Poštnina plačana v gotovini.
številka i Din,
N.


Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cele račun:	Ljubljana
štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih.
GLAS NARODA
Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana,
Nebotičnik, Gajeva ulica št 1. Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo,
■■■■■BHHniBMHBBBKMSa,
Št. 116.
im winni i 11 inimiii imi'ii hip1 ipihbi i
Ljubljana, sobota 23. maja 1936.
Leto II.
Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje.
Svetopisemski pregovor.
Dnevna pratika
Sobota, 23. maja 103C>. Katoličani: Dozcderij, op. Pravoslavni: 10. maja 1930. Simon.
Dežurne lekarne v Ljubljani
Sobota: Mr, Leustek, Resljeva cesta; Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ko-motar, Vič — Tržaška cesta.
Vreme
Jugoslavija. Oblačno z dežjem v Gornjem Primorju in Dravski banovini, jasno v sredini države, a deloma oblačno v ostalih krajih. Temperatura se jo dvignila. Plevlje 7 C, Kovi-Ijača 26 C.
Napoved za danes. Oblačno v celi kraljevini, dež na severni polovicu Temperatura bo padla severozapad-nem delu, a so dvignila y ostalih delih državo. Sonce vzhaja ob 4.02, zahaja ob 19.08.
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Solmta 23. maja: Mladi gospod šef. Premijera. Red B.
Nedelja 24. maja: Pesem s Cesto. Izven, Ceno od 10 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. url Sobota 23. maja: Carmen. Red A. Nedelja 21. maja: Trubadur. Gostuje Josip Rijavec. Izven.
Kino
Sloga: Lahkomiselna žena.
Matica: Žensko jezero.
Union) Marija Bašklrčeva,
Šiška: Božanska žena.
Ideal: Vstajenje.	
Kino Ptuj: Modri sirup.	
Borza	
Ljubljana, 22. maja	
Današnja	povprečna	vrednost
tujega denarja	
	Dinarjev
1 hol. goldinar	29.85
1 nemška marka	17.68
1 bel ga	7.44
t šv. frank	14.26
1 angl. funt	219.05
1 a m. dolar	44.05
1 fr. frank	2.91
1 K6.	1.83
V privatnem kliringu	
1 avstr, šiling	9.19
f nemška marka	13.47
1 angl. funt	250.00
Za svobodno trgovino z žitom
Novi Sad, 22. maja.
Na občnem zboru novosadske blagovne borze je predsednik Mi_ r°3 Savjevič opozoril na krizo v balom gospodarstvu in n a težko-c. ki jih imajo nnši trgovci z iz-0z°in pšenice v tujino. Predlagal J°> naj se izvoz pšenice osvobodi 8e“ deviznih omejitev in se' za-r,Zi, svobodno trgovino z žitom.
je tudi, naj se postavijo nutt' Z‘.1 a v državi po svobodni po-11 *n po povpraševanju.
Veseli metuljček na žalostni klopi — Ujme in vikarji — Pomočniki proti nedeljskemu delu — Izginila je — Mali velesejem v Grobljah — Tramvaj v nebotičniku — Samomor vaške lepotice — Vzajemna pomoč
Važe® posredovanje Italije v Londonu
Mussolini za spravo z Angleži
London, 22. maja. n. Na včerajšnjem sestanku med italijanskim ambasadorjem v. Londonu Grandijem in angleškim ministrom Van Sitardom je bil govor o raznih važnih političnih vprašanjih.
Doznava se, da se je Grandi držal Mussolinijevih instrukcij, ki naj bi dovedli do velikega ublaženja napetosti med obema državama. Grandi je van Sitardu še ponovil Mussolinijevo izjavo, da nima s svojimi manevri v Abesiniji v bodoče nikakega namena, na kakršenkoli način oškodovati angleške interese ter da so izključeni vsaki manevri agresivnosti.
Kazgovor se je sukal tudi o abesinskem vprašanju, a posebno o italijanski zahtevi, da se mora odpoklicati one angleške oddelke, ki so v Addis-Abebi, da čuvajo angleško poslaništvo. Angleška vlada je namreč na to odgovorila, da so le čete in. njih prisotnost v Addis Abel:: samo provizoričnega značaja in da smatra, da je potrebno, da te čete še za nekaj časa ostanejo v abesinski prestolnici vsaj dokler ne bo zasiguran mir in red v Abesiniji.
Mussolini je pripravljen, da podpiše poseben akt z Anglijo o obojestranskih obveznostih v Afriki. V tem bi bila posebna klavzula o spoštovanju angleških interesov v Egiptu. Mussolini bi pristal tudi na znatno zmanjšanje svoje vojske v Libiji ter bi končno predložil Angliji načrt za nevtraliziran je Sueškega prekopa.
Borba zadnjega rasa
Le še ras Imru vztraja — Italijani upajo, da se bo tudi on kmalu udal
Addis Abeba, 22. maja. s. Italijanska aviacija je zelo aktivna ■nad vsem abesinskim ozemljem ter dela z letak; propagando. Avioni oskrbujejo trenutno vse poštne zveze. Posebno frekventna je proga Asmara - Addis Abeba, katero preleti dnevno 20 do 30 avionov in ki pristajajo na aerodromu v Addis A bebi.
Okupacija "abesinskega ozemlja se vrši počasi in po že v naprej
narejenem načrtu. V Tembienu so ostali oddelki divizije »28. oktobra«. Oddelkj drugega armijskega zbora so ostali na svojih postojankah ter sedaj skrbe za politično ureditev in propagando ter za promet. . Oddelki tretjega armadnega zbora preiskujejo kraje v bližnji in daljni okolici Desija, a oddelki četrtega armadnega zbora vrše nadaljnjo okupacijo ozemlja v Gondarju. V tej oblasti.
Jean Havlov in Franchor Tone ^^^^^»Lahkomisriniženk^^^^
t. j. Gondar, jezero Tana pa tja do sudanske meje, vlada popoten red in mir.
Skoraj vsi rasi in dedžasi so zbežali, nekateri so se udali ter izjavili pokornost, drugi pa še sedaj tavajo po gorah in neprehodnih krajih, iščoč možnosti in ugodnega trenutka za predajo. Le šaraš Imru vodi še d,iljP borbe in se je zato hudo zameril italijanskim oblastem, toda po zadnjih vesteh se doznava, da je v zelo kočljivem položaju in da se vsak trenutek pričakuje njegove predaje. Morda se mu bo posrečilo pobegniti v Sudan s svojimi bojevniki.
Tri pravica v Abesiniji
Rim, 22. maja. i. Doznava se, da vlada podkrnljestva pripravlja veliki program o organiziciji pravoE'odstvn v Abesiniji. Ta program bo seveda vlada v Rimu dobila v odobrenje. Predvidevajo se trije sistemi sodišč in to prvo specijalno za domačine-abesince, drugo samo za belce in tretje, ki naj razsodi spore med Abesinci in Italijani. Poleg tega programa se pripravljajo tudi še drugi, ki bodo Popolnoma modernizirali A.besini-jo.
čile grozi ĐN
Newyork, 22. maja. k. T*o deseti aj še nepotrjenih vesteh se doznava, da bo Čile izstopilo iz DN, če ne bo DN kaj ukrenilo glede sankcij in pa če se ne bo izvršila nujno potrebna reforma DN.

Danes in poslednjič jutri, v soboto, ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Lahkomiselna žena
je dosegla tudi v Ljubljani triumf! Publika včerajšnje premiere navdušena. JEAN HARLOVV si je osvojila tudi našo publiko! Ne zamudite! Ljubitelji dobrih filmov, pohitite danes v KINO SLOGO (Telefon 27-30) In rezervirajte si vstopnice!
Dnevna kronika
Vsem gg. poverjenikom (cam)
Vodnikove družbe
Koncem maja poteče rok v srni. slu zadnjega odstavka točke III. družbene okrožnice, razposlane vsem gg. poverjenikom (.cam) koncem aprila t. 1. Uprava Vodnikove družbe prav vljudno Prosi gg. poverjenike (-ce), da blagovolijo na dopisnici, kj je bila priložena zadnji okrožnici, sigurno do konca maja t. 1. sporočiti podatke o številu članstva, da zamore družben odbor določiti naklado za letošnje Vodnikove knjige.
— Prošnje za francoske št penzije morajo biti vložene najkasneje do 25- maja t. 1. na rektoruilu ljubljanske univerze. Predpisa za prošnje: 1-) Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in podpisane; 2.) Priložiti • je treba prepise diplom v overjenem francoskem prevodu; 3.) Scela vi ti je treba mi posebnem formularju razne podatke v treh izvodih s podpisom lektorja franoskege jezika univerze, ki s tem potrdi, 'dia ima kandidat dovoljno praktično znanje francoskega jezika (formu-lairjd se dobe na rektoratu univerze. 4.) Gospod konzul francoske republike je rektoratu sporočil, da dajejo tistim prosilcem za francoske štipendije, ki n.e stanujejo v Ljubljani, jezikovno kvalifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo.
— Važno za šole in druge učne zavode! Izkoristite priliko otvoritve Ljubljanskega velesejma za po set naši metropoli. Poselite vele se j insko razstavo, ki je letos bogato zatožena z najraznovrstnejš mi novimi in praktičnimi izdelki domače industrije in obrti. Posel velesejma pa ne bo zgolj v pouki Spoznanje, da sami zmoremo z marljivim in vztrajnim delom kriti, neodvisno od inozemstva, vse svoje lastne potrebe, naj dvigne nacionalno samozavest naše nadebudne mladine. Mnogo zanimanja bodo gotovo vzbudile posebne razstave v okviru velesejma:	»So-
dobna gospodinja«, Reja matih živali, ki bodo tudi razstavljene. Pohištvo in Gostinska razstava. Končno bodo mladci in mladenke na veseličnem prostoru našli tudi svoji starosti primerne zabave:	tobogan,
vrtiljaki, avtodrom in celo velemestni variete, ki si ga bodo kih ko zastonj ogledali, bodo gotovo razveselili mlada srca. Vstopnina od 30. maja do 8. junija stane Din 3.—, oko je obisk skupen pod vodstvom učiteljstva.
— Umrli so: v Ljubljani ga. Frančiška Bizovičar: ga. Jožefa Kapelj roj. Sever: v Mariboru g. Kraše vic Franc, trgovec. N. v m. p. Preostalim naše sožalje.
— Iz banovinske službe. Ing. Sergej Mozajslkv, banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem nadzorstvu v Murski Soboti je imenovan za banovinskega tehničnega pristava v VIII. pol. skup, na dosedanjem mestu. Bogomir Plut, banovinski pomožni knjigovodja pri banski upravi v Ljubljani je imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika v VIII- pol. skupini. Marjan Regaly, banovinski geometer dmevničar, je imenovan za uradniškega pripravnika IX pol. skupine pri komisiji za agrarne operacije.
— Osebne vesti. S kraljevim ukazom je napredoval višji katastrski geometer VI. pol. skupine g. Franc Osolč. na katastrski upravi v Ptuju. Za agrarnega svetnika v vrbaski banovini V. pol. skupine je postav-
Smrtna nesreča dr. Jeliča
Beograd, 22. maja.
