Naj T «2 j i slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetja za vse leto • • • $6.00
Za pol leta.....$3 00
Za New York celo leto • $7.00
Za inozemstvo celo leto $7j
TELEFON: CHelsea 3—1242
NARODA
list slovenskih delavcev y'Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday« and legal Holidays., 75,000 Readers*
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 1 78. — Stev. 1 78.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 31, 1936- PETEK, 31. JULIJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
FRANCOSKA VLADA JE SKLENILA POMAGATI SPANSKI
VODITELJ VSTAŠEV GEN. FRANCO, JE OBLJUBIL MUSSOLINIJU OZEMLJE ZA VOJAŠKO POMOČ
Francija se boji, da bo kmalu obkrožena od fašističnih diktatur. — Hitlerjeva Nemčija in Mussoli-nijeva Italija baje podpirata španske vstaše z o-rožjem. — Nemške bojne ladje pred španskimi pristanišči. — Američani še niso odšli.
PARIZ, Francija, 30. julija. — Francija je v resnih skrbeh, da bo vkratkem obkrožena od fašističnih diktatur. Na njenem severu je Nemčija, na vzhodu Italija, če pa zmagajo španski vstaši, bo tudi na jugu imela diktatorsko državo za svojo sosedo.
Vsledtega jrice o nemških in italijanskih namerah v Maroku se splošno širijoie nad en teden. Ni pa mogoče dognati, koliko je resnice na teh vesteh, toda, ce so resnične, bi zadostovalo, da se zaplete cela Evropa v vojno. Vnanji urad pa priznava, da je prejel taka poročila. :
Ta vada, ki jo je general Franco nastavil Italiji, je za Špansko malenkostna, toda^i uresničila Mus-so linij eve sanje, kajti Sredozemsko morje bi postalo italijansko jezero.
Ceuta se nahaja nasproti mogočnemu Gibraltarju na afriški strani. Ako se tam utrdijo Italijani, Anglija ne bo več mogla obvladati gibraltarske morske ožine. Ker je Italija že tudi utrdila obrežje Eritreje in Somalije, obvladuje že tudi Sueški kanal. Ako bi postala Italija gospodarica Sredozemskega morja, bi bil konec angleškega imperija.
bpanija je postala središče nevarnosti za evropski mir. Medtem ko so njene armade zapletene v vroče boje z uporniki ra severu in na jugu, prihaja iz Sevile pa radio poročilo, da ste dobili dve nemški ladji v španskem vodovju povelje, da vprizorita "demonstracije", ker španska vlada ne skrbi dovolj za varnost nemških podanikov in njihove lastnine. ~~
Nemčija je že protestirala pri španski vladi, ker so njeni vojaki porušili nazijski glavni stan v Barceloni. Španska vlada pa se je pri nemškem poslaniku za to že oprostila.
Dve najmočnejši nemški bojni ladji "Deutsch-land" in "Admiral Scheer" se že nahajate v španskih \\>dah. Včeraj pa je bila poslana križarka "Koeln" in več rusilcev, da ojačijo obe bojni ladji. Špansko vladno in francosko časopisje dolži
Aa- ■ ......... -
Na Zapadu je hladno, toda brez dežja
ZASLIŠEVANJE PARKERJA
Hoffman je o tem obvestil Lehmana. — Hoffman noče izročiti Parker ja in njegovega sina.
TRENTON, N. J., 30. julija. — Governor Harold G. Hoffman je naznanil, da je obvestil governerja države New Yorka Lahmana, da je sklenil, da bo v Trentonu vodil javno zaslišanje glede Lehmanove zahteve, da sta državi New York izročena detektiv Ellis Parker in njegov sin istega imena.
Starejši Parker je načelnik detektivov v Burlington okraju. Sodišče v Brooklynu žalite va Parkerja in njegovega sina, ker sta obdolžena, da je starejši Parker izdelal načrt za odvedbo Paula H. Wendela, mlajši Parker pa je bil dejansko udeležen pri odvedbi.
Governer Hoffman pravi, da se želi sestati z držav, pravd-nikom Williamom P. X. Geo-ghanom iz Brooklyna ali njegovim zastopnikom ter obema Parkerjema v svojem uradu v Trentonu 31. julija ob 11. dopoldne, da se dogovore za dan javnega zaslišanja.
Glede tega je rekel Hoffman:
''Javnost kaže tako veliko zanimanje za to zadevo in časopisje je tako zelo vplivalo na javnost in jo napačno poučilo, da je potrebno javno zaslišanje. Na ta način naj bo javnost poučena o resničnih dejstvih in o vzrokih za nadaljno preiskavo."
Wendel je že prejel po telefonu sporočilo, da naj ne gre k zaslišanju v Trentonu, ker je mogoče,.da se pripeti kaka avtomobilska nesreča.
Velika porota v Newarku razpravlja o Wendelovi trditvi, da je bil prijet v New Yor-ku, nato odpeljan v neko hišo v Brooklynu, kjer je bil mučen in s tem prisiljen, da je podal napačno priznanje, da je odve-del in umoril Lindberghovega otroka ter je bil nato pripeljan v New Jersey, kjer je bil izročen sftarejšemu Parker ju, ki ga je odpeljal v nek sanato-rij.
STAVKA V ILL. PORAVNANA
Delavskim zahtevam je bilo vstreženo. — V stavki je posredoval Lewis, — Sporazum napravil konec nasilju.
STERLING, 111., 30. julija. — Posredovalec zveznega delavskega departmenta Roberta Pilkington je naznanil, da je bila stavka pri Northwestern Barb Wire Co. s sporazumom med John L. Lewisovim odborom za industrijsko organizacijo in zastopniki tovarne poravnana.
To je bila prva stavka, ki se je naslanjala na Lewisov odbor za industrijsko organiziranje vseh jeklarskih delavcev. Delavci so pustili delo 7. julija ter so nato zaprosili za sprejem v Amalgamated -Association of Iron, Steel and Tin Workers. Stavka se je nato s popolno podporo CIO nadaljevala.
•Sporazum določa naslednje:
1. Takojšnja zaposlitev vseh stavkarjev, kadar to dovoljuje produkcija.
2. Desetodstotno povišanje plač za vse delavce.
3. Priznanje Amalgamated Asociation pri kolektivnih pogajanjih glede delavskih plač in razmer.
Poravnava stavke je napravila konec nasiljem, ki so 'bila v zadnjih treh tednih na dnevnem redu. Preteklo noč je bilo na tovarno oddanih 25 do 30 strelov, ne da bi bila povzročena kaka škoda. 20 pomožnih šerifov je metalo solzne bombe na stavkarje, ki so zjutraj prišli pred tovarno, da bi stavko-kazom zabranili vhod v tovarno.
Dva šerifa so stavkarji tako pretepli, da se je eden zavedel šele čez dolgo časa.
BREZPOSELNI NE BODO VEČ DEMONSTRIRALI
Njihovi voditelji so jim odvzeli palice. — Sporazum glede podpore bo kmalu dosežen.
~~HARRISBURG, Pa., 30. julija. — Voditelji brezposelnih, ki že nad en teden oblegajo Kapitol, so danes naznanili, da ne bodo več kričali in žvižgali. Svojim tovarišem so tudi odvzeli palice in polena, s. katerimi so razbijali na galerijah. Predsednik Workers Alliance David Lasser je rekel, da ne bodo več nadlegovali postavo-dajalcev, ako pokažejo dobro voljo, da bodo v resnici kaj napravili.
