181. »evnka. I LfiUfnl. i ntik. I. nonsta 1912. XLVI. lulo. .Slovenski Narod" velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejcman: ielo leto...... . K 24— ćelo leto. • • • t • • K 22~— pol leta ....... 9 12*— pol leta ....... . 11'— fetrt leta.......6'— četrt leta-.......5 50 na mesec • •••«.. 2*— na mesec • «,*•• • 190 Dopisi na} se frankirajo. RckopisI se ne vrafajo. VrednUtros Knailova milo« *L 5 (v prttličja I evo,) teleion M. 34. Ukafa vaak dam iv«6*f Isvzemil n«del|e in praznik«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po S6 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. (. ........}%— I za Ameriko In vse druge delele: četrt leta •••••• • 650 I ° . na mesec • ••••• • 2 30 ■ ćelo leto.......K «».-• VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tfaraTnistvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica Št 5, tlltlOB Št 85. . _____________________________=_________________________■----------■ ■ — - - - —>-——=—^!-------------^^™ Mir na Balbanu. Mirovna pogodba med balkan-skimi državami je podpisana. S tem je končana vojska, ki je provzročila svetovnopomembne premembe, vojska, ki spada med najznamenkejše dogodke zadnjih sto let, vojska, čije konsekvenc danes se niti pregledati ni mogoče. Mir je sklenjen. Balkanske države so ga sklenile med seboj same, brez pomoći nesrečne evropske diplomacije in navzlic vsem spletkam, ki jih je deiala ta diplomacija. V kratkih dnevih se je doseglo sporazum-Ijenje na podlagi načela o ravnovesju med balkanskim! državami. Bolgarska dobi seveda dosti manj Turčiji odvzetega ozemlja, ka-kor ga je zahtevala in kakor bi ga bila lahko dobila, če bi se ne bila za-pletla v vojsko s Srbijo in z Grško. Po vojni s Turčijo bi bilo Bolgarski pripadlo veliko več ozemlja, kakor Je bilo prvotno dogovorjeno med za-vezniki, Srbija in Grška pa veliko manj. Zlasti Srbija bi bila hudo pri-krajšana. Zahtevala je po vsi pravici, naj se jo cdškoduje za to, da ni dobila severnega dela Albanije do Drača in da je v vojski zoper Turčijo do-prinesla večje žrtve, kakor je bila dolžna po zavezniški pogodbi. Toda Bolgarska je v nerazumljivi ošabno-sti odlkonila srbske zahteve. Slušala je samo glasove z Dunaja, ki so ji obetali, da Romunska ne bo vmes po-segla in da ji je zagotovljena avstrij-ska podpora. Bolgarska ni hotela priznati ruskega carja za razsodnika o srbskih in grških zahtevah za od-škodovanje, hotela se je temu raz-sodništvu le podvreči, če bo ruski car razsodnik le na podlagi zavezni-ške pogodbe in se je zanašala na svoj meč. Pa je prišlo drugače. Izkazalo se je. da je boigarski meč od vojne proti Turčiji skrhan. Srbi in Grki so Bolgare v velikih in krvavih bojih premagali in ves avstrijski pritisk ni mogel zadržati Romunije, da bi bila ostala doma. Romunska arrnada je prekoračila Dunav in od Srbov in Grkov že premagana Bolgarska je morala prositi za mir. Pomoč z Dunaja je bila slaba, oziroma ni imela uspeha. Dunajski vpliv ni mogel preprečiti romunske intervencije in tuđi ni mogel doseći separatnega sporazumljenja med Ro-munsko in Bolgarsko. Kar je bilo v človešk;h močeh, vse je storil Dunaj, da bi Romunska in Bolgarska skleni-li poseben mir, tako da bi se Bolgarska mogla z vsemi svojimi silami za-gnati na Srbijo in jo prernagati. Toda vse to prizadevanje je bilo zaman. Romunska ni hotela skleniti separatnega miru z Bolgarsko, zahtevala je, da se sklene mir ob enem z vsemi balkanskimi državami in od tega je ni odvrnil noben pritisk z Dunaja. Bolgarska je spoznala, da je dunajska pomoč jalova in se je udala; bolgarsko zaupanje v dunajsko pomoč se je strašno maščevalo. Proti mirovni pogodbi, sklenjeni v Bukareštu, ni Bolgarska oglasila formalnega ugovora, niti si je izgovorila, da postane veljaven sele te-daj, ko odobre velesile s to pogodbo izvršeno premembo berolinske pogodbe. Mogoče je pa vendar, da upa na tihem. da bodo velesile hotele to pogodbo »revidirati- in premeniti različne določbe. Posebno dunajski oficijozi. ki jih vsled velikih uspehov srbske armade in srbske diplomacije kar božjast meče. se zelo vnemajo za revizijo v Bukareštu sklenjene mirovne pogodbe na korist Bolgar-ske in na škodo Srbije. Ti dunajski oficijozi so že zopet prišli ob vso razsodnost. njihovo besno srboiob-stvo je z novo silo udarilo na dan in čisto očitno je, da bi za vsako ceno radi delali zmešnjave. Ni pa posebno verjetno, da bi kaj opravili. Balkanske države so se med seboj sporazumele in za mirovno pogodbo jamči tuđi Romunska z vso svojo močjo in veljavo. Evropa pa je razdeijena in razcepljena. Na kako soglasje med velesilami skoraj ni misliti, kaj sele na kako skupno akcijo. Vsaka velesila ima druge interese in tuđi druge skrbi, a prav nobene ni, ki bi hotela le količkaj po-speševati avstrijske cilje. Upati je torej, da je sklenjena mirovna pogodba definitivna in da zavlada na Balkanu res mir. Bolear-ska je pač izgubila mnogo tega, kar bi bila potom sporazumljenin s Srbi- jo in Grško lahko dosegla, vendar se znamenito razširi in okrepča. Vojska med prejšnjimi zavezniki je bila pač žalosten pojav in je zlasti z brid-kostjo navdala slovanska srca, vendar je upati, da se bodo nasprotja sčasomapolegla. Prednose je doseglo zedinjenje Nemčije in Italije je bilo tuđi mnogo medsebojnih bojev. Z mirovno pogodbo seveda še ni rešen ves balkanski problem. Odpr-ta je še ena rana . . . Turki so še v Odrinu in Evropa ne ve, kako bi jih ven spravila. Toda občno mnenje je, da se naposled že dobi izhod, ki bo zadovoljil Bolgare in Turke, tako da ne nastanejo nove krize ali ćelo novi boji. Mir na Balkanu. Ves svet, iz-vzemši nekaj dunajskih dipiomatov, ga pozdravlja s presrčno radostjo, zlasti vsi slovanski narodi, ki so edi-ni v želji, naj bi se z mirovno pogodbo začela na Balkanu nova doba, naj bi se slovanske države balkanske začela doba rasti, notranjega in zu-nanjepa utrjenia, gospodarskega in socijalnega procvita, saj bo to v pro-speh vsega slovanstva. Po slilEpii miru ns Balkanu. »Me hočemo. da sktenete mir!-: »Me hočemo, da se preneha krvopre-litje!« Tako se je glasila evropska pesem še pred enim tednom in nem-ški listi bi bili napravili kar najrajše še strašnejše krvoprelitie, samo da se ustavi krvoprelitie. Enake logike smo sicer navaieni v Evropi, toda kar vidimo in slišimo sedaj, prekaša vsako pričakovanle. Jasno izražena želja po miru na Balkanu se je izpol-nila. Mir je sklenjen. »Gnil mir!« -Protestiramo proti miru!« »Velika nesreča za Bolgare!« »Mir ne srne obveljati!« Tako vpijejo sedaj zopet isti listi in ne morejo prevpiti drug drugega. To je mogoče samo v Evropi. Toda pustimo za enkrat proteste in se ozrimo nazaj na potek poga-jani. ker v včerajšnji dopoldanski seji konference mir še ni bil podpisan. Sestavljen je bil sicer provizori-Cen mirovni protokol, definitivni protokol pa naj bi se podpisal sele, ko bodo vsa vprašanja razjašnjena. V protokol se ie vpisalo, da je prišlo med Srbijo in Bolgarsko glede mej do popolnega sporazuma in tuđi sporazum med Grško in Bolgarsko se je konstatirah Včeraj dopoldne se je sestala mirovna konferenca zopet k plenarni seji pod predsedstvom romunskega minitrskega predsednika Majore-scuja. Grški ministrski predsednik Ve-nizelo je po uvodnih formalnostih iz-javil, da se je dosegel popolen sporazum med Grško in Bolgarsko glede prihodnjih mej. Tuđi bolgarski delegat Tončev je podal enako izjavo. !-•-■ .: ::. !- NU:y = rcsju je nato iz-javil, da obstoja mir sedaj že v principu, vsled česar mora konferenca proklamirati neomejeno premirje* Ta njegov predlog je bil soglasno sprejet in voditelji diplomatičnih mi-j sij so prevzeli nalogo, da obveste ar-■ made o premirju. i Predsednik Maiorescu je v ria-daljnih svojih izvajanjih izjavil, ' da ne gre podpisati preliminarnega miru, marveč da se mora podpisati definitivni mir, ter je predlagal, da naj vsaka država določi enega zastopnika v komisijo, ki naj redigira protokol in mirovno pogodbo. Izvoljeni so bili v to komisijo odposlanci Radev, Spalajković, Poiitis, Matanović in Filitti. Konferenca je končno sklenila v posebni seji, ki naj se vrši ob 5. po-poldne, predlagati še vprašanja glede vzajemnega postopanja, glede šol in cerkva in glede odškodnin za škodo, ki je v tesni zvezi z vojno in je bila provzročena vsled vojnih operacij. General Coanda je bil na pređ-log ministrskega predsednika Veni-zclosa imenovan za vojaškega stro-kovnega delegata v vseh vojaških vprašanjih, ki bi se pokazala pri redakciji mirovne pogodbe. Meje, ki so se določile v provizoričnem mi-rovnem protokolu, so siedeče: Od bivše bolgarske turske meje gre meja ob razvodju Strume in Var-darja proti jugu do zahodnega konca Belašice (Beleš) planine, nato v loku med Strumico in Radovištom nad Dojranom po grebenu Belašice planine do Juruglerija in do vaši Topolni- ca, čez Strumo v Kočare, Čiflik-Čan-ge!-Kalisi in do visinske kote 1800, od tod do vaši Soče in proti jugu do kot 660 in 1150, nadalje proti jugu do vaši Perice, kjer se obrne proti ševe-ro-vzhodu do vrha Karakove, od tod proti jugu do Čadirkaje, severno do Avlik-Kadaka zopet proti jugu do vrha Kajnčala (1587 m), nato do visinske kote 985 in v Karov ter do višin 1177 in 1843, od tam proti jugu do vrha Čilia in čez Rujen Planino do postaje Okidšelar ter končno ob reki Mesti do morja. V mir. protokol se bodo spreje-le. kakor ie to že običajno, tuđi določbe glede demobilizacije. Romunska vlada je ba]e že včeraj odredila demobilizacijo zlasti zato, ker primanjkuje na Romunskem delavcev za žetev in ker se boje, da se kolera v romunski voiski še bolj razpase. Polki, v katerih so se pojavili slučaji kolere, bodo ostali ob Do-navi v karanteni. Nekoliko neveriet-na pa je vest, da hoče tuđi Bolgarska že v ponedeliek demobilizirati del svoje vojske. Bolgarsko caka namreč sedaj zopet veliko delo na jugovzhodu in pred Odrinom, ki so ga velesile popolnoma pozabile. Včeraj ob 1. popoldne je bil nata podpisan mirovni potokol, mirovna pogodba pa se podpiše v soboto. V mirovni protokol se je sprejela tuđi izjava bolgarskih delegatov, da žele revizijo mirovne pogodbe s strani velesil, ob enem pa tuđi želja vseh na konferenci zastopanih držav, da naj velesile store, da se Turčija umakne na mejo Enos-Midia. Mir, ki je zlasti za Bolgarsko velike važnosti in ki ji omogoči, če hoče ostati v dobrem razmerju zlasti s Srbijo, zelo lepo bodočnost, zahteva seveda od Bolgarske velike žrtve, neupravičena pa je trditev bolgarskih delegatov, da bi ložje pretrpeli izgubo Trakije in Odrina, kakor iz-gubo Makedonije. Baje je bolgarski delegat Tončev izjavil tuđi ruskemu poslaniku v Bukarešti Sebeku, da vsled zasedanja Makedonije s strani Srbije ni misliti na bodočo zvezo Bolgarske s Srbijo. V prvi potrtosti je pač taka izjava mogoča, upati pa je, da bolgarski državniki ne bodo hodili po svoji stari poti naprej in da LIŠTEK. flolga roka. xM. Gardenhire (Dalje.) Ce ]e slučajno prišel v žensko družbo, tedaj je nastopal popolnoma neprisiljeno. Bil je ćelo ljubeznjiv. Toda, kakor hitro sem omenil svojo ženo ali pa ga prosil, naj nas obišče, je že skušal, kakor hitro mopče, obrniti govor na kaj drugega. Nisem ga smatral za zmožnega kakega pre-stopka. In tako sem prišel do zaključka, da so ga morda prej kdaj po krivici obtožili kakega zločina in da je dokaza] svojo nedolžnost le s po-močjo onih nedosegljivih duševnih moči, ki so ga usposobljale, da je od-krivai tujo krivdo. V tem je bil morda ključ do njegovega bitja in vir njegovega čud-nega nagnjenja, da se je zammal za senčnate strani človeškega značaja. Slonel je, kakor navadno s pre-križanimi nogami, v naslonjaču ter tiho puhal oblačke dima pred se. Jaz sem blizu okna sedel na enega izmed krasnih divanov, tako da sem videl na snežene strehe hiš, ki so se v dolgi vrsti raztezale proti reki. »Kaj pa imate tu?