Predsinočnem se je smrtno ponesrečil apelacijski sodnik dr- Ilija Jelič. Ko se je peljal s tramvajem domov, je skočil kakor navadno, ne daleč pred postajališčem s tramvaja. To pot je bil cestni asfalt vlažen, dr. Jeliču se je spodrsnilo in padel je pod kolesa tramvaja- Potegnili so ga izpod tramvajske prikolice z odrezanimi nogami. Kmalu nato je izdihnil. Dr. Jelič je bil ugledna beograjska osebnost. Rojen je bil 1. 1895, v Slati v Črni gori Za doktorja prava je premo vi ral v Parizu. Bil je sodelavec strokovnih revij pravnikov, šele nedavno je bil imenovan za apelacijskoga sodnika v Beogradu. * 1
1-jen dr. Miroslav Debeljak, politično upravni uradnik istotam.
— 14. Im. je umrl v spl šni bolnici v Beogradu Leonhard Banker, politični kaznjenec v Sremski Mitroviči. rodom iz Tuzle na posle-
— Društvo za zaščito intere o v vlagateljev bivše Poštne hranilnice na Dunaju, s sedežem v L'ubijani, sklicuje svoj redni letni občni zbor, ki se vrši dne 29. V. ob 19,30 v društveni sobi restavracije Novi Svet ne Gosposvetski cesti. Ker bo na tem občnem zboru poročal tudi društveni pravni zastopnik bo vse prizadete gotovo zanimalo, v kakšnem stanju se zadeva nahaja. Udeležile se sigurno in točno.
— Za tvoritev prehoda skozi Lat-termannov drevored. Vsled prireditve velesejma bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesermskih paviljonov moti pivovarni Union, od 25. mata do 13. junija zamrl.
— Knllmanov gradič ped Rožnikom. V letu 1932. je urrvrl trgovec Kollmann Robert, ki je velik del svojega premoženja zanustil v dobrodelne namene. Gradič pod Rož-n:kom z vsem parkom tor gospodarskim-; poslopii je' volil kot ustanovo za ubožme el en e e iz dravske banovine in za pod ni ra nje ubožnih Ijub-
1 ja mikih trgovskih uslužbencev. Posestvo in gradič je treba prodati, izkupito na plodonosno naložiti. V smislu zakona o ustanovah in tzdv. pravilnika je treba vse nepreovčai-ne prodati na javni dražbi. Dokler pa prodaje ne odobri minister za prosveto, je oddati v gradu prostorne gospodarske prostore, ohsto’eče iz 2 garaž s prostorom za delavnico, hleva za govedo In 2 konja, sobe za h’npca, prošlom za mrvo, cvet-Ijiičn jaka z dvojno stekleno streho im kurilno nnpmvo ter 2 skladiščnih prostorov po 120 m3. Vse tozadevne informacije kot tudi podatke glede obsežnosti in cenilne vrednosti vsega posestva daje gospodarski urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, soba št. 24.
Feniks v Jugoslaviji
V Beogradu se je osnoval akcijski odbor interesentov »Feniksa«, ki zastopa stališče, da »Feniks« v Jugoslaviji pravno več ne obstoja, ker je dunajska centrala prešla v lais-t nove družbe, do čim status podružnic še ni ugotovljen. Odbor priporoča, naj se zaenkrat pod nobenim pogojem ne vršijo vplačila, dokler se zagotovo ne ve, če ni tudi doslej vplačani denar izgubljen. Za nedeljo je sklicano zborovanje zavarovancev, na katerem se bo razpravljajo o tem vprašanju. Spričo teh pojavov bo pač potrebno kako novo pojasnilo od uradne strani, da se ta zaideva s »Feniksom« docela razčisti in preprečijo zmešnjave.
Člani železničarskih podpornih društev, pozor! V nedeljo 24. maja se vrši oh 9. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti zborovanje članov železničarskih podponvh društev, na. katerem se bo obravnavalo o sedanjem stanju društev ter raznih predlogih glede članarine in posmrtnin. Udeležite ge polnoštevilno!
Gospodarske vesti
g— Cene srebru v Avstriji rastejo.
Cena srebra v Avstriji je ponovno narastka. Nakupna cena je narastla od 76 na 77 šilingov, a prodajna od 90.1 na 93 šilinga zn kilogram. Torej za več kot 8°/«.
s:— Aktivna bilanca poljske zunanje trgovine. V aprilu tetra leta je bila zaključena bilanca poljske zunanje trgovine z aktivnim saldom 8.004.000 zlotov. Vrednost celokupnega izvoza je znašala 86,519.000. a uvoza 86 515.000 zlotov.
g— Nova trgovska pogodba med Italijo In Madžarsko. Pred nedavnim časom sta sklenili Italija in Madžarska novo trgovsko pogodbo, ki obsega znatnejše širše koncesije kot. dosedanje pogodbe. Vsa pogodba stremi po tem. da so čimbolj olajša sklepanje kompenzacijskih kupčij med obema državama.
g— Zlato so našli, kakor poročajo iz Beograda, na več krajih v okolišu Kumanova. Zlato rudo so našli v gorovju. v strugi reke Pčinje pa zlat pesek. Preiskava najdene rude je pokazala. da vsebuje zadosten odstotek zlata tako. da bi se izkoriščanje izplačalo. Raje se že vršijo pogajanja z neko belgijsko družbo, ki namerava začeti z delom že v teku poletja. V istih krajih so našli tudi svinčeno in bakreno rudo. ki pa še niso preiskane glede na njihovo vrednost.
C— »Ta — Ta«, velika trgovska hiša. ki se h'oče etablirati po vseh večjih mestih Jugoslavije, je dobila od trgovinskega ministra dovoljenje za zviš.anie osnovnega kanitala od enega milijona na šest milijonov dinarjev, Akrile se morajo polno iznlačatL g— Dobra letina sliv se obeta, kakor poročajo iz Dervente (Bosna) po vsej Posavini. Drevje je polno sedeža.
g— švicarska firma za manufakturo %wiehl & Go. (Zilrich) se naseli v Beogradu in je že nrotokolirana pri beograjskem trgovinskem sodišču.
Razaoiori s čitatelji
O tem in onem
Ljubijana, 22. maja.
Gorenjskemu kmetu na njegova razmišljanja o domačih razprtijah:
Vi pišete: »Vse te razprtije so se začele pri lem, kdo je bolj verski in kdo je bolj državljanski . . . Jaz pravim tako, da bi se to hitro nehalo, če bi se dala taka postava, ki bi prepovedala mešati eno kakor drugo s politiko ... Ne vem, če sem prav povedal, kako to mislim . . .«
Prijatelj, dobro razumemo, kaj 'te hoteli povedati, in imate tudi prav. Saj mi smo na tem mestu že večkrat o tem spregovorili. Verski in domovinski čut sta dve svetinji, ki bi se jih dnevna politika sploh ne smela dotikati, najmanj pa strankarstvo. Stara klerikalna in liberalna strankarska politika je od tega boja »za vero« in »proti veri«, »za državo« in »proti državi« živela, a se na tem tudi preživela. Pametnim ljudem, ki razumejo duha in potrebe današnjega časa, se sploh boj za ti dve svetišči, ki sta lastnina vseh, zdi smešen.
Nihče nima patenta ne na vero ne na patriotizem. Najmanj pa kaka politična stranka. Mi odrekamo kaki politični stranki, ki hoče nastopati pod versko firmo, vsako pravico, da bi proglašala tiste, ki niso v njenem taboru, za nevernike. Ravnoiako je s patriotizmom. Smo imeli stranke, organizacije, ki so se meni nič tebi nič proglasile za »državnotvorne« in vse, kar ni šlo z njimi, napadale kot pro-tidržavne elemente. Smo imeli celo režime, ki so se proglašali za »državo«. Tako samosilstvo.
A kdo in kaj je država. Narod in njegova posest, to je država. In državo ljubiti in ji služiti, to Je samoumevna dolžnost vsakega državljana. Vsi Ji moramo služiti od vladarja dol do zadnjega pastirja. Vladar je prvi služabnik države, je dejal Napoleon. In nobena vlada se ne sme istovetiti z državo. Vsakokratna vlada je samo vsakokratna upravnica države.
Tako je s to rečjo, prijatelj. Dosti je že bilo v teh pogledih nasiijevanja in pritiskanja z ene in druge strani. To mora že enkrat prenehati. Treba je pospraviti s takšno starokopitno polltiko.ln nov politični duh mora zavladati po naši deželi, duh svobodne demokracije. Ni svobode, kjer se sme pojavljati teror v eni ali drugi obliki. Vero in domovinsko ljubezen je treba čuvati in gojiti, ampak za to nalogo niso poklicane politične stranke, ampak cerkev, šola in razne vzgojne in prosvetne ustanove.
Taka je naša misel in kakor vidimo, tudi vaša, — misel poštenega slovenskega kmeta. Zdravstvujte!
„Britanijo11 bodo potopili
London, 22. maja. Po nekih vesteh h od o jahto pokojnega kralja Jurija V. Britanijo na odprtem morju potopili, kar bo nekak simboličen izraz, pietete do pokojnega kralja. Malo pred smrtjo je namreč kralj Jurij izrazil, da se najbrže ne ho nikoli velf vozil s svojo «Jahto«, da pa noče. da bi se kdo drugi po njegovi smrti, z njo vozil. V znak spoštovanja kraljeve želje jo bodo zaradi tega potopili.
„Nekaj visi v zraku...u
Ponesrečena reportaža o politični večerji
Ljubljana, 22. maja. Omdan mi ;e imela ga. Evelina veliko povedati. Bila je takore koč naibcpana z novicami.
Prej ta dan je namreč imela zanimivega gosta na večerji, neke« ga gospoda iz Beograda, ki je političen prijatelj njenega moža. Saj sem že povedal, da se soprog go spe Eveline v prostih urah ukvar ja s politiko in da bo pri prihodnjih volitvah gotovo kandidiral. Na kar naj se cenjeni volilci že zdaj pripravijo. Gospa Evelina e naredila skrivnosten obrazek, ko ml ie zaupala tajno novico: »da je nekaj v zraku.«
»Hvala Bogu, da >e vsaj v zraku še nekaj!« sem vzdihnil. »l)ru» god že itak več nič ni! Od česa bi pa živeli, če bi še tistega zmanj kalo, kair je v zraku?«
»Strašno ste danes spet duhoviti, Joe!« me je zavrnila gospa z nejevoljno gubico v čelu. »Ali Pa morda veste vi kaj več kot nič,«
»Mani kot nič, gospa Evelina! Prisegam, da manj, zakaj odkrito povedano: jaz ne dam prav nič na vse tisto kar se danes govori, še manj pa na tisto, kar se piše. Berem zadnjič v nekem nemškem časppisu članek: Ani marše h der Parteien in Jugoslawien . . . zdaj mi pa povejte madam, kje je ta aufmarsch? Nikjer ga ni videti ne slišati. To bi vendar moralo bobneti. da bi se kar zemlja tresla.... A je slišati kvečjemu stopinje kakih političnih tihotapcev ... Imam tudi tistega vašega gosta na su> mu, da je takšen tihotapec. Brez zamere, madam! Ampak jaz, kot rečeno na vse sikupaj nič ne dam. ■laz verjamem danes samo <e ministrom. Ti govorijo vsaj resna o. Ali ste pa morda kdaj slišali kakega ministra govoriti neresnico? ■k> ' ne. Sicer se je - pod starim režimom seveda — neki minister na nekem shodu tolkel na prsi: “Mi stojimo trdno. — naslednji ^an pa ie že zletel. Pa so dejali ljudje, glejte, kako je lagal! Jaz Pa pravem: Resnico je govoril, ker tisti dan ko je to rekel je -as se stal trdno.. Bodočnosti pa n Ji« ce ne ve vnaprej... Danes sedim tu živ pred vami jutri sem Pa lahko že mrlič... Ali ni tako, madam?«
Gospo Evelino je ploha mojih j>esed nekoliko zmedla m postala kar malodušiia. (J m.la ie eiga* reto in depla*
»lorej vas niti ne zanima, kaj cc ta gospod vse povedal?«
»O. zanima me že, mene sploh y.?e zanima. Ampak tako pravim. Ni. da hi človek dandanes kaj da!