Iz senata prihaja poročilo, da bo glede podpore brezposelnim v kratkem dosežen sporazum. Finančni odbor je imel ves dan sejo in predsednik je naznanil, da je bila seja uspešna. Nek demokratičen član finančnega odbora je celo rekel, da je bil dosežen začasen sporazum.
Brezposelni zahtevajo sto milijonov dolarjev za podporo.
NAD TRIDESET TIS0C FARMERJEV JE ŽE ZAPOSLENIH PRI WPA
VSTAŠI SO
POTOPILI __SUBMARIN
Submarin, ki ga je zadela bomba iz letala, se je p&topil s 40 možmi posadke. — Bombe so padale iz višine 2000 čevljev.
VERIŽENJE _ NA RUSKEM
Špekulante zadene najstrožja kazen. — Aretacije so na dnevnem redu. — Cena kruha je znižana.
VINO ZA SOVJETE
MOSKVA, Rusija, 30. julija. — Sovjetska vlada je sklenila, c!a morajo delavci dobivati vino. Najnovejša vladna odredba zahteva, da je letno izdelovanje šampanjca od 300,000 steklenic do leta 1942 povečauo na 12,000,000 steklenic.
Nemčijo, da podpira špansko fašistično uporno armado z aeroplani in municijo.
Poročilo iz Tangiera pravi, da so pred nekaj dnevi dospeli v fašistični glavni stan v Tetuan v Maroku trije novi nemški aeroplani.
WASHINGTON, D. C., 30. julija. — Načrti za odhod Amerikancev iz Madrida so morali biti pre-menjeni, ker vlada ni mogla dati na razpolago posebnega vlaka, ki naj bi Amerikance peljal v kako sredozemsko pristanišče. Odhod Amerikancev je bil določen za četrtek, toda ameriško poslaništvo je sporočilo državnemu departmentu, da je še vse negotovo, da pa je mnenja, da se bo to zgodilo v petek.
MOSKVA, Sovjetska unija, 30. julija. — Z zaplemibo velikih množin blaga, oblek, čevljev in drugih potrebščin, je nadaljevala policija danes gonjo proti verižnikom, ki se je začela že prejšnji teden.
Največ verižnikov je bilo a-retiranih na Jaroslavskem trgu, kjer so verižniki kupovali blaigo v državnih trgovinah in ga znatno dražje prodajali o-nim, kateri niso hoteli čakati na vrsti.
V ponedeljek je bilo obsojenih šest verižnikov na petnajstletno ječo, nekateri so bili pa poslani v izgnanstvo. Načelo-vala jim je neka ženska, ki je bila že trikrat aretirana, pa, ji niso mogli dokazati krivde.
Aretirali so tudi nekega Ka-rilovskega, kateri je bil v kratkem času nagrmadil stopetde-set tisoč rubljev.
j GIBRALTAR, 29. julija. -.Bombe iz letal španskih fašistov so danes potopile vladni submarin, dva nadaljna pa težko poškodovale.
Na potopljenem submarinu je 'bilo štirideset mož posadke.
Na stotine oseb je opazovalo obstreljevanje. Dva čuvaja na svetilniku sta bila najbližje mestu katastrofe.
— Prepričana sva, — sta izjavila pozn3je, da se submarin ni prostovoljno potopil, ampak da ga je zadela bomba. Submarin je bil oddaljen 'kakih šest milj od svetilnika. Od Al-gecirasa je priletelo letalo, ki je bilo očividno namenjeno v Ceuto. Letalec je submarin o-paizil, se spustil nižje ter iz višine dva tissoč čevljev vrgel par bomb. Najmanj dve bombi sta zadeli.
DELAVSKA TAJNICA V PARIZU
PARIZ, Francija, 29. julija. — Danes je dospela s parni-kom Statendam v Francijo Miss Frances Perkins, ameriška delavska tajnica, v spremstvu svoje hčerke.
Miss Perkins se bo udeležila kongresa mednarodne federacije trgo nam tučl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj ln praznikov
"GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York. N. Y-
Telephone:. CHelsea 3—1242
DVA BLOKA V EVROPI
V srednji Evropi se .snuje trojna zveza, ki jo tvorijo Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija. Ta blok stremi po reviziji mirovnih pogodb in zlasti po reviziji državnih mej.
V taboru, ki so proti temu blokn, so one evropske države, Ki so odločno za spoštovanje mirovnih pogodb in Ohranitev sedanjega stanja v Evropi, in sicer Anglija, Francija, Sovjetska JRusija, Mala a-ntanta in Balkanska zveza.
Evropa je torej že danes podobna predvojni Evropi, v kateri sta si stali nasproti antanta in trozveza.
Razlika je le ta, da je danes blok srednjeevropske trojne zveze odvisen od volje dveh možakov, ki se lahko sporazumeta o vsaki zadevi ali pa tudi ne.
Miroljubne države, 'ki so v drugem bloku, pa so demokratične države, ki morajo vedno računati i okornostjo svojega parlamentarnega aparata in vsledtega težko pridejo do hitrih sklepov in enotnega postopanja.
Č*e se vse to vpošteva, nastane vprašanje, kateri teh dveh blokov je bolj močan.
Takoj je treba naglasiti, da je gospodarska, politična in vojaška nadinoč brez vsakega dvoma na strani onih, ki so za to, da ostane položaj v Evropi tak kakršen je danes.
Res je, da sta Italija in Nemčija s svojo metodo "izvršenih dejstev" dosegli važne uspehe in diplomatske prednosti, ker se miroljubne države izogibajo uporafbi sile.
Pristaši drugega bloka bodo vedno 'bolj popuščali pred nasiljem, dokler s tem ne bodo ogroženi njihovi življenski interesi.
Kar se tiče razmerja moči, ne more o njem noben nepristranski opazovalec dvomiti. . .. .?»
Čeprav imajo države nove tr ozveze še tako junaške in še tako dobro opremljene armade, so vendarle daleč za močjo nasprotnega tabora, ki nima le dobrih in najboljših armad, ampak tudi skoraj vse sirovine na svetu.
•Blok miroljubnih držav ima absolutno nadmoč na morju in razpolaga skoro z vsem svetovnim kapitalom.
Krvav spopad bi morda trenutno po kakem nenadnemu 3popadn prinesel trojni zvezi malenkostne nspelie, toda kakšen fci bil konec take pustolovščine, o tem ni nobenega dvoma.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. .
V JUGOSLAVIJO
Za % 2Jtf ......_____....____Din. 100
- 4 SJ0 ------------------ Din. 200
$ 7JB0 .................... Din. 300
$11.10 __________________ Din. BOO
ttSjM ____________________ Din. 1000
1 145.00 ------------------- Din. S000
V ITALIJO
Za $ 0.00 ................... Ur 100
S 17.40 .................. Ur 200
$ 43.00 ____________________ Ur 500
$ S2.80 .................... Ur 1000
$104.00 .......... ........ Ur 2000
$245.00 ......_____________ Ur 3000
III M CENE SEDAJ HITUO MENJAJO 80 NAVEDENE
CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
" ■.' i1. fi". -
ITT.
T*
Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali tirata dovoljujemo Se MJfe pogoje.
IZPLAČILA V AMFRlftKIg DOLARJIH
I
Za izplačilo * morale poslati ........ ...........$ 5.75
flfc- " - ....................SlUfi
$15-— " " ........................$16.—
..$2L—
HIM
dot* ▼ staram krajo lzpiaOlc v dolarji* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO GABI« LETTER ZA PRI*
SLOVEWIC PUBLISHING COMPANY "Gla* Naroda"
==
NEW YORK, N. T.
i.