« je vprašal, ko mi je iz roke padla na tla neka knfca* Pripognil sem se, da o pobe-rem. »Enega izmed vaših romanov, ki je tu ležal. Prvo poglavje sem prelista!; govori o pokvarjenosti in ne-zvestobi žensk. In to me vedno od-vrača od knjige. Seveda franeoski! Po mojem mnenju ie žena najpo-žrtvovalnejše bitje! Vi seveda kažete tako malo hrepenenja po ženski družbi, da sem izgubil že vse ura-nje, videti vas kdaj kot kandidata za zakonski jarem. Moja žena in moja tašča mi že očitati, da se mi še vedno ni posre-čilo, privabiti vas v mojo hišo.< »To je zelo prijazno od dam,« je počasi odgovoril. »Morda postanem sčasoma vendarle še toliko pogu-men, da vas obiščem. Kako čudno je nebo!* Obrnil se je proti oknu. »Ravno tak dan, kakor ob Hud-sonskem zalivu, čmeren in žalosten!« »Pariz, Perzijo, Afriko in daljni vzhod ste imeli na razpolaganje, »in vi omenjate ceio severno Kanado. Ali ste vso zemljo prepotovali?« »Da,« se je glasil lakonični odgovor. »AH ste morda medpotoma na-brali svoje vednosti? Vi ste še tako mladi in vendar ste morali nekje obi-skovati solo.« »O, danes se hitro priđe na vse kraje; mora se biti le brez miru, kakor sem bil jaz tedaj, ter razpolagati s potrebnimi sredstvi. Mnogo sem imel opraviti s svojim prekipevajo-čirn, strastnim temperamentom — le z najstrožjim samozatajevanjem in vzdržnostjo se mi je posrećilo, pomiriti svojo kipečo kri. Filozofija in lju-beči oče sta mi pri tem pomagala.'< Prvič je omenil svoje rodbinske odnošaje. »Ne živi več.« je nadaljeval Conners, »in po njegovi smrti sem postal drug človek. On je skoraj iz-ključno vodil mojo vzgojo. Prvo šol-sko vzgojo sem dobil v neki indijanski soli na zahodu; pozneje sem obi-skoval neki gimnazij na Nemškem.« »V indijanski soli?« sem začuđeno vprašal. »Da, v indijanski soli, moj dragi prijatelj,« je ponovil, »kajti želei sem si tovarišev enake starosti. Moj oče je bil sicer belokožec, moja mati pa polnokrvna Indijanka. Njen značaj pa je bil tak, da je popolnoma zakril njeno temno barvo, če je barva sploh v kaki zvezi s člove-škim bistvom. Ker večina ljudi ni tega mnenja, sem postal samotar, ki ga je družba obsodila.« Molče sem poslušal njegovo iz-poved. »Vi ste govorili o požrtvovalno-sti žensk. Dovolite, da vam tuđi jaz nekaj o tem povem! Enkrat sem vam pripovedoval o nekem agentu Hudson Bay companvje visoko tam na severovzhodu, ki ga je duhovnik poročil z neko Indijanko, ki je v tr-govski seziji prišla v naselbino, kjer je on stanovah Vsaj se vendar spo-minjate? On, ki nikakor ni moral iz nečastnih vzrokov zapustiti svojo domovino, je bil imponujoča oseb-nost plemenitega rojstva in finih na-vad, ona pa otrok elitnega indijan-skega plemena, ki je popolnoma divje vzrastla, le kratek čas je bila v Montrealu. Kar ju je skupaj dovedlo, ni bila ona velika ljubezen v navad-nem smislu. Visoka postava in visoki, svetli Keltov obraz sta vzbudila v ženi, ki so jo vodili najpriminitiv-nejši impulzi, strast, ki ni mogla ostati možu skrita. Ker sta bila v naravi drug na drugega nakazana, sta poslušala oba, ki ništa bila navezana na nikakoršne ozire, na tajinstvene nagone, ki ju so z magnetično pramočjo združevale. Navdana od odkrite, vzajomne hvaležnosti, sta sklenila zakon, ko je prišel duhovnik v pojezersko pokrajino, da vrši svojo težko službo med nomadi in traperji. Stari Indija-nec, ki je bil zadovoljen z izvolitvijo svoje hčere, se je pridružil neki lov-ski družbi, ki je šla proti severu. Ko je minila sezija in ko nišo več prihajalt tujci, se je začela za naselbino doba osamelosti in nedelavno-sti. 2ena je ostala sama s svojim mo-žem, in nekaterimi nastavljena, ki so bili večinoma mešane krvi. In tedaj je imel agent dovolj časa, da je boljše spoznal svojo ženo. Koliko sta se v teh čudnih medenih časih zbližala, dokazujeta neki poznejši dogodek in njegov učinek na moža, ki je postal na to po sodbi vseh, ki so ga preje poznali, popolnoma drug. Ravnotako dolge, kakor poletni dnevi, so tuđi zimske noči v oni de-želi. Par je sedel pri tlečem ognju ali pa je potoval po neizmernih sneženih poljih v tresočem se odsvitu severne luči. Žena, ki je od svojih otroških let poznala vse elemente, ni bila bitje, ki bi je moral človek z bojaznijo ščititi in varovati. Mogoče ji je da-jala harmonija med njeno dušo, ki se je zdaj odpirala, in ogromno okolico njeni osebnosti nekako velikost —■ mogoče je tuđi mož pozabil pretek-lost — in ni obžaloval, da si ie izbral ženo, ki ga je ljubila z isto divjo močjo, kakor panter svoje mladice. Že odmev njegove težke hoje na ra-skavih deskah njenega stanovanja je zadoščal, da je njeno srce trepetalo od veselja. Tako so minoli zimski meseci v vednem nevarnem boju z naravnimi močmi. »Nekega popoldne je šel mož pogledati past za medvede, ki je bila nastavljena nedaleč od ustja neke reke. To pot, na kateri ga je njegova žena čestokrat spremijala, je napra-vil običajno vsak dan. Danes je slučajno ostala doma, in ker so tuđi drugi Ijudje imeli različne opravke zu-naj, je šel sam. (Dalje prihodnjič.) Stran *._________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD*, dne 8. avgusta 1913. 181 štev. si bodo v svojem lastnem interesu premislili igrati vlogo nespravijivega brata. Kolikor se da že danes konstatirati, sa vse velesile zadovoljne s to rešitvijo balkanske krize, samo nemško časopisje, med njim tuđi oficijozno, je dobilo krče ter skuša s svoiim hujskanjem delati javno mnenje. AViener Allgemeine Zeitung« imenuje mir v Bukarešti samo »preliminarni mir« ter piše: »Preliminarni mir, sklenjen v Bukarešti, stoji y nasprotju z obema principoma, ki jih je postavila Avstro-Ogrska že začetkom pogajanj: da se namrec Boigarska ne srne po-nižati in da se ne srne izpodriniti iz centralne Makedonije. Stvar Avstro-Ogrske in, v kolikor stoje na teifl stališču, tuđi stvar ostalih velesil, bo. da pridobe veljavo tema principoma. Će tuđi prihajajo iz nekaterih evropskih centrov glasovi, ki pravijo, da je nepotrebno izpreminjati doloćbe, storjene v Bukarešti, moramo vendar, dastravno noće Avstro-Ogrska pogodbeno doiočenega sodelovanja pri nov] ureditvi balkanskoga zemlje-vida nikomur zabraniti, videti v teh mnenjih samo izjavo desinteresse-menta, ki se da upravičiti s stališčem, da bi manjše število sodelovalcev iz-enostavilo pourparlere. Če pa stoje gotovi krogi ćelo na stališu, da je nemogoče vplivati na sklepe v Bukarešti, bi po-ir.enilo to prepustiti balkanskim dr-žavam modifikacijo berolinske pogodbe, česar pa si gotovo ne bo samo Avstro-Ogrska premislila.« Nemški listi bi tedaj hoteli mor-da zopet kako mešetarijo in kako skrpucalo. ki nai bi se sedaj ne imenovalo več -Berolinska pogodba«, marveč morda »Dunajska pogodba«. Ce bi bilo mogoče, da se jim izpolni ta prisrčna želja, smo prepričani, da bi imeli humoristični listi dosti gradiva. Dunajski krogi pravijo, da zahte-vajo tako revizijo mirovne pogodbe Avstro-Ogrska, Rusija, Italija in An-gleška. Kje pa je ostala Nernčija, brez katere vendar avstrijska diplomacija ne more storiti nobenega koraka? Kje je zdaj »Nibelungentreue ? Ej. daleč smo prijadrali, da nas je zapustila ta zvesta zaveznica! Graecia felix... Francoska take revizije noče, istotako je noće Nemčija. Rusija !e tuđi rekla, da bo morala Boigarska popustiti in angleška vlada je pre-kiicala svojo noto, v kateri je izjavila, da si prihrani pravico do revizije mirovne pogodbe. Ostane tedai samo se Italija. Ali bi ji ne bilo prijetno, če bi dobila otok Krf, kamor hodi nemški cesar tako rad se solnčit in kopat starine? Toda Dunaj hoče in hoče revizijo mirovne pogodbe, ker pa druge države nočejo, se je prva navdušenost že polegla, ter sedaj predlagajo na Du-naju že samo izmenjavo misli od kabineta do kabineta, tedaj pravi židovski tohu vabohu. Vardarska crta je prava meja, kar je na vzhodu te crte, naj bo bolgarsko. To je princip dunaj-ske diplomacije. Pa tuđi Solun in Kavala ležita na vzhodu Vardarja. Ej, to jim že ni prav. Vardar naj bo meja samo med Srbijo in Bolgarsko, Grška pa naj le dobi čim več, tem boljše. Samo Srbi so dunajski gospodi na poti. Ali se Srbov res tako boje? Pravijo, da bi lahko prišlo zopet do vojne, v kateri bi se hotela Boigarska maščevati. Toda brez skrbi naj bodo. Za enkrat si bo to Boigarska premislila in v kratkem času bo morda najboljša prijateljica Srbije, in če morda tuđi to ne, prepustite Srbiji, da skrbi sama za sebe, pokazala je, da zna menda boljše ščititi svojo deželo kakor gotovi drugi. — Če pa bi hotele velesile dati Bolgarski Ka-valo nazaj, bi bilo to gotovo pozdraviti. Toda na to naša diplomacija ne misli resno. m • * Grška v obje mu Turfff!