'a take reči. Caršija, madam!«
‘10 .,c Postranska stvar, Joe. pripomni gospa Eve'ina. (hav;.o r v mojih očeh vsaj ie to. da :e a gospod zelo simpatičen človek. k ‘.'"a o vsem zelo pametno sod-m da pošteno misii. Vi ne ve-
slo’ven°5i!k«ak0 leP° k gowril 0
bi*v°č.ieJ0 N se manjkalo, da
Večeru X Sloty,er>k€ in pri mm na sem i cez Sl°vence zabavljal!« etn P'kro pripomnil.
bavL|arynoc,moj niož ie Prav zaje ivi ~na Slovence, on, Srb, nas -agovarjal, vidite!« je zma-
goslavno ugotovila gospa Evelina.
»No, pa kaj je že tako lepega povedal o naši malenkosti?« po« baram ne marajoč dalje dražiti gospo Evelino, saj je dobro dušica.
»Veste, kad je rekel?« gospa Evelina se skloni k meni š epe taje kot bi mi zaupala •-etiko ta.no. — »rekel je, da bi nam Slovencem po vsem tem, kar dajemo državi. pripadalo vsaj sedem mini« strsikih stolic!«
»Točno, če bi bilo vsega skupaj 49 stolic!« sem pritrdil suho. »Sicer pa: Število je postranska stvar. Glavno je kvaliteta. Naš Korošec je za sedem ministrov sem slišal zadnjič reči kmeta. In svojčas so Uidi Žerjava tako hvalili ljudje. Narod je vedno pravičen. Zato pa pravim: Ne pot-rbu-jemo kopice ministrov. En mož nam zadostuje!«
»No, dovolite Joe! To pa ni tako!« se je razvnela gospa Evelina. »Tu gre za načelo, za načelo pravičnega sorazmerja! Slovencem bi se spodobilo več portfel« jev. Moj mož pravi — .
»On bi pač tudi rad postal minister!« pripomnim zbadljivo.
»Zakaij pa ne?« se je še boli razvnela gospa Evelina. »Jaz pravim, če se že ukvarja s politiko, naj tudi kaj ima od tega. Če je ne spravi vsaj do ministra, potlei naj rajši vse skupaj pusti.«
»Vsaj do ministra! Kralj vendar ne more postati!« se malo po« šalim.
»Ampak zdaj je bilo gospe Evelini pa zadosti. Poskočila je na noge in bliskala vame s svojimi lepimi očmi. To zna včasi, kadar je huda. Naenkrat pa se je od srca zasmejala:
Ah. zdi se mi, da ste — potrkala je s prstom po mojem čelu, — »da ste malo okajeni, dragi Joe!«
»Oho!« se oponesem. »Oprosti« te, madam, od teh devet ati deset ča-šic vašega ekskvizitnega konjaka ... saj dovolite, da si še eno natočim ... Ho, to me je šele naredilo treznega! Tako trezno ko iiocoj sploh še nisem niko'lj mislil o politiki. En mož zadostme. pravim jaz. pa magan vaš mož!«
Gospa Evelina se je smejala In nato laskaje mi dejala:
»Kajne Joe, da boste pomagali mojemu možu do politične karije« re. Vi časnikarji imate tako vplivno besedo!«
»Seveda mu bom pomaga!, vam na ljubo, madam,« sem obljubil. »Pri prihodnjih volitvah bom krepko sukal zanj pero in jezik. Ce postane poslanec, postane lahko tudi minister. Nobenega zadrž« ka ne bo. Ampak rojstni in krstni list vašega gospoda soproga nam morate tedaj preskrbeti, madam!«
Zakaj pa to? se je začudila gospa Evelina. »Ali, že vem: zaradi horoskopa!«
»Ne. Ampak zaradi ljubega miru. Da se bo vedelo, kje je vaš mož rojen.«
»V Brezovici je rojen!«
»V Brezovici! No, vidite Bre« zovie je pa vse polno na Slovenskem. V kateri Brezovici? To moramo imeti črno na belem. Da ne bo potlej kakih zdražb iti zdrah, kakor je bilo s Homerjem. Sedem mest se je prepiralo za slavo njegovega imena. Mi hočemo imeti mir v deželi. Da, dovolj je že prepira... še eno čašico vašega ekskvizitnega konjaka mi dovolite, madam...«
In ker j‘e Joe tisti večer pri gospe Eveijnj pospravil toliko in to« liko čašic konjaka, je seveda pozabil, kaj je bito še novic, ki jih' je prinesel tisti gost iz Beograda. In je morda tako -še bolj prav. Saj veste, cenjeni čitatelji, kako je dandanes z novicami... Ce je kaj resnično, ne pride na dan, če pa ni resnično, je pa še bolje, da ne pride na dan.
Mali velesejem
so priredili naši rejci
Groblje, 22. maja. . ru tninarstvu. Pri nas je navada, da poznamo
samo ljubitanski veleseiem ali mariborski teden ali kvečjemu še kako razstavo tu in tam. Kakor je povsod konkurenca, tako je tudi v zadevi velesejmov nastalo tekmovanje ki se je pričelo z otvoritvijo malega velesejma v Grobljah pri Domžalah, kjer je priredilo mlado, ali nad vse gibno društvo rejcev malih živali nekak živalski nark, kjer najdeš vse vrste živali, ki jih go h mali človek. V nosnmez-nih paviljonih se vrste dolge vrste kuncev, kokoši vseh mogočih pasem, ostala Perutnina kot purani, gosi. race, golobje, pavi itd. V posebnem paviljonu so nameščene mlekarice, sanske koze in ovce, dalje zooet ce'a vrsta psov. od bernardincev do foksterijerev. V dvorani, kjer je nameščena vsakovrstna literatura, domača in tuja, dalje angorska volna in izdelki, kožuhovina kuncev v različnih barvah, posamezni kožuhovinast, izdelki kot prelepe jopice iz havanskih kožic, ovratniki in kape, umetni vali kliki in koklje, valilna jajca, vsakovrstni ptiči itd.
Na praznik ob 10. uri dopoldne kmalu po otvoritvi, kateri je prisostvoval tudi sreski načelnik g. Kosi in sreski kmetijski referent g. Novak in ostali odlični gostje je bilo Predavanje o umnem pe-
Najcciicjsi čevlji
tvrdke ANTOM K Iff IKVBtlt
Ljubljana, Mestni trg 2ti
Otroški iz črnega ali rjavega usnja
Vel. 20-25 Din 16.— Vel. 26-28 Din I9.— Vel. 29-35 Din 29.—
ti
Zenski iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom
Din 65.—
Iz črnega ali rjavega usnja z usnjatim podplatom vtel. 30-35 Din 42.— Vel. 36-39 Din 59.— Vel. 40-45 Din 69
Posebej je še na ogled vsem gostom misijonska vzorna kupčija in perutninarska farma. V posebnem delu malega velesejma je vzoren pa,rk, kjer se vrste paviljoni z okrepčili, po širokih stezah in zeleni trati pa se podi vesela decn, ki ima na razpolago pohlevnega oslička, bradatega kozla da preizkušajo svoje jahalne vrednosti. Ves dan neutrudno igra godba, ki zbuja velesejmu, podobno lice.
Včeraj in danes si ogledujejo grobeljski velesejem vse šole kamniškega sreza pod vodstvom svojega učiteljstva, za nedeljo se pa obeta v veseličnem prostoru zoPet nekaj novega, veselje za našo deco ki ljubi male živa lice. Poleg tega bo še nagradno tekmovanje za deco in druge vsakovrstne šale.
Velesejem v Grobljah bo odprt vse dni do ponedeljka. V nedeljo popoldne ob 15. se vrši za perut-ninarje tudi tečaj o ka punjenju pod strokovnim vodstvom g. dr. Leo Kocjana.
Vablieni vsi rejci in ljubitelji malih živali.
42.—
59.-
69.—
Velik uspeh:
Lahkomiselna žena
Ljubljana, 22. maja.
Včerajšna premiera »Lahkomiselne žene« v kinu Slogi je pokazala, da je v Ljubljani še dovolj ljudi, ki gledajo radi lepe filme. In ravno »Lahkomiselna žena« z Jean Harlon v glavni vlogi je eden talkih filmov, ki napravi na slehernega gledalca dober, neiz* brisen utis. Vse predstave včeraj-šne premiere so bile izredno lepo obiskane kljub ugodnemu spomladanskemu vremenu. Kdor pa filma doslej še ni videl, naj si ga ogleda prav gotovo še danes, kajti film se predvaja vključno le do sobote 23. t. m., ker je v nedeljo že nov spored. »Lahkomi« selna žena« se predvaja v Slogi v nemški verziji, tako kot so jo ljude pod naslovom »Die offen-tiiclic Mchiung« gledali v Berlinu in na Dunaju. — Ljubitelji dobrih filmov — hitite v Slogo, ne pozabite na ta program!
— Naprava mitniških hišic. Interesenti »c opozarjajo na ponovni razpis del za napravo mitniških hiš v »Službenem listu« dravske banovine z dne 20, maja t. L, str. 242.