1
1 J715 utiuia^vii) •**■>* ,
IZ ADDIS ABABE V MARIBOR
Orožniki od Sv. Duha na Ostrem vrhu oO pripeljali v Maribor ter izročili policiji zanimivega gosta. Na meji so prijeli 30-letnega Aleksandra Cvetko-viča iz Čačincev pri Našicah, ki je po poklicu miner. Prišel je čez mejo brez dokumentov ter izjavil, da so ga spravili na jugoslov. stran avstrijski obmejni organi. Na vprašanje, odkod prihaja, je izjavil, da naravnost iz Abesinije. Na policiji je nato pripovedoval zanimivo zgodbo svojega tavanja po svetil, ki £a je pripeljalo v osrčje Abesinije v najnemiraej-ših časih, ki jih je ta država doživeta. Lansko leto je iskal Cvetkovič delo ter je prišel do Šifoenika. Tam se je spoznal z nekim Miho Galohom iz Celja. Oba sta sklenila, da si ogledata svet ter sta se skrivaj vkrcala na tovorni pai*nik, s katerim sta se pripeljala do Marseja. Tz Francije ju je zaneslo v Afriko.
V Egiptu pa ju je neki Italijan ki je zbiral delavce za Abesini-jo, najel v svojo kolono. Poslana st'a bila z drugimi delavci vred v Italijansko Eritrejo ter sta delalo na cestah. Zadnje čase sta bila zaposlena v Addis Ababi, ki so jo Italijani osvojili. Cvetk oviču je postalo dolgočasno med Abesinci, pustil je delo ter se vrnil v Italijo, kjer so pa v Trstu v zahvalo, da jim je v Abesiniji delal, zaprli. Mesec dni je sedel, potem so ga pa izgnali v Avstrijo. Avstrijci so ga spravili na Češkoslovaško, Cehi nazaj v Avstrijo, dokler so končno ni znašel na ozemlju domače države. Zaenkrat so ^a pridržali na policiji, da bodo ugotovili, če so njegove navedbe resnične.
2RTEV MATERINSTVA
V celjski bolnišnici je umrla kot žrtev materinstva 28-letna žena kleparskega pomočnika Marija Belelova iz Celja. Po-kojnica je letos 11. maja že drugič porodila dvojčke, -a se ni več opomogla.
OBEŠENEC V GOZDU
Privratnik Gajzer z Galje»vi-ce je našel v gozdu za Rakovnikom na drevesu obešenega nekega moškega. Bil je že popolnoma trd. Obvestil je o tem policijsko stražnico n*r Dolenjski cesti. Ohešenee je bil v Birč-ni vasi pri Novem mestu 22. decembra 1889 rojeni France Bele, po poklicu Žagar. Vzrok samomora bo najbrž brezposelnost.
ROPARSKI UMOR V SLOVEN5KOGORI-ŠKI VASI
Prijazna in tiha ves Zgornja Voličina, ki se dviga po valovitih hribčkih med sadovnjaki in vinskimi goricami pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, je vSa pod groznim vtisom za-vratnega roparskega uinora. Zjutraj je mukanje živine in kruljenje svinj v hlevu pri hiši številke 54. ki stoji popolnoma na samem, opozorilo najbližnje sosede, da se je gospodinji Oti-liji Kocbekovi moralo zgoditi nekaj pos^bneg'a. Vežna vrata so bila zaklenjena, živina je mukala in ko so ljudje pogledali skozi okno v sobo, se jim-je nudil strašen prizfcr; na tleh pri postelji je ležala ženska z raz-
IŠČEMO GOZDARJE—
za sekanje kemičnega lesa. —'-Lahko si sami kuhajo ali so na brani pri bossu v kempi; Pridite ali pišite na: MORRIS CHEMICAL CO., Morris, Tioga'County, Penna. (10x)
mmwmm
bito glaivo in daleč okrog je bilo polno krvavih nmdežev.
Kakor blisk se je po Slovenskih goricah, razširila pretresljiva vest, da je bila Kocbekova Otilija umorjena s sekiro na strašen način. KockekoVa je dolga leta skupno gospodarila s svojo sestro Ivano, ki pa je letos spomladi umrla in njej zapustila svoj delež. Od sestrine smrti je Otilija sama gospodarila.
Upravna občina Voličina je takoj obvestila o dogodku o-rožnike pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. V Voličino je prišla tudi sodna komisija. ITgotovilo se jo, da so ljudje zadniič videli Otilijo Kocbekovo pred štirimi dnevi. Le lačni živini je pripisati, da je s svojim mukanjem opozorila sosede in se je lahko po štirih dneh odkril umor.
TRUPLO MLADE 2ENE
Ko so Hočevarjevi s Studen-ra pri Devici Mariji v Polju dopoldne želi na svoji njivi, ki leži kakšnih sto korakov od vasi proti aerodromu, so sredi njive priželi do nenavadne, žalostne najdbe. Sredi pšeničnega morja so našli truplo neznane, mlade, morda, do 25 let stare ženske, ki je ležalo tam skrito med klas jeni bržkone že kakšnih 14 dni. O sivojem odkritju so brž obvestili vevško orožniš-ko postajo in pa banovinskega zdravnika dr. Jenka, ki je po kratkem ogledn ugotovil, da njene smrti najbrž ni zakrivila tuja roka. Poleg trupa so našli drobno stekleničieo, iz k'atere je mlada neznanka bržkone popila strup, a steklenička je bila prazna in brez vsakega vonja. f*e je bilo v nji kaj strupene tekočine, jo je pač že zdavnaj do Zadnje kapljice utegnilo izplak-niti deževje, ki je tako j^ogosto-krat lilo v zadnjih dneh. Nedaleč stran so našli tudi ročno torbico, v nji pa ni bilo nikakili dokumentov.
KRVAVA RODBIN-• SKA TRAGEDIJA
Maribor ima novo krvavo senzacijo. 17. julija so na dvorišču Aleksandrove ceste 51 odjeknili streli. Ključavničar državnih železnic Ivan Ferline, star 40 let, je s samokresom u-strelil svojo 36-letno ženo Elizabeto. Takoj po krvavem dejanju je pritekel k sosedu rekoč: *'Hitro po policijo in zdravnika! Ženo sem ustrelil.'
Na policiji je pozneje Ferline zatrjeval, da je hotel tudi sebe ustreliti, a d*i mu je orožje odreklo. Pripovedoval je o žalostnih rodbinskih razmerah. Neprestani prepiri so ga, kakor je zatrjeval, nagnali v obup. Splošno pa je znano, da je Ferline zelo vdan alkoholu. Tudi svoje 'krvavo dejanje je izvršil v vinjenosti. Ženi je prestrelil vrat in, ker je bila zadeta glavna žila, je nesrečni ca naglo izkrvavela.
Elizabeta Ferlinčeva je bila nekaj tednov pri svojem 13-let-nem sinu in 14-letni hčerki, ki sta na letovanju pri Poljčanali. Ko se je vrnila domov, okrog 9- jo je na stopnicah srečala soseda Kabričeva ter jo vprašala, zakaj je takoj praznično oblečena. Ferlinčeva je dejala: "Danes grem n'a sodni jo, da napravim konec. Saj mi je že vse prodal!" — Čez kako poldrugo uro pa je bila nesrečna žena že mrtva. ..
