261. številka.
Trst, v četrtek 14. novembra 1901,
Tečaj XXVI
,E4iad»t'*
Iz ats •■krat bi	r«ur sedel) ta
pritnikoT. oO 4. uri ivećer
aro£■!>*
za celo leto........24 kron
za pol leta ......... 1? „
za Se trt leta........ ft „
za ?n	........ 3 kroni
.•irgUao e plačevati naprej. Nm n»-r-ret prtln£«ce a-.r. čnine *« oprava ne izira.
i tobakarnab v Trstu »e prodajajo po-sa icine Številke po d s:otink '3 I./3a Trata pa po 8 utotink (4 nvč.)
Telefon StT.
Glasilo političnega družtva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti Je moč!
Offlaai
it računajo po vrstah v petitu. Za več* kralno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pogodb«
Val dopisi naj se pošiljajo uredništvu
Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglaue spre-jama npravnlfitvo. Naročnino in oeias« j» plačevati loco Trst.
Eredalitvo lu tiskarna se uithajata v ulici Carinila 4iv. 12. TprnviilStvo, in »prejemanje hiseratuv v ulici Molia ptecolo Stv. II, 1!. nadeli.
Ladajatelj in odgovorni urednik Prao Sodnik
Lastnik konaorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
WUt\ shod ia češki Mt\ v
Pran
V Pragi, 12. nov. li>01.
Včeraj, »Ine 11. t. m. je bil na tukajšnji češki tehniki manifestačui shod za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in češke na Moravskem. Shod, ki bi se imel vršiti v veliki dvorani tehnike, moral se je radi velikanskega navala vršiti na velikem dvorišču. Udeležilo se je tega shoda okolo t r i t i s o č čeških in jugoslovanskih dijakov. Navzoči hi bili prof. prorektor češke tehnike, I. V. Hrazekv, prof. Stoklasa, prof. dr. C"hodounskv, dalje poslanci dr. Gregr, dr. Fiedler, dr. Pantuček in dr. Baksa. Shodu je predsedoval prorekt r g. Hraiskv, za pod-pred ednika je bil izvoljen prof. dr. Stoklasa, za zapisovatelje pa gg. Rozkošnv in Pštross. Predsednik g. Hrazskv je najprej v slovenskem jeziku pozdravil navzoče jugoslovanske visokošolce ter povdarjal v svojem govoru, <la je njih naraščaj vedno veči, da je že vsled tega opravičena želja Jugoslovanov, da bi se ustanovila slovenska univerza v Ljubljani, bolj opravičena nego ona avstrijskih Italijanov, katerih je mnogo manje, kajti za slovensko univerzo se že deluje od leta 17*7. Vrhu tega seje predavalo slovenski že od leta 18—1813 v Ljubljani. 1 iovornik je nadaljeval reški: Kateri so momenti, ki jih navajajo proti ustanovitvi slovanskih visokih šol ? Prvi, pravijo, je ta. da je število visok«»šolcev manjših slovanskih narodov premajhno. In vendar živi v tostranski državni polovici čez dva milijona Jugoslovanov, torej so njih težnje opravičeue, tem bolj. ker se je v Bukovini za 70.000 Nemcev ustanovila posebna univerza. Ne smemo pa m sliti o tem samo na Jugoslovane tostranske državne polovice, ki si so po jeziku tako .-orodni, da bi lahko z vspehom poslušali predavanja v katerem-koli jugoslovanskem jez k u ; upoštevati je tudi Bosnijo in Hercegovino, tako, da bi bila ustanovitev univerze štirim milijonom Jugoslovanov v prospeh in napredek. To nam je že v krvi, da stremimo po kulturi zapada, in je torej želeti, da se potegujejo vsi Jugoslovani za ustanovitev univerze v Ljubljani.
Kakor drugi vzrok navajajo, da imajo Jugoslovani premalo srednjih šol, da bi vspe-vala nova univerza. To je sicer resnica, da
POD L IHTE K.

se je ustanovilo premalo srednjih sol. Toda za odrekanje slovenskih srednjih šol, jim je zopet služila le pretveza, češ, da bi obiskovalci teh slovenskih frednjih šol ne inoeli v s peš no študirati na nemških univerzah. Ta »vzroke proti univerzi v Ljubljani je pa popolnoma ničeven. Naj ustanove dovolj jugoslovanskih srednjih šol, potem bomo imeli tudi zadostno število visokošoleev ! Drugače pa se bomo morali ravnati po ostrih besedah renegata Dežmana, ki je rekel: »Mi smo sicer študovali na nemških univerzah; ali kdorje hotel, ostal je v s e j e d n o Slovan!«
Tretjič nain oporekajo ustanovitev slovenske univerze, ker nam — tako trdijo — manjka prave znanstvene literature. Toda tega je manjkalo še vsakemu narodu, dokler ni imel svojih visokih šol. Ta literatura se pridobi kakor naravna posLdica univerze. (Odobravanje.)
Dalje nam pa se očitajo, da ne moremo biti jednakopravni z drugimi narodi, v prvi vrsti seveda z nemškim. To predbaeivanje nam je prav lahko ovreči. — Poglejmo le na majhne narode, ki so si pridobili, ker jim je bila usoda milejša, svojo kulturo! In ti ne le da tekmujejo z velikimi narodi na polju kulture kvantitativno, ampak tudi kvalitativno in — zmagovito. Id če se ozremo nekoliko v minolost, vidimo kmalu, da sta Praga in Dubrovnik svoj čas kakor kulturni središči zavzemala važno mesto v Evropi. In ko bi ne bili Slovenci storili nič drugega, nego da so nesmrtnega Vego podarili obči vedi, bi že to opravičevalo sedanje težnje njihove. < 'e še upoštevamo duševne velikane Dunajskega vseučilišča, najdemo med njimi precejšnjo število slovanskih, posebno čeških učenjakov. Ce že na tujih vseučiliščih delujejo s tolikim vspehom, koliko bolj bi delovali doma, med svojim ljudstvom ! Za evropsko kulturo imajo Jugoslovani neizmernih zaslug; le njim se je zahvaliti, da so s svojo krvjo in življenjem in ma-terijelnimi žrtvami rešili srednjeevropsko kulturo pred turško sužnostjo! Etična dolžnest državne uprave je, da vendar enkrat pokaže zmisel za pov-zdigo omike jugoslovanskih narod o v, za katero imajo pač s;»mi najvećih zaslug. (»Vvborne« in »živio«-klici.) Ce bi vseučilišče ne imelo nobenega drugega pomena, nego vstvarjati pogoje za učeujaška
Za dežjem solnce sije.
— Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Bukovič. —
Slednjič se je jeden tujcev vendar odločil in rekel zamolklim glasom :
—	Gospića, vi morate z nama !
I^avro so te besede kakor omamile ; trete se po vsem životu je vskliknila :
—	Kam za božjo voljo? Kam naj grem z vama? Kdo me hoče?!
—	Le hitro, dotičnik že čaka in mi dva nimava časa....
—	Kdo me čaka ? Kara naj grem ? Kdo me pričakuje ? — je vpraševala I>avra v smrtnem strahu in skoro v nezavesti. Ona druga dva pa sta odgovorila mrzlo, brezčutno :
—	To boste že pozneje videla !
Tu pa se je Lavra vspela. Hipoma jo je obšlo nekaj kakor odločnost in tisti pogum, ki ga tudi najšibkejemu bitju daje zavest, da inu grozi nevarnost: osokolila se je in vskliknila glasom, ki je razodeval vse vzbu-pivšo se energijo :
—	Jaz nimam nikomur slediti ! Z menoj nima nikdo gospodovati ! Mene nima nikdo pričakovati !