Regiiladja Ljubljanice
v drugem delu
Maribor
m—Ljudska univerza. V ponedeljek, 25. tun, predava univ- prof. dr. Erich Vo ege lin z Dunaja- Naslov predavanja: Boj Azije za nadvlado v Evropi v preteklosti in sedanjosti.
m— Vstopnice za Sokolski nastop, ki bo v nedeljo popu! d ne v Ljudskem vrtu, dobite v predprodaji pri urarju B urešu v Vetrinjski ulici-Sežete po njih, da ne bo navala pri blagajnah!
m— Železniški in »vtobu-ni vozni red obenem s potniško tarifo, je izdal mariborski »Putnik«. Interesenti ga lahko dobe zastonj pni »Putniku« na Aleksandrovi cesti.
m— Drzen vlom je bil izvršen v St. liju pri Turjaku. Šc neizsledeni vlomilci so vlomili v trgovino Viktorja Planinška in odnesli 3000 dinarjev gotovine ter raznega blaga v vrednosti 13.000 dmarjev Orožniki mladjivo poizvedujejo.
m— Slomškovo kapelico n« starem mostnem pokopališču, kjer je poleg našega velikega škofa Slomška pokopan tudi mariborski škof Stepišnik, oo pričeli temeljito prenavljati. Ob prilik,j Slomškovih slovesnosti bodo prenavljal na dela že končana.
m— Slepi otroci iz Zagreba priredijo pod okriljem Glasbene matice v četrtek, 28. trn- Zvečer v ■ Unionu pevski koncert. Mariborčani naj svojevrstno prireditev slepih pevcev poselijo polnoštevilno.
m— Nepoboljšljiv tat je Franc Krajne iz Varnice blizu Ptuja- Na Tržaški ccsli ga je ustavil stražnik in mu pregledal precej obilno culo, ki jo je imel pri sebi. V njej je bilo 16 damskih srajc, 6 hlačk in Še precej drugega finega perila. Krajnc je prizna] neki večji vlom, kjer je odnesel navedene stvari. Moral je s stražnikom, na sodišču pa bo menda sojen že sedmič.
m— Veliko zlo našega naroda je tuberkuloza, ki pokosi letno 35 tisoč ljudi. Pomagaj tudi ti ublažiti to zlo in prispevaj vsaj dinar za protitu-berkulozno akcijo v tednu od 17 do 24 tm.
m— V Rušah še Vedno štrajkajo. Delavstvo tekstilne tovarne Vlach v Rušah še vedno stavka. Pri pogajanjih posredujeta sreski načelnik dr. Siska in tajnik Delavske zbornice Alojz Čeh- iz Maribora, Do rešitve spora pa še ni prišlo, ker podjetje noče zvišati mezd, delavstvo pa se brani delati po sramotno nizkih mezdah. Kot smo že poročali, so zaslužile nekatere delavke v tej tovarni reci in piši 7 dinarjev tedensko!
m-— Kino. Grajski:	Mladostne
burje. — Union: Eva.
m— Pohorska železnica, zadruga, ki namerava zgraditi na Pohorje vzpenjačo, j c imela te dni občni zbor ki ga je vodil načelnik g. Gjuro Valjak. Zadruga šteje 378 članov z 2300 delnicami v vredmreti 234.000 dinarjev. Da se za gradnjo železnice zainteresira vsa naša javnost, bo v kraiikem sklicana anketa pod naslovom »Zakaj noče Maribor samemu sebi dobro?«
m— Velika razstava slovenske umetnosti v kazinski dvorani, bo odprta samo do 1. junija. Razstavlja 16 slovenskih slikarjev in kiparjev, ki so zastopani 's skupno 75 deli Mariborčani naj ne zamude obiskati zanimivo razstavo, saj nudi precej vpogleda v sodobno slovensko likovno umetnost.
m— Nad gledališče se je spravila mariborska »Delavska fronta«, ki zastopa interese katoliškega delavstva. V dol j šem članku očita upravniku p reši rokogru dnost, ker je menda se-
Ljuibltiana, 22. maja.
Ker je Ljubljaničina struga betonirana do konca, kj je zakljn* čen s tesno zarezanimi piloti v globoki zagatni steni, so delavci prešli v drugo fazo regulacije. Ta predel sega tja do za tvornice na »Špici« in bo visoko v obe brežini kakor tudi po vsem struginem koritu tlakovan z debelimi p’k>-ščatjpi podpeškega kamenja, ki je deloma že n a voženo, deloma se še dovaža po čolnih. O bk lesu jejo ga tu in tam Specijalni kamnoseki iz hrvatskega Primorja okrog Sušaka in Crikvenice. Približno 30 jih je po številu in dobe za 8 do 10 urno delo po 4 Din na uro.
„Kar na šuto“
Ploščad bodo položili na sred* nje droban gramoz, jo v predpisani višini zravnali tor zamašili spodaj in v stranskih špranjah s tem peskom. Postopanje se vrši približno isto tako kakor pri polaga* nju kamnitih kock na cestah ali po kamnoseškem izrazu »kar na šuto«.
Brežini bosta v zgornjem delu obloženi z zelenimi ruševinami, v spodnjem pa bo segala kamnita ploščad do ni,ih tretjine, koder bo izpeljana izprcliodna složna pot od Hrenove ulice tja do »Špice«.
Mnogo dela in truda bo povzročil še izkop odvisnega materijala, ki ga prav marljivo odvaža od 4. ure zjutraj do 8 ure zvečer lokomotiva za Kotezijo, kjer je zasut že velik kompleks nižinskega -sveta in ostankov stare struge Gradaščice in dela Pasjega hrod-i.
Na Trnovskem nasipu
vlada kar največ’]" direndaj. Zgoraj na cesti — kakor simo že poročali — kopliejo za zbiralni ka= nal. spodaj proti strugi pa kopljejo, tešejo in betonirajo oporni betonski zid. ki so ga zgradil« že preko 50 metrov dolžine.. Za vznožno zavarovanje morajo zabijati n eštevilne, ločne pilote -
djanjim razmeram neprimerno dovolil tudi uprizoritev nekaterih del levičarsko usmerjenih dramatikov. Ob koncu članka namiguje, noj se upravnik dr. Brenčič raje umakne s svojega- položaja, ker da je na razpolago dovolj drugih močnih osebnosti, ki bi v popolno zadovoljstvo — čiainkarja seveda — vodile mariborsko Hedališče- Razumljivo!
m— Tretje gostovanje ljubljanske opere s popularno Rossinijevo onero »Seviliski .brivec« bo tekom prihodnjega tedna za abonma B.
Celje
c— Polici'ske uniforme bo n/*1 vila mestna občina za organe policijske straže in je tozadeven razglas nabil na uradni de«ki.
c— Gledališče. Ljubljanska drama uprizori v torek 26, maja ob 20. Be-sierjevo igro »Tiran«, pri kateri je režiser in igralec g. Skrbinšek proslavil 25-Ietnico svojega gledališkega udejstvovanja. Neabonenti dobe vstopnice v trafiki »g. F ra ji e ta na Dečkovem trgu.
"c— Levico mu je odtrgalo, Prj razstreljevanju v rudniku Koojiški gori se je pripetila 33-letnemu rudarju Martinu Korošcu iz Zg, Pristave huda nesreča. Pri razstreljevanju mu je mina predčasno eksplodirala. Odtrgalo mu je levo roko do zapestja. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico.
menda su jelšavi, — kar nekoliko zavira regulacijsko delo, kj bo trajalo tod mnogo tednov ah ceio mesecev.
Regulacija gre kar najbolje od rok in od vremena je odvisno, da bo tekom pol leta struga popolno* m,a očiščena in dotl-akovana.
*
Čitatelje »Glas Naroda« bo gotovo zanflaio. kako 'sc je razvilo življenje na Ljubljanici prav za tem predelu, ki ga danes razkopavajo in urejajo.
Prod sto in še več leti so imeli trnovski čolnarji in fakini zlate čase. Ko je za časa vladarja Kuriti VI. nastala Tržaška cesta, se je prevzetnim čolnarjem krčil za* služe,k, ker so se začeli pomikati težko natovorjeni vozovi po novi državni cesti. Ljubljanica je namreč dotlej bila glavna prometna vez med Ljubljano in Vrhniko.
Zabava sta Ljubljanici
Valentin Vodnik je poročal v »Novicah« 1. 1797. o zabavi na
Ljubljanici približno takole: Muzikantje ljubljanskega mesta so se peljali z godbo gor po Ljubljanici in se vrnili ob desetih zvečer na čolnih, ki so bili razsvetljenj z ‘lučmi in bakljami. Eni so praprav* ijali ogenj, drugi prižigali rakete, napolnjene s smodnikom. Te rakete so visoko švigale in se razpočile v podobi kače alt zvezde. Meščani so v velikih množicah hodili gledat to zanimivo dogodivščino.
V istem listu dalje lahko čila' da so 6. juliji j a ]. 1797. častniki vse garnizije pripravili vožnjo po Ljub banici z godbo .in kanonom za spuščanje krogel po li funtov. Pustili so strelja'i, da so „udri;: na Za b jaku pokale {ipe po oknih. Vkup je priteklo brezštevilno ljudi, ki so ondi prodajali zijala. S takimi izleti je bil navadno zdru* žen tudj ples. Za izletniško družbo nad 20 oseb so združili dve največji ladji ali strnili 3 do 4 ladje. na nje položili pod, ki je bil zavarovan z ograjo. Miza je stala pol na eni. pol na drugi 1adj' T -sena streha je slonela na štirih stebričih.
Ljubi jama. 22. maja. Ponekod po naših krajih se je že letos z gromom in bliskom javila tudi toča v goste, drugje se je utrgai] oblak in so -zdivjane vode napravile precej škode, od drugod po svetu pa prihajajo še hujša poročila.
Na Bolgarskem je v mestu Dup-nici divjal, tak vihar, da je neko hišo Popolnoma podrl. Izpod razvalin so pozneje odkopali trupla treh žen in dveh deklet, eno ženo na so z njenima dvema otrokoma še rešili živo. vendar je vsa trojica nevarno ranjena.
Iz Španije takisto javljajo, da so v Madridu in po vsej Andaluziji divjale nevihte s silnimi nalivi. V pokrajinah srednje in južne Španije so poplave povzročile Precej škode, v nekaterih občinah je uničena Vsa žetev.
V Busiji je neurje napravilo mnogo škode, zlasti v pokrajinah ob Črnem morju. Vihar je bil tako silovit, da nčknj dni ni smela nobena ladja v pristanišča Novo. rosijsk, Odeso in druga. Vihar je ■trgal strehe s hiš in je povzročil
Foitmmlški zbor trgovskih pomočnikov
Trgovski pomočniki za popoln nedeljski počitek
Kamnik, 22. maja.
Pred kratkim je bil pri nas usta* novih občni zbor Pomočniškega zbor,ra združenja trgovce za srez Kamnik. Občni zbor je bil pri Ku-merju in dobro obiskan. Udeležila sta se ga med drugimi tudi zastopnika Združenja trgovcev, na* čelnik in mestni predsednik, g. Anton Stergar, in tajnik Jože Klemenčič.
Občni zbor je o tvoril in vodil g. Vinko Vizovišek, o nalogah in ciljih pa je predaval tajnik Zveze pomočniških zborov iz Ljubljane. Izvoljen je bil nato odbor, v katerem so načelnik Vinko Vizovišek, podnačelnik Ivo Kumer, ta1’ niča Nuška Žagar, blagajnik Ivan K°tnik odbornika Lojze Rodič in
Po vsem svetu:
Ujme In viharji
P epi Rozman ter nadzornik Franc
Racman.
Vsi odborniki so jz Kamnika ter se bodo pozneje kooptirali v odbor tudi zastopniki drugih krajev-Občni zbor je v izbranih besedah pozdravr! načelnik Združenia trgovcev in mestni predsednik g. Stergar, ki je obljubil tudi vso podporo Združenju. Na občnem zboru je bila soglasno izrečena želja, naj bi se odpravilo nedeljsko odpiranje trgovin in za,goto* vilo trgovskim pomočnikom po* poln nedeljski počitek. Trgovski po močniki kam niškega sreza naj sc prijavijo v članstvo pri Pomočni* škern zboru na naslov: Vinko Vizovišek pri M. Kramarju, Kamnik.
zlasti veliko škode po vrtovih in vinogradih. Tudi prometne naprave so poškodovane, tako da je ponekod promet čisto prekinjen.
