene listnice se Iskreno zahvaljujem Štefici Rostaber. Trbovlje-Koionija. l.maj 18. B. K Trbovlje
PREKLIC	1
PREKLICUJEM neresnične go-Kino »Svoboda« Trbovlje II vorice, ki sem jih govoril o An-pa bo predvajal ameriški tonu Zupancu. Mihael Cigule, barvni zabavni film	j Zidani most.
»A MERI K A N EC V | PREKLICUJEM žaljivke, ki PARIZU« sem jih izrckls proti Angeli Razpored predstav bo razvi- Smrekar iz Trbovelj. Pepca Plaz. den * lepakov.	nik. Trbovlje. Žabjek 24
nlzacijskem vprašanju posvc- skok v ‘višino, igrišče za od-
POZOR! NOVA TRGOVSKA POSLOVALNICA V TRBOVLJAH!
v Trbovliah
sporoča prebivalstvu mesta Trbovlje, zlasti pa stanovalcem kolonije »Terezija«, da bo odprlo s 1. aprilom 1954
novo trgovsko poslovalnico
(pri Stihu — Kolonija »Novi dom«)
Tudi v tej poslovalnici vam bomo nudili vse potrebščine, od živil do potrebnega tekstilnega in galanterijskega blaga — skratka vse, kar človek
vsak dan potrebuje.
Postrežba solidna — cene konkurenčne!
Priporoča se vam
Uprava »Potrošnje«, Trbovlje