Ali zastonj je bila vsa energija njena, kajti ona dva, katerima so veljale nje besede, sta bila trda neizprosna, kakor da imasta kamen mesto srca v svojih prsih. Le-denomrzlim, Dačinom, ki je kazal vso brez-občutnost njiju, sta izjavila :
—	Ako nočete dobrovoljno, pa bova rabila silo!
—	Lavra je začela vpiti v skrajnem obupu :
—	Kaj pomen j a to ? Kaj namerjajo z mano ?
In jela je klicati na pomoč, kolikor jej je dopuščalo šibko grlo.
Ali kmalo so potihnili njeni klici....
Izvršeno je bilo grozno nasilje — delo naročeno od onega, ki je prisegel maščevanje.... Moža sta zgrabila devojko za roki. jej se silo z ruto zamašila usta ter jo — one-svestelo — odnesla iz lope in z vrta za grmovje, kjer je čakala kočija..... Vrata kočije
so se odprla in mož, ki je sedel v kočiji, je onesvestelo devojko pritegnil k sebi in — vrata kočije so se zaprle. Moža, ki sta na slabotni ženski izvršila zločinsko nasilje, sta zasela pripravljena konja, bič je zapokal in kočija, z obema jezdecema ob strani, se je v divjem diru zgubila v daljavo....
Lavra se je zavela zopet. Odprla je oči
dela, dala bi se opravičiti nekaka ozkosrčnost, a vseučilišča so razun tega tudi političnega pomena : da ohranjajo inteligenco, ustvarjajo omikance za politično življenje, za duhovno in državno upravo; s kratka: za kulturne namene. In ravno vseučilišča so, ki zamorejo to število omik?ncev izpolnjevati v oni meri, ki je potrebna za državo. A ravno Jugoslovani so, katerim še manjka tega števila, ki bi zadostovalo za te želje njihove. Da se primeroma le malo Jugoslovanov more posvetiti veeučiliškim študijam, temu je krivo pomanjkanje gimnazij in velika daljava vse-učiliških mest, tako, da se v normalnih raz merah pač raalokatera družina lahko odloči, ■ da pošlje sina na univerzo. Želja po jugoslovanskem vseučilišču se je pojavila že leta 1787, ko so kranjski stanovi storili prvi korak v tej stvari. V ilirskem času sta se v Ljubljani ustanovili bogoslovska in medicinska fakulta ; zadnja se je pozneje opustila, prva se je spremenila v semenišče. Ko je pozneje avtonomija stanov in dežela prišla v sloven-eke roke, vznikla je iznova misel za slovensko vseučilišče v Ljubljani, in deželni zbor je pred dvema letoma storil važen korak v tem oziru. Na predlog poslanca Hribarja se je deželni zbor zavezal, podariti pol milijona kron za ustanovitev vseučilišča. Ta, skoro jednoglasni sklep je bil predložen vladi. Deželni zbor je sklenil, naj se vseučilišče uredi tako, da se bo predavalo v hrvatskem, srbskem in slovenskem jeziku, v paralelkah pa eventuvalno italijanski in nemški. Vzroki in pogoji za ustanovitev jugoslovanske univerze so sami ob sebi umevni in pravični ter prepričani smo, da je pač v interesu države same, če izpolni to prevažno vprašanje. Vam na čast bo, če z mirno manifestacijo pokažete svoje prepričanje ter opustite vsako demonstracijo, katera ne koristi tam, kjer gre za pravično stvar. (Burno pritrjevanje s »Slava«- in »Zi vio«-klici.)
Na to je predsednik prečital došle br-rojavke in sicer: »Izvrševalnega odbora na-rodno-napredne stranke na Goriškem« (Pozdravljamo najiskreneje shod čeških in jugoslovanskih akademikov v stvari jugoslovanske univerze in želimo, da neuklonjivi nastop akademikov, pripravljenih na vsako žrtev, odkloni odpor avstrijske vlade proti viši izobrazbi našega slovenskega ljudstva. Brez boja ni življenja ; zato bodi naša akademična mladina pripravljena na vsako žrtev), župana
in je kakor v sanjah gledala okolo sebe. Kje je, kaj seje zgodilo ž njo ? Kako je prišla v to kočijo ? Med tem pa jej je govoril glas, ki se jej je zdel znan — zanjo grozen glas. Da, groza jo je spreletela in kakor da se jej zemlja odpira pred nogami.... mrzel pot jej je stopil na čelo in misel, provzročivša v njej strah in grozo, jo je prešinila: Ni-ii te glas markija ? !....
—	Da, ljuba, draga Lavra, jaz sem, prijatelj vaš! — je govoril marki naglasom, ki naj bi bil sladek, ki pa je obupani de-vojki rezal v dušo. Kdo bi mogel opisati obup devojke v tem položaju ? S silo, ka-koršnje ne bi bil človek pričakoval od nje, si je osvobodila roki in si strgala ruto izpred ust... Hotela je klicati na pomoč, ali bzezvestni pohotnež jo je svaiil ciničnim nasmehom ;
—	Nikar ne dajte glatu od sebe, ker to bi bila vaša poguba. Na vsaki vaš poskus, dokler nismo v varnosti, da bi koga s klicanjem privabili v bližino, bi bili prisiljeni mi odgovoriti s tem-le....
In tu je marki pokazal Lavri — meč !
Sedaj še le je imela Lavra popolno, kruto, grozno gotovost, daje v rokah markija... On pa je uganil, kaj vre v njeni duši in je potrdil sladko:
Iv. Hribarja v češkem jeziku (Prijetno presenečen po vesti o manifestaciji čeških in jugoslovanskih akademikov v prospeh vseučilišča v Ljubljani, prosim Te mngnifice, da vsprejmeš za ta veličastni pojav praktične slovanske vzajemnosti globoko hvaležnost občinskega zastopa ljubljanskega ia vsega naroda slovenskega ter izročiš zbranim akademikom moj bratski pozdrav), deputacije Jugoslovanov v Gradcu v češkem jeziku {Iskrena hvala bratom Cehom za njih podporo in trud za našo pravično stvar. Slovenski narod vam tega ne pozabi nikdar), »hrvatsko-slovenskega kluba« (Brzojavka prepozno došla. Ni mogoče poslati zastopnika, želimo najboljši vspeh, z vsemi močmi se bomo potegovali za uresničenje toli utemeljene zahteve po ustanovitvi i univerze za Jugoslovane. Dr. Ploj), akade-miČnega društva »Slovenija« D::naj (Slava združenemu pražkemu slovanskemu dijaštvu, prihajajočemu nam na pomoč, rama ob rami za visoke kulturne cilje Slovanstva !), bolgarskega dijaštva na Dunaju (Bolgarski dijaki na Dunaju pozdravljajo bratske slovanske dijake v zlati Pragi v zaščitje vseslovanskega prava), komiteja združenih slovanskih dijakov na Dunaju (Komite združ. slovan. (lijakov na Dunaju pozdravlja praške kolege v krogu bojevateljev za visoke kulturne cilje Slovanstva.)
Na to je izjavil dr. Fiedler v imenu čeških državnih poslancev, da so se v času, ko je minister odgovoril na interpelacijo glede italijanske univerze v Trstu, in ob vesti, da se Jugoslovani potegnejo za domače vseučilišče, takoj odločili, da jih pri tem odločno podpirajo. To se pokaže najbrže že jutri. Češki državni poslanci bodo postopali solidarno z Jugoslovani ! (Pritrjevanje). Ob velikem navdušenju udeležencev so govorili dalje inr. Stare, iur. Koller, predsednik akademičkega čtenarskega spolka, Hrvat Bole, Srb Andric. iur. Roder in med. Rus Borovskv. Vsi so v vznesenih besedah apelirali na slovansko vzajemnost, ki nam jedina more pridobiti one pravice, katere nam odreka Koerberjeva vlada.