Tudi v Ameriki so v istem, besneli viharji in švigale strele. V VVnshingtoinu sta bila dva človeka ubita, ko je vihar potegnil streho z nekega cirkusa, kjer to bilo pri Predstavi zbranih 16.000 oseb.
Orkan
nad Medjšmiirjem
Čakovec. 22. maja Pred dnevi je divja! nad Medjimnr-jem orkan, ki jo napravil velikansko škodo. Sl roka je ubila Iri osebe, in sicer kmečko dekle Rozalijo Gorup iz Šenkovea. (10 let starega kmeta Josipa To miši <5a iz Hlapi čine in 1 .'Metnega Ivico Pinteriča iz Hodošu na. Orkan je zlasti hudo pustošil po vinogradih* ki so razmeroma slabo zavarovani. Najbolj prizadete občine so 8v. Martin in Cirkovljan,	____
Prijatelji! kupujte satno
pri trgovcih, ki oglašajo
v našem listu!
„Pozor — ledena gora
Kako je orgasaizlrana varnostna služba na Atlantiku
Hi
*
Boston, v maju.
S pipo v ustili sedi Davis Nor* ton. vodja mednarodne službe za nadziranje ledeniji gor v svojem uradu in si nekaj beleži.
»Imate dosti dela, Norton?«
»Hvala na vprašanju. Saj je zdaj glavna sezona za ledene gore! In v nekaj dneh bo startala »Oueen Marv«, pa mora biti vse Pripravljeno.«
»Kaj je zdaii na spomlad še vedno nevarnost? Imamo vendar 20 stopinj toplote, v oceanu se lahko že kopamo!«
Norton se zasmeje:	»Ravno
zdaj spomladi je najbolj nevarno! Ledene gore se pojavljajo največ v Času od marca meseca pa do srede junija. Zdaj imajo vse postaje noč in dlan službo.«
Nesreča „Titanlca14
. In res, bilo je v noči od 14. na 15. aprila leta 1912, ko je največ--ja ladja tedanjega časa »Titanic« zadela ob ledeno gomo in je pri tem poginilo 1500 ljudi, saj se je Hdja potopila v nekaj minutah. Bila je to največja morska katastrofa moderne dobe. In od takrat plove vsako leto v noči med •4. in 15. aprilom ena ladja na kraj, kjer še je pogreznil »Titanic« in odda 'salvo v spomin...
Do nesreči »Titariica« sta se sporazumeli Amerika in Anglija, ca so bile v jeseni in spomladi 1913 poslane patrolne ladje v ne* rame pasove, nadzirat paroplov-tie proge. Sicer se nahaja nevarni pas bolj na ameriški strani kot pa na evropski, ker sega mrzli Pas tu veliko bolj proti jugu. Led Prihaja večinoma iz Bafiinovega zaliva, ki leži med Severno Kanado in Grenlandijo, in severni vetrovi ženejo led skozi Davisov Prehod mimo Nove Fundlandije daleč do 40 stopinj širine, torej v višimo New*Yorka. Tako da nale-d-O ladje, ki vozijo iz Kanade aV 4ew Yorka. vsak čas ^ '"dene Bore.
Stalna služba
Za4o je bilo 1. 1913 sklenjeno, da ne zadostuje le nadziranje od
časa do časa, ampak, da je potrebna v to celo brodovje in k temu še več posebnih vremen-skiih postaj. Tako so premestili glavno centralo, sporazumno z amerikanskimi in angleškimi pa-robnodnimd družbami, na otoi< Novo Škotsko in razen tega po* stavili še vremensko postajo na Novi Fundlandiji. Mednarodna konferenca v Londonu je sklenila, da se uvede stalna nadzorna služba skozi vse leto, kar sc je tudi zgodilo, izvzemi! 1. .1917. in 1918, ko sc ie Amerika vojskovala.
Reorganizacija
Po vojni sc je ta Služba reorganizirala. Predvsem so postavili celo vrsto novih postaj, ki so s pomočjo radia v stalni zvezi z vsemi ladjami- tega pasu, ter jim dajejo potrebna opozorila in na* vodila.Od 1. 1929 je .že 14 držav članic te zveze, ki skupno nosijo vse stroške za vzdrževanje te službe in sicer procentualno, po svoji udeležbi na atlantskem prometu. Angleži plačunejo 40, Amerika 18, Nemčija 100/'. Brodovje ttadziirailne službe pa sestoji danes iz desetih ladij.
Tisoč ledenih gor na leto
Tudi število ledenih gor vsako leto natančno zabeležijo. V času med majem in junijem priplava tudi do tisoč gor. In 1. 1929. je bi* lo to število rekordno, saj so našteli 1351 gor! In 1. 1935 pa jih je bilo okrog 900. Vse te ledene gore prihajajo iz iste smeri, se razlezejo na vse strani in ogroža'o vožnjo in promet do 1000 morskih mili naokrog.
Največja nevarnost
Najtežje je ugotoviti, kolikšna je prav za prav taka gora,'ki se dozdeva razmeroma majhna, ko* maj 80 do 100 metrov visoko gleda iz morija, tik pod površino se razteza že en kilometer v širino. In tako na kakšni ladji miti ne slu" tijo, v kaki nevarnosti so, če plove mimo ledena gora. Zasiedova* Vi en r-n'o take gore. ki so komaj
nekaj metrov gledale iz vode, v | po radiu ves čas v zvezi z nad* i-:i_	......v zorno postajo, ker je bilo leto ze-
lo veliko ledenih gor. Naenkrat pa je zveza prenehala in nadzorne ladje so s polno pa.ro hitele na pomoč, vendar do dandanes še niso našli nobenega sledu o tej jahti. Ce so bile ledene gore krive tej nesreči, ni znano.
»Oueen Mary« pa bo vozila bolj južno smer, ker so letošnje pomladi vseld nenavadno hude zi" me v Kanadi in Grenlandiji ledene gore zopet prav pogoste.
resnici pa so bile nevarne velikanke, ki jih je billo mogoče le s celimi tonami dinamita razstreliti.
Nobene katastroSe več
Odkar se je potopil »Titanic.« se ni pripetila nobena taka nesreča več. Ker sicer bi bili vsi tii ukrepi in nadzori brezpomembni. Beležijo samo en primer v 1. 1924., ko je privatna jahta »Liev Erikson.« last milijonarja Willia-ma VVashlburna Nuttinga, izginila z vso posadko, ko je križarila po Atlantskem oceanu. Jalita je biia
Ob priznanju 25 letnega dela
Skrbinšek - „Tiran“ v Drami
Ljubljana, 21. maja.
Hram naše gledališke umetnosti je bil sinoči priča, kako vsa naša javnost visoko in s spoštovanjem ceni nesebično in bogato odrsko in dra-matsko delo Milana Skrbinška. Pozorno oko jo sicer ob splošnem obžalovanju moralo ugotoviti, da so predstavniki takozvanih »višjih krogov« izostali, s čemer pa seveda ni povedanega nič novega glede enega najbolj abotnih poglavij o ljubezni in naklonjenosti do slovenskega gledališča v zadnjem času. Širokogrudni Skrbinšek je spričo tega dejstva — kolikor je sicer nerodno — gotovo zatisnil ob svojem jubileju oko in širokogrudno potegnil križ čez to reč. Drama je bila kljub temu dobro zasedena in neobičajno živahno in slavnostno nastrojena, v dokaz, kako splošno je Milan Skrbinšek deležen iskrenih simpatij.
Na odprtem odru se je zbral malone ves naš gledališki ansambl z gledališko upravo na čelu. Zvrhano naložena miza s trofejami, lavorjevimi venci in šopki je bila vidni izraz in dostojen okvir za pomemben kulturen praznik, ki ga je ta večer slavila naša Talija. Jubilanta Skrbinška je, čim se je pojavil na odru, zajel navdušen in prisrčen aplavz cele hiše. Prvo voščilo mu je v imenu gledališke uprave izrazil upravnik g. Oton Župančič, naglašujoč globoko umetniško silo in neumorno delavnost slavljenca, ki je tekom svojega življenja na odrskih deskah ustvaril neštete človeške like z demonskimi naturami, v čijih grozotne prepade bi si malokdo drznil tako globoko poseči kot je to storil vprav jubilant. Tople
■Nizozemsko odposlanstvo Rdečega križa se je te dni vrnilo iz Abcsinije. Na sliki vidimo vrnivši se elane nizozemskega odposlanstva, ki so se pripeljali v domovino 9 parnikom »Palembang«.
in tovariške besede je nato naslovil jubilantu predsednik Združenja gle--daliških igravcev g. Lujo Drenovec, v imenu primorskih Slovencev pa urednik g. Albert Širok, ki je vidno ganjen razgrinjal spomine na tiste svetle dni, ko je bila v Primorju še. svobodna slovenska beseda, in tiste dni, ko so jo začeli preganjati, zasledovati in zapirati. Takrat jc bil pogumni Skrbinšek dramatski in kulturni mentor v Trstu, ki ni klonil niti takrat, ko so ga zaprli v ječo zaradi slovenske besede in kulture. V nade-ji. da bo slovenska beseda in kultura še doživela v Primorju svoje zmagovito vstajenje in prerojenje, je g. Širok, poželel jubilantu, da bi bil sam priča in bojevnik tega vstajenja, Ti grenki spomini in svetle nadeje so slavljenca Skrbinška globoko ganili in mu je bilo nemara kljub vsem njegovim tiranom in drugim dem.onskim in trdim naturam, ki jih je bil ustvaril, tesno v srcu.
S tovariškim stiskom roke in toplim priznanjem je poveličal Skrbin-škovo delo nestor slovenskih igravcev g. Danilo. G. Hanžič pa je za Šentjakobski oder čestital monterju in učitelju-ki je s svojo veščo roko pokazal, pot in vodil diletante-ig-ravce. Tajnik Združenja igravcev. G. Jerman je na odprtem odru bral pismene in brzojavne čestitke vidnih predstavnikov naše gledališke umetnosti iz vse države in iz tujine. Ob činstvo pa je dalo, kar je moglo: prisrčno in toplo priznanje.
Lepo slavje je nato zaključil slavljenec sam, zahvaljujoč se za priznanje in simpatije. Prav posebno pa je naglasil, naj to priznanje ne velja njemu, marveč slovenski besedi in slovenski gledališki umetnosti, ki jo važna veja na našem kulturnem drevesu.
Po kratkem odmoru je nato sledila slavnostna prireditev »Tiran«, ki jo brez dvoma lahko štejemo za letošnje najboljše delo. v katerem so zlasti Skrbinšek, ga. Šaričeva in g. Jan ustvarili čudovito doživete like. O predstavi sami bomo poročali kasne« je.
Izginila je
Split, 22. mnj>a„ Policija v Splitu išče neko Nevenko Banič, ki je služila v Splitu, doma pa je iz Ostrane pri Splitu. Dekle se je spoznalo z nekim, mornarjem iz Vele-Luko razmerje ni bilo brez posledic. Nevenka je zanosila in zaradi tega je zgubila. svojo službo. Mornar je pa odšel na dopust v Vele.Luko. Nevenka je šla za njim, ker sta' se hotela poročiti. V noči od 15. na 16. maja je pa Nevenka tajinstve-no izginila. Orožniki so mornarja aretirali, ker sumijo, da je v zvezi z njenim izginotjem.