©. Da Grški ni bilo nikdar đost? verjeti, je staro dejstvo. Grška se je Turčiji moćno približala in v dunaj-skih krogih pozdravljalo tuđi to v svoji konfuznosti. Z Dunaja poročajo ćelo, da imajo iz turskih virov poro-čila, iz katerih se da sklepati na vo-jaško kooperacijo Grške in Turčije v Trakiji. Tuđi pripisujejo na Dunaju velik pomen dejstvu, da se ie postavil grški patriarh v službo porte in protestirat pri ruskem carju proti Bol-garom. Sedaj pa so dobili na Dunaju ce-lo poročilo, da so se vršila med turskim in grškim generalnim štabom pogaianja, in da so prišli v ta namen grški častniki v tursko glavno tabo-rišče h generaltsimu Izet paši. Dunajski diplomatičnl krogi mislijo, da so podučeni* da pri dogovoru v Atenah ni Šio samo za obnovitev diplomatič-nih stikov, marveč da je šio za gotove določbe glede Trakije. Oficijaina grska poročila, ki to zanikajo, baje ne odgovarjajo resnicu Rov zemljciid balkanskega polotoka. Mir na Balkanu je tklenjen in približno so že določene nove meje posameznih držav. TurčiM ostane od njene prejšnje posesti, obsegajoče 170.000 kvadratnih kilometrov, z več kakor 6 milijo-ni prebivalci, samo še ozemlje, ki meri približno 20.000 m2 in Šteje en milijon 400.000 prebivalcev. BolgaHJa odstopi Romuniji ozemlje Turtukan-Dobrič-Balčik, ki meri okrog 7000 m* in šteje 260.000 prebivalcev. Dobi pa: ostali del odrinskega vilajeta s 23500 km2 in 650.000 prebivalci, del solunskega vi-laieta v izmeri 12.000 km2 s približno 260.000 prebivalci in del kosovskega vilajeta v izmeri 5000km2 in s 150.000 prebivalci. V celem je torej Bolgarija dobila 40.000 km2 z 1 milijonom 60.000 prebivale!. Ako odštejemo uzemlje, ki je je morala odstopiti Ro-munski, se je Bolgarija povećala za 33.000 km2 in bo štela 800.000 prebivalcev več, kakor pred vojno s Tur-čijo. Srbija dobi: večji del kosovske-ga vilajeta v izmeri 18.000 km2 s 620.000 prebivalci, del bitoljskega vilajeta v izmeri 9000 km2 s 320.000 prebivalci in del solunskega vilajeta v izmeri okrog 5000 km2 s 170.000 prebivalci. V celem dobi Srbija 32.000 km2 z 1,110000 prebivalci. Crna gora dobi del novopazar-skega sandžaka, ozemlje okrog Gu-sinja in Plave, Peć, Djakovico in del skadrskega vilajeta, kakor ga je do-it^iia poslaniška konferenca v Londonu, torej v celem okrog 7000 km2 z 230.000 prebivale!. Grška dobi: otok Kreto, Epir, del južne Makedonije. Solun z ozad-jem. Seres, Dramo in Kavalo s 45.000 km2 in 1320.000 prebivalcl. Poleg tega dobi še Grška većino Egejskih otokov. Nova kneževina Albanija bo ob-segala večji del skadrskega vilajeta, severni det janinskega vilajeta in de-le bitoljskega in kosovskega vilajeta, torej ozemlje, ki bo štelo okrog 32.000 km2 in štelo okrog 880.000 prebivalcev. Povećane balkanske države bodo po sklenienem miru merile: 1.) Romunija 138.000 km2 (došlej 131.000 km2); 2.) Boigarska 129.000 km2 (doslej 96.000 km2); 3.) Grška 110.000 km2 (doslej 65.000 km2); 4.) Srbija 80.000 km2 (doslej 48.000 km2); 5.) Crna gora 16.000 km2 (doslej 9000 km2). Kar se tiče prebivalstva, bo štela: 1.) Romunska 6,260.000 prebivalcev (preje 6 milijonov); 2.) Botearija 4.600.000 prebivalcev (preje 3.S00.00O); 3.) Grška 4, 100.000 prebivalcev (preje 2,500.000); 4.) Srbija 3,600.000 prebivalcev (preje 2.5no.ooo) in 5.) Crna gora 480.000 prebivalcev (preje 250.000). Iz teh podatkov je razvidno, da se najbolj poveča Grška, najmanj pa — Srbija! Crnogorski junaki na m-hedonshem polju. Dopisnik nekega angleškega lista je te dni obiskal crnogorske ra-njence v bolnici v Belgradu. Ko je vprašal nekega ranjenca, kako mu ugajajo bratje iz Srbije, je pritrjuje prikimal in rekel: »O kakor junaki znajo lepo umreti! In zakaj bi tuđi ne znali! Saj so Srbi prav tako kakor mi! Strahu ne poznajo, kako bi ga tuđi naj poznali ?!<' Ranjenec je postal zaupljiv in nadaljeval z nekoliko tišjim glasom; »Toda veste, je že vse prav, lepo in dobro v Srbiji, toda so pa le tu stvari, ki bi jih pristen Črnogorec vendarle ne mogel prenašati. Ko smo slišali, da so Bolgari naše srbske brate izdali, se je takoj napotilo 12.500 izmed naših junakov (Črnogorec imenuje svoje rojake vedno junake. Opomba.) bratom na pomoč. Ševe, mi smo se hoteli boriti in nič kakor boriti. Pa so prišli srbski častniki in so nas hoteli učiti najraznovrstnej-ših stvari. V vrsti bi morali stati, pozdravljati bi jih morali, pa čast in spoštovanje bi jim naj izkazovali! Toda, veste, takšne stvari pri nas kratkomalo nišo v navadi!« »Pa kaj so častniki od vas za-htevali?« je vprašal dopisnik. »Veš, ko smo prišli, so nam čast-mki rekli, da se moramo naučiti discipline. A čemu bi se naj pravi Črnogorec uČil discipline! Ali nismo Skadra zavzeli, Kdo nam more očitati, da bi bili kdaj v kaki zvezi s tisto prokleto disciplino. Prišli smo torej v Srbijo. Stopil je k nam častnik, odve-del mene in moje brate, nas postavil na solnee ter nam velel, naj mu gledamo v obraz. Jok, to ne bo dobro, sem rekel. Pa je zopet pristopil oficir in s prstom pokaza 1 na vsakega poedinca. »Ti si prvi,« je rekel in meni pa je rekel: »Ti si drugi!« To pa mi je bilo vendarle preveč. »čuješ, brate Srbine,« sem mu rekel, »vsa čast in spoštovanje tebi, toda jaz še nisem bil nikoli drugi in tuđi sedaj ni-mam nobenega poželjenja po tem. Jaz se hočem za-te boriti, zasramo-vati pa se ne dam!« »Kaj pa je na to častnik storil?« je vprašal dopisnik. »Znaš, ker so vsi naši junaki prav tako govorili, je uvidel, da se ne da nič napraviti; zato je nas nehal šteti in nas razvrščati po hrabrosti. Jok, Črnogorec se ne da zapostavljati in zasramovati.« Ranjenec je za trenotek utihnil ter se globoko zamislil. Na to pa je nadaljeval; »Znaš, pravzaprav ne morem razumeti ljudi tu v Srbiji. Pri nas gre žena z možem v vojno in mu kuha, ko se on bori s sovragom. Ko smo pa semkaj prišli, se je pojavil pri nas častnik ter nam prinesel graha, krompirja in mesa. »To je vaša jed«, je rekel, »eden izmed vas bo moral kuhati.« Ha, kuhati! Kaj pravite k temu? Črnogorec pa kuhati! Odgovorili smo mu: »Mi smo prišli, da se borimo, ne pa da kuhamo. In če bi sam sv. Nikola prišel k nam, bi zanj-ga ne kuhali. Ti lahko kuhaš, mi pa tega ne borno storili.« Pometali smo sočivje proč, meso pa smo si spekli na žrjavici. Ko je potem uvidel, da se z nami ne da ničesar napraviti, je nas pustil na miru in vse je bilo v najlep-šem redu. Sprva je še menil, naj bi leže steljali, toda tega ne stori noben Črnogorec. Saj vendar nismo Arnav-ti! Mi streljamo stoje, da bolje vidimo, Lahko mi daš bogve koliko ovca, pa se ne bom vlegel, da bi stre-Ijal, jok, nisem Amavt . • .« Štajersko. Iz Ztdanega mosta nam poročajo: Minule dni je bil v Loki in tu pri svojih znancih na obisku drameljski kaplan Grošl. Naenkrat pa se je raz-nesla vest, da so ga potegnili iz Savi-nje, blizu izliva potoka Gračnice, mrtvega. Sodi se, da je Šel rcvež sam v vodo. Bil je nesrečen in neza-dovoljen s svoiim stanom, povrh tega so ga namešcali vedno pri »bolj-ših« župnikih. Pri ljudstvu je bil tu kakor tuđi v Dramljah zaradi svoje vesele, družabne narave jako priljubljen. Slovenska Bistrica. Slovenci! Slovenke! Dne 17. avgusta 1913 ob 4. popoldne se vrši ustanovni občni zbor slovenjebistriškega Sokola v hotelu »Austria«. Bratje Sokoli in prijatelji sokolstva vsi na krov! Iz Slov. Bistrice. V zadnjem času se vršijo neprenehoma napadi klerikalnih listov »Straže« in »Slov. Gospodarja« na »tihe« liberalce, osnujočega se Sokola in ćelo na ugledne može. Poznamo dobro vse tište gospode, ki imajo vedno na jeziku >skupno delovanje«, na tihem pa kujejo hinavske in podle napade, katerim temelji le gola laž in pa srd. Največ skrbi in jeze jim dela siove-njebistriški Sokol, ki pravzaprav še niti ne živi; hočejo pa ga že kot ne-rojeno dete umoriti s tem, da hujska-jo ljudi proti društvu. Največji krist-jani (?!) pri farni cerkvi, ustanovite si Orla; če že mislite, da bi se »lepo« glasilo: V Slovenski Bistrici se je ustanovil Orel! Tem bolje, če je v narodno ogroženem kraju več obrambnih društev. Nas pa noben vrag ne bo premotil, da bi ne ustanovili Sokola, kajti »še lepše« se bo glasilo: V Slovenski Bistrici se je ustanovil Sokol! — Gospodje kleri-kalci — delajte po svoje, nas pa pustite tako pri miru kot mi vas, ker drugače se zna zgoditi, da tuđi mi ne borno spravili vsako nuščico v žep, ampak stopili malo boli na prste in vas pri boljši luči ogledali. Šoštanj. V nedeljo 3. avgusta je priredil tukajšni Sokol pod vodstvom br. Čobala javno telovadbo, pri kateri je sodelovala tuđi vrsta braslov-škega Sokola. Nastop je bil sicer v maiem obsegu, vendar pa se ga srne, posebno kar se tehnične strani telo-vadbe tiče, prištevati nad povprečni nivo enakih prireditev. Proste vaje Sokolić so naravnost presenatile. Preciznost, skladnost ter pred vsem lahkota in eleganca gibov je bila občudovanja vredna. Bila je to odločno najlepša točka sporeda. Dovršeno lepe so bile tuđi skupine, pri katerih so nastopili telovadci in telo-vadke skupaj. Kar se tiče orodne te-lovadbe, je poudarjati, da naj telova-dec nastopi le s takimi vajami, ki jih ima popolnoma v oblasti, kajti le v tem slučaju je vaja za gledalce este-tičen užitek. In dandanes smo gle-dalci y tem oziru že preče] razvaje-ni. 2ivahen aplavz le iela vzorna vrsta, posebno bratje Čobal, Jerin In Lužar. Pohvalno je omeniti vzorno disciplino telovadcev in telovadk, kar kaže, da je vodstvo v sigurnih rokah. Po veselici se je razvila živahna, neprisiljena zabava. V celoti se je prireditev vrlo obnesla in je šoštanjskemu Sokolu čestitati na le-pem uspehu. Čuki pri Sv. Lovrencu na Dr. p. 2e dolgo se trudita župnik Ozmec in njegov kaplan Sagaj, da bi tuđi v svoji fari ustanovila zloglasne Čuke. 2e lani so ustanavljali tukaj to fa-rovško gardo, toda vsa »Čukolada« je ostala le na papirju; kajti uavdu-šenja in zanimanja za Čukariio naši Poljanci pač nimajo. Da bi pa vsilila svojim faranom čukarsko idejo v glavo, sta v nedeljo, dne 3. avgusta zbobnala vse čuke s celega Dravske-ga polja v Sv. Lovrenc, češ, da bi pokazali Poljancem, kako prijetno je vendar biti član te »vzorne« organizacije, ki je ta dan pokazala svoje uspehe pri sodčkih piva. O telovadbi ne govorimo. Samo to moramo poudarjati, da se je čutil neki jurist Dostal dolžnega, da isto popravi in čuke umije s svojim jezikom. Kakor smo pa videli, ga priroda ni obdarila z govorniškim talentom, kajti zabru-sil je samo nekaj laskavih, nelogičnih klobasarij med Orle, ki jih je končal z besedami: »Ne gledajte ne na levo, ne na desno; kajti vsi so vaši so-vražniki, mogoče še oni bolj nego ti!« No g. Dostal, bili ste preveč od-kritosrčni, da ste nam naravnost povedali, da so vam še Ijubši nem-Škutarji, nego napredni Slovenci, ki pa ne trobijo v vaš rog. Crni gospodje, v k,ittTih družbi ste se suka-li, bi mogoče bolj zavijali in bolj po ovinkih povedali to, kar ste nam vi tako naravnost in odkrito razjasnili. Se vam pač vidi, da še nimate prakse in da niste posebno »brihtn-^< glave. Toda to ne škodi nič; crni gospodje vas bodo že še naučili, kako se mora ljudi »farbati«. Pač pa se čudimo, da trpe takega izzivaca na Ptujski gori, v kraju, kjer se borita obe stranki skupno proti štajercijan-stvu. Mislimo, da bi bilo dobro, če bi Dostal ostal doma za pečjo in ne ho-dil delat zgage med doslej mirno pre-bivalstvo. Pred vsem mu pa svetu-jemo, da se poprime rajše knjig; kajti zadnjič nam je jasno dokazal, da mu še mnogo manjka, predno do-sože na govorniškem polju lavorike. — Več občanov iz Ptujske gore. Iz Ljutomera. Pred desetimi leti je ustanovila četa navdušenih mož Murskega Sokola. Duša vsemu je bil pokojni starosta dr. Chloupek, ki se je bil v svoji domovini navzel prave-ga sokolskega duha ter uvidel potrebo Sokola v Ljutomeru. Pod njegovim dolgoletnim vodstvom je društvo izpolnjevalo svojo nalogo, budilo slovenski živelj ljutomerskega okra-ja z izleti, telovadbo in podobnim družbenim deiom. Letos, 15. avgusta, obhaja društvo svojo desetletnico in od vseh strani naših še Slovenskih goric bodo prihiteli Sokoli ter tako izpričali bratstvo in ljubav, ki jih veže k skupnemu delu za mr^č in slavo narodovo. Udeležba obeta biti mnogoštevilna; vse priprave so v popolnem teku, zato pa kličemo vsem bratskim društvom, vsem prijateljem telovadbe: 15. avgusta vsi v Ljutomer! Na zdar! Drobne novice. V L j u b n e m naZg. Štajerskem ie ustrelil tesar Formbitner svojo ljubico, deklo Anastazijo Pilz in se je javil potem sam policiji. Dekle ga ni več maralo. — Iz Celja. Dr. pl. Radvan se je podal s svojo ženo, gospo Heleno Odilon v Doberno. Tam se namerava Odilonova popolnoma ozdraviti od posledic znane avtomobilske nezgode. — N a D o b r n i je došlo do veli-kega pretepa med domacimi in jan-ževskimi fanti, ki se je deloma od-igral ćelo na pokopališču. Pretepači so pipali krize iz zemlje in se z njimi tepli. Poprej so se pa skupno >vese-lili« na neki klerikalni veselici. Sado-vi dr. Krekovih naukov! Kopošho. Koroški učitelj discipliniran! »Edinost« piše: Deželni šolski svet je premestil nekatere učitelje »iz službenih razlogov«. Prav zanimiv je ta slučaj, ker deželni šolski svet aranžira to samo med Slovenci, pri nem-ških učiteljih se bi ne upal udejstviti tega zakonolomstva. Deželni šolski svet prezira vsa načela pravičnosti in se ravna sploh le po navodilih Volksratovih hujskačev. Privandra-ni Nemci dopisujejo dan na dan Volksratovcem, ki take podatke, pol-ne laži in zvijač, donašajo udom de-želnega šolskega sveta. — Če se je morda slovenski učitelj upal parkrat kihniti, ali pa preglasno govoriti o slabem vremenu, je že premeščen iz službenih razlogov. Nadučitelj Hri-bernik v Lipi nad Vrbo je menda pravilno izkazal šolske zamude in jih izročil načelniku krajnega Šolskega sveta, ki jih je pa zapravil, da se je potem moglo Hriberniku očitati, da ni izpolnil izkaza zamud. Navadili so potem vsenemškega rogovileža, go-stilničarja Hofferja, da vedno išče podpisov. Res leta Hoffer od hiše do hiše in poudarja: »Fiir unterschrei-ben, wir kriegn gleich an anderen Lehrer!