Konečno je rektor dal prečitati sledečo resolucijo — slovensko in češko:
»Mi akademiki, češki, slovenski, hrvatski in srbski, zbrani na vsedijaškem shodu na češki tehniki dne 11. nov. 1901, poživljamo nujno parlamentarne klube slovanske, da bi se znova z vso energijo kar
—	Da, gospa Lavra, jaz sem, marki !
—	Bog, kaj pa naraerjate z mano ? Ali me hočete res pogubiti ? !
—	O ne, ravno nasprotno : vroča moja ljubezen do vas vam ne more želeti slabega....
Lavra je vila roke v svojem obupu, v svoji nesreči, ki jo je doletela tako naglo, ! tako nenadoma. — Slednjič, vide, da niti misliti ni, da bi kaj opravila z grožnjami ali silo — je začela prositi! Prositi tacega človeka, kakoršen je bil marki, prositi zver, prositi brezčutni trdi kamen.... In vendar: česa ne bi človek storil v svojem obupu, da se reši ?! Uprav junaškega samozatajevanja, najhujega moralnega napora je trebala Lavra, da se je odločila poskusiti s prošnjami.
—	O ljubezni do mene mi govorite! Največo ljubezen mi izkažete, ako me vrnete ubogemu staremu očetu, ki me morda že išče. Usmilite se njegovih sivih las!
Ali govori zveri, govori kamenu! Zver ne Čuti, kamen ne pozna usmiljenja. Marki se je smehljal in je »tolažil« Lavro :
—	Nič ne skrbite! Že poskrbim, da vaš oče izvč o vašem bivanju. In samega bo odvisno, da-li sc
z vami
le od njega zopet združi (Pride še.)
najhitreje zavzeli za ustanovitev slovenskih srednjih šol, visoke šole slovenske v Lj u b-Ijani in druge češke univerze v H r n u !
Dalje zahtevamo reciproeiteto za izpite, napravljene ni hrvatski kral. univerzi v Zagreba.
S *|»olnitvij<> teh zahtev odstranila bi se naj deloma krivda, katero trpijo narodi slo' anski v tej državi glede šolstva, čeravno jim že članek 11*. osnov. zak. jamči varstvo narodnih šol.
Slovansko d jaštvo, zbrano na tem shodu, povdarja s tem samo opravičeno potrebo ter zahteva samo to, kar je že njegovo star o pravo iti kar je pogoj življenja vsa-eega nar< da.«
l*i» resolucijo je podpisalo 31 različnih slovanskih akademičnih društev.)
Resolucija je bila vsprejeta jednoglasno ter t-o izvolili deputacijo, ki naj obema rektorjema praških vseučilišč poda resolucijo s prošnjo, «ia jo blagovolita takoj predložiti naučnomu ministerstvu. Deputacija obstoji iz gg. : Koller, predsednika akad. čtenar^kega spolka. Surma, Koder, Slovenec Stare, Hrvat Rolč. Srb Andric in Rus Borovskv. Xa to je rektor zaključil zborovanje želć, da ta man festacija prej ko prej doseže svoj namen.
Po dovršenem zborovanju je sledila povsem mirna manifestacija: obhod po mestu ob vel'kanski udeležbi slovanskih dijakov in sicer po Spaleni ulici, Ferdinandovi Tridi, po P r. kop; h in od todi j»o Vaclavskem trgu, kjer so se pri deželnem kral. muzeju razšli s klici : »A t' žije slovinskalub-lanska universita!«
Obhod je vzbujal veliko pozornost med ljudstvom, ki se je nabralo in gledalo, kaj neki naj j>omenja to? Na Pri kopah pa, kjer je nemška kazina, bilo je vse polno po-licijstov, ker so se bali izgredov.
Politični pregled.
V TRSTU, dne H. novembra liMll
Za slovansko šolstvo. Sinoči je bil na Dunaju shod plovanskih vtsokosolcev dunajske univerze. Došlo je kakih 2000 dijakov ter mnogo slovenskih, hrvatskih in čeških poslancev, med slednjimi tudi zastopniki češkega veJejMisestva. Jeden visokošolcev je v dolgem govoru utemeljeval sledeči dnevni red : Zahteva se ustanovitev jednega vseučilišča za Jugoslovane; protestuje se proti ustanovitvi laškega vseučilišča v Trstu ; zahteva se pripoznanje spričeval, pridobljenih na zagrebški univerzi! Nadalje je na vel zahteve, ki se tičejo položaja Slovanov na dunajski univerzi ; je zahteval reorganizacijo slovanskih visokih in srednjih šol. ustanovitev češke univerze na Moravskom in slednjič podržavljenje jH»ljskega gimnazija v Tešinu.
Vse te resolucije so bile jednoglasno vsprejete. Mladočeškt poslanec B r z o r a d je obljubil jugoslovanskim dijakom popolno podporo mlad o češkega kluba. Govorili so tudi poslanci <' e r n v, Reich-81 ;i d t e r in dr. F e r j a n č i č.
Slovanski v i so ko šole i v Gradcu so se obrnili do vseh slovanskih dijaških korpora-cij s prošnjo, da bi podpirali njih agitacijo za ustanovitev jugoslovanske univerze v Ljubljani. Vsprejel se je dnevni red, ki izjavlja popolno soglasje tse sklepi dunajskih vseučilišču i kov in se je sklenilo nadaljevati agitacijo, dokler vlada ne ustreže zahtevi Jugoslovanov za ustanovitev univerze.
Maloruski državnozborski klub je sklenil, da bo energično podpiral zahteve za ustanovitev češke univerze v Brnu in jugoslovanske v Ljubljani. Razun tega sklenil je, da predloži v poslanski zbornici nujni predlog za ustanovitev maloruske univerze v Lvovu.
Iz Celovca nam pišejo dne 13. nov.: Prošnjo za slovensko vseučilisče v Ljubljani je od|K>sIalo danes naučnemu ministerstvu oziroma 'državni zbornici katoliško-}>olitično in gosf>odarsko društvo za Slovence na Koroškem. Dauašnjemu shodu slovanskega dija-jaštva na Dunaju je isto društvo poslalo hr-^zojaven pozdrav. Istotako tudi »celovški Slovenci«. Pričakujemo, da tudi slovenske občine koroške v lože prošnje za slovensko vseučilišče.
O položaju Tudi danes došla nam »Politika« izvaja v svoji brzojavki z Dunaja, da je Schonerer se svojim »vabilom« na skupno akcijo proti češki tehniki v Brnu le zavihtel svoj bič nad nemškimi strankami. In nemške stranke se pokorć temu biču :
stvarno pritrjajo Schonererju, le glede formalnega postopanja se razlikujejo. Zadnja »Neue Fre.e Presse« konstatuje le na kratko, da se sjK)razumljenje še ni doseglo. Za Scho nererja si ne upajo, proti njemu pa tudi ne. Zato ne morejo priti do «klepa. Tako jih tepe njih lastna neiskrenost.
Pa tudi g. Korber se potom svojih »lo-jalndi« Nemcev pokori — Schoiererju. On si sicer domišlja, da je on tisti, ki »vodi« parlament, ali fakt je, do ga oni, katere vodi na levici parlamenta, nočejo izpustiti) Malce čudno vodstvo. Povedali smo že, da se Nemci upirajo in nočejo glasovati za di-spozicijski fond, ker ne bi hotel*, da bi kdo mislil, da so vladi izrekli zaupanje. V prvi vrsti se je delal gospod Korber, kakor da ne misli mirno utakniti v žep tega afronta, ter se je sodilo v obče, <la bo zahteval odločno, naj na levici postane enkrat jasno glede njih nakan. Rečeni praški list pa zatrja sedaj, da hoče gospod Korber podati izjavo, da stavki dispozicijski fond ne pripisuje polit, značaja. Z drugimi besedami : zmagal je zopet ozir na Nemce. Nemci pa plešejo, kakor poka Schonerer se spojim bičem.