KAKO SI LJUDJE POMAGAJO
V Počenikn v Slov. goricah se je zglasil neznan moški pri posestnici Ivani Kačjanovi in se ji predstavil - pod imenom Kraut iz Maribora. Posestnica misleč, da ima opravka z vin-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj ;stane $7. — V Italijo lista ne poši-
- * n •
skim trgovcem, je napravila z njim pogodbo za odkup 300 litrov vina. Ko je Kacjanova pri peljala dva dni kasneje vino v Maribor, jo je 'vinski trgovec' že pričakoval v Košakih in sta peljala vino v povsem drugo smer. V .Ta". Kolarjevi ulici je skotalil sod z voza, ga pretočil v svoje posode, ki so jih pa trije drugi moški odpeljali neznano kam. Navodni Kraut pa je na kolesu izginil po Stritarjevi ulici, ne da bi bil vino plačal. Posestnica je uvidela, da je bila osleparjen?. in je zadevo javila policiji, ki storilca zasle-duje.
pf
Peter Zgaga
NEWYORSKE ZNAMENI -TOSTI
Zadnjič stopi v uredništvo pevec Tone Šubelj v spremstvu visoko-raslega, štiriindvajset-letnega slovenskega fanta, ki me' je večkrat v svoji mašini prevažal po Clevelandu.
— V New York je prišel na
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Na Ryan, Iowa, je preminul rojak .Frank Pirnat, 23. t. m. Ni bil dolgo bolan, ampak prestal je hudo bolezen. Zapušča 10 otrok, 5 sinov in 5 ličera. Pokopali smo ga na katoliško pokopališče St. Paula na Wor-tiilgton, Iowa, poleg žene in hčerke. Žena mu je umrla pred 13 leti in mu zapustila 11 o-trok v starosti od 17 let do enega tedna. Vsak si lahko misli, rla je bilo trnjevo življenje. Rojen je bi i v Borovnici pri Ljubljani 1879. V Ameriko je prišel leta 1902 ter je dalj časa bival v Braddock, Pa., nekaj časa pa v Clevelandu, po-tenuse je pheselil v Iowa leta 1910, kjer je ostal do smrti. V starem kraju v Borovnici zapušča brata Toneta.
★
V SJiadvside, O., je bil 24 t. m. v premogovniku št. 3 ubit Joseph Žagar. Star je bil o-krog 60 let in doma od nekod na Štajerskem.
Sudb n ryr Canada.
Najlepša hvala vsem sud-Imrskim Jugoslovanom, kateri so nas posetili na našem pikniku v nedeljo. 19. julija. Ves čisti dobiček je namenjen Domu Slepili v Ljubljani.
Hvala g. Zori Perkovič za dar, katerega smo prodali na dražbi za $31.35. Hvala g. Ljubici Mijatovič za dar, katerega smo prodali za $16.30. JHvala Louisu Ruparšiču, Franku Hružniku, Fredu Dimu, Tonyu Košmerlu, Johnu Košmerlu, Joe Slovencu, Tonyu Strum-belju in Dragici Bosnar, kateri je vsak svoje delo z največjo točnostjo izvršil, ter so vsi skupaj pripomogli, da se je piknik tako lepo obnesel.
Čistega dobička je bilo $205, katere >mo že poslali na gori omenjeni naslov.
Hvala tudi tistim, kateri so nas prezrli ter niso hoteli sodelovati. postsbno pa tistim, ki ->o rekli, da slepci ne rabijo nobene pomoči, češ, da so že preskrbljeni. Pozdrav!
Albin Žaren.
TUDI UMETNEGA ZLATA BI SE ITALIJA NE BRANILA.
Mussolini je naročil profesorju kemije na milanskem vseučilišču dr. M. Giovanni ju, naj zasleduje in preizkusi poskuse proslulega *4alkimista'' Duni-koAVskega, ki deluje ta čas v San Remu. Prof. Grioivanni si je dal za te poskuse poslati v svoj laboratorij kepo zemilje, ki 'jo je Dunikowski obdelal po svojem postopku. Učenjak me ni, da bo lahko že v nekoliko dneh poročal vladnemu predsedniku o uspehih svojih poskusov.
Kdor je namenjen potovati ,v stari kraj ali dobiti koga od Um, je potrebno, da je poučen tf.vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati. najboljša pojasnila in todi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vso, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni, liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.. . - -t
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Iz Washington« povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesee.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali.
. * . . . . „ ^
SLOVEN!C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
vakejšn, — mi je pojasnil Šu-belj, — in je pri meili na kvar-tirju. Dosti sva že prevozila in obhodila, danes popoldne imam pa nekaj drugih opr&vkov. Ali bi mu hotel ti razkazati par newyorskih znamenitosti? Ob štirih popoldne se pa srečamo na dvainštirideseti cesti in sedmi a veni.
Kam naj ga peljem .' Kaj naj mu pokažem. V morju pri Coney Islandu se je že kopal; v knjižnici je že bil; akvarij in zverinjak je že videl; Radio City si je ogledal in Boginji Svobode je splezal skozi drobovje v giavo.
Kam torej ? Šla sva v Greenwich Village, newyorski Mont-ma rtre, kjer se zbirajo umetniki, slikarji, kiparji, pesniki in druga taka svojat. Tam je krčma, kjer lahko dobiš poleg italijanske meneštre za deset centov stirindvajset onnc dobrega piva. Vselej moram čašo z obema rokama prijeti in jo dvigniti k ustnicam ter. imam prijeten občutek/ ko pi-
tju moči v hladni beli peni ko niea mojega možatega nosu.
8 subwayem sva se peljala na dvainstirideseto cesto, kjet je Minskijeva burleska, v kateri se razkarzujejo več ali manj mlada in lepa dekleta, kakor jih je Bog ustvaril.
Malo sem premišljeval, če bi ga peljal notri ali ne, kajti šov slovi po svoji drznosti po vsem svetu. Pa sem si mislil: Fantje star stirindvajset let in pri kodu je leto se bo ženil. Tako pregrešnih reči pa najbrž tudi ne kažejo, sa j sem zvedel iz zanesljivega vira. da so si komaj teden prej ogledale komedijo v dražbi hčera dve krepostni Ivanki in gospa Matilda z As-torije, katerim ne more nilrče očitati kakšnih nepoštenih nagibov.
— Pa pojdiva v božjem imenu, — sem rekel in sva šla tei sedla v teman kotiček. Ko se je začelo dvigati zagrinjalo, sem l-ekel svojemu mlademu spremljevalcu: — Le dobro se drži Lojze! In nič se ne boj, saj jih ne bo doli k nama.
Popravil je špegle, jaz sem se pa priporočil svetemu An tonu, priprošnjiku zoper skušnjave, ki mi je bil doslej ob takih priložnostih še vselej več ali manj ob strani.
Zagrinjalo se je dvignilo Na oder pa stopilo in zaple salo šestnajst deklet. Vroče jim je moralo biti, ker niso i mele na sebi ne ošpetlja in ne srajce. In so plesale z vsemi svojimi udi, le z nogami ne — packe nemarne, da jih le sram ni. Zaplesale so petkrat, deset krat in vedno manj so imele na sebi.
Potem je bila na vrsti štv 2. Na odru še je pojavila v ži uaue in žamestaste eunje za vi ta lepotica, kateri je bilo šo bolj vroče. Cape, nogaviee, mo oerc, kiklja, kočemajka, srajca in hlače — vse to je kar letelo od nje.