« Načečkane pa ima seveda na papirju debele laži in obrekova-nja, katere pa ljudem zatajuje; glavno je, da lovi podpise — pod katero pretvezo, to mu je malo mar. Občina protestuje zoper premestitev in Hoffer se laže ljudem, da občina zahteva premestitev. Dragocenosti izgubila. Iz Št. Vida ob Glini poročajo: Na potu Benet-ke-Dunaj je izgubila blizu postaje Št. Vid ob Glini Giza Setzgar pl. Balva-njos za več tisoč kron dragocenosti. Morda so ji bile tuđi ukradene. Primorsko. Slovensko izobraževalno in podporno društvo v Opatiji priredi v petek 15. avgusta t. 1. veliko ljudsko veselico s plesom na vrtu in v vseh prostorih restavracije »Runtič« v Opatiji, kralja Karla sprehajališče. Začetek ob 4. popoldne. Godba na lok. Vstopnina 1 krono za osebo. Čisti dohodek je namenjen podporni blagajni društva. Kdo polni nemško solo v Opatiji? O tem predmetu pisalo se je že večkrat in priznati se mora, da z uspehom. 2e tedaj se je reklo, da pol-nijo nemško solo v Opatiji otroci ne-nemških starsev. Na žalost se najde tuđi mnogo slovenskih staršev, ki so tako zaslepljeni, da pošiljajo svoje otroke v to ponemčevalnieo. Nekoii-ko teh staršev se je vsled pisanja v »Slov. Narodu« res streznilo in poslali so svoje otroke v hrvaško solo, drugi pa trdovratno pošiljajo svoje otroke še naprej v to kovač-nico v kateri jih bodo tako prekovali, da bodo enkrat svoje lastne starse zasramovali. Pred menoj leži imenik teh staršev in vse me mika, da bi ga obelodanil. storil pa tega še za sedaj ne bom, ampak priporočam tem ne-zavednim Slovencem in Slovenkarn, da se že enkrat streznijo in rešijo še 0 pravem času svoje otroke, svojo kri. Torej, slovenske otroke v hrva-ške sole, kjer se bodo tuđi lahko naučili nemški jezik. V početku šolskega leta obelodanili bodemo listo tistih slovenskih staršev, ki bodo poslali otroke v nemško solo in to brez obzira. Sportklub »Vorwarts« v Opatiji. Pod tem naslovom ustanovilo se je zopet novo nemško društvo v Opatiji. Sestalo se je nekoliko nemških fantkov, kupili so »žogo« in pustili so se seveda takoj fotografirati. To je do sedaj vse delovanje tega »Vor-wartsa« in s tem so že storili po mnenju gotovih oseb, ki okoli opatijske »Kur in Badezeitung« oblače in vedre, toliko, da se more to sliko na uvodni strani imenovane novine prikazati svetu kakor opatijsko znamenitost. Čudno, če se pomisli, da v Opatiji obstoji že dolgo športni klub »Opatija«, ki v polni meri tuđi goji šport, in se je pustil tuđi že slikati, in še mnogo drugih slovanskih društev, pa še nobeno ni imelo te časti, da bi se jih prikazalo svetu na prvi strani tega časopisa. Gospod Kreisel ali imajo pri vas samo Nemci prednost? Le malo bolj počasi, ker drugače se bodemo zopet spoprijeli, pa bode zopet polom. Pustite vi »Kur in Badezeitung« svoji svrhi in ne terajte politike z njo, ker bode drugače subvencija odpadla. Tujci v Opatiji. Volosko-Opatijo je obiskalo od 1. januar ja do 29. julija t. 1. 34.724 oseb. Od 23. juli]a do 29. julija jih je prišlo 1625, a na 29. julija je bilo v Voloski-Opatiji nastanjenih 4012 gostov, katero število pač ne odgovarja številu lanskega leta ob tem času, ker so Srbi iz kraljevine vsled vojske izostali. Lansko leto ob tem času je bilo čez 5000 gostov tu. Iz Dlvače: Uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani. Sklicuje se na § 19. tisk. zak., prosim, da priobčite na dopis »Iz Divače«, ki se nahaja v listu »Slovenski Narod« dne 2. avgusta 1913, štev. 176, v prihodnji šte-vilik na istem mestu in z istimi črka-mi nastopni popravek: Ni res, da »v Divači životari ob zadnjih vzdihih, na čez mero zadolženem posestvu, ki je bilo pred kakimi dvanajstimi leti eno najlepših, največjih in najbolj materijalno dobro situiranih v ceii nakelski občini — sicer sedaj malo-pomembni — Viki Magajna.« Res pa je, da živim v svežem in ugodnem življenju, kakor napredujoci obrtnik 1 dobro situirani posestnik na posestvu, ki je veleaktivno in sedaj dosti več vredno, nego je bilo pred kakimi dvanajstimi leti. Ni res, da sem post?j »po milosti nakelskega župana s*oi čas in za zadnjikrat obČinski sfare-šina.« Res pa je, da sem bil iz>oljen / 181. štev. _____________________ .SLOVENSKI NAROD«, dne 8. avgusta 1313. Stran 3, baš proti glasu in vkljub agitaciji škocjanskega učitelja in nakelskega župana Albina Strekelj, za občinske-ga starešino. Ni res, da sem se lotil njegove (župana Štreklja) soproge ter zasramovalno vmešaval njeno ime v razpravo, kakor: »Kaj mislite, da se borno klanjali vaši Marički? itd.« Res pa je, da sem v javni seji rekel, da gospe Maričke nisem žalil. Ni res, da sem tožil župana Štreklja samo za besede: »Će bi bil bolj mo-čan, bi vas prijel za vrat in ven vr-gel.« Res pa je, da sem tožil župana Streklja tuđi za besede: »Će bi bil bolj močan, bi vam glavo razbila katere je sam župan v sejni zapisnik pisal. Ni res, da je »s tem končala no-vostrujarska kavalirska afera.« Res pa je, da se bo obravnavala še na ka-sacijskem sodišču. — Divača, dne 6, avgusta 1913. — Viktor Magajna, posestnik, gostilničar in imejitelj javne tehtnice. — Op. uredništva: Ta popravek sicer ne odgovarja postav-nim predpisom in mi bi ga bili lahko vrgli v koš, a prijavili smo ga, da se bo Divača malo smejala na stroške tega originalnega Magajneta. Će se našemu dopisniku zdi vredno, naj pa vzame v roke krtačo in naj si izpo-sodi tega možička. Tržaški deželni zbor. Iz Trsta poročajo: Ker sta obe komisiji de- [ želnega zbora za preiskavanje volil-nih reklamacij in za verificiranje volitev končali svoje delo, so določili prihodnjo plenarno sejo tržaškega deželnega zbora za soboto, 9. t. m. ob dvanajstih opoldne. Na dnevnem redu je kot edina točka končna verifikacija volitev. Nemirno morje. Predvčerajsnem popoldne je bilo v Trstu morje zelo nemirno, kar je posebno učinkovalo na promet med Trstom in Benetkam Nesreća se ni nobeaa privodila; ven-dar pa so morali velik strah prestati potniki in izletniki, ki so bili na mor-ju. 160 letoviščarjev iz Gradeža ni moglo vsled prevelikega viharja pri-ti v gradeski zaliv in so se morali po dolgih manevrih pred Gradežem pe-ljati proti Trstu. Ravnotako se je godilo 260 pasažirjem brzoparnika >Ve-nezia«. ki so skoraj vsi dobili morsko boiezen. Vsled nesrečne Ijubezni. Iz Trsta poročajo: Predvčerajsnem ob 11. zvecer je izpila 221etna Berta Rotter v via del Belvedere na cesti v samo-morilnem namenu neki strup. Prepe-Ijali so jo v bolnišnico. — Skoraj ob isti uri si je 221etna Tasila Boecacini v svojem stanovanju v via Allesandro Manzoni št. 20 prerezala žilo na levi nogi. Samomorilko so še pravočasno resili. Vzrok — nesrečna Ijubezen. Blažen dezerter. Iz Trsta poročajo: Vojaška oblast je izvedela, da se nahaja Jožef Sosich, ki je pred kratkim dezertiral od mornarice, v tukajšni splošni bolnisnici. Predvče-rajšnim je prišla policija, da aretira dezerterja. Ta pa se je tako orestra-šil, da je zlaznel. Zopet izgnani laški bratci. Iz Trsta poročajo: Te dni je policija zopet izgnala in čez mejo transportirala osem nevarnih regnicolov. Lep eksport! V pijanosti se je ustrelil. Iz Pulja poročajo: V Krmpotičevi tiskarni je delal kot knjigovez že trinajst let Karei \Vomke. Mož je rad pil in se je v pijanosti že tuđi obesil, toda so ga pravočasno še resili. Pretkli teden pa je prišel zopet vinjen domov. Poslal je ženo v bližnjo gostilno po vino. Med tem pa si je pognal iz revolver-ja krogljo v desno sence. Bil je takoj mrtev. V Pragi mu živi brat, ki je brančni uradnik, dočim je drugi brat profesor v Frankobrodu. Nenavadna pasja boiezen. Iz Re-ke poročajo: Na cesti, ki vodi iz Vo-loske na Reko, je dne 30. julija ugriznil pes dva gospoda, ki sta se sprehajala v blizini Voloske. Izprva se tujca ništa dosti brigala za neznatni rani. Kmalu pa sta po vsem životu strašno zatekla in tuđi obraz jima je zabuhel. Njiju stanje je zelo nevarno. Obesil se iz žalosti za ženo. Z Reke poročajo: V ponedeljek ponoći se je obesil 36letni mizar Andrej Kamenar. Obesil se je iz žalosti, ker mu je umrla žena. Hodil je dan za dne-vom jokat na njen grob. Zapustil je dva otroka. Uboj s škarjamL Z Reke poroča-jo: Predvčerajšnim je skladiščni moj-ster železniškega skladišča št. 13, Valentin Kotaj, ubil mladeniča Ivana Mosetiga, ki je tuđi delal v skladišču. Mosetig je s škarjami rezal listke od vreč. Ker ni delal po volji Kotajevi, mu je ta iztrgal škarje iz rok ter mu jih vrgel v prsa. Mosetig se je na to mrtev zgrudil, zadet v srce. Kotaja so takoj aretiralL Pod pi raj te dijaško podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani. I Proslava petiRdtajsetlBtnicB in razvitje prapora logaš- hega „Sokola". Mogočno so pretečeno soboto v tiho noč doneli sokolski rogovi, Gzna-njujoč pomembni praznik logaškega Sokola. Cei teden so se vrli Sckoli z mrzlično naglostjo in z velikim na-vdušenjem pripravljali, da čim do-stojnejše proslave petletnico dru-štvenega obstanka ter razvitje svojega prapora. V telovadnici pa se je že mesece prej podvojilo tiho delo, katerega sadove je hotel logaški Sokol pokazati baš pri javni telovadbi ter tako dokazati, da je vreden so-kolskega prapora. Vztrajnost in po-žrtvovalnost vrlih Sokolov je žela zasluženo plačilo: slavnost je brez-dvomno uspela nad njihovo pričako-vanje. Kajti tako moralni kakor tuđi gmotni uspeh letošnje prireJitve je gotovo večji kakor ob priliki I. zleta notranjskih sokolsikh društev leta 1908., dasi je bil tedaj obisk vsaj od strani Sokolstva še impozantnejši. 