Kje torej je nevarnost za parlamentarizem. Le v nezdravih razmerah med nemškimi strankami.
Iz proračunskega odseka V včerajšnji seji proračunskega odseka je trgovinski minister baron Call pojasnjeval nekatere točke trgovinskega ministerstva. Rekel je, da se za poskus dogradi najprej popolen kanal med Donavo in Odro, kateri bo v zvezah tudi z Vislo. Na tozadevni nasvet poslanca B a r n r e i t h e r j a je odgovoril, da se avstrijska vlada pogaja z ogersko za ustanovitev mednarodnega informacijskega urada za delavce. Več govornikov je priporočalo, naj bi se železniško ministerstvo preuredilo v ministerstvo za javna dela in komunikacija. Posl. Kozlo\vski se je pritoževal proti postopanju s poljski naslovljenimi pismi na Poznanjsko.
Posl. Kramar je želel, da bi tudi avstrijska vlada postopala tako energično, ka-kakor ruska, ki je znala doseči, da se tudi na Pruskem spoštujejo določila svetovne poštne zveze. Posl. V u k o v i <5 je govoril o avstrijski trgovini z Orijentom in sosebno z Albanijo in priporočal vladi, naj bi z vseini sredstvi povspeševala to trgovino. Poslanec Povše ee je bavil z vprašanjem obnovljenja trgovinskih pogodeb, ter je priporočal, naj se na vinarstvo jemlje obzir.
Mrzel curek. Neštevilno komentarjev se je bilo pisalo o obisku ruskega velikega kneza Mihaela Nikolajeviča v Budimpešti, ko je bival tam naš cesar. Posebno zgovorni so bili madjarski listi, da bi iz tega obiska kovali kapital za sveje aspiracije in madjaisko megalomanijo svojo. Malo da niso rekli, da je veliki knez prišel v Budimpešto v imenu Rudije prosit — odpuščenja in dobrohotnosti madjarske za bodočnost!
In kakor je že razmerje med Dunajem in Budimpešto, se ne smemo prav čisto nič čuditi, da so tudi dunajske gosli — če tudi v bolj mehkih glasovih — sekundirale madjarski piščalki. In prvo vijolino — u meje Be, da s tisto dostojanstvenostjo, ki je v dolžnost visokoofieijoznemu glasilu — v velikem dunajskem orkestru za madjarske ko-risi je igrala »Pol. Correspondenz«. Ta list je zagrešil neslanost, da je »politiške kroge ogrske* v s po rej a l krogom, ki vodijo rusko politiko, ter je menil, da bi madjarski in ruski list pozdravljali z velikim veseljem , ako nastanejo prijateljski odnošaji med njimi.
Ktnalo pa se je oglasil odlični ruski list »Svet«, ki je s primerno odločnostjo zavrnil to madjaisko domišljavost. Za »Svetome se je oglasilo tudi avtoritativno gladilo »Novo Vreme«, da pristriže nekoliko vejie na drevesu madjarske megalomanije, oblivanem od dunajske dobrohotnosti.
V tistem mirnem, diplomatično finem tonu, ki je temu »Novemu Vremenu« v navado, izvaja ta list v odgovor dunajski »Pol. Correspondenz« in na budimpeštansko adreso: »Med nami in Ogersko nikakor ne zija takov propad, kakor je bilo še pred kratkim. Ekonomsko in trgovsko teženje Ogerske na bližnji V stok, in sicer preko Bosne in Srbije ua Balka-i, ne izključuje možnosti mirnega tekmovanja. Ostaja pa vpraanje ogerskih Slovanov: Slovakov, Srbov, Hrvatov in Malorusov. Radi njih je bila ogerska vlada često napadena. Rusija se ne more, seveda, odpovedati simpatijam do s o r o d i h plemen; za
to paje v moči Ogerske, da oger skim Slovanom dovoli znosljivo narodno e k z i s t e n c o, ob kakor* llji bi isti (ogerski Slovan ) ne trebali zaščite Rusije.
To ne bi bilo za Ogre ni tako težko, ni tako nevarno, ako bi došli do prepričanja, da Rusija smatra ekzistenco Ogrske za potrebo v interesu sred nje-evropskega ravnotežja, a potreba toga spoznanja postaja vedno bolj jasna vsled nemškega »Drang nadi Osten«. Avstrija že trpi pod tem pritiskom in tudi Ogrska bi morala uvideti, da se bo kmalu motala upreti proti nemškemu »Drangu«. Tudi v Ogrski sami utegne težko kdo verjeti, da bi pangermanizem po razbitju Avstrije spoštoval integriteto Ogrske in da bi se ustrašil pred zasedenjem R-?ke! Ogri u mej o dobro to paralelnost interesov, oni niso nenaklonjeni, da se odstrane uesporazumijenja, ki nas ločujejo. Mi bi radi videli, ako bi bili tudi Ogri pripravljeni bližati se nam, a ne samo v besedah, ampik tudi v dejanjih.
Bolj v gla<;3-rokovicah je težko pisati. Na rahlo, rekli bi skoro velikodušna je ta beseda, ali pogoj je trd. Predno morejo Madjari računati na bolje razmere do Rusije, morajo postati pravilni svojim slovanskim narodom, ker Rusija se ne more odreči svojim simpatijam do sorodnih plemen ! To je mrzel curek : Madjari se morajo odreči hegemoniji, zatiranju Slovanov! Jeli bodo Madjari hoteli kedaj pod ta curek, se-li bodo hoteli podvreči tej kuri ?! Po dosedanjih skušnjah bi morali reči, da ne !! Ali ruski list jim pravi tudi z isto pošteno odkritostjo, da stoje pred alternativo: ali podvreči se, ali pa propasti pod težo nemškega navala!!
Ali ne samo Madjari, ampak marsikdo drugi, ne izvzemši nas Slovence, bi storili dobro, da slušamo glas ruskega lista ; tudi na izvestne slovenske kroge, katerim je to staromodna, starokopitna in preživela politika, ako kdo govori o potrebi zložnega odpora proti nemški agresivnosti, je lekcija v ruskem listu — mrzel curek. Ce v Rusiji govore o nevarnosti pangermanskega gibanja, v Rusiji z nje nad 100 milijonov prebivalstva, z nje velikanskim teritorijem ki vrhu tega ne leži tako na poti nemškega gibanja proti jugu in na Balkanu: kako se moramo še le bari tega gibanja mi maloštevilni Jugoslovani v monarhiji, se svojim razmerno malim teritorijem, ki je vrhu tćga prav na poti nemškemu gibanju, ko si lahko torej izračunamo, da pot Veliko-nemčije do Adrijanskega morja in na Vztok vodi — preko naših trupel. Da gospoda, tako je: uresničenje velikonemških načrtov bi pomenjalo našo narodno — smrt!
Vojna V južni Afriki. Transvaalski odposlanec \Volmarans se je izjavil proti zastopniku nekega časopisa, da on ni izdelal nikakega načrta za mirovna pogajanja ter da bo mir mogoč le tedaj, ako se južnoafriškema republikama zagotovi popolna neodvisnost. Popolnoma izmišljene, da so vesti, ki pravijo, da se je Kruger izjavil pripravljenim prepustiti Angliji pokrajine zlatih rudnikov.
Tržaške vesti.
Ferrijevi nazori o domovini in narodnosti. V Bazelju v Švici je imel te dni znameniti italijanski — tud' Tržačanom znani — socjalist Ferri konfereneo za svoje tam bivajoče italijanske rojake. Začetkom svojih izvajanj je izrazil svoje veselje na tem, da se zopet nahaja med svojimi rojaki ; ker, čeravno je mednaroden soeijalist, se vendar čuti v prvi vrsti Italijana.