Ko se nam je priklonila kot jo je hudoba ustvarila, je začela odpenjati še tenak pas, <* katerega ji je vihrala ozka krpica; vihrala bolj zaradi po hujšarija kot pa zastran koristi.
^ Poj divaLojze! — sem zgrabil spremljevalca za roko, kajti zdelo se ini je, da me je ea-čel zapuščati sveti Anton, na čigar pomoč sem se dotlej v slie nih skušnjavah vedno lahko zanesel.
Na vogalu srečava Toneta Šublja.
Le kod naju vrag nosi, je hotel vedeti.
V tla sem pogledal in ske-isano priznal, da sva bila z Lojzetom v burleski.
— Tako je prav, — je pre-udaril. — Ti si peljal fanta, jaz sem pip, lani njegovega o-Žeta, ko je prišel v New York na vakejšn.
G LAB "NARODA"
New York, Friday, July 31, 1936
the largest sloven e daily in u.szi
K SAVER MEŠKO:
O Bog, kdaj je bilo to, da so šli fantje v gručah skozi noč, šli po belih cestah, šli čez rosno polje in so v svoji mladi sreči peli in vriskali, da je do neba zveneio ?
NEKDAJ JE BILO . . .
Tedaj, se mi zdi, ko so bile noči lepe in jasne, ka'kor bi se razlival čez spavajoči svet naj-dobrotnejši smehljaj božji, in mirne ter pokojne, kakor bi zibal ves svet sam v Bog svojem
ZBI RKfl.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
lil strani. Ona ..............................^
ANDREJ HOFER ....................................................50«
BRNKŠKA VEDKŽEVAEKA .............................35c
BELGRAJSKI IHSER ............................................35e
BOŽIČI DAROVI ...................................................35c
BOJ IN ZMAGA ..................._.............—.................20«
CVETINA BO ROG RAJSKA ...................................45«
CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ...................25«
DEVICA ORLEANSKA ...........................................50e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c
ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA ........33«
FRAN BARON TRENK ...........................................35«
FRA DIAVOLO ........................................................50e
GOSPOD FRIDOUN ŽOLNA. Spisal Fran MI1-
činski. veselumodrc humoreske, 72 strani -35
HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40e
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ....................................................30c
KRAUJEVIČ IN BERAČ .......................................30e
KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora* .....30e
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25«
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30c
MARKO SENJANIN, SIX)VENSKI ROBINSON.... 75c
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c
MUSOLINO. ropar Kalabrije ............-..................40«
MRTVI GOSTAC ...........................-.........................35c
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črti« pisatelja
Meška) ....................................................... 25e
NA RAZLIČNIH POTIH .......................................40e
NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................50c
PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ...... .30
PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske.
Spisal Aut. Huonder. Cena ...............30
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................30
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25c
PARIŠKI ZLATAR .............................-.................35e
POŽIGALEC ...........................................................25«
PRSTI BOŽJI ................................-.........................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35«
POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vex. ............ 1.—
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ...............................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. zv.................... 40c II. zv.................40«
PRAVLJICA. SpLsal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za
mladino. Cena ...........................70
PRAŠKI JUDE K ................................................25e
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30c
POSLEDNJI MOHIKANEC ................................30«
RDEČA IN BELA-VRTNICA .................................30«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30e
ROBINZON KOŠITTNIK ...................................... .50
STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega
iivljcnja. Cena ....... .................. J>0
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotitelj, nevarnosti iu pezjjode s potovanja dveh mor-
na rje v, C?na .......................60
SUEŠKA INVALID ........................................ .........35c
SLSTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ............30c
SVETA NOXBCRGA .........................................35«
STEZOSLEDEC ......_____________________________-..............30«
SVETA NQd (pripovedke) .................................30e
tri Romanske povesti ...............................30e
tuRki , Pred ihinajem____________________________ so«
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L TW $1.30; IL zv. $1.40; III. , Gfuifil .............. .50
k i AW*)"'* lfr
Naročite jih pri:
K
očetovskem naročju.
— A kdaj je bilo to, kume?
V davnih časih, brate. Tedaj, ko je hodil po svetu še sveti mir . . .
In kdaj je bilo tisto, moj dobrotni Bog, da je drage volje pomagal brat bratu v sili, so^ sed sosedu v stiski in pomanjkanju 1 In ne samo brat bratu, sosed sosedu, celo tujcu, potniku in romarju, ki je prišel bogve odkod in je šel l>ogve kam. Pa ga je mimoidočega, u-trujenega in prašnega, povaibil gospodar v svoj dom in mu je rekel s prijazno besedo, skoro da z ljubeznivo silo: "Sedi! Kar imam, ti prinesem." In mu je prinesel hleba, rženega ali napol belega soržičnega, veli'kega in dehtečega. Zraven hleba je položil sira in vrč vina ali sladkega sadjevca. In ga je vabil in pogumil: "Ureži, prigrizni in pij!"
— Kdaj se je godilo to čudo, o kume?
V davnih časih, dragec, ko je še živela na svetu ljubezen do človeka, ker je še ni umorila sebičnost in neusmiljeni strah pred prihodnjim dnem: "Kaj bomo jedli, kaj pili?"
— A kdaj je bilo to?
Ko še niso poteptala konjska kopita celih dežel, ne še razorali topovi brstečih in rodečih vinogradov . .
In kdaj je bilo tisto, moj pravični Bog, da je fant pogledal svoji iavoljenki v oči in je bil, do nebes srečen ter je vse noči I sanjal o njenih čudežnih očeh "Kako so nedolžne in zveste!" Kdaj je bilo tisto, da je poslušal z drhtečim srcem njene mehke besede in je bil blažen kakor ol> angelskem spevu, ker je vedel: "Ne lažejo!" Kdaj je bilo tisto, da je molče m ves zavzet držal njeno roko in je bil bolj srečen kot prvi človek v paradižu. ker je vedel: "Že rahli deviški trepet njene roke mi govori in priča, da je vsa in popolnoma moja. Miren sem lahko, lahko ji zaupam."
— Ali je bilo na svetu kdaj tudi tako čudo!
Bilo, bilo. V davnih časih, ko •so srca še poznala pravo ljubezen in zvestobo.
— Čudne besede. Ne razumem jih. Kaj pomenijo, kume?
Kako naj ti jih pojasnim? Da bi jih razumel, bi ti jih moral pokazati na živih zgledih. A kako, ko pa sedanji svet nič več ne ve o njih in jih ni nikjer najti.
Umolknila sta starec in mladenič. Otožna sta povesila glave. razmišljajoča:
Nekdaj je bilo . . . davno . . .
davno ...
ZAKAJ NI MOGOČE PREMAGATI NAJVIŠJE GORE SVETA?
Sedaj, ko se je morala angleška ekspedierja, ki je hotela splezati na najvišji vrh sveta, dokončno vrniti, se Tibetanci ki so tujim obiskom še vedno zelo nenaklonjeni, sklicujejo na stare pripovedke, po kaDerih ne bo človeškim nogam nikoli u-spelo, da bi stopile na vrh Zo-omlungme, po naše Mount Eve-resta. Pri tej priliki so lahko zvedeli Evropci tudi staro pripovedko, ki poroča o prvi eks-pediciji na to goro. Izvršila se je sevedla, kakor v Tibetu ni drugače pričakovati, s pomočjo čarovnije.