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.
120
Bojišče je nudilo strahovit pogled.
Povsod naokoli mlake krvi in trupla razbojnikov, katerih je bilo padlo osemnajst. Tako je končali napad, ki so ga razbojniki tako spretno pripravili, a se je zanje tako nesrečno končal...
A kje je bil Dan? Gotovo je kje ranjen obležal. Jack in Bill sta z gorečimi baklami odhitela preiskat okolico. Blizu porušenega stolpa sta naletela na Atkinsa in Wat-sona — mrtva.
Ko sta bila Atkins in Watson splezala vrh strmih pečin, sta skušala spodmakniti veliko skalo in jo zrušiti na trdnjavico — to je bilo tisto škrtanje, ki so ga bi* li slišali Jack, Bill in Dan — kar jima je po trudapolneim delu tudi uspelo. Toda zla usoda je hotela, da sta svojo nečloveško nakano morala poplačati z lastnim življe-
' Skala se je namreč utrgala njima pod pogami, in se Aikins ni utegnil umakniti, Watson pa je imel vrv, s katero sta hotela spodmakniti skalo, ovito okoli roke in tako je prehitro se ruš>eča skala tudi njega potegnila za seboj \
l/UKUU-V.
Kriki, ki so jih Mi obleganci slišali, so bili smrtni kriki Watso-na in Atkinsa.
Ko sta stopala J u-k m Bil' dalje po bojišču, sta kmalu zagledala Dana. negibno 'ožečega na tleh.
Bill je pokleknil k njemu in ga tiho poklical:
»Dan, Dan!«
Toda Dan se ni ganil. In ko mu je Jack posvetil v obraz, je videl zevajočo rano na njegovem vratu. — Dan je izkrvavel...
'Globoka žalost je legla vsem na dušo. ko sta se gospodar in BUl povrnila z mrtvim tovarišem na rokah — dobrim, zvestim Danom, ki ie bil s tolikim veseljem odpotoval. da jim pripravi nov miren dom ki ga zdaj nikoli več ne bo
vkH.
ELINA ODLOČITEV
Nadaljnje potovanje izseljencev je potekalo mirno, brez posebnih pripetljajev, in čez dva dni so proti poldnevu prispeli na posestvo, ki naj bi bilo n.ihov novi dom.
Posestvo, kakršno je po svoji ogromnosti le v Ameriki mogoče, se je razprostiralo na milje daleč in je obsegalo več dolin in hribov naokrog. Na posestvu je bilo tu* di več lepih stavb in takoj naslednji dan je Jack dodelil Edvardu in Tomu vsakemu njegov del posestva.
Jack je dodelil nekaj zemljišča tudi obema Edvardovima varovankama. Vse ostalo zemljišče pa je obdržal zase in ga na tihem namenil Eli. če bi hotela ostati tu.
Tako je minilo že štirinajst dni. odkar so bili prišli sem in vsi so se že dobro navadili na to novo življi nje.
Nekega dne je jahal Jack z Ed* vardom po njegovem posestvu.
Sprva sta molče dirjala preko poljan, ko pa sta prišla do gozdiča in sta počasi jahala dalje, je Edvard vprašal Jacka:
»Ali nas res nameravate zapustiti, gospodar? Vsem nam je Hudo...«
»Saj moram, dragi Edvard. V Hudsonu me caka »i eror«, v Loa donu pa moji pomagači. Ne smem jih kar tako z'apustiti,« je odgovoril Jack.
»Toda ne pozabite na nas in — vrnite se. Tu lahko vsi živimo v miru in zadovoljstvu.«
Jack ni ničesar odgovoril na to, m nekaj časa sta molče jahala dalje. Nenadoma pa se je Jack obrnil proti Edvardu:
»Edvard, vaša žena in Ela sta postali neraizdružljivi prijateljici.« Edvard je prikimal in dejal:
»Da, že sam sem to opazit. Zdi se mi, da se je gospodični Morrisovi ta kraj tako priljubil, da bo kar ostala tu.«
Jack se je zdrznil.
»Da, da,« je nato odvrnil, »naj* bolje bo, da ostane tu. Saj bi pa tudi bilo krivično od mene, če bi jo oddvojil od prijateljev, ki jo imajo radi.«
Edvard je nekoliko začudeno pogledal Jacka, potem pa rekel:
»Saj razumem, da morate zdaj nazaj v London. Toda iskreno vas prosim,vrnite se k nam — tu boste našli tisti mir, ki ga, tako se mi zdi, doslej niste mogli najti.«
Medtem po govorom sta dospela skozi gozd spet v bližino far* me, in ko je Jack pogledal skozi vejevje, je opazil tam belo postavo.
»Zvečer bovo govorila o mojem potovanju, takrat vam bom tudi lahko povedal, kako se je od* ločila Ela.« je naglo odvrnil zdaj tovariša in že zdirjal skozi grmovje.
Jack se ni bil zmotil — bila je Ela. Sedela je tam na klopici; knjiga, ki jo je bila vzela s seboj, ji je zaprta ležala v naročju, njene lepe. modre oči pa so zamišljeno zrle predse.
Ko je bila zaslišala peket konj* skl h kopit in zdajci zagledala Jacka, je globoko zardela, a se je hitro zopet zbrala.
Jack je razjahal in prisedel k Eli. Nekaj časa jo je molče gledal. potem pa tiho vprašal:
»Ela, kako ti ugaja Arizona; kako se ti do pa d c ta farma?«
»Krasno je tukaj,« je počasi od* govorila, »tako tiho in mirno. In vsa okolica je tako očarljiva.«
»Da, prav imaš, poleg tega pa imaš tu zveste prija telice in tovariše, ljudi, ki te ljubijo...«
Ela ni na to ničesar odgovorila. Jack jo je pozorno pogledal in naglo vprašal:
»Ela, ali hočeš ostati tu?«
»O. rada.« je odgovorila in ga prijazno pogledala. »V tej samoti in miru bom morda pozabila na preteklost.«
Jack je prebledel, a je vendar s trdnim glasom nadaljeval:
I »Zdelo se mi je, da ti bo tu ugašalo, zato' sem izbral tisto vilo na gričku zate; naj bo tvoja last. prav tako tudi vse zemljišče naokoli. — Kar se tiče tvojega posestva na Škotskem, bom pa uredil tako. kot boš želeli. Sveto* val bi ti, da ga ne onodaš, saj imaš dobrega oskrbnika.«
»Da, prav imaš, VVilliain,« je odgovorila Ela. »Kje boš pa ti prebival?«
»Jaz?« — Jaz odidem v London!« je mirno odvrnil NVilUam.
Ela se je zdrznila, potem pa naglo vprašala:
»Ali nameravaš že zdaij odpotovati?«
»Se ne vem — najbrže. Skoraj gotovo bom potem trajno ostal tam, Kaj pa naj delam tu, zdaj ko sem izpolnil svojo nalogo?«
Ela se je obrnila k njemu in ga pogledala v obraz.
»Ne, ne, VVilliain, potem| tudi jaz ne ostanem tu,« je odločno odvrnila. »Jaz grem s teboj!«
»Ti — ti hočeš ... ? « tie ves vzradoščen vzkliknil Jack.
Ela ga je resno pogledala in mirno rekla:
»Moraš me prav razumeti, Wd* Ham. Grem s teboj zato, da te bom varovala pred... saij razumeš — zato grem s teboj. Kot dobra sestra bom vedno poleg tebe in te opominjala in ne bom prej našla miru, dokler "ne pustiš vse in boš voljan vrniti se na tale mirni, tihi kraj. - Sele tedaj bo končana moja naloga.«
Jack je dolgo časa molčal, po* tem pa tiho spregovoril:
»Dobro, Ela, pa pojdiva skupaj
__ pripravi vse za oot, čez nekaj
dni odpotujeva. Poveij lo tudi Samsonu in njengovi ženi, naj se pripravita.«
»Ne, ne, VVilliam, teh starih duš ne bom več mučila s potovanjem. Kar tu naj ostaneta .n uživata svoj mir. — S seboj pa vzamem malo Juanito, ki mi je zelo
vdana.«	. .
»Prav. naprav., kakor misliš, da je nar bolje.« >e o l / .'ml Jack m spet zajahal svojega konja. Njegova duša je bila vsa razdvojena.
Cez nekaj dni sta se Ela in Jack, po ganljivem slovesu od svojih prijateljev, odpravila na pot — nazaj v London...
Prebivalstvo
New*Yorka
Najnovejša statistika mesta New yorka kaže zelo zanimive števil* ke Cejclkunno prdhivialstvo šteje ckrcg'o 7.600.000 glav. od kat-ril, je 2.300.000 (približno tretlma) uselijencev prve generacije. Čudno ie, da se je samo .pri polov ci ■prebivalcev dalo ugotoviti, kateri veroizpovedi .pripada o: 1 mil:* jon 734 tisoč je katoličanov,. 1 milijon 765 tisoč Židov in 141.000 protestantov. O ostalih milijonih statistika molči. V tem pogledu je značilno, da imano Židje 1000 sinagog, katoliki ,pa samo 430 cerkev. Po (poklicih je med drugimi
106.000	šoferjev, 42.000 krojačev, 32.480 brivcev, 55.000 natakarjev in 20.000 Kiffbojev. V pisarnah je zaposlenih 300.000 ljudi. Izmed svobodnih poklicev šteje mesto
21.000	tnuziikov, 16.000 gledali-gkih igralcev in 9.000 psate'i-v
Astrološka napoved
za 23. maj
Ta ne ravno razveseljivi teden zaključuje dober dan. Je ugoden za duševno delo, študije, izpite itd. ter tudi za poslovno kore-spodenco, V poklicnem življenju 'se obetajo uspehi. V zakonsko in ljubavno življenje prinaša ta dan po vznemirjenih zadnjih dneh zopet pomirenje, omiljcnje n as prot* štev, boljšo harmonijo. Tudi za promet in za tehniko so danes pri jazni aspekti.
Iz domačih gajev
Alfonz Gspan;
Žarki
Za violčno žametnim drevjem gre počasi sonce v zaton, zlato je zapredlo med veje, zdaj mrzlo je, nič več ne greje, gloliolto je sklonjeno k tlom.
Narahlo se spuščajo sence, ko da gre po gozdu nekdo v sinjem svetlem plašču in ga razgrinja po tleh z belo otožno roko.
Rdeče ožarjena debla — samotni plameni iz tal — pošastno in mirno gorijo in mrzlo v sinjino kričijo, ko da hi jim srca razklal.
Sam sem In hodim med smrečje, za mano gre žalostna sled.
Tukaj sva nekdaj obstala, tu si mi upanje dala — a stezo zamedel je sneg.
*
Gspan Alfonz, rojen 16. oktobra IBJKLjv Krškem, spada med liriko 'mlajšega rodu. Kil je Kosovelov tovariš. Gspan v svojih pesmih oblikuje konkretnejše časovne probleme, jo dober opazovalec in iz tega zajema svoja duševna občutja. Gornja Gspanova pesem je vzeta iz »Ljubljanskega Zvona« leta 1031.
110 kmetov obtoženih
Krapina. 22. maja.
Župnik iz Radovoja Franjo Benko in trgovec Stjepan Daša n sta spravila na. obtožno klop zaradi klevete knir 110 kmetov.