Socijalizem — tako je povdarjal prof. Ferri — je sicer mednaroden, ali le v tem smislu, da se morajo V3i ljudje združiti pod egido skupne kulture, da se tako onemogočijo nasilna dejanja med narodi ter pridobi-valne vojne ; naroden pa mora vendar b;ti — kar je popolnoma naravno — vsaki človek in pred vsem ljubiti svojo domovino in one ljudi, s katerimi je vezan po skupnosti jezika in običajev , kar praktično izvajamo na ta način, da branimo — upoštevaje človeško solidarnost — narodno dedščino in povspešujemo uresničenje idejalov svojeara naroda!
Take nazore ima o domovini in narodnosti Ferri, ki je res velik socijalist. Vrhu tega je Ferri člen naroda, ki ima svojo na-cijonalno državo, ki torej ni v nevarnosti, da se potopi v morju drugih narodov, kakor je naš mali, na vseh krajih od sovražnih mu narodov obdani narod, katerega skušajo sovražniki zatreti. Kako pa mislijo o teh vpra-
šanjih socijalisti Kristan in tovariši, ki so — ako jim je to prav ali ne — vondar-le sinovi zatiranega slovenskega naroda ? ! Njih dejanja nam najbolje odgovarjajo na to vprašanje. Naši slovenski socijalisti brijejo norce iz naše slovenske narodne stranke, ki si je nadela nalogo, da reši svoj narod v teh pokrajinah moralnega in materijalnega propada ; brijejo norce ter se vežejo z onimi življi, ki odrekajo uašemu narodu vsako pravico na teh tleh in ki naš narod psujejo se šča-
vom
» i »
Sedaj pa naj le pride gosp. Kristan se svojimi sofizmi, pa naj zapoje svojo tirado : »Ah, seveda, Ferri, ta je že soeijalist, ali Kristan in Kopač —nista!« Da, prav tako je, spoštovani g. Kristan et C i,: Ferri je re3 j socijalist, pravi soeijalist, kar je že neštevilno-krat dokazal se svojimi dejanji. Vi — no vi ste mogoče tudi socijalisti v smislu, kakor si predstavljate vi socijalizem; ali neka mala razlika je vendar med vami in Feriijem, in sicer ta, da Ferri ni zavrgel svoje narodnosti
In te razlike med vami in Ferrijem ne opravičuje čisto nič dejstvo, da ste v nekoliko veči družili.
Zakaj dvojna mera ! Iz trgovskih krogov nam pišejo: »V novejšem času imamo mi trgovci, veliko sitnosti z redarji in to ne samo mestnimi (ki bi morali edini skrbeti za to), ainpak nas preganjajo tudi c. kr. redarji z neko neopravičeno pretiranostjo.
Ako smo pripeljali voz blaga pred zalogo, ga spraznujemo in dajemo delavcem potrebna navodila za nadaljno delo, že stoji na vratih redar, ene ali druge vrste, ter zapisuje ime gospodarja in prestopek je — gotov!
Osobito v okolici ulic Majolica, Solita-rio, S. Maurizio itd., nas tako šikanirajo, da že ne moremo več molčati. To zalezovanje se vrši, kakor se nam zatrjuje, na ukaz magistrata in velja za vse trgovce brez razlike narodnosti.
Neki laški trgovec ima že sedaj do deset takih in sličnih »prestopkov« na vratu !! Bati se je, da, ako se bo nadaljevala ta gonja, bomo morali vse dohodke sveje znašati v magistratove blagajne!
Pustimo, naj bo red in naj bo vstavljanje vozov pred skladišči prepovedano tam, kjer je promet živahen in kjer bi stoječi vozovi delali zapreke javnemu promet«, ali da se ne dovoljuje tega v stranskih takozvanih »mrtvih« ulicah, je po našem menenju več nego pretiranost !
Dvojna mera se pa kaže tu, ako pogledamo v ulico Beccherie in okolico, kjer je vse nagromadeno židovske kramarije, da se človeku kar gabi in mu želodec obrača, ako je zašel v ta umazani in menda baš zato privilegovani del našega mesta!
Ako se torej dovoljuje raznim Ajtele-som, da kar po ulicah razkladajo svojo umazano iu često tudi kužno šaro v enem delu našega mesta, potem pa bi smeli z vso pravico tudi mi nakladati in razkladati pred svojimi zalogami, ker istotako plačujemo davke (ako ne večjih?!), ka.cor jih plačujejo židovski camorristi! !«
Od druge strani nam je došla pritožba več laških trgovcev in obrtnikov ua drobno, češ, da magistrat pošilja svoje zdravstvene (?) komisarje opozarjat jih, naj dajo očistiti svoje lokale, ker da so preveč umazani.
Eden tožilcev Lam zatrjuje, da je dal ' minolo poletje prenoviti vse zidove svojega lokala, a da mu je sedaj pod grožnjo globe zopet zapovedano, da mora zopet vse na novo očistiti !
Mi ne moremo drugega, nego da te pritožbe sporočamo javnosti in opozorimo dotične laške davkoplačevalce, da imajo pač take gospodarje — kakoršue so si izbrali! ! Na njih je torej, da takrat rečejo svojo, ko je čas za to : o — volitvah !!
Od sv. Jakoba nam pišejo: Z zadoščenjem vam moremo SfK>ročiti, da nas naša novoustanovljena sloven-ka mesnica popolnoma zadovoljuje. Blago odgovarja in postrežba je točna. Tudi mesar je popolnoma zadovoljen z začetkom. To je najbolji dokaz, da je bilo to podjetje potrebno in opravičena je nada, da se vzdrži in da bo vspevalo bolj in bolj. Pri nas je že takih nezavednežev, k ne umejo, kaj bi pomenjalo, ako bi se mi bolj osamosvojili na trgovskem in obrtnem polju, to je, ako bi izvajali geslo: Svoji k svojem ! Seveda bi pa morali tudi trgovci in obrtniki solidno in racijonaino postopati po geslu : Svoji za svoje J
No, ker je pa nade, da tudi med naše nezavedneže bo prodiralo spoznanje bolj in
bolj, koliko greše, ako se svoj itn novčićem podpirajo sovražnike našet upati je, da se bo tudi gori omenjeno podjetje razvijalo.
Škoda pa, da naše koasumno društvo, kateremu so dani vsi |»ogoji za najlepši razvoj,'tako dolgo ne more priti do urejenih r.iz-mer, da se tako dolgo ne reši vprašanje patenta. Kajti, dokler ne bo stalo na lastnih nogah, bo le nazadovalo in ne napredovalo. In napredovalo bi lahko — kakor že rečeno — uprav sijajno. Kajti pri nas, ob naših razmerah je t> društvo zares in nujno po trebno! Kje je torej krivda, tla ne gre. kar bi lahko izborno šlo? Mi nočem* napadati nikogar, ali v interesu stvari same moramo izreči svoje menenje, da gos|Hxlje. ki vodijo družtvo, niso vsi k dar ubirali prave jx>t,i, da bi prišli do cilja.
Se nekaj vam moramo |>otožiti. Tu pri j sv. Jakobu imamo svoje slovenske g »slarje. Med gojenci je bil tudi neki Ivan Zipin, ki je pridno zahajal v šolo, ker je imel posebno ve-elje in je ol»etal jnutati prav dobra moč. 18 mesecev je bil že med goslarji in 4krat že je nastop 1 z drugimi pred naš m občinstvom, a glej : pred nekoliko časa so ga kar naenkrat izključili ! Kakor vzrok temu pa seje navajalo dejstvo, da deček ne zna slovenski. To je res. Ali temu nasproti moramo pov-daz ti. da je tudi drugih med goslarji, ki ne znajo dobro slovenski, a se ni kdo ne izpod-tika na tem ! Zakaj ravno zgoraj imenovanemu dečku niso mogli odpustiti ? ! Tu mora biti drug vzrok, a ne na strani dečka!