2e dolgo nismo bili priča iako iivi manifestaciji za sokolsko idejo in ta-kemu narodnemu navdušenju pri sokolski slavnosti na deželi. V slede-čem podajamo podrobnejše iioroeilo: V soboto zvečer je bila napovedana serenada pred stanovanjem kumice g. Pepint Sicherlove,kjer se je nabra-lo vse polno občinstva. Kmalu po določeni uri je prikorakalo čez 40 Sokolov, katerim je ob boku stopal na-raščaj, noseč lampijone v narodnih barvah. Pevci so izstopili in iz krepkih sokolskih grl so pod vodstvom br. dr. Tollazzija zadonele Ipavčeva »Slovanska pesem . Hudovernikova Naša zvezda- ter Novakova ^Gorski kraj«. Po končanem obhodu po Gor. in Dol. Logatcu, pri katerem se je Sokolstvo vsepovsod pozdravljalo z navdušenimi Na zdar-klici, so se Sokoli odzvali prijaznemu vabilu g. kumice, ki je vse povabila na svoj dom ter se v prisrčnih besedah zahvalila za prirejeno podoknico. Pri nato se vršečem priiateljskem se-stanku v hotelu »Kramar« se je za-hvalil br. dr. Tollazzi bratom pev-cem, oziroma trobentačem iz Vrhni-ke, Ljubljane in Idrije, ki so drage voije prihiteii, da sodeluiejo pri se-renadi ter je končno v vznešenih besedah napil g. kumici ter narodnemu ženstvu, ki je Sokolu pripomoglo do prapora. V prijemi zabavi in med veselim petjem je minil ta večer. Na-počil je slavnostni dan! Ze na vse zgodaj so zavihrale raz hiš zavednih naprednih Logačanov slovenske tro-bojnice. pozdravljajoč Sokolstvo, ki je po sprejemu ob 2. popoldne na kolodvoru odkorakalo najprej k skuš-nji za javno telovadbo, nato pa ob pol 4. v Gor. Logatec k razvitju prapora. V izprevodu so se nahajala raz ven vseh v I. S. 2. včlanjenih društev korporativno tuđi sokolska društva iz Vrhnike, Borovnice, Kam-nika-Preserja ter zastopstvo S. S. Ž. s petimi prapori, na čelu pa je kora-kala idrijska društvena godba. Izme-noma sta trobila trobentaški zbor vrhniškega Sokola ter S. S. Ž. Pri slavoloku v Gor. Logatcu je Sokolstvo v navdušenih besedah sprejcl in pozdravil g. župan Punčuh na čelu naprednih občinskih odbori i: kov. V krepkem govoru se mu je zahvali! br. Avg. Kraigher. Na slavnostnem odru pred Puppisovo hišo, »bdanem od Ijubkih družic v belih os ekah. je nato kumica v vezanih besedah izro-čila prapor bratu praporščaku, ki ga je sprejel v varstvo z obljubo, da ga bo čuval kot zenico svojega očeša in da se bo skazal vrednega časti so-kolskega praporščaka. Na prapor rdeče barve je kumica pripela krasen moder trak, gdč. Zinka Smolciova pa ga je v imenu logaških naprednih deklet okrasila s prelepim belim trakom v spomin na petletnico ter z željo, da bi se logaški Sokol tuđi v bo-doče tako krepko razvijal. Zadonele so fanfare, zaorili so navdušjni na zdar-klici in mogočno je zapiapolal v lahnem vetru najmlajši slovenski sokolski prapor ter se pobratil z ostalimi, med tem z lipovimi venci okrašenimi prapori. Divno je bilo v tem svečanostnem trenotku poslušati župnega starosto br. Gangld, ki je v poetiško navdahnjenem in glo-boko v dušo segajočem govoru orisal pomen sokolskega prapora ter vzvi-šen cilj sokolske ideje. Pa tuđi vzne-šene in rnogočne besede br. Drenika, ki je govoril v imenu S. S. Z., so nadvse navdušile v ogromnem šte-vilu zbrano množico ljudstva, ki je po končani slavnosti odkritih glav zapelo »Hej Slovani!« Pri povratku v Dol. Logatcu so rodoljubne dame iz oken obsipale Sokole s cvetli;auii. Ob pol 6. je pričela javna telovadba, ki je pod spretnim vodstvom župne-ga načelnika br. Novaka vspela nad vse povoljno in zlasti glede izvaja-nja prostih vaj članov in članic pre- kosila ćelo župni nastop v Postojni. V obilnem številu navzoče občin-stvo, med katerimi je bilo opaziti mnogo letoviščarjev, je z navduše-nim ploskanjem dajalo duška svoji zadovoljnosti pri posameznih izva-janjih vrlih telovadcev. Pri orodni telovadbi, pri kateri je logaški Sokol sam postavil dve vrsti, se je zlasti odlikovala idrijska vrsta, ki je nasto-pila na krogih. Posebno pozornost pa so vzbujale proste vaje logaškega naraščaja s praporci, ki je po razve-ljavljenju znanega brumnega sklepa naših klerikalcev prvikrat zopet na-stopil. Uspeh javne telovadbe v Logatcu je jasno pokazal, kako vstraj-no in smotreno se dela v I, S. Z. za uresničenje vzvišenih idej Tyrša in Fiignerja. Spored sokolske slavnosti je zaključila nad vse živahna ljudska veselica na senčnatem in na večer krasno iluminiranem vrtu hotela »Kramar«. Občinstva je bilo toliko, da je do odhoda prvih gostov vladala povsod prava gnječa. Paviljoni, v katerih so s priznano požrtvoval-nostjo stregle logaške narodnjakinje, so bili skoro ves Čas oblegani, zlasti oni, kjer se je točila izborna Stepiče-va kapljica. Videl si povsod samo vesele in zadovoljne obraze in niti nebo, dasi s temnimi oblaki prepre-ženo, ni hotelo kaliti navdušjnega razpoloženja Sokolov, domaćega občinstva in gostov, ki so gotovo z naj-lepšimi spomini zapustili prijazni Logatec. Logaški Sokol je lahko pono-sen na ta svoj tako krasno uspeli praznik. Zato mu pa kličemo: Pod okriljem novega prapora stopaj še bolj krepko in neustrašeno naprej po zacrtani poti! Na zdar! Dnevne vesth + Še več vojakov! Leto dni je tega, kar je bilo avstrijskemu prebi-valstvu naloženo novo težko breme. Lani sklenjeni brambni zakon je po-večal že itak hudi krvni davek. Do leta 1912. so vzeli vsako leto 135.570 mož k vojakom, po novem brambnem zakonu pa so jih letos vzeli 212.500. Toliko mladih, krepkih fantov odteg-niti delu na polju ali pri obrtih, to ni mala stvar, to se hudo čuti v vsem gospodarskem življenju in to velja seveda tuđi ogromne milijone davka. Z lanskim letom je torej določeno, da bodo jemali vsako leto S6.930 fantov več k vojakom kakor prej. A letos si je vojaška uprava zmislila, da ima še premalo vojakov in da je treba vsako leto vzeti še 40.000 ljudi več! Če to obvelja, bo moral v prihodnje vsak, pa že prav vsak, kdor ni šlep ali kruljav, služiti pri vojakih. 2e letos so jemali slabotnike in bolne ljudi, kaj sele bo. če jih bodo še več hoteli jemati! Vlada je včeraj razglasila, da hoče od državnega zbora zahtevati, naj dovoli tako občutno zvišanje ar-made. To se naznanja v času, ko vse naše gospodarstvo trpi na posledicah slabe avstrijske politike, ko ni nič za-služka in denarja. ko vlada povsod pomanjkanje. 2e lani je vlada samo z največjo težavo in z največjim naporom dosegla, da je državni zbor dovolil povećanje armade, letos poj-de to še težje, če sploh pojde, kajti za povećanje armade je treba dve-tretjinske večine v državnem zboru. Odpor bo na vsak način velikanski, zlasti še, ker ljudstvo tega strašnega bremena, združenega z velikimi de-narnimi žrtvami, ne more prenesti. -+- Siovani na odpoved. V za-^rebški >Hrvatski«, v glasilu fran-kovskega krila hrvatske stranke prava, je priobčil bolgarski vseučiliški profesor dr. M i 1 e t i ć članek »Slovani z Neslovani proti Slovanom.« Ta članek zaključuje tako - le: »Ako se sedanja bolgarska kriza resi v smislu Srbov in GrkovT, ni dvomiti, da na Balkanskem polotoku ne more biti govora o miru. Bolgarija, oropa-na mo/nost, da oživotvori narodne ideale, ne more ostati mirna motrite-Ijica trpljenja makedonskih Bolga-rov, ki so sedaj na dnevnem redu. O-slovanskem čustvovanju Bolgarov vzpričo takšnega zaključka se ne more več govoriti. Sami Makedonci, ki so preje smatrali prodiranje Nem-cev v Solun za veliko nesrečo, bodo sedai tak dogodek pozdravljali kot osvoboditev. Zmaga Srbije — to je smrt ideje slovenske vzajemnosti.« — Ne moremo verjeti, da bi bili nazori, ki jih razvija profesor Miletič v citiranih stavkih. mišljenje vsega holgarskega naroda. Sicer pa, ali je morda slovanska ideja zakrivila se-danjo veliko bolgarsko nesrečo? Na-sprotno je res: katastrofo so zakrivili tišti bolgarski državniki in politiki, ki so se izneverili slovanskemu čustvovanju in ki so se raje vdali zlokobne mu tujemu podpihovanju, kakor da bi poslušati na dobrohotne nasvete s slovanske strani! Ako so Bolgari pristopni pametnemu preudarku, bodo se iz svoje sedanje nesreče naučili, da sta blagor in bodočnost bolgar-skega naroda tesno zvezana s čim I najožjo oslombo na ostale Slovane. • + Iz mestnega dekliškega liceja. Pravi učitelji na mestnem dekli- škem liceju v Ljubljani: Josip Ber-c e, dr. Pavel G r o š e 1 j, Ivan M 1 a-kar, dr. Rudolf Mole, dr. Pavel P e s t o t n i k in dr. Ivan P r e t n a r so dobili naslov profesorja. — Gojenci dramatične sole slo-venskega gledališča v Ljubljani prirede dne 9. avgusta v areni »Narod-nega doma« družinski večer z gleda-liško predstavo. Uprizore »Desetega brata«; iz prijaznosti sodelujeta gg. Grom in Štrukelj. — Dobrodelna gledališka predstava na prostem. Že napovedana gledališka predstava na korist osobju slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, ki je zaradi zatvoritve tega zavoda brez sredstev in brez angažmana, bo v petek, dne 15. avgusta, na praznik Velikega šmarna popoldne pred desnim traktom parkhotela »Tivoli«, tako da bi imenovani trakt služil kot živa scenerija. Uprizori se srbskega pisatelja Branislava N u š i-ć a zgodovinka slika iz trpljenja srbskega plemena pod nasilstvom turskih krvolokov »Knez Semberijski«. Igra, ki se je pred mnogimi leti uprizorila tuđi na odru slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani in prav letos žela po slovanskih odrih velike uspehe, je nanovo prevedena in pre-delana po zahtevah uprizoritve na prostem. Akustika izbranega pozori-šča je izborna, prostora za igralce v izobilju. Sodelovalo bo v igri do 100 oseb v pestrih srbskih in turskih ko-stumih. Prireditveni odbor, sestoječ iz zasebnih gospodov iz izvengleda-liških krogov, apelira na slovensko javnost, naj z obilnim posetom te, za nas povsem nove prireditve pomaga domačemu igralstvu olajšati bedo vtiviii-kom slične instrukcije ter je prosil zaveznike, da naj pokažejo dobro voljo, da priđe do sporazuma. Omeje naj svoje zahteve v mejah možnosti. Venizelos je izjavil, da na izraženo željo velesil ne more odgovoriti ni-Česar, ker pricakuje Še brzojavko kralja. Pasić je odgovoril, da je Srbija že dovolj žrtvovala in da se po tej vojni ne more odreci Strumici in Radovištu. zlasti ker se nahaja poleg drugih ozirov Strumica v blizini vardarske železnice. Pustiti Strumico, bi pomenilo izpostaviti to pot nevar-nosti. Srbija noće izrabiti do skrajne meje situacije Bolgarske,ki ostane tuđi če izgubi omenjeno ozemlje, po tej vojni še vedno večja, kakor ostale balkanske države. Končno se ie Pasić zahvalil Romuniji za trud za skle-nitev miru ter je izjavil, da je Srbija prinesla mnogo žrtev, zato mora dobiti teritorijalne kompenzacije in da je pravično, da dobi Srbija čim večli del makedonske zemlje. Bolgari dobe oblast nad reko Strumico. V včerajšnji seji se je razprav-ljalo o demobilizaciji. 