Radovojci so zvedeli, da prodaja župnik trgovcu del benificiia. zaradi tega so se kmetje razburili in posredovali pri nadškofu v Zagrebu, dn bi to kupčijo preprečili.
V tej prošnji so žalili župnikovo in trgovčevo čast. Tako je nastala tožba proti 110 kmetom, za katere je bila seveda razpravna dvorana Premajhna in se je morala vršiti v neki drugi večji dvorani na sodišču v Krapini. Razprava je bila preložena.
Razne novice
Jtor poročajo iz La Paza. so v -iji izbruhnili hudi nemiri. I ro-■na vlada je odstopila. Oblast revzel polkovnik Toro. Gre za socialističen režim.
Bolgariji so delavci tobačnih •n stopili v štrajk Zahtevajo nje mezd. Na štrajku je udelc-i 50.000 delavcev. V Sofiji je o do spopadov med delavci in tio, pri čemer je bilo več ranje-
Bait.i sc je, da se pridružijo
mošnje tekstilne tovarne.
V	Parizu je umrl bivši šef mormonskega štaba in komandant francoske eskadre v sredozemskem morju podecVntnali Salaun- Pod njegovim poveljstvom se je izvršil v svetovni vojni prevoz srbske vojske v Solun.
V	ruskem sanatoriju' Pančevu jo umrl te dni bivši ruski general Mihajlo Boguševski, ki se je kot prostovoljec udeležili srbsko-turške vojne l. 1876. Tudi v rusko-japonski vojni in v svetovni vojni se je odlikoval. Po prevratu je pribežal v Jugoslavijo in živel zadnje leta v Pančevu. Dosegel je starost 82 lot.
BIuS o bogastvu Abeslnije
samo ameriškega kapitala v Afriki
Gospodarska vojna fašistične Italije
Rinij 22. maja. i. Nekj tukajšnji kst piše, da so trgovski sporazumi med Italijo in sank cionist ičnimi državami avtomatsko ukinjeni. Ti sporazumi morajo biti podvrženi radikalni reviziji, posebno ker sef fašistične stranke želi da postane Italija ekonomsko samostojna. Radi tega naj se izključi Ves uvoz v Italijo vseh produktov Sankcionističnih držav.
Francoske čete ostanejo v Diredavi
Pkrlz, 22. maja. r. Dosedaj italijanska vlada še ni uradno zahtevala. naj se francoske kolonijalne čete, ki tabore v Diredavi, umaknejo v Francosko Somalijo. Te francoske kolonijalne čete se nahajajo v diplomatski četrti mesta Diredave in se drže le svojega določenega prostora. Med poveljniki teh čet ter italijansko vrhovno komando obstoja začasen spora-^urn. Te čete bodo zapustile Dire-davo le, če bi italijanski oblasti jam čile za varnost francoskih državljanov in železnice Džibuti-Addis. -Abeba ter če se bodo rešila pravna vprašanje, ki so v zvezi z italijansko aneksijo Abesinije.
Stavka tobačnih delavcev v Bolgariji
Sofija, 22. maja. f. Glavna delavska zveza je objavila proglas, 6 katerim se ukinja generalna sta Vka tobačnih delavcev. Vendar se niso vsi delavc; vrnili na delo zaradi močne komunistične agitacije. Stavka je zavzela največ ji obseg v Plovdivu, kjer sodelavci napadli Pradme prostore, vendar je polici-opustošenje preprečila. Bilo je Več oseb anetirnmih.
Potres v Južni Ameriki
Buenos Aires, 22. maja. ba. No-001 so Prebivalci občutili moča® Potresni sunek, ki je trajal 5 se Epicenter j© bil oddaljen r*0 km in v bližini Cordobe. Baje Jo materialna škoda ogromna.
Glas je glas naroda
Angleži se boje
London, v maju.
Predsednik angleške vlade B'al'dwin je rek d, da navdaja Angleže zmaga Italijanov v Abesimji z »grenkim občutkom ponižanja.« Čeprav je danes politična zmeda glede angleške politike v Angliji sami največja, vendar bi se moti" li, če bi mislili, da si Anglija ne bo prej ali slej poiskala zadošče* nja za ponižanje po abesinski vojni. Kakor kaže zgodovina, Anglija ne pozabi na svoje poraze.
Neguš — figura
Angleški vladni in bankirski krogi Downing Streeta in Cityja se danes prav malo zanimajo za usodo »cesarja vseh cesarjev Halle Sela sija. Neguš je bil za angle« ško politiko prd zmago Italijanov samo figura, ki jo je angleški tisk v ospredje v luči reflektorjev, toda ne zaradi n;ega samega, temveč zaradi gospodarskih in pol -tičnfli interesov, ki so v zvezi z negušovo deželo in ki se tičejo življenskih problemov angleškega imeperija. Angleži vedo, da Mus« solini lahko ustvari po zavzetju Abesinije mogočno vzhodnoafri-ško kolonijalno silo in s tem blokira direktno pot med Severno rn Južno Afriko ter tako loči Egipt od Sudana. Zato ni čudno, da so zastopniki Južnoafriške unije, ki so se pred dnevi mudili v Londonu, zahtevali nadaljevanje sankcij proti Italiji z vso strogostjo, da bi Italija vsaj gospodarsko padla na kolena.
Brezuspešno snubljenje angleškega kapitala
Juristične klavzule m paragrafi ter pogodbe, o katerih vroče raz* pravdajo v Ženevi, so torej za Anglijo samo pretveza za njene resnične interese, to so pa gospodarski interesi. Ang cže zdaj zanima predvsem, če bo Italija imela od Abesinije kake gospodarske koristi in če je sposobna za go* spodarsko izkoriščanje Abesiotje.
Kmalu po padcu A J,s \oebe so p išii v London italijanski gosp> d«, s.veniki im so zače'i pr' uieva-t. teren za — posojilu. Končno so pnietEi tudi nekaj predavanj v klubih velikih trgovcev im bankir-
jev. Orisali so bankirjem Abesini* jo kot bodočo obljubljeno deželo s prirodnimi bogastvi, ki jim ni para. To je skratka dežela bodočnosti za kapitaliste z ogromnimi možnostmi za eksploatacijo z ogromnimi dobički seveda. Ob koncu so italijanski snubci angleškega kapitala pozvali zastopnike angleškega kapitala, naj sode* tujejo pri izkoriščanju bogastva Abesinije.
Nekateri bankirji so bili res pripravljeni dati nekaj posojila v ta namen. Kmalu nato so pa angleški kapitalisti dobili neki migljaj, ki je prišel z najbolj odločilnih mest. in sicer iz angleškega kolonijalnoga ministrstva. Posledica je bila ta, da so bankirji odpove* dali svoja posojila in da so italijanski snubci odšli nazaj v Rim praznih rok.
Samo slepilo
Angleško kofoniualno ministrstvo je namreč informiralo velekapital, da so italijanske govorice o pri-rodnem bogastvu Abesinije samo bluf, ali kakor bi lahko rekli po domače — potegavščina.
Angleški velekapital bi se resno ne zmenil za opozorilo vlade, če bi se prepričal, da so v Abesi-niji res mogoči ogromni zaslužki. Kšeft je kšeft, pravijo Angleži in kšeftarska morala in politična morala. Angleški vetekapital je brez dvoma vedel kaj dela, ko si je osvojil mnenje strokovnjakov an" gieškega kolonijalnega ministr* stva. ki pravi, da prirodna bogastva Abesinije niso tako ogromna, kakor trde zdaj Italijani, in da bi vsekakor vložen kapital ne nesel kdove kakšnega dobička, kajti samo za- ceste in železnice, ki so potrebne za izkoriščanje Abesinije. bi stale milijarde.
Drugi bluf
Za Angleže je torej bogastvo Abesinije samo nekakšen manever Italije, s katerim bi rada do« bila posojilo in se rešila gospodarskega propada. Zgolj manevri pa za Anglijo, ki misli vedno s stališča koristnega in škodljivega, niso važni. Zato so posvetili ang;e* Ški odločilni politični krogi in bankirji svojo pozornost po raz-
krinkanju prvega blufa vprašanju o italijanskem vojaškem in političnem izkoriščanju zmage v Abesi-niji
Gotovo je, da ima zdaj Musso* lini v rokah več adutov, kj jih hoče vreči čimpreje, da ne bi nasprotniki prišli do igre. Pogodbe, ki so bfle podpisane v Locarnu in Stresi ter tudi v Ženevi so res- -še krpe papirja, toda Mussolinijeva grožnja, da bo ustvaril protiže nevsko fronto, so njegov drugi bluf. kakor trde vplivni londonski krogi.
Protiženevska fronta Italije. A’-banije. Madžarske, Avstrije, Nemčije in Japonske je ravno tako manever, kakor tisti o ogromnih dobičkih z izkoriščanjem abesinskega bogastva. Ta protiženev-ska fronta bi bila namreč mrtvo dete brez Nemčije. Ravno Nemči* ja se pa zelo obotavlja, da bi se tesno zvezala z Italijo, ker ie vsa njena zunanja politika osredotočena zdaj na trden sporazum z Anglijo.
Česa se res boje
Mussolinijevih manevrov v Evropi se Angleži torej ne boje Ba* je se pa negove akcije v Afriki. Za Angleže so na primer dogodki v Palestini bolj važni kakor dogodki v Evropi. Angleško kolonijalno ministrstvo ima baje dokaze, da so palestinski Arabci z ita* lijanskim denarjem poslali agitatorje v Sudan in Sirijo ter v druge angleške kolonije, da bi našču" vali mohamedansko prebivalstvo proti Angliji.
Kritična točka za odnošare med Anglijo in Italijo je torej Afrika in ne Evropa. Gre za obvladanje Sredozemskega morja in Sueške* ga prekopa, za direktno zvezo med Severno in Južno Afriko. Le s tega vidika je zavzetje Abesinije z italijansko voisko važno za Angleže.
Amerika — temna točka
Amerika je odklonila udeležbo pri sankcijah proti Italiji. Ostala je nevtralna. Veliki ameriški koncerni so uvozili med afriško vojno ogromne količine petroleja v Italijo-. Zgradili so ogromna pe= trolejska skladišča v Italiji in jo založili s petrolejem za več let. In Mussolini z vso energijo snubi zdaj — ameriški velekapital, s katerim bi izkoriščal Abesinijo in se vojaško In politično utrdil v Afriki.
Tako je zdaj Amerika silno težka točka v angleški politiki. Če se Mussoliniju posreči dobiti ameri* ški kapital, ne bi z njim obogatel v Abesiniji. toda z njegovo pomočjo bi militariziral svoje koloni,jailno cesarstvo v Afriki in ust v a ril zlaisti za Angleže nevarno kolonijalno vojsko. Evrope torej Mussolini ne more potegniti, lahko se mu pa to posreči z Ameriko.
Da ima reklama uspeh, je spoznal že ves trgovski svet. Reklama ne podraži blaga radi svojih stroškov, temveč ga poceni radi popularnosti ter radi večje produkcije. V. tem je uspeh reklame!
Skupina angleških bojnih letal na vežbanju.
Veseli metuljček
■ sta žalestffll klopi
Preveiana Marta pred sodnim
Ljubljana, 22, maja-' 1'ired senat pod ppedsedsitvom s.