Tako žalosten je bil dečko, ko so ga izključili, da se je jokal. In kako nespametno in neprevidno je tako postopanje tudi z narodnega stališča! Razmere so bile take dose-daj, da so bili mnogi naši stariši tako nespametni, da svojili otrok niso učili materinega jezika. Ali mi bi morali take ljudi vabiti in ne odbijati! (flejmo, kako delajo nasprotniki! Kako radi vsprejemljejo eni naše odpadnike, kako časte kakor svoje »patrijote« tudi take ljudi, ki laški niti ne znajo! Njim je glavno, da je le žnjimi, če tudi ni njihove krvi in njihovega jezika! Mi pa odbijamo ljudi, ki so našega |>okol;enja in ki bi bili radi naši, ki bolj po krivdi drugih ne znajo našega jezika. Pa tudi po naših društvih v mestu vidimo, koliko vnetih členov je tam, ki nekdaj niso znali slovensk<! Po našem meuenju je ravno društvom namen, da zbirajo zgubljene ljudi in jih vzgajajo v našem jeziku in našem duhu.
Pa š« nekaj. Novi instrumenti so se nakup li od dohodkov petih koncertov. Do teh instrumentov majo pravico vsi, ki so sodelovali a teh koncertih, ('e že katerega go-slarjev izključajo iz takega razloga, naj mu pa tudi plačajo njegov delež. Kajti zapomniti bi si morali, da naši goslarji niso ustanovljeno društvo, ampak le zasebna bratska zveza.
Mi obžaljujemo take dogodke iz srca, ker bi mogli kaliti divno harmonijo, ki je vladala do sedaj ined Slovenci pri sv. Jakobu.
Kranj>ke »solze«! Pišejo nam; Te dni mi je prišel v roke neki |>opolnoma n e m -š k i krstni list. Na samonemški tiskovini je stalo: Land : Krasu, l>ioeese : I^aibach — Ostroenohrdo in datum: Suhor 21/3/01!
Niso li to »9olze« žalosti, ki nam prihajajo iz (> slovenske dežele Kranjske?! Časti tamo !
Pozor! Ker čujemo, da neke osebe zahtevajo po 'J K za ko e.c za prošnje na redarstvo v stvari domovinstva, opozarjamo naše ljudstvo, naj ne troši niti novčiča za koleke, ker eo vsi dokumenti brez izjeme, potrebni za pridobitev domovinske pravice, prosti ko-leka in pristojbin.
I*rad pol. društva »Edinost«.
Drobile vesti. Zgubljeno — najdeno. <T<»spa Alojzija I>ezeiter, stanujoča v ulici del Farneto št. je izročila včeraj na policiji zlat prstan, katerega je našla v neki ulici. — Agent Krnest Ciencielli, v službi v svobodni luki, je izročd jK»licijskemu nadzorniku agentov, g. Schubertu, neko knjižico »Tržaške hranilnice«.
Mladi dijak — samomorilec. Včeraj zjutraj sta šla dijaka Orest Zaia in Romano Deveggia sprehajat se proti Treb-čam. Ko sta doapela blizu Trebč. naletela »ta na travniku na nekega mladeniča z okrvavljeno glavo in samokresom v desni loki. Jasno jim je bilo takoj, da imata samomorilca pred seboj. Ne da bi kaj premišljala, vrnda sta se takoj v inesto. Tukaj sta naznanila stvar na inšpektoratu v ulici Scussa.
Nadzornik Riclilig je telefoniral na žandar-inerijsko (»ostajo na Opčinah. Zatem je hitel na lice mesta |»ostajevodja Fran Volarič s tamošnjim zdravnikom tir. liegano. Na označenem jima mestu sta našla samoinerilca, ka teri je bil. po zdravnikovem meneujn, že več nego 24 ur mrtev. V njem sta spoznala 17-Ietnega dijaka Jul ja Tagliaferro iz Tr^ta, stanujočega v ulici Gitilia št. 27. Samomorilec je imel pri sebi pismo, naslovljeno na njegovega očeta. Truplo so prov zorično spravili v mrtvašnico v Trebče. — Julij Tagliaferro je bil baje dober in marljiv učenec. 1» l je v 6. razredu realne šole. Njegovi učitelji so ga radi imeli. — Bil je poprej tudi veseljak ; še le nekaj časa tem je bil nekam žalosten. Vzroka svoji potrtosti ni vedel povedati. Svojim sošolcem je govoril že večkrat, da si konča življenje ... V ponedeljek zjutiaj je odšel od hiše ob navadni
Pevsko društvo »Zastava« v Lonjerju
bo imelo dne 17. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih »Konsumntga društva« svoj letni obč i i zbor.
Vasti iz ostale Primorske.
X Himen. Dne 13. t. m. se je poročil gospod Ivan Dovgan, trgovec in posestnik v Materiji, z gospico Ano S k u f c a. Bilo srečno !
X Sreča v nesreči. Iz Boršta nam pišejo 10. t. m.: Predvćeraj ob 11. uri predpo-ludne so v kamenolomu nad postajo v Bora tu 4 delavci pripravljali kamenje. V tem sejim je vtrgal velik kos stene, ki je letel v daljavo 360 m. in se je o tem samo 4krat dotaknil zemlje. Ta kos je bil namenjen, da ga razstrelč z dinamitom. V svojem letu je stena preskočila železnico in glavno cesto, ki vodi
uri in od istega časa se ni povrnil več. Oče j v Boršt- Samo' ko Je ™P™vila zadnji skok, njegov, videči, da ga ni od nobene strani, je prekucnila se je s ceste v neki vmograd. Ta
naznanil to tudi policiji. Ubogi mož je, za
i koi
c. kr. Šol. svet. v p. v Ljubljani, Sežun Žiga c. kr. kontrolor in Stritar Jos. c. k. prof. na Dunaju, Zupančič Jak. c. kr. gimn. supl. v Ljubljani ; po (5 K: gg. Karba Alojzij c. k. pošt. azist. in dr. Jos. Mantuani kr. ama-nuensis na Dunaju, Ferd. Seidl č. k. realč. prof. v Gorici in Zamejic Andrej, kanonik v Ljubljani.
Za toliko blagih darov najiskrenejša hvala.
Darove za to društvo sprejema društveni blagajnik g. dr. Klem. S e s h u n, dvorni in sodni odvetnik na Du.iaju I. Singerstrasse štev. 7.
Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju:
Jak. Pukl,	Dr. Fr. V i d i č,
predsednik.	tajnik.
Brzojavna poročila.
Avdijenee.
DUNAJ 14. (B > Njeg. vel. cesar je splošn h avdijcncuh mej
stene tehta 14 kvintalov in je zemlja	V8prejel danea v splošnih avdijcncah
zrši mrtvega siua, , adel skoro v nezavest ob i lu,rla> kier ^e je je dotaknila. V vinogradu je	drug;mi tudi podpredsednika poslanske zbor-
groznem vskhku. Danes zjutraj je pod- j delal g"P°dar Luka Petan s iz Boršta hšt.	uice Kaiserja in žeškega poslanca dr.a
jetje Z inolo mrtvo truplo prepeljalo v mrt- j	nje&ovo 8reč'° ->e l>l1 še Počasno	Herolda.
vašnico pri sv. Justu in ob štirih popoludne, opozorjen, <1* *e Je dovolj lutro »zognd vzl.c Ozkotirna železnica iz Trsta preko
! svojim 73 letom. Sicer bi bil bržkone ob	Skorklje na Opčine.
