Obremenitve bežigrajskega gospodarstva AedtaeiMk občinskega izvršnega sveta Ju-i%Zmmcje izredno zanimivo in nazorno prika-zM anriODofaramanitev gospodarstva za Beži-godoa « prvom potletju. Ta analiza je popol-f no«ot, «zpodbudilo pa jo je delegatsko »!*¦>¦ f» predstavnikov krajevne skupnosti A.T. LinharL Temefpia ugotovitev je povečanje cHria ataenienitev gospodarstva iz bruto imuNJi dohodkov. čistega dohodka in po-akmmum sMada ter zmanjšanje deleža obre-oaralBv iz dohodka v prvem polletju letos. , No«mlno se je obremenitev gospodarstva pova&ta za 28,2 odstotkov glede na enako otodnftjB iani. realno pa za 6,2 odstotka. Posle- dica povečane obremenitve gospodarstva je zmanjšanje akumulacije gospodarstva, ki se kaže predvsem v realnem znižanju sredstev za poslovni sklad za 20 odstotkov. Z besedami Jurija Zavca je torej utemeljena pripomba iz zd/uženega dela, »da ostaja kolektivom ob zaključnem računu vedno manj sredstev za razširjeno reprodukcijo na ravni temeljne or-ganizacije. To pa je eden pomembnih razlo-gov za upadanje politične motiviranosti delav-cev za njihova resnejša in tehtnejša razmišlja-nja pri razreševanju samoupravnih problemov družbenoekonomskega razvoja« Iz analize je razvidno, da je na povečanje obremenitev gospodarstva najbolj vplivalo po-večanje obremenitev iz bruto osebnib dohod-kov. Najbolj so se povečali prispevki za skup-nost pokojninskega in invalidskega zavarova-nja (nominalno za 35,6, realno pa za 10,8 od-stotkov), nato pa izločanje sredstev za republi-ške rezerve, prispevki na nafto in plin ter pri-spevki za železniško gospodarstvo. Največji delež v skupni obremenitvi gospodarstva so imeii v prvem polletju prispevki za pokojnin-sko in invalidsko zavarovanje (iz bruto oseb-nega dohodka) - 12,8 odstotkov, za zdravstve-no varstvo (iz dohodka) - 10,6 odstotkov, sta-novanjski prispevek - 7,2 ter posojilo za manj razvite republike in avtonomno pokrajino Ko-sovo - 6 odstotkov. Med različnimi vrstami družbene porabe pa je najbolj porasel obseg sredstev za skupno porabo izven organizacij zdfuženega dela, ki je pomenil kar 82 odstot-kov celotnega povečanja obremenitev gospo-darstva. Sicer pa je v besedah Jurija Zavca na seji predsedstva občinske konference SZDL še prenekatera bridka resnica: • • S takšno strukturo delitve dohodka, ki ga je prej seveda treba ustvariti, mi na daljše obdobje ne moremo zagotavljati ekonomskih vzpodbud za večje vključevanje v mednaro-dno delitev dela, saj je sistem razporejanja dohodkov zaradi številnih prispevkov, davkov in združevanj sredstev enostavno predrag. Za-to bo ena pomembnejših nalog delegatske skupščine na republiški ravni, zagotoviti se-lektivno obravnavo izvozno usmerjenih orga-nizacij združenega dela. Sistemsko bo treba opredeliti, v kakšni meri oproščati izvoznike nekaterih prispevkov, davkov in posojil, saj današnje reševanje problemov z dodatnimi dogovori o drugačni porabi presežkov sred-stev posameznih interesnih skupnosti, kot je zapisano v njihovih srednjeročnih planskih dokumentih, dolgoročno ne pelje daleč. • Trendi naraščanja obremenitev gospo-darstva še niso zaustavljeni. Razlog je tudi v rigidnosti sistema javnih financ, predvsem davkov in prispevkov, saj davka ali prispevka, ki je enkrat uveljavljen, zlepa ne ukinemo, pa čeprav so se razmere spremenile. Lep dokaz so prerazporeditve pravic, obveznosti in dolž-nosti med interesnimi skupnostmi v občinah, ¦ mestu in repubiiki v tem srednjeročnem ob-dobju. Čeprav so se delovne obveznosti na republiški ravni zmanjšale, prispevki ostajajo nespremenjeni. • Sistem zbiranja in obračunavanja pri-spevkov, davkov in posojil je izredno zapleten in neposreden vzrok za sorazmerno večjo družbeno režijo našega sistema v primeFJavi z drugimi bolj produktivnimi ekonomskimi si-stemi - neposredna posledica je zmanjševanje konkurenčne sposobnosti našega gospodar-stva. • Enostaven dokaz: imamo 55 različnih vrst davkov, prispevkov in posojil, imamo 10 vrst osnov, od katerih jih obračunavamo, ra-zlična so časovna obdobja, ko posamezne pri- spevke, davke in posojila ugotavljamo, neka-tere ugotavljamo sprva zgolj začasno... Jurij Zavec je spregovoril tudi o razporeditvi sredstev iz dohodka. Analiza kaže, da delež dohodka, namenjen za delovanje delovnih skupnosti iz leta v leto narašča in je dosegel že 8,3% oziroma 775 milijonov dinarjev. Še hitre-je zaradi zadolževanja narašča delež obresti, za kar porabimo 9,1% dohodka. Izredno druž-beno pozornost namenjamo osebnim dohod-kom, ki pa vendarle pomenijo le tretjino (33.1%) dohodka (za maso nato osebnih do-hodkov porabimo 29,8%, za skupno porabo v ozd pa 3,3% dohodka). Bolj zaskrbljujoče pa je, da gre za razširjeno reprodukcijo enktet manj kot za osebne dohodke (15,7%), oziroma za obremenitve z davki in prispevki pravtoliko kot za osebne dohodke (29,7%). To pa pome-ni, da strošek delovne sile za Bežigradom ni videti tako nizek, kot bi kdosodil ob pregledu polletne analize gospodarjenja, kjer piše, da povpreCni osebni dohodek v bežigrajskem go-spodarstvu znaša dobrih 14.000 dinarjev. Po-leg tega je treba zagotoviti še enkrat toliko dohodka na delavca za prispevke. Pa rešitev? Pot do nje ne bo lahka, kljub predlogu Jurija Zavca, naj bi se stopnja za zbiranje sredstev za interesno skupnost za razvoj in financiranje družbenega standarda znižala z 2,8 na 1 odstotek.