5klep miru je bil proglašen predvčerajšnjim ob pol 8. zvečer. Velika množica ljudstva je čakala delegate pri odhodu. Ko se je predvčerajšnjim dopol-dne končala seja, je izpregovoril mi-nister prosvete nekoliko srčnih be-sed srbskim delegatom ter jim česti-tal k zaključenju miru ter jih je spo-minjal na bukareštanski mir iz leta 1812. Listi prirejajo posebne izdaje, godbe igrajo po vseh trgih v Bukarešti srh*ko himno. Belgrad, 8. avgusta. (Izvirna br zojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Glede revizije mirovne pogodbe s strani ve lesil piše »UniversuU, da je obča želja, da se istočasno likvidirajo vsa vprašanja in da se mir istočasno pod-piše. Dejstvo, da si hočejo prihraniti velesile odločitev v vprašanju Kavale, označujejo gotovi krogi kot sredstvo, da se bolgarskim odgovornim krogom olajša odstop Kavale. Belgrad, 8. avgusta. (Izvirca brzojavka srbskega tiskovnega urada >Slovenskemu Narodu«.) V včerajšnji plenarni seji je bilo sklenjeno neomejeno premirje in izvoljena komisija za redakcijo mirovne pogodbe. Belgrad, 8. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) »Samouprava« prinaša oficijozen članek. v katerem pravi: Mir, sklenjen v Bukarešti, je zasigural princip ravno-težja na Balkanu ter je zadovoljil vse balkanske države. Tuđi bolgarski politiki bodo pri treznem presojanju položaja prišli do prepričanja, da zavezniki nišo ravnali krivično. Dej-stvo, da garantira nova mirovna pogodba trajni mir na Balkanu, jo v odlični meri razločuje od rezultate/ veleposlaniške reunije, ki se je dosti-krat dala vesti od obzirov, ki leže izven Balkana, med tem ko so bili za konferenco v Bukarešti merodaj-ni le oziri na stvarne potrebe balkanskih narodov in držav. Zato bodo ostali rezultati konference v Bukarešti trajnejši, kakor rezultati veleposlaniške konference. Zaključek miru lahko zadovolji tuđi Evropo, ker se je primerno oziralo pri vseh * sklepih na interese veiesil. | BukareSta, 8. avgusta. Povodom I sklepa miru v Bukarešti je cesar Vi- ljem brzojavno čestital kralju Karlu. Revizija mirovne pogodbe. Bukarešta, 8. avgusta. Z ozirom na vest inozemskih listov, da bo bolgarski protest sprejet v posebnem aneksu k mirovnemu protokolu, se naglaša, da bodo vsa vprašanja, ki se ne tičejo neposredno mirovnih po-gojev, zaznarnovana samo v sejnem protokolu. Kelmorajn, 8. avgusta. »Kolni-sehe Zeitung« piše, da bo evropska konferenca uredila vsa sporna vprašanja, ki so ostala po sklepu miru \ Bukarešti. (Ostalo ni nerešeno niti eno vprašanje. Op. ured.) Trdi se, da ie londonska veleposlanika konferenca sklenila, podvreci mir, sklenjen v Bukarešti, reviziji Evrope. Turčija in odrinsko vprašanje. Carigrad, 8. avgusta. Na noto velesil glede odrinskega in trakijske-ga vprašanja bo veliki vezir v pone-deljek ustno odgovoril veleposlanikom. Zatrjuje se,da bo Turčija vztra-jala na svojem stališču glede Odrina. Nemčija podpira Turke. Pariz, 8. avgusta. V političnih krogih so mnenja, da je skupni korak velesil pri Turčiji radi Odrina in Trakije brez večjega pomena, ker je znano, da Nemčija podpira Turčijo v odrinskem vprašanju in je tuđi na-sprotna vsaki reviziji bukareške mirovne pogodbe. Rusko vprašanje na Dunaju. Dunaj, 8. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da je Rusija na Dunaju dala vprašati, kak->ii.) stališče zavzema Avstro - Ogr-ska glede svoje zahteve po reviziji bukareškega miru. Bolgarski poslanik proti reviziji mirovne pogodbe. Pariz, 8. avgusta. Listi javljajo, da se je tukajšnji bolgarski veleposlanik dr. Stančov izrazil proti reviziji v Bukareštu sklenjene mirovne pogodbe. Nove težkoče pred podpisom mirovne pogodbe. Bukarešta, 8. avgusta. Med Srbi in Bolgari so se pojavile nove težkoče v zadevi šolskega in cerkvenega vprašanja. Bolgarska hoče ureditev po principu medsebojnosti, Srbija pa želi gotove praktične modifikacije tega principa. Bolgarska zahvala Avstriji. Bukarešta, 8. avgusta. Po včerajšnji seji mirovne konference je posetil bolgarski delegat TonČev av-strijskega poslanika princa Fiirsten-berga ter se mu zahvalil za podpo-ro Avstrije tekom mirovnih pogajanj. Tončev ie poudarjal, da se je le Avstriji zahvaliti, da so Srbi popustili v vprašanju Strumice. Revolucionarno gibanje na Bolgarskem. Frankobrod, 8. avgusta. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Belgrada: Bolgarski ujetniki pripovedujejo, da se je po vsi Bolgariji pričelo nevar-no revoluciionarno gibanje. Umikanje romunske armade iz Boigarije. Bukarešta, 8. avgusta. Romunske čete so se že jele polagoma umi-kati z bolgarskega teritorija. Radi potrebne karantene pa se popolna demobilizacija ne bo mogla izvesti pred potekom enega meseca. Pomunski parlament. Bukarešta, S. avgusta. Parlament bo sklican meseca septembra, da odobri mirovno pogodbo. Revizija mirovne pogodbe. London, 8. avgusta. »Dailv NewS" poroča. da so vse velesile, iz-vzemsi Nemčije, za revizijo bukareške mirovne pogodbe. Neki ruski diplomat izjavlja, da Rusija zahteva spremembo one točke mirovne pogodbe, ki določa, da pripada Kavala Orški. Rusija se pridružuje avstrijskemu protestu. Dunaj, 8. avgusta. »Neues Wie-ner Tagblatt < javlja, da je Rusija ob-vestila romunsko vlado, da se pridružuje avstrijskemu protestu proti oni točki mirovne pogodbe, ki prisoja Štip, Kočano in Kratovo Srbiji. Turčija in trakijska vprašanja. Carigrad, 8. avgusta. Včeraj se je vršil ministrski svet, ki je razprav-Ijal o identični noti velesil. Sofija, 8. avgusta. Po vesteh iz Trakije, so požgali Turki kraje Dran-čevo, Lefke, Enje in Karahadir. Carigrad, 8. avgusta. Francoski podpoikovnik Foulon je imenovan za orožniškega poveljnika v odrinskem vilajetu. Vprašanje Egejskih otokov. London, 8. avgusta. V zadnji seji konference veleposlanikov je vpra-šal francoski veleposlanik Cambon markija Imperijalija brez ovinkov, ali je Italija pripravljena takoj izro-čiti Grški otok Rados. Marki Impe-rial je nato prebral izjavo italijanske vlade, da bo italijanska vlada izroči-la Turčiji zopet Egejske otoke, ko bo turska vlada odpoklicala iz Cirenai-ke vse svoje častnike in vojake. Avstro - ogrski in nemški veleposlanik sta takoj pritrdila markiju Imperiali-ju, angleški zastopnik pa je smehlja-joč se molčal. Ruski veleposlanik je izjavil, da se bo rad pridružil mne-nju večine. Cambon je nato izjavil, da noče dvomiti o lojalnosti italijanske vlade. Vprašanje je samo, ali od-govarja taka odgoditev zadeve do iz-polnitve pogodbe v Lausanni mirovnim interesom velesil ob Sredozem-skem morju.Če dovoli konferenca, se bo informiral o rnnenju svoje vlade. Atene, 8. avgusta. Admiral Kon-duriotis je bil odpoklican kot vojaški gubernator Egejskih otokov in pod-rejen direktno vojnemu ministru. drške mornariške posadke na Egejskih otokih bodo odpoklicali. Na bojiščlh. Belgrad, 8. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Poveljnik srbskih Čet pri Vlasini javlja, da so prekoračile bolgarske patrule demarkacijsko Crto in da plenijo po ne-vtralnem ozemlju. Poveljnik je izdal povelje, aa se to plenjenje prepreci. Kolera. Belgrad, 8. avgusta. Kolera po-vsod pojema, ćelo v vojaških bolniš-nicah. V Belgradu je samo še 42 za kolero bolnih. Avstrijski bakteriologi so odpotovali v Kočano in Štip. Carigrad, 8. avgusta. Tu sta se prigodila 2 slučaja kolere. Albanija. Dunaj, 8. avgusta. Iz albanskih krogov se poroča, da je Isa Boljeti-nac nabral v Draču mnogo streliva in orožja in da organizira roparske čete, ki naj vpadejo v kosovske srb-ske pokrajine. Isa Boljetinac name-rava vzbuditi med Albanci v bivšem Kosovskem vilajetu revolucionarno gibanje. Skader, 8. avgusta. Predsednik mednarodne komisije, angleški admiral Burnev, je dal razglasiti, da so velesile povzdignile Albanijo v kneževino. * Volitve na Goriškem. Gorica, 8. avgusta. Na včeraj-šnjem zborovanju veleposestva so bile sprejete kandidature Matije R u-tarja,dr. Franka in dr. G r e -g o r č i č a. Kandidatura Rutarja je bila sprejeta z 32 proti 11 briskim glasovom. Teh slednih 11 glasov je dobil Bric Cucciatti. Briski zastopni-ki so se nato demonstrativno odstranili z zborovanja. Presenečenja tedaj nišo izključena. Obenem se je soglas-no sklenilo, da se morajo vsi neodvisni kandidati truditi za složno de-lovanje. Uradno se je izid volitev kon-statiral včeraj ob 3. popoldne na gla-varstvu pred volimo komisijo. Slovenci so podali protest proti veljav-nosti volitev, ter navajali, da se je volitev udeležila ćela vrsta neupra-vicencev. Predsednik je pritožbo sprejel in jo precital. Bled in ves be-sen je hotel pritožbo zavrniti. Nato je podal Piccinini v imenu laske klerikalne stranke ustmen protest ter predlagal, da se suspendira seja osrednje volilne komisije, ker rezultat volitev v Gorici ni definitiven, volili so namreč tuđi neupravičenci, ki so bili že zaradi zločina obsojeni in podobno. Opozoril je tuđi, da je v zadnji seji glavne volilne komisije v TržiČu predsednik Toman hotel anulirati volitve zaradi pritožbe, češ, da manjka na volilnem zapisniku en podpis. Toliko vsaj velja tuđi v Gorici. Predsednik ga je zavrnil, češ, da so to bedarije. Piccinini pa je odgovoril, da mora kot predsednik nepristransko vršiti svoje dolžnosti, sicer se bo on takoj odstranil. Podpredsednik Pinavcig je za-klical: Kdor hoće, naj le gre, nakar je Piccinini vzel klobuk in se odstranil. V italijanskem liberalnem taboru je napravil protest Slovencev velik vtisk, ker čutijo, da ima deželni zbor o stvari nadalje govoriti ter da -je bila slava zmage, na katero so se že s takim pompom pripravljali pre-zgodnja. Po volitvi so pripravili veliko manifestacijo in Bombigu že na-ročili velikanske Šopke. Na telovad-nem trgu bi se imela pričeti manifestacija, ki jo je pa nevihta preprečila. Le majhne gruče so klicale »Eviva Gorizia italiana!