O. s- Kralju je stopila mlada, lepa, elegantna, komaj 21 letna gospodična Marta- Občinstvo jo radovedno motni. Le česa je obtožena ? Le redko se zgodi, da stopi tako simpatično dekle pred sodnike.
Manta je bila rojena med svetovno vojno v Hamburgu. Za njeno vzgojo ni bilo dovolj poskrbljeno in tako se je zgodilo, da je že zgodaj krenila na stranska pota.
Intimna prijateljica
Marta prihaja k popolnoma neznanim ljudem. Predstavi se jim za »intimno prijateljico« te ali one znanke ali znanca, pozabila je ključ ali denarnico doma, noč je in treba je kje prenočevati. Ljudje se je usmilijo, ponoči jih pa okrade in izgine brez sledu.
L. 1934. je meseca novembra vlomila v’ Ljubljani v sobo kuharici Julki Majcnova in ji odnesla kar 8500 Dan- -Denar je tiaro razmetavala, da je bilo veselje. Prijeli so jo šele meseca januarja lanskega leta in jo obsodili pred tukajšnjim malim senatom na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora, po prestami kazni pa na prisilno delo za nedoločen čas.
Lahko Živka Marta dela sedaj pokoro v ženski kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem. Med tem pa so prišli na dan še nekateri njeni grehi. Marki se je mnogo vor/ila po »poslih«. Peljala se je v Zagreb, od tam v Beograd pa zopet na Jadran, nato v Gradec itd.
V Beogradu je Marta pobrala zasebnici H u riče vi 16. februarja ponoči precej svilene obleke. 6 kembinež dn srajc v vrednosti 6000 Din, vrh tega pa še 1.100 Din gotovine. Za "Vse svete predlanskim se je iznenada pojavila v Gosingu pri Gradcu. Obiskala je sodarjevo ženo Ro.sch-manovo in ji sporočila pozdrave njenih znancev v Jugoslaviji. Ko se , je Marta hotela odpraviti v bližnja hotel, jo je vesela Rasct/nanova povabila, naj kar pri njej prenoči. Marta se je prav rada odzvala povabilu. Ponoči, ko so vsi spali, je pa pobrala več 'obleke im še 300 šilingov v gotovini ter izginila.
Državni pravdnik je zaradi teh dveh taft vin Marto naknadno obtožil, da dobi Marta k svoji prvotni sodbi še p ni m oren nameček, ker je obe ti tatvini izvršila' še pred svojo lansko sodbo.
Predsednik senata s. o. s. Kralj:
sošolki Pepci. Ker pa nisem dobila dela, sem se na materin poziv vrnila domov.
— Ali je ta slika vaša?
— Je, dala sem jo Pepci.
— In ravno po tej sliki trdi Huji-čeva, da ste bili vi pri njej!
— Nikdar nisem bila pri njej in je tudi ne poznam!
— Ja, bila ste pri njej meseca februarja! ’
— Jaz sem bila v Beogradu meseca januarja in sem odpotovala domov že koncem januarja.
; — Ali imate kakšne dokaze za to? — Mojo mater!
— Ali ste bili v Beogradu še_ kot drugod kot p"ri Pepci?
— Ne nikjer! Kadar sem šla iz stanovanja, sem šla vodno v spremstvu njenega brala ali sestre.
— Kujideva trdi, da ste prišli k njej in rekli, da ste brez ključa od hišnih vrat. Usmilila se ms je in vas prenočila. To priliko pa ste izkoristili za tatvino!
— Slavni senat, jaz te Hujičeve ne poznam im tudi nisem mogla biti pri njej, ker sem bita že meseca februarja doma.
— Torej bosta vaša mati in Pepca pričali, da ste prišli že koncem januarja domov?
— Da!
Drž. pravdnik: Kdo vam je pa dat denar za v Beograd in nazaj? Obtoženka: M a til — In v Gradcu tudi niste bila?
— Ne, nikdar, pač pa v Radkcrs-burgu blizu meje.
,y Gostingu msem bila4
Predsednik Senata s. o- s. Kralj je nato brail izpovedi raznih prič. Roscbmanova je izpovedala, da se je seznanila z Marto v vozu cestne železnice. Predstavila se ji je za se-i stro orožnika Jožefa Rogana, ki da jo vzdržuje, da more študirati na učiteljišču. Marto je spremila do orožniške postaje, kjer pa jima Je ketriandir povedali, da je Ragan v Gradcu. Obtoženka je ostala na komandirjevo povabilo pri njeni, zvečer pa je Roschmanova zaslišala, kako jo nekdo kliče skozi okno. Pogledala je ven in spoznala Marto, ki jo je prosila, naj jo spremi do bližnjega hotela. Nato ji je Roschmanova pomudila prenočišče,' drugega dne, i ko se je naspala, jo je zmanjkalo, šele tretji dan je ugotovila, da jo je okradla im jo je tudi bitko j prijavila orožnikom.
— Kaj pravite k temu?
— Slaviti senat, jaz v Gostingu nisem nikdar bila in tudi Roschmano-
Iimaite še žive starše?
Obtoženka: Da, mater.
— Kaj je po poklicu in kje živi?
— Posestnica je v Kocjanu pri Radencih.
— S čim se vi živite?
— Šivilja sem.
GšmstaziiBta
Na nadat j na vprašanja je obtoženka izjavila, da je obiskovala gimnazijo in dn je bila. dvakrat pred: kaznovana zaradi tatvine.
— Ali priznate tatvino pri Huji-čevi?
— Slavni senat! Jaz Hujičeve ‘•ploh ne poznem. Bila sem meseca januarja 14 dni v Beogradu pri svoji
ve ne poznam-
— Ona pa trdi, da ste bila pri njej in da so tudi videli. vaš potni list. Tudi ste se v Gradcu zglasili pri svoji sošolki Kbglavi.
— Je ne poznam! Nimam nobene sošolke v Gradcu in tudi nisem nikdar bila tam!
„Klarajam se!44
Zagovornik cx offo dr. Lokar je predlagal, da se zaslišijo glede IIu-jjčeve Martina mati in Pepca, glede Rosehmanove pa orožniški komandir in tisti »miiajši orožnik. Drž. pravdnik pa je predlagali, naj se zasliši tudi še Koglova, da se ugotovi, ali je bila Marta v Gradcu ali ne-
Ko je sončit odhajal na posvet, jih je Marta zaprosila:	Slavni senat,
prosim, da bi me milo sodili. In ko so se sodniki obrnili, da stopijo v posvetovalnico, je zaklicala za njimi: Klanjam sc!
V dvom ni sc je občinstvo smejalo. Kako se naj tudi ne bi! To je c:c!a
ciganka! je dejal nekdo! Drugi pa je začel pripovedovati o veselem doživljaju nekega uglednega ljubljanskega meščana s to lepotico. Veljal je »špas« samo štiri jurje.
Ko se je senat vrnil, je proglasit razpravo za preloženo, da se izvedejo predlagani dokazi.
Vzajemna gsesrnč
Zanimiva razprava je bita preložena na ponedeljek
Ljubljana, 22. maja.
Razprava je trajala v sredo še od 4 popoldne do 8 zvečer. Zaslišanih je bilo več prič. Priča Vekoslav Bavdek jo izpovedal, tla vrtu je ravnatelj »Feniksa« dr. Zolger že meseca avgusta L 1931. pravil, da bo »Vzajemna pomoč« razpuščena.
Dr. Pegan je pobijal tisti del obtožnice, ki se nanaša na lažno bankrot-stvo. Naglašal je, da so znašali stro-
Elb prste
©fo zdravje
Ljubljana, 22. maja Pogačar Vinko, mali triletni sinko posestnika iz Gorij pri Bledu si jo dal v svoji otroški radovednosti oprav k a pri slamoreznici. V svoji nevednosti je vtaknil levo roko mod nože te slamoreznice in že so ddtotili prsti pri levici. PrepelpVi so ga v ljubljanske bolnišnico, kjer sicer njegovo stanje ni nevarno, vendar je mali Vinko že tako mlad ob prste.
H im še Anton, posestnikov sin. lojen 1. 1913. doma iz Iga pri Ljubljani se je pa sprl s svojim prijateljem. Ta njegov prijatelj mu je pa svojo tova-^ rištvo dokazal na prav nehvaležen način. Zarinil mu je dolg nož v rebra, tako da je poškodba prav resna in je težko, če bo Kun So okreval. Napadalca so orožniki aretirali ter ga prepeljali v zapore, Kunšela pa v Ljubljano v bolnišnico.
Radio Ljubljana
Sobota: 12: plo'Šče; 12.45: vreme; 13: poročila; 13.15: plošče; 14: poročila; 18:, Radijski orkester; 18.4Q: Pogovor s poslušalci; 19: poročila; 19.30: Narodna ura: Prispevek Dalmacije za jugoslovansko kult urno uveljavljenje v svetu, g. dr. Dejanovič; 19.50 Zu-nanje-politični pregled, g. dr. Kuhar; 20.20: Vesel večer v telepatiji; 22: poročila; 22.15; Radijski orkester do 23. ure.
ški revizije skoraj pol milijona dinarjev ali natančno Din 499.138.55. To vse še pred Otvoritvijo kdnkurza. Ako revizijski stroški ne bi bili tako visoki, sploh n c hi bilo treba napovedovati konkurza. Predlagal je zaslišanje priče -Štravsa,, kar pa je senat odklonil. Izvedenec Rožič je izpovedal, da so bile knjige v knjigovodstvu. »Vzajemne pomoči« Idealno zamišljene, da pa so jih prehiteli dogodki.
Po prečkanju dokrvznoga materijala je nato predsednik senata ob 8 razpravo prekinil in se bo nadaljevala v ponedeljek 25. t. m. popoldne.
HALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši tnesek 5 Din. Drž. in ban. davek 8 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
HRANILNE KNJIŽICE
prolaze ali kupite najbolje potom moje obirat runo dovoljeno pisarne. — Denar tako j. Priložite znamko.
RUDOLF ZORE, Ljubljana
Gledal Hitu	ulica 12. Telefon 33-10.
Mirna družina
išče v bližini nove šišenske cerkvo trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Cen j. ponudbe na upravo lista pod »šiška«.
Berlitz
nemšlci I. del in italijanski I. in H. del, prvi nov, drugi kot nov, prodam za Dih 100.-. Vprašati pod »Sem interesent« na ogl. odd. »Glasa naroda«.
TELEFON 20-59 j
.i	Suha drva, premog in kar-,
bopakete dobite pri
L. POGAČNIK - Bohoričeva 5 j

Umrla nam je naša nadvse ljubljena soproga, mati in teta, gospa
JOŽEFA KAPEL 3
roj. Sever,
soproga bakrarskega in kotlarskega mojstra ter posestnika, previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 23. maja 1936., ob 4. uri popoldne, izpred hiše žalosti, Aljaževa cesta št. 4, na pokopališče v D. M. v Polju.
LJUBLJANA, dne 21. maja 1936. ‘
Žalujoča rodbina KAPELJ in ostalo sorodstvo.
Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. - Urednik: Ivan Albreht. - Za Narodno tiskarno d.,d. kot ttskarnarja Franc Jezeršek. - Vsi v Ljubljani,