Pred mnogimi stoletji je prišla lepa princesa Li iz kitajske dinastije Cangov — pripoveduje ta pripovedka — do tibetanskih mej in se je zaljubila v ti-betskega kralja, ki je bil tu pravkar na lovu. Sklenila sta, da se poročita in to se je zgodilo v Pekingu. Po poroki je kralj Can Gampo, kakor se je imenoval Tibetanec, odpotoval s svojo mlado ženo v Lhaso. Tu so ga pa sprejeli zelo sovražno, kajti po deželi je bil šel glas, da je mlada kraljica budhistka, med tem ko so v Tibetu takrat vladali še oboževalci hudiča. Lepa Li pa je vendarle dosegla, da je kralj pozval v deželo nekega budhističnega modreca, ki naj bi se pogajal e hudičevimi duhovi. Vrhovni duhovnik liu-dičevcev je tedaj predl'agal, na i [ bi priredili tekmo. Tista vera naj bi zavladala v deželi, ki se bo prvi povzpel na prestol bogov, to je na Mount Everest.
V naslednji noči se je dvignil hudičev lama na svojem ča-rovnem bobnu proti gori. Nosili so ga duhovi teme. Bil je siguren, da znafaga. Budhov svečenik pa se je samo smehljal. Počakal je do sončnega vzhoda in se je potem na prvem sončnem žarku ki je hitrejši od vseh duhov teme, odpeljal na vrh. Hudičevi duhovi pa so ostali ob vznožju gore in pazijo na to, da ne pride še kdo drugi na vrh gore na drugačen način. Zato je po tibetskeni naziranju vsaka ekspedicija na Mount Everest odveč, dokler bo uporabljala samo človeške moči.
v L. Ganghofer:
Grad Hubertus
:: Roman ::
15
Mehka roka se je dotaknila njegove: "Hvala ti."
"Toda otrok!" Poljubil je bele prste ter zopet prijel za vesla. "Ljubim te in hočem, da te tudi drugi častijo kakor zaslužiš. Zato se mora ta negotovost koaičati. Sklenil sem. Te dni pridejo moji bratje za teden dni na Hubert in domnevam, da nas bo papa, da bi si svidenje o-lajšal, namestil v lovski koči. Kakšno stališče bosta zavzela do tega Robert in Vilko, ne vem. Toda z njima bom hitro na jasnem. Moj oče seveda... "
"Se bojiš?"
"Strah
Sklonil se je nad vesla ter se s srečnim smehljajem zazrl v lepi dekletov obraz. "Ne, Ana I
"POSKUSNA NEVESTA" ANGLEŠKE ARISTOKRACIJE
KNJIŽNICA V STARI GRČIJL
GLAS HARQDA-
i i NsaYerfc&X.
Pred kratkim so izkopali na trgu v Atenah ploščo z napisom: "Nobene knjige ne smem vzeti s seboj, ker sem tako prisegel. Knjižnica je odprta od pi've do šeste ure."
Kakor domnevajo, je visela ta ta'bla v Trajanovi knjižnici, ki so jo osnovali okrog leta 100 I jo našem štetju. Po našem časovnem štetju pomeni dosta-vek, da je bila knjižnica odprta od prve do šeste ure, čas od 7. zjutraj do 32. Iz table-je tudi razvidno, da so imeli mnogi obiskovalci Trajanove knjižnice navado, da so odnašali iz nje knjige, ki so jim posdtmo ugajale. Zato so obiskovalce z napisom opozorili, da so se s prisego odpovedali tej navadi.
V Londonu se je poročila ne^ ka Lucija Silvija Claytonova. Na poročno gostijo se je zbrala velika družba, da je ta dan opravila svojo 300. poroko in da se je odločila, naj bo to njena zadnja.
Claytonova je bila prej namreč maueken v znani londonski specialni trgovini za oprave nevest. V tej funkciji je v polnem poročnem ornatu imela 299-krat generalne vaje za tuje poroke. V londonski družbi je namreč običaj, da se takšne vaje vršijo dan pred poroko v zaprti cerkvi. Olavtonova je pri tem kazala zaročenkam angleških aristokratov, kako naj se vedejo naslednji dan ob tem važnem dogodku svojega življenja.
Pri sevoji lastni poroki pa je bila Claytonova, kakor je sama povedala, navzlic temu tako razburjena, kakor nikoli in bi zgrešila pot skozi stransko ladjo cerkve, ki jo je poznala kakor lastno dlan, da je ni vodil njen ženin. Sedaj bo odprla Šolo za menekene.
Pred Katico je oživela slika: iz somračja se je pojavila zapuščena vijugasta steza, hrapava od kamenja, obrasla z nizkim trnjem in med trnjem je ležalo onemoglo telo nekega genija z bolestnimi potezami, oblečenega v razcapane krpe.
"Kako žalostno!" so nalahno vztrepetale Katičine ustnice. Tako globoko se je bila po-greznila v ta spomin, da je preslišala korak, ki je šel počasi preko gramoznih tal pod njenim oknom ter je onemel v brestovem drevoredu.
4.
Grof Tasilo je zapustil park ter odromal po razsvetljeni cesti proti vasi. Čez četrt ure je 1 dospel do jezera. V širokem krogu so se svetila i A tesno mi je- Toda ne zaradi bojev, ki me ča-okna vseh vil. Na terasi krčme, ki so jo raz-ika'i0, ker vom< da Jih bom prebil. Bojim se le >vetljevale plamenice, je bilo nekaj miz z ne- nezashlžene sreče, ki se bo zavalila name." deljskimi gosti, na bregu pa je stala gruča ' Melika roka mu je zatisnila ustnice, fantov in deklet v živahnem pogovoru. Ob Ta-silovem prihodu so utihnili. Nekdo od fantov je stekel, izginil v čolnarjevi koči in zaslišali so rožljanje verige in ropot čolna, ki se je pojavil iz črne lope ter se usidral ob bregu. Bil je ličen čoln z oblazinjenimi klopmi, a sedež pri krmilu je obdajala izrezljana ograja. Hlapec se je izkrcal in grof Tasilo je prevzel vesla.
Čoln je drsel preko širnega jezerskega zali va proti neki vili, z vrta katere so se spuščale do vode bele kamenite stopnjice. Ko se je čoln približal, je zazvenel pritajen glas: "Tasilo, ti?"
"Da. otrok!"
Coin ie pristal in grof Tasilo se je vzdignil, da bi objel vitko dekliško postavo, ki ga je bila pričakala na stopnjicah.
"Ana?" je vprašal drugi ženski irlas od vi-ie. "Ali nočeš vzeti plašča?"
"Ne! Zrak je tako mehak in topel kot sonce. S Tasilovo pomočjo je dekle stopilo v Čoln, se vsedlo v zadnji del, ga odrinilo od zidu in prijelo za krmilno vrvico.
Krepki zamahi so gnali čoln. ki je šumel, na široko jezero. V mesečini so se iskrile kaplje, ki so padale z vesel in za krmilom je ostajala v temni vodi blesteča brazda.
Nekaj časa sta oba molčala, potlej je spregovoril Tasilo: "Odpusti mi, da sem ti dal čakati! Ali nisi bila nestrpljiva'"
"Bala sem se že, da te ne bom več videla. — Zdaj si pa vendar prišel!" Topli, melodični .»las je zvenel v nočni tišini kot lahen spev.
"Nisem bil gospodar svojega časa. Od včeraj je moja sestra v Hubertu."
Odgovor se je obotavljal: "Vem—"
"To te skrbi? Ne, Ana, bodi mirna! Kako pride vse drugo, ne vem. Toda mojo sestro boš t naskoku osvojila. Navdušuje se zate. In ona naj tudi prva to izve. Končno moramo pa ven-jar govoriti; odločitve ne smemo dalje odkla-datt Nočem, da bi te začeli V vasi opravljati."