« in slično. Suspendirana goriška mestna uprava. Gorica, 8. avgusta. Danes z]u-trai sm )e izvedel« novica, da ie gori-škemu municipiju odvzet preneseni Mokrog In Izroćen glavarstvu. Velike važnosti Je to dejstvo, ker se je municipij upiral temu, da bi Izdal tu-dl na]mani&i odlok v slovenskem Jeziku. Vzet ie oblini tuđi obrtni refe- rat, kar ie velike važnosti za Slovence, ker je mestna uprava dajala do sedaj samo Italijanom koncesije, Slovence pa je povsod izpodrivala in ši-kanirala. Trst, 8. avgusta. Današnji primorski naredbeni list publicira odredbo notraniega ministrstva z dne 4. julija 1913, ki odvzema mestnernu magistratu goriškemu vse posle pre-nešenega delokroga in iih izroča politični oblasti 1. instance okrajnemu glavarstvu. Odstop grofa Berchtolda. Pariz, 8. avgusta. »Le Temps« javlja, da bo avstro - ogrski minister zunanjih del grof Berchtold v kratkem o d s t o p i 1, in pravi, da bo Berchtoldov naslednik ali minister Z a I e s k i ali pa ogrski ministrski predsednik grof T i s z a. Berchtold pri cesarju. Išl, 8. avgusta. Minister grof Berchtoid je prispel semkaj, da poru-ča cesarju o najnovejši spremembi v avstro - ogrski politiki. Komisija na Češkem. Praga, 8. avgusta. Češki narodni svet je imel predvčerajšnjem posve-tovanje, na katerem je sklenil vložiti na ministrskega predsednika, na na-mestnika in na grofa Schonborna protest proti komisiji v imenu posve-tovalnega kolegija čeških okrajev, zveze Čeških mest, permanentnega odbora bivših čeških deželnih po-slancev in Češkega narodnega sveta. Češki okraji in občine bodo predložile enak protest. V kratkem naj se skliče v Prago kongres čeških avto-nomnih korporacij, ki naj protestira-jo proti komisiji in se naj posvetujejo o nadaljni češki taktiki. Praga, 8. avgusta. Češki deželni odborniki so sklenili označiti svoje stališče, da imajo pravico poslovati naprej, s tem, da vlože na državno sodišce tožbo za nadaljno izplaceva-nje funkcijskih pristojbin. Praga, 8. avgusta. Cirkularna nota mladočeške stranke, ki je bila izdana včeraj, izjavlja, da se morajo zlasti mladočeške stranke brigati za vprašanje deželne volilne reforme in da ne smejo prepustiti rešitve tega vprašanja vladi. Zato mora dovesti to vprašanje do novih spravnih poga-janj in se mora tam resiti. Češko-radikalne stranke se morajo jasno izraziti tuđi o vprašanju ali hočejo nove konstitucijonalne razmere na Če-Škem izsiliti z razbitjem parlamenta-ričnih konstitucijonalnih razmer v Avstriji in ali hočejo, ko so izgubili postavodajno korporacijo in ko je razbila tribuno češke politike, razbiti tuđi zadnjo češko tribuno, državni zbor. Solnograški deželni predsednik. Praga, 8. avgusta. V kombinacijo za naslednika umrlega solnogra-škega deželnega predsednika grofa Schaffgotscha priđe baje tuđi na-mestnik deželnega predsednika Šle-zijskega Karei Roth vitez Rather,-horst. Hrvaško. Zagreb, 8. avgusta. Baron Sker-lecz je dospel včeraj zopet v Zagreb ter je zopet pričel s pogajanji s hrva-škimi politiki. Včeraj je konferira! s srbskim škofom Gruićem, danes bo konferiral z ustanoviteljem hrvaško-srbske koalicije Supilom. Zagreb, 8. avgusta. »Srbobran« priznava v polemiki z glasilom Star-čevićeve stranke, da je revizija pakta vsled razkola v stranki prava potrebna. Koalicija je zato od tedaj zahtevala zaradi izpremenjenih razmer revizijo pakta. Budimpeštanski višji župan, Išl, S. avgusta. Budimpeštanski višji župan dr. Heltay, ki se raudi v Išlu, leži v agoniji. Triletna služba na Francoskem. Pariz, 8. avgusta. Senat je sprejel z 254 glasovi proti 34 glasovom člen XII. vojaške predloge, ki določa precej visoke denarne podpore rodbinam k vojakom vpoklicanih. Volitve na Finskem. Helsingfors, 8. avgusta. Do včeraj so dobili pri volitvah v zemstvo socijalni demokrati 217.778, Sraro-finci 109.293, Švedi 74.183, mlado-fini 70.133, agrar ci 37.628 in kršćanski delavci 3450 glasov. Nevihta v Gorici. Gorica, 8. avgusta. Včeraj okrog V48. je bila nad Gorico grozna nevihta. Utrgai se je oblak, ulice so bile v hipu več centimetrov visoko preplavljene, škoda je velika. Voda je nanesla tuđi velike kupe toče. Stavka v Trstu. Trst, 8. avgusta. Danes so pri-čeli stavkati delavci družbe »Dahna* tia«. Družba je najela druge delavce. Bati se je stavke vseh pnstaniških delavcev. Opatija v temi. Opatija, 8. avgusta. Med snočno nevihto je strela udarila v električno centralo. Posledica tega je bila. da so vse električne luči po Voloski in Onnfiii ucrocnilA * »g»- *tev. .SLOVENSKI NAROD', dne 8. avgusta 1913. ■ Stran 5. Društvena naznanila. Pevci! Povodom veselice ob prliki kongresa v Ljubljani, se je zbralo že veČ ad hoc sestavljenih pevskih zborov. Odbor za prireditev se obraća tem potom do vseh narodnih pevskih društev, da z ozirom na plemeniti namen veselice dovolijo sojim članom sestaviti za ta slučaj pevske zbore. Odsek za prireditev veselice ob priliki kongresa v Ljubljani se obraća z ozirom na plemeniti namen te veselice položiti Ciril - Metodovi družbi na altar domovine lep dar, do vseh rodoljubov s prošnjo, da prispe-vajo z darili za srečolov. Dobiiki naj se pošiljajo na naslov restavraterja g. Keržišnika v Narodni dom. Odbor telovadnega od se ka Sokola I v Mostah pri Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo prebla-gorodnemu g. dež. poslancu Josipu Turku, ker mu je v skrajni sili priskočil na pomoč in mu radevolje prepustil veselični prostor na Ledini ob priliki njegove 111. javne tclovad-be, in ga s tem svojim plemenitim, dejanjem obvaroval velike gmotne škode ter v prvi vrsti pripomogel, da je ta naša prireditev tako krasno uspela. V nadi, da sprejme te vrstice kot znak naše skromne toda najpri-«rčnejše zahvale, mu kličemo krepak sokolski Na zdar! — Odbor. Telovadni odsek Sokola !. v Mostah vljudno prosi vse one, ki imaio staviti kak račun, bodisi za izvršena dela. bodisi za izposojeni materijal o priliki njegove III. javne telovadbe, da jih pošljejo čimpreje na gornji naslov ali naravnost br. Hambcrgerju, trgovcu na Selu {vo'.-j^ : >".. Telovadno društvo Sokol v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. javno telovadbo, spojeno z ljudsko veselico. Bližnja brat-sak društva se prosijo, da ne prirede na isti dan veselic ter se udeleže javne telovadbe v Zagorju. RadeCe pri Ziđanem mostu. Pro-stovoljno gasiino društvo priredilo je 3. t. m. veselico na prostem, ki je vzlic slabemu vremenu jako lepo uspela. Za ta krasni uspeh zahvaliti se mora društvo v prvi vrsti našim vrlim sodelujočim, kakor tuđi onim gospem in gospodičnam. ki so z raz-nimi darovi izkazale svojo naklonjenost napram društvu. Dalje pa slav-ii*mu glasbenemu društvu na Zida-r.em mostu, ki nam je s svojo znano vz~rajnostjo držalo vse goste v naj-bo.jšem razpoloženju. Slednjič pa nvala tuđi vsem cenj. gostom, ki so od blizu in daleč posetili našo veselico in s tem izkazali društvu, ki se ne da vpreči v polit, voz svoje simpatije. Gasiino društvo v Vipavi name-rava 8. septembra prirediti veselico s tombolo. Dobitki za tombolo bodo Iepi in sicer bo glavni dobitek dora-sel bik simodolske pasne. Dalje so dobitki razni stroji, lep koštrun itd. Ker se gre za pomoč društvu pri zi-davi prepotrebnega doma in nabavi zelo potrebnega orodja, se obraća društvo do najširše javnosti za ude-ležbo pri tomboli. Gospodarstvo. — Podražitev parfutierij in to-a'etnega mila. Tovarnarji parrimerij i toaietnega mila so 1. t. m. sklcnili, da podraže te izdelke. Kot povod za zvišanje cen navajajo zdraženje su-rovin, kakor kokosovega olja, ete-ričnega olja, itd. Ta sklep je stopil v veljavo že 1. avgusta. — Sprejem gojenk v gospodini-sko solo c. kr. kmetijske družbe kranjske v LjubljanL V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnsjsti tečaj gospodinjske sole. Gojenke mo-rajo stanovati v zavodu,-ki je rod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem po-^Iopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, Ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg . erouka, vzgojeslovja, zdravosiovja, ravnanja z bolniki, spisja in račun-.stva vse one predmete, ki jin mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in stroj-nem), pranju, Kkanju, živinoreji, inle-karstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti prl-vadijo nemškemu jeziku. Gojenk a, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, raz-svetljavo, perilo, t. i. sploh za vse, 35 K, ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možno-sti naslednjo obleko s seboj: Dve ne-deljski obleki, tri obleke za delo, dva para Čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 Jo 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih pred-pasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tuđi preskr-be v zavodu proti plačilu.) Će ima katcra veo obleke, jo srne prinesti s seboj. Deklice, ki hočeio vstopiti v gospodinjsko solo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v poseb-nega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenfc; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da pličajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jirrf nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjske solo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa. v soli prostora, se bodo ^prejema-le tuđi prosilke iz drugih dežel. Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom. lovna zahvala. Stejemo si v dolžnost, da se ob priliki slavnostne otvoritve ^Gasil-skega doma« javno zahvaljujemo vsem sodelovalcem, osobito pa bratskim gasilskim društvom, slovenskim rudarjem, tukajšnemu Sokolu in ostalemu občinstvu. Posebno moramo pa še omeniti g. župana Tomo Koprivca, kateri je v imenu občinskega odbora pozdra-vil došle goste, ter izročil nato klju-če načelniku, g. Janko Levstka za slavnostni govor, »Gasilsko zvezo«, katero so zastopali gg. Vinko Ogo-relec, Josip Turk in Valentin Mikuž, osobito priznanje gre g. Valentin Mi-kužu, tajniku »Zveze« za njegov res pomenljiv govor, kateri je napravil globok vtisk na vse občinstvo. Nadalje vsem častitim gospem in gospodičnam, katere so Domagale v paviljonih in kuhinji, da je veselica v gmotnem in moralnem oziru tako povoljno uspela. Sijaj veselice sta tuđi strelca topičev gg. Rupnik in Dežman po-vzdignila. — In baš tako rudniška godba pod vodstvom gosp. 1. Rav-nikarja. Torej še enkrat vsem, kateri ste bodisi na ta ali oni način pripomogli k slavnosti. lepa hvala ter vam kličemo Na pomoč! Zagorje ob Savi, 7. avg. 1013. Josip Rancinger, t. č. nač-lnik. Franjo Krenčič, t. č. tajn k. Darila. Zavodu sv. Nikolaja so doposia-li od 1. februarja do 31. julija t. 1. sle-deči č. g. dobrotniki te prispevke: Tržaška hranilnica in posojilnica 500 K; Jadranska banka, Trgovska obrtna zadruga po 50 K; Posojilnica v Logatcu 40 K; V spomin pok. dr. Jan Rybaf daroval g. dr. Otokar Rybaf, Centralna posojilnica v Gorici po 25 K; Kmetska posojilnica Vrhnika, Posojilnica Maribor, Žu-panstvo sv. Lucija ob Soči, Župan-stvo Podgora v Gorici, Goriška ljudska posojilnica po 20 K; dr. Sclimir-maul, Reichemburg, Anton Luk, župnik, Lovrana, Posojilnica Crnomelj, Zupanstvo Kastav, Zupanstvo Zagorje na Krasu po 10 K; odborniki slov. Čitalnice Maribor, Anton Pe-trič, Urst po 6 K; 2upanstvo Osek, Vitovlje, Šorli Ivan, Pazin, P. Mi-klavčič, Kočevje, Mislej Peter, Sv. Peter po 5 K; Albin Poznik, Novo mesto, Zupanstvo Dol pri Ljubljani po 4 K; dr. Pregel, Vuzenica in dr. Ehrlach, Celovec po 3 K; Arhar M., Trst, Mira Engelman, Josipina Del-kin, Karla Ponikvar, Pavla riočevar, Ana Črnagoj, Franja Eržen, Kma Rohrmann, Ana Gantar, Marija Kmet, Mara Baran, Jožica Trdina, Mara Pfeifer, Marija Heren, lika Burger, Malica Hartman, Erna Roz-man po 2 K; Žgavec Marija, Škedenj po 1 K 20 st.; Kramar Alojzija Ko-per 1 K. — Gospića Miči Lapajne, c. kr. učiteljica v Idriji je nabrala med tamošnjimi damami 43 K, koje so darovale istotam sledeče č. g. rodo-ljubke: Šonja Peganova 5 I<; Fany Lapajne, Zofija Pire, M. Stverakova, Fanv Papež po 4 K; Miči Lapajne, F. Lapajne, F. Baebler, Jožica Novakova po 3 K; Anita Bajželj, P. Tej-kal, F. Primožic, J. Ganglova, Ivanka Zižek, Gabrfela Turkova po 2 K; Leni Lapajne 1 K. — Podpisani odbor izreka prav iskreno zahvalo vsem tem blagim srcem, ki pojmijo namen našega prekoristnega zavoda, kjer se naše brezposelno dekle ob-varuje vsega zla. Zavoda sv. Nikolaja je potreben vsestranske podpore, in zato prosimo slavno občinstvo in slavne korporacije, naj ga tuđi v prihodnje ne žabi, ker zavod se bori vedno z materijelnem stanjem. — Odbor zavoda sv. Nikolaja, Umrli so v Ljubljani: Dne 4. avgusta: Lucija Kopač, zasebnica, 50 let, Metelkova ulica 4. — Marija Sajovic, žena mizarskega pomoćnika, 42 let, Galjevica 5. Dne 5. avgusta: Fran Brand-stetter, železniški strojevodja v pok., 09 let, Slomškova ulica 5. Dne 7. avgusta: Josip Merhar, rejenec, Streliška ulica 15- — Ivan P. Vencajz, sodni svetnik v pok. in od-vetnik, 69 let, Dunajska cesta 17. Dne 8. avgusta: Ivan Petrič, hla-pec - hiralec, 84 let, Radeckega cesta 9. Dne 4. avgusta: Franc Grdadol-nik, poljski dninar, 39 let. Dne 6. avgusta: Josip Sedlak, nadučitelj, 46 let. Današnji list obsega 6 stran'. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne . I Olasbena Matica ¥ Lfablfanl naznanja vsem svojim i članom, podporniKom in prijateljem tužno vest, da je danes pre- I I minul njen velezaslužni častni član gospoda I | IVAN P. VENCAJZ i odveinik in dettlno sodai svetnlk ▼ p. v Liablianl. I I Ohranimo požrtvovalnemu pospeševatelju slovenske glasbe I I trajen in blag spomin. I V Ljnbllmni, dne 7. avgusta 1913. I Odbor. I ftaiB bitro\—moran n flakl ^4|>j dajte mi vendar šest škatljic Fayevih Žr|ji§ pravih sodenskih mineralnih pasti Ij. ^^S? Ampak prosim, ja ne ponaredbe. Po-^^^. sebno važnost polagam na pastilje, ^^^» ki se jih rabi v zdravilne svrhe. mtimR Fayeve sodenice spadajo k moji naj-^M^j važnejši opravi, ker se mora priča-jgligp kovati pri premembi vremena, po ^jjSptt premočečim dežjem in pn vetru, na ?^fe vsak način prehlajenja in ker služijo fe^8jQ Fayeve prave sodenice kot idealno SS4f^ odvračalno sredstvo. Posebni znaki: Ime »Fay« in bel kontrolni listek s potrdi-lom županskega urada kopališča Soden n. T. Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda". Dmtba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca julija 1913. sledeči promet L Frejemkis a) Redni prejemki: 1.) Prispevki iz nabiralnikov 765 K 84 v 2.) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 6453 K 12 v b) Štajerska 1303 „ 85 „ c) Koroška — „ — „ d) Primorska 3710 „ 86 „ e) Niž. Avstr. — , — , Skupaj .... 11467 K 83 v 3.) Razni prispevki . . . . 12997 K 61 v Skupaj .... 25231 K 28 v b) Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb. sklad.__2281 K — v Skupaj .... 27512 K 28 v IL Izđatki a) Redni izdatki: 1.) plače, remune- racije učitelj-skemu osobju, razni računi itd. 27484 K 73 v b) Izredni izdatki: 2.) naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 2281 K — v Skupaj . 29765 K 73 v torej primanikli&ia . . . 2253 K 45 v Opomba: Pri obrambnem skladu naloženl zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron. V Ljubljani, dne 1. julija 1913. Borina porodila. ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani-. Drtdii kirt! daiijske bone 7. avgusta 1913 4V0 majeva rent« .... 81*90 8210 4-2»/, srebrna renta .... 85*70 8590 4«/, avstr. kronska renta . . 8*15 82-35 4°/. ogr. „ „ . . 8185 82-05 4*/« kranisko deželno posojllo — *— 94*50 4°/o k.o. češke dež. banke . 85*— 86'— Srafik«. SreCkc Iz I. 1860 «/. i . 449 — 461— „ fl „1864..... 655— 665 — ;, Hske...... 286-- 296*- „ zemeljske I. Izdaje . 275— 285'— „ II. „ . 247 25 257-25 „ oj?rske hlpotečne . . 234'— 244 — M dan. komunalne • 468-— 478— „ avstr. kreditne . . . 474— 484— M ljubljanske .... 61— 65'— avstr. rdeČ. križa . . 51*— 55*— •h ©IP- » M « • 31'50 ^'^ * bazilika . • ; . • 26-80 30-80 I, turske......22850 231-50 r.Jubijanske kreditne banke . | 415'— 420 — Avstr. kre'dltnega zavoda . . 627'— 628 — Dunajske bančne družbe . . 511-50 51250 Južne železnlce..... 126 80 127 80 Državne žeieznice . • . . 70275 7037 S Alplne-Montan..... 912 50 91350 Češke sladkorne drulbe . . 334 75 335 50 Zivnostenske banke. . . . 261*50 26250 Valute. Cekini.....Z : . 1143 11*47 Marke........ 11805 118-35 Franki........ 9570 9585 Lire....... . i 93-30 9350 Rublfl. ........ |253*12» ; 2541250 Mei2S?olo§lcn6 pcrocilo- Visina nad morjem 306*2 Srednji zračni tlak 728 mi* Ćts s*anje Ž« I g ■£ f i Vetrovi Neb0 7. 2.pop. 733-0 16*0'si. vzhod oblačno „ 9. zv. 734 7 12 3 j sr. szah. nevihta 8 7. zj. i 7341 11-9 si. vzh. oblačno Srednja včerajšnja temperatura 14*8^ norm. 194°. Padavina v 24 urah 42-4 mm* H ■ Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest, da je Bogu ■ vsegamogočnemu dopadlo poklicati našega nad vse ljubljenega I soproga, oziroma očeta, brata, gospoda I Franca Čerin I gostiinlćaria, posest in zastopnlka zav. drutbe „Feniks1* ■ danes dne 7. avg. 1913 opoldne po dolgi, mučni bolezni, previde- 8 nega večkrat s svetimi zakramenti, v starosti 54 let, v boljše 9 življenje. g Pogreb blagega pokojnika bode v soboto, dne 9. avgusta B ob 4. uri popoldne iz hiše Žalosti, Bizovik št 55, na pokopa- ■ lišče v Štepanjo vas. ■ Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi B in v več cerkvah. E Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in H blag spomin. I Bizovik, dne 7. avgusta 1913. I Zalujoči ostali, i Že pri otroku, naj se upelje redno konsekventno negovanje in očišćenje las. Otrok je z občevanjem z igralskimi in učnimi tova- i riši izpostavljen najbolj onesnaženju lasišča in nalezenju I lasnih bolezni. Pri rednem umivanju glave in las s # Shampoonom s crno glavo £ se prepreci prenos lasnih bolezni in se z umivanjem od- , stranijo razkrojevalni produkti kože, kakor tuđi prah in A nesnaga. Obenem se tuđi povzdigne naravne funkcije las. £2 Zahteva naj se pri nakupu izrecno „Shampoon s Crno glavou s polegstoječo varstveno znamko in naj se ponaredbe originalnega izdelka kategorično zavrne. — f»Shampoon s crno glavo« se debiva tuđi z jajčnim, s kotran nm In kamiličnim pridatkom, zavojček stane 30 vinarjev (8 zavojčko 2 K) —: po vseh lekarnah, drogerijeh in parfumerijah. - ,----- Glavna zaloga za Avsirijoi ™™ .-u Felihs Griensteidl, Dunaj 1/1, Sonnenfelsg. I - Edlna tvornica: Hans Schwarzkopl, d. d. z o« |., Berlin Nr. 37, - Dokazano je, da ima 50 do 1OO°|O več jedrnatega mila v sebi Schichtov pralni pi*aft«k „Ženska kvalag ^________ ^m^ *W^V redno nizke cene TotIS W1A SlITiP Berson in Palma >^^^^=tf!^ W^ Maril° '" **"** z podpetniki :: ^^fMMMSS^^ '' ^^^1"* :: HmaIa MiožočCTilec, Anton BoBđ Hll}lw Ljubljana, ••Unburaov« ulioa 7. Klavir ali masi ne predrag, se kupi. — Ponudbe s ceno na upravniŠtvo »Slov. Naroda«f. 2207 Lepo pritlično obstoieče iz 4 sob z vsemi pnpadki xe odda za noveiH&er 1513 v Kaaflovi ulici 5. Podrobnosti v upravmštvu „Nar. tiskarne**. 3£ Vajene ^ želi takoj najeti rudokopno podjemstvo 2760 Prosen l M!itz v lint\X Osranjsko. II ^M ■ ^J Ul mm '^uf 1| & ^J ■■ B tLM ki je obeh deželnih iezikov popolnoma zmožen in stenograf. Ponudniki, s prakso v tigovini z žitom in moko, inajo prednost. Ponudbe, v katenh je navesti dosedanje službovanje, plačiini zahtevek in dan mogočega vstopa, so nasloviti na: 3725 Peier Majdic, paromlin Celje. Državni uradnik, star 30 let, v nek^m narodno igroženem kraju na Štajerskem se želi poroci ti z gospodično ali mlado vdovo, najraje trgOVkO ali gostilničarkO z nekaj tisoči pre-moženja. Tozadevne ponudbe s sliko in označbo dote se prost nasloviti pod šifro „SiOvenec" do 14. avgusta t. 1. na »Prvo anonćno pisarno« v Ljubljani :: Stroga tajnost je zajamčena. ".: 2775 pokojna dovoljuje svojim članom življenskega od-delka in sicer: aktivnim uradnikom vseh kategorij, piofesoriem, učiteljem itd , katenh neobremenjena služnina znaša najmanie K 300- —, kakor tuđi penzijonibtom s ^o-kojnino najmanje letno K 1400—, proti za-znambi na siužnino, oziroma pokoinino in proti primernemu poroštvu pod najugodnej-šimi pogoji na S —301etno amortizacijskodobo "" „Slavi|aH vzajemna zavarovalna banka v Pragi, katere generalni zastop v Ljubljani* Gosposka ul. 12 daje nemudoma in brezpl. potrebna pojasnila. Jtmii nw niMMnišk la iv. i v Opal z iraven pripadajočo parcelo fe naprdda]. 2778 Več pove Ivan Belič, Ljubljana, Du--—-------= najska cesta Štev. 8. -— = Koncipijent s substitucijsko pravico in 2755 slenogrsf - \\\wmi se sprejmeta v odvetn. pisarni. Ponucibe z vsemi potrebnimi podatki na „Dmštvo ilo?. odv. io nit. nraloikov* v (siia. »p mm WkM ca. 14 let star, popolnoma zdrav, krepak deček iz poštene rodbine, s pri-merno izobrazbo, 2747 se sprelme v trgovino z mešanirn blagom A. Pogačnika v Cerknici. Učna doba 4 leta, obleko in vso oskrbo ===== dobi v hiši. = Prešernove g|j|(Q uređaja in posilja po pošta covzetin Iv. Bonač v Ljubljanu Cena sliki 5 kron. 372 Proda se na lepem prostoru pod Rožnikom št. 277 273° z 2 stanovanji in lepim vrtom za svoto 13 600 K. — Priseli se lahko takoj. Gostom, Hi dobajajo u Trst 1351 se priporoča Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora, Restauracija ulica Carradori 18 fvo^al ulice Ghega). C. kr. avstrifske ^ državne železiitce. izvleček iz voznega reda. —- Veliaven od 1. maia 1913. ^^=^ Postala: Ljubljana i u ini kolodvor. Odhod. 6-54 xjutraj. Osebni vlak na Krani, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj. 7»32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice 9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (Z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, 1 ržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-20 popoldne. Osebni viak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesen-.ce. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Jan2, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 3-4O popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj 7»46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 1O"2L P° toči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin Prihod. 7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. : 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, ! St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, ■ 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta. Beljaka. 11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3-00 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja. 5-51 x.w&ter. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8-J6 zveaerm Osebni vlak iz Trsta, Gorice 1 rbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-0O znečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovtjice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9-16 po noči. Osebni vlak iz Straže-lo-plic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-3^ po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Ljubljana Crt. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7-tSf (11-00 ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6-15. f1O>30 nh nedeliah in nraznikihV C.kr. državno-železnlško ravnateljstvo ¥ Trstu. Avstr. amerlkan. :: zaloga čevlfev :: Prešernova ni. 52. Kaši cevlji po kakovosti, :: prilcžnosti in elcganci :: prckose vsako konknrenco. P Zaloga slovitih WPALMA<( ' ** !b podpetnikov.