Med de življenje. Sam je pripovedoval, da v svojem	DUNAJ 14. (B.) »Wiener Zeitung* ob-
življenju se še ni tako gibčno izog-nil nevarnosti,	javlja razglas ministerstva za železnice, glasom
Pripomnil je šaljivo, daše nikdar ga ni nikdo	katerega se odvetniku tiru. Krausenecku v
je bil pogreb.
Nesreča na patniku, lavci, ki delajo na novem Llovdovem par-, niku »Galizia«, je delal tudi 19-letni Ireneo
Fragiacomo, stanujoči v ulici Llovd. Ne ve se, kako je prišlo včeraj, da je ubogi mladenič izgubil ravnotežje in telebnil IG metrov globoko ter se nev ni k mu je dal prepoteni odvesti v mestno bolnišnico. Tu je bil ponesrečenec vsprejet v četrti oddelek.
prepodil iz njegovega vinograda kakor ta . Trstu in tovarišem podelja zaprošena kon-etena.	cesija za gradnjo in obrat ozkotirne električne
XDja5ko pripomočnodruštvov železnice iz Trsta greko Skorklje na Opčine.
'ezatii takoj začeti z dovršena v jednem
Piciga iz Skednja je nabral 12 K letu, števši od današnjega dne, ter izročena 40 stot. v krčmi Josipa Piciga v Dekani javnemu prometu.
otežje iS telebnil IG metrov	.	. » «	iz	gi^u o
varno pobil. Tamošnji zdra- i Pazmn- Temn čustva je Manjina družba v De-	Koncesijonarji so obveza
, .	i , kani darovala 11 K mesto za ples, običajen druga	prradnio. ki mora biti do
;o nujno pomoč in ga dal	_	. \	■ . i-
. , -	. t • i leta. Ivan Piciga iz Skednja je nabral 12 K	letu. števši od današniecra
v-	j	. g-<% * * y	med vrlimi rodoljubi. Odbor društva se za-
Nenadna smrt. (jrospod Ivan Lazar,	J
, „	,	,	i • x> i i »	hvaljuje najprisrčneje vsem darovalcem !
lastnik neke pekarne v ul ci rielvedere st. J J Jr	J ___
23, hotel je sinoči ob uri zapreti svojo	,	.
prodajalnico, ko ga je zadela kap. Mrtvo vesti iz KranisKe.
truplo so odnesli na njegov dom ia poslali	* y Ljubljani je umrl upokojeni
po zdravnika, ki pa ni mogel več pomagati,	vladni svetnik Ivan Mahkot V 73. letu doba
ker je bil Lazar že mrtev.	svoje. Pokojnik je bil pravičen uradnik in
Aretovanje. Na zahtevo peka An-	je jinej tudi zmisla za narodno razvijanje
toaa Zanina stanujoČega v ulici deli' Ao.pie-	Slovencev. »Slov. Narod« pravi: Z njim je
dotto št. 3<S, so aretirali v ulici Sc-ussa li>-	šel v groij men,ja zadnji izmej tistih juristov,
letnega Jakoba Buda iz Komna. Zanin je	fcj so v	politične pomladi v Avstriji
izjavil, da mu je Buda ukradel na njegovem	obiskovali slovenska predavanja na pravni
stanovanji: listnico s 23 kronami. Budo so	fakulteti graškega vseučilišča. Bodi blagemu
odveli v ulico Tigor.	mo?u ]jub spjmin !
Dražbeprenidoin. V petek, dne 15. novembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
Avstrija in Turčija.
DUNAJ 14. (B.) Večina listov izraža svoje zadovoljstvo na vspehu Avstro-ogerske povodom reklamacij nasproti t urški v lati i. {Avst>• ogerski poslanik v Carigradu je namreč ua energičen način priobčil turški vladi celo vrsto pritožeb, ki so velike važnosti v političnem in financijelnem pogledu in je za-žugal z rapresalijami, ako bi Turčija ne ugodila pritožbam, kar pa se je zgodilo v polni meri.)
Vojna v južni Afriki.
LONDON 14. (B.) Vojni minister Bro-drick je v govoru, ki ga je im'il včeraj pri-
K o pa rs ki umor. Pri okrajnem sodišču v Kamniku imajo zaprtega dninarja
pisoval krivdo na podaljšanju južno-afriške
vojne predobrohotnemu postopanju z ustaši.
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c - Karola Krivca iz Jarš, na katerega leti sum,
V prepričanju, tla mora zlomiti odpor Bu-
i'ilnp stvsri vršil« nrpmi^nii -	j • i • • ur r » I -	r<,v. odpošlje vlada novill Čet V južno
v nne si\ari vrsue sienece tirazoe premicniL .	(ja je avojo svakinjo Marijo Lrzen umoril in	* 1 J J
ulica del Pešce 3, stolice in pohištvo; Ske-	oropal ter jo potem vrgel v vodo. Marijo	Atnk°-
denj 320, moka; ulica Pie1:1 2 B, hišna	Eržen s0 7. Gkt. našli v potoku Mlinščiča	HHHHKKKKKHHHHKKK
oprava; ulica S. Cilino 8G0, krava; ulica	mPi,.M
P	mUvo-	2 MIZARSKA ZADRUGA V S0RIC1 2
ulica S. Cilino 800, krava Koaeetti 7 in ulica Ireneo 3, hišna oprava;	* V Ameriko se je odpeljalo pred-
ulica Michelangelo ♦>90, bicikel in pohištvo; včerajšnjim z ljubljanskega kolo Ivora sedem-
ulica Actjuedotto 47 A, hišna oprava.
\ renenftkl ventnik. Včeraj: topioner cb 7. uri zjutraj 10°3, ob 2. urf {Kipolu^ne 15°0. C.° — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.'J — Danes pliira ob 9.43 prtdp. in ob 11.55. pop.; oeeka ol 4.10 |>redpoludne in ob popoludne.
intrideset oseb
Kifiinni.uun n u u u u u r uui.iui ^^	z omejenim jamstvom	IT
XI naznanja slovenskemu občinstvu, da ^^
________
Vesti iz Štajerske.
— »Hundcrt u. Durchmarschc 5.1U — v večnost. Ker Slovenci nismo se tako napredovali, da bi imeli svoje slovenske
*
K *
* K
I n n
je prevzela
Drvo slov. zaloio nollva
K
K
n
kvarte, je naravno tudi, da nimamo svoje
Vspoml reseliee, katero priredi pev- terminologije za kvartopirce... Zato moramo ^
sko društvo Adrija« v Barkovljah prihodnjo j h°aitf Da l,osodo- ^ ško(,e !	*
nedeljo, dne 17. t. m., v veliki dvorani »Na-	NekJe l,ri M^bora so igrali, marjaš in
rodnega doma«, je sledeči: 1. V. Parma : j *klicali kralJa<- V Partiji je bil tudi 7o-letni
Ar,	ii „ 0 mizar Sieiner. Dobil je »lene
»Mladi vojaci«, koracnica, svira godba. J. \	ji
J. I^aharnar : »D jaška«, koračnica, možki
zbor. 3. F. Kerker: »Krasna iz Novega Vorka«, valček, svira godba. 4. Fran Ker-jančič; »Oj slovenska zemljica«, možki zbor. 5. C. Gervais: j Hrvatske pesmi«, venček, svira godba. 0. J«»s:p Pavčič : »Sam«, mešan zbor. (Xovo.) 7. V. Parma : Intermezzo iz opere »Ksenija«, svira godba. 8. Iv. pl. Zaje : »Večer na Savi«, možki zbor s spreiuljeva-njem orkestra. 9. K. Komzak: »Vesela koračnica«, venček, svira godba. 10. Anton Kržič; »Zamujeni vlak«, šaloigra v enem dejanju in štirimi spremembami. 11. Ples, ki traja do |>oliinoči. Xa veselici in k plesu bo Bviral vojaški orkester pešp. št. 97. Začetek veselice bo točno ob 5. uri po pol-, ples bo trajal do polunoči. Ustopnina : na veselico 25 nč., sedeži prvih dveh vrst po 20 nč., ostali sedeži po 10 nč., k plesu za možke 50 nč., za ženske 25 nč.