Tišina je bila v čolnu, vesla so se vlekla in 7. velikim škrebetom je zdrsnil čoln mimo s(r-.iie iz vode moleče skaline. Gorski kot, preplavljen z vsem čarom poletne mesečne noči.
je odpil kakor ogromna jama. Zdaj se za-čuje rahli sp^v čudežnega alta. Ivot brneče sanje zvona, tako je vztrepetavala polnost teli prekrasnih tonov v tišino noči. — Sehumanno-va "Pesem neveste". In kako je bila pesem peta, to je bilo več kot samo dar popolnega u-metnika. Ril je to spev, v katerem 'amo, če se boš počutil popolnoma dobro, veš? Ako v nedeljo ne moreš priti, bom zopet v pondeljek priša jaz."
"Ot bom že pri šel.* *
"Ne vganjaj ni kakih neumnosti, ne sili se, če ne moreš, ker si boš samo škodovaL*1
"Tako sem se že naveličal se vedno ozirati na svt>je zdravje,'* pravi Grega in se vzravna.
Gonda pa mu zapreti s prstom.
"Bodi pameten, Grega, nikar mi ne delaj skrbi.**
Grega pritisne svoje lice za nekaj časa na njeno koleno in se ji smeje.
"Sen: že tako oomaten, da bom prihodnjič dobil še sive lase **
Oba se smejeta. nato pa Gonda odjaha. Grega gleda za njo, dokler ne izgine njegovim očem. Nato pa vzdihne in se obrne. Bilo mu jp, kot bi « njo zatonilo solnce. Počasi se napoti proti domu; pogosto mora postati in se oddahniti, ker je šlo v klanec. Pri tem mu srce glasno in težko utriplje.
• • • '.# BH ■ 1
Nasi -dnjega jutra sedi Gonda pri zajtrku na verandi svojemu očetu nasproti. Malajski sluga jima prinese svetži za-pečenec, drugi pa jima nalije skodelice. Nato Gonda oba odslovi ter sama streže očetu, ker je hotela biti sama ž njim. Obiečena .je bila v tanko belo obleko in je v njej izgledala mla-deniško sveža in dražestna, da Miklarvžu Rutarju ni bilo mogoče šteti v zlo, ako jo je opazoval z očetovskim ponosom.
11 Kdaj se odpeliaš danes na plantaže?*'
"Dopoldne ne, Gonda; imam že doma dovolj opravka, jutri pa se bom peljal v Palerobang.,,
"Ali smem s teboj?"
"Seveda, če hočeš!"
Oči ji za žare.
"Za kaj takega sem vedno pripravljena. Ali iriaš kake posle v Palembangu?"
"Da."
"Do kdaj pa bova doma?"
Mislim enkrat od petka do sofoote."
"Dobro! V nedeljo bo najbrže prišel Gregft. Ako se do nedelje ne bi vrnila, bi mu poslala sporočilo. Zastonj naj bi ne hodil; pa bo zanj ta pot že itak naporna."
"Ni mu treba odpovedati. Najkasneje v soboto zvečer bova doma."
Gonda zveda/vo pogleda očeta. Nekaj na njem se ji je zdelo čudno. Takoj se zopet zaitopi v misli. Čez nekaj časa #a v skrbi pokliče.
"Oče1" )
Prebudi se iz svojih misli Pogleda jo z velikimi očmi.
"Kaj želiš, Gonda?"
"Oče, prav nie mi ne ugajaš. Menda ne boš zbolel? Tako bled si!"
"O, ne; sem popolnoma zdrav."
"Potem pa imaš nekaj na srcu, kar te teži. Izgledaš poln skrbi, da, to jfi. Ali imaš kake skrbi, oče?"
Oče se malo nasmeje.
"Kako bistre oči imaš; kot tvoja draga mati. Tudi ona ie vedno videla vsako najmanjšo nesoglasje, ako ni vse gladko teklo."
"Torej ni vse v soglasju, oče? Sedaj pa hitro povej, da ti pomagam prenašati."
"Ravno tako je zahtevala tvoja mati, da bi prevzela del mojih skrbi."
"Saj ti vendar hočem nadomestiti mater, kolikor mi je mogoče."
Zamišljen jo pogleda
"Skrbi nimam, Gonda, toda — danes sem se ti hotel izpovedati, kar sem vedno odlašal. Sedaj pa je za to že skrajni čas. Sedaj me k temu silijo razmere."
Gonda je nekoliko nemima, toda jpnaško ga pogleda.
"Izpovedal se boš? To je malo čudno, oče. Pa že sinoči, fcp *em prišla domov, se mi je zdelo, kot da si s svojimi mislimi daleč od mene."
"Ali prav blizn tebe. V vsakem ozirti pa imaš prav, i.ekaj ni povsem gladko Saj -veš, včeraj je prišla pošta iz Evrope."
"Ali imaš kaka slaba poročila??'
(Dalje prihodaji&l
OTVORITEV NOVEGA MOSTU
SHIPPING NEWS
Nm parniklh, Id so debel« tiskani, se vrše v domovino izleti pod rejstvoa izkušenega spremljevalca.
Nedavno je bil v Tasquillo, dvesto milj severno od mehiškega glavnega mesta otvorjen novi most, preko katerega bo vodila nova cesta iz Združenih držav v mehiško pre-stolico.
0 PLEMENSKIH RAZLIKAH
Ali je res, da v čloceštvu sploh in posebej med skupinami ki sestavljajo ameriško prebivalstvo, imamo superijorne in inferijorne narodnosti in plemena?
Ernest A. Hooton, profesor človekoslovja na Harvard University in predsednik Ameriškega združenja fizikalnih antropologov, je odgovoril na to vprašanje z govorom, ki da je nedavno imel na konferenci o inozemcu v Ameriki, ki se je nedavno vršila v Washington!! pod pokroviteljstvom organizacije Foreign Language Information Service.
"Že od pametiveka se je vsled podedovanih telesnih razlik podtikalo temu ali onemu plemenu, da je inferijoren v mentaliteti in zmožnosti za civilizacijo," rekel je prof. Hooton. "S to zaničevanja vredno pretvezo so naši evropski predniki upravieevali zasužnjenje črncev in iztrebljenje Indijancev in mnogih drugih primitivnih narodov. Razvpito "breme belega naroda" je bilo v glavnem licemerstvo. Ko ni sedaj več divjih svetov, da bi jih prisvo-jeval, je belokožee obrnil isti zlobni argument proti svojim lastnim soplemenjakom izvršujoč več zločinov v imenu plemena in narodnosti kot 'jih je bilo izvršeni h vimenu slobo-de."
Kar prof. Hooton smatra kot ujedinjeno mnenje antropolo-gičnih znanstvenikov, je v glavnem sledeče:
1. "Pleme" je fizični oddelek človeštva, katerega člani se razlikujejo vsled posestva slič-nih telesnih kombinacij, ki so posledica skupnega dedinstva.
2. Ni ni kakega edinega kriterija za razlikovanje plemne; pod to ali ono pleme vključemo človeške skupine raznovrstnih varijacij telesne oblike in postave — kot so količina barvila v laseh, koži in očeh, oblika nosu, visokost postave, razmerje dolgosti glave do širokosti glave itd. Ti kriteriji so 'v glavnem dednega izvira, ali nikak izmed njih ni nedovzeten napram vplivom okoliša, kot so vpliv podnebja, prehrane; zam-ljepisne višine in načina živ-
I Ijenja.