Za možko podružnico družbe st. Cirila in Metodija v Trstu je g. Miroslav Erber nabral v gostilni pri »Francu« 2 K 52 stot.
Popravek. Unijati in antilatini so nabrali v Hicmanjih 3 K 4 stot., in ne 2 K 4 stot., kakor je bilo v »Edinosti« od dne 12. t. m. po pomoti objavljeno.
Blagaj ništvo.
Sieiner. Dobil je »lepe« karte, jih uredil in zaklical : »Hundert und Durch-marseh mit Pick As!« — se nagnil malce in — bil je v večnosti. Napravil je durchraarsch tja, kjer ne igrajo »marjaša«. Zadela ga je kap.
A pomembno je. da si je Često in tudi onega dne še želel nagle Hmrti. Zelja se mu spolnila.
»Podpornemu društvu za visokošolce na Dunaju« so darovali za leto 1900—1901: (Glej predzadnjo štev. 259.) — (Zvršetek.) Gospodje Kr. Dekleva, dr. M. Dolenc, A. Frankovič, I. Klemenčič in Premrou S. — po 30 K : si. posojilnica v Brežicah, v Cer-nomlju, v Makolah, v Postojni, v Šmarjah pri Jelšah in na Vranskem ; po 20 K ; gg. prevz. mil. knez in škof lavatinski, dr. Mih. Napotnik v Mariboru (društveni ustanovni ki) Ant. Globočnik plera. Sorodolaki, c. k. vlad. svetnik v p., dr. Alojzij Homan, dvorni in sod. oilv. in stud. jur. Franč. Šešek na Dunaju, si. posojilnice v Fraunu, v Logatcu, v Konjicah, v Gor. Radgoni in na Vrhniki ; po 10 K: gg. Babnik Janko, c. k. minist. tajnik na Dunaju, dr. Brumen Ant. odv. v Ptuju, Lednik Ant. župnik pri sv. Duhu v Ločah, Kremžar Al. mag. svet. na Dunaju, dr. Iv. Lastavec, NVittingan, Pleteršnik Makso,
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- y vam v Solkanu in Gorici	^
Antona Černigoj-a *
Katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. 1.
^ 4na desni strau| cerkve st. Petra). Jg |# Konkurenoa nemogoča, ker Je blago W y	1* prve roke.
XXKXXXXXXXX~KXXXX
lilfihanfler Levi Minil &
<& -TRST
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst.
TOVARNA:
Via lesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM-
i I
\Sf \Sf \G>
m
m ®
I®
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tndi po posebnih načrtih.
Cene bres konkurenca.
ILdSTHOVAIJ CEIi £ ZASTONJ 11 FEAl KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
elikanska rastava pohištva in j tapecarij. Izvenredno ugodne { y U * cene. U M K 2
VILJEM DALLA T0RUE f
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ■ Koje pohiitvo donesesrečo. ■ h

■:4
oooooooooooooooo
kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani.
Izdeluje iz isTrskega in kratkega kamenja vsakovrstne najnavadnejše dn najtinej-e izdelke
Priporoča se ilavn občinstvu za vsakovrstne napisne pioiče in nagrobne spomenike.
Sprejema niročbe za stavbinske in druge v to stroko HpadajtMU ilela.
jgf~ Vsaka naročba se izvrfti točno in po ugodnih cenah.
oooooooooooooooo
V najem se odda
hiša in krčma z velikim hvevom, ležeča v Lokvi ob skladovnej cesti, eventualno nekoliko zemljišča. Več se poizve pri upravi »Edinosti«.
• S >. .
Na najvišje povelje Njepvep
c. in kr. apostolskega Veličanstva
Proti
XXXIV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v tej drža
Ta denarna loterija,
trgovec z jedilnim 1» i ago m v Trstu,
Konrad Jacopich
Piazza Barriera pripor©«'« svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-Btenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cerah Kazpo>ilj» naročeno blago tudi na deželo na debelo in tir« bno. Ceniki franko.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo -t 17. Slavnemu občinstvu se uaz-ranja. da s-e od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po '->8 nove., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa | o iS. novf /a obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsi k zamore moja vina analizovati in ako jih vdcbi jirnarejenai vdobi 100 gld. nagrade.
Skladišče vina
ulica Ac<juedotto št 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine pastne in dezertne vina na deUlo in drobno, franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenah.
flAlQ\/nirQ P0Pr!ivlj»njc vsakovrstnih stro UolaVlitba jev, motorjev na plin in brizgalnic \seh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &. C. v Trstu, ulica Bflvedere št. _
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak l^Tut^
VetturiHi ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in »ipe, ogledala, zim** p*a atno.razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. 2
prodajaintca tzgotovljenih oblek
= Jlla citta di Trieste1' =
tvrdke
!■ EDVABD KAIASCH «
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia"
» krojačnieo, kjer »e izvršujejo obleke po n.eri in n»jiigodnejš li cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogi* p e r i 1 a za delavski stan po izv«uredno nizkih cenah. Jzl>or 1» o 1 j š i b in navadnih snovij. VKl.IK IZB« »R
izgotovljenih hlač za delavce
za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini.
ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, ob-
seea 16 404 dobitkov v srotovini v skupnem znesku 442.900 kron. (dami
dobitek /naša v gotovini :
PT 200.000 kron
Žrebanje nepreklicno dne 12. decembra UMU. Je8na Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Duna u, III., Vordere Zollamts-strnsse 7 in v loterijskih kolekturah, v tobakarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. : igralci načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopoiljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oddel k za državne loterije.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>aoooog*
kašlju in tataru
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
katramue pastil.jp ISavasiiii
škatljica po 80 stotink.
Proti
zagrljen] U in grlobolu
se priporočajo
Ravasinijeve pastilje
od ogolunjene sladke skorje
škatljica po 60 stotink. Vdohiva ae v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione St. 3.
tuili v lekarni rin-ioU JeruuiU, Kuriani, Vi-Vanlalio.ss<i; v lU*ki: h-karna I*r<wlaim ; v Onriri lekarna < "ri>ti>t'<»l»-tti in PuDtoiii.
Ces. kr. i>riv. tvornica strojev, brizgalnic, čelad, eevij, pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
%LPe?i R- A. SMEKAL-A SmiM-Prap
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-m ore t a že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez ma-i-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori ..Vermorel" po Iti kron. „Avstrija" po 20 kron franko na vsako posto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceuiki brezplačno.
— "godni plačilni pogoji —
Podružnica K.
Spoštovanjem
A. S M E K A L
v Zagrebu.
►
i
Pekarna in sladčičarna
Jakob Jurca
TiiST. — Molili a vento stv. 1.
Priporoča, svoj o krat n:i dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše sladeiee, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in toćnh na dom.
Važno oznanilo !
i
Podpisani smatra si ▼ dolžnost javiti, da •• TINA iz VISA, KAŽTELOV pri SPLITU, ISTRE | ki BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi »alofi, ansllzovana in stavljena pod stalno kontrole »veda za kemično analizovanje, ovlaifienefla od c. krt »v»trljskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode to boteljke "kontrolna in garancijska znamka št. 137» To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje min* iterstvo radi pregostega kvarjanja vina. ki stavlja t resno nevarnost ljudstvo.
Kfdor si torej vkupi vino ▼ moji zalogi, ]«■
^————