3. Dočim je pojmljivo, da se j fizična plemena morejo razli-I kovati tudi glede psihologienih
kakovosti, glede nagnjenja, vkusa, temperamenta in celo intelektual. kakovosti, ni zna-r nost v tem pogledu prišla še do točnih ugotovitev.
4. Pleme ni ista stvar, kot jezik, kultura ali narodnost. Pleme je dedno: jezik je kulturna pridobitev. fVnec more imeti angleščino za svojo materinščino. Ni nikakega Arijanske-ga plemena; Arijci je izraz, ki
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
iimmiiiHHiHiiiiwniiniiiiiiMiiiiin
mm
Molitven ik:e
BiMiBaBnniBiiMmBBroqnimii^^nBBBHinnMBMn
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki:
SVETA URA
t platno vez...............90
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..........
v fino usnje vez......
v najfinejše usnje vez
KVIŠKU SRCA
v im it i rano usnje ves......
v usnje vez ..............
v fino usnje \ez ..........
▼ najfinejše usnje vez ....
v najfinejše usnje trda vez v bel ceUuloid vez.........
.90 1.50 1.80
.60 .80 1.— 1JS0 1.50 1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno
v najfinejše usnje vez. ▼ najfinejše usnje trda vez.
Hrvatski molitveniki:
Utjehaj starosti, fina vez. ... Slava Bogu, a mir ljudem
fina vez. ...............
Iv—
1.50 1.60
.1.—
.L50
najfinejša vez.............1.60
Zvončec nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1.—
Vienae, najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10
Come Unto Me
v platnice vezano .........30
v belo kost vezano........ .35
Key of Heaven
fino vezano .............. .35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano L20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRAo^Z)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najfinejša vez. . .1.50 V fino usnje vezano.......1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano......1.30
Ave Maria: *
v fino usnje vezano ......1.40
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
se more vporabljati le za skupino jezikov, ki jih govorijo prebivalstva raznovrstnih plemen, narodnosti, veroizpovedanj in drugih kulturnih pogledov. Ni nikakega "francoskega plemena/' ni "nemškega plemena ali rase" v pravem zmislu besede. Taki izrazi vključujejo narodnost, rabo skupnega jezika in neko stopinjo sličnosti glede oblike kulture, ali nič več
5. Fizit •ni antropologi niso še v stanu natančno porazdeliti obstoječa človeška plemena na podlagi njihove evolucije. Vsako pleme pokazuje zmes primitivnih in razvojnih značilnih potez.
6. "f'isto" pleme je malo več kot znanstvena abstrakcija; ne
najti nikakega čistega plemena v ilikaki civilizirani deželi. Plemena čistost je kvečjemu omejena na ostanke divjih skupin v izoliranih divjih pokrajinah. Sedanja človeška plemena so se pomešala in zarodila med .seboj tekom mnogih tisoč in let.
7. Da so se obstoječa človeška plemena večinoma sestavila iz raznih izvirnih plemen, je lahko dokazati. Na primer, Pollnezci predstavljajo stabilizirano zmes belokožnih, zamorskih in mongolskih elementov. Takozvana Nordiška rasa je ^"•Vrmo zmes raznih plemenskih skupin, ki so bile v Evropi tekom ledene dobe in h ka teri so bili «v zgodovinskih časih dodani alpinski, mongolski in drugi elementi, prinesenih od Laponcev, Slovanov in drugih narodov, ki so se pomešali * prebivalci "noi-diske" pokrajine.
8. Proučevanje rezultatov hibridizacije (pomešanja) najbolj fizično različnih modernih plemen — kot ČVnca in Nordi-ka ali Mongoloida in črnolasega sredozemskega Belokožca — ni dokazalo, da se je plodnost zmanjšala niti se je vitaliteta znižala vsled takih križanj. Me-šanci pokazujejo obširno vrsto kombinacij karakteristik, podedovanih od obeli roditeljskih plemen, nlkako degeneraciio pa, ako izvirajo od normalnih rod i tel jev.
9. Znotraj vsakega posameznega plemena je velika individualna različnost, kar se tiče telesnih potez in urnih zmožnosti, ali znanstvo ni dokazalo nikakega ozkega vzajemnega razmerja med telesnimi in umnimi potezami.
Znanstvena metoda, da se u-gotovijo plemenske sestavine prebivalstva Združenih držav in vsake druge dežele, je vpo-števanje distribucije tipičnih kombinacij telesnega značaja v posamezniku, ki so znane kot dedne plemenske poteze. Pri tem se ne jemlje v postev, od kod dotičnik izvira. Proučevanju teh fizičnih tipov v sta-ro-ameriškem prebivalstvu, glede otrok priseljencev iz drugih dežel in tujerodcev niso poka-sala, da se je plemenska kom-
M
l. avgusta: Chainplain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitania v Cherbourg
Nonnandle v Havre
S. avgusta:
Europa v Bremen
Itex v Genoa i—. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta:
lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre
19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
20. avgusta: Vulcania v Trst
21. avgusta: Bremen v Bremen
22. Cbamplam v Havre Conte di Savooia v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
2. septembra:
Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg 5. septembra : Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa
8. septembra: Saturaia v Trst
9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
10. septembra: Chamolnin v Havre
J2. septembra:
lie de France v Havre
Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen
16. septembra:
Normandie v Havre
17. septembra: Aquitania v Cherbourg
19. septembra :
Conte di Savoia v Genoa
22. septembra:
Bremen v Bremen
23. septembra : Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg
26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst LD. septembra:
Europa v Bremen 30. septembra:
Normandie v Havre
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do L'daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laashin ''OrORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Wal sen burg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cioro
in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustlu North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryla^D
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:
Chisliolm, Frank Gou£e Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Kart Strni8ha Little FaUs. Frank Maal*
Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnlk
OHIO:
Barber ton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant; John Euv^e Xoungstown, Anton Kikelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. RupnO Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee, West A His. Fr. Sir A Sheboygan, Joseph Kakež
WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Dlamondville, Joe RoUch
Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo-to, katero je prejel. Zasi^pnike topla priporočamo.
TIPKAVA "GLAS NARODA**
pozicija Združenih držav znatno spremenila vsled nedavne imigracije. Novodošleci so več ali manj plemensko isti ljudje, ki so tvorili ameriško prebivalstvo za nekoliko generacij, dasi se je razmerje posameznih tipcuv med seboj nekoliko spremenilo.
Vsako pleme vsebuje vsakovrstne ljudi, od idijota in kriminala do ženija in državotvor-ca. Nikak tip ne producira večine posamezinkov na enem ali drugem koneu stopinje. Mogoče je, da imamo posebne plemenske nadarjenosti in slabosti, ali to ni še znanstveno dokazano. Ni nikakih plemenskih monopolov za človeške čednosti ali pogrešnosti.
Voditelj španske vstaje.
yx>t>upl> l>U iliUHj U U'JJ
Pišite nam sa cene voxnih 11-
SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
stov, reservacijo kabin in pojasnila ca potovanj«.
(jfeneral Franisco Franco, go-verner Kanarskega otočja, ki je dvignil orožje proti delavski vladi v Madridu. Vstaši (fašisti) so spočetka še precej dobro napredovali, zdaj pa poročajo iz španskega glavnega mesta, da bo vlada kmalu kos položaju. Francija je obljubila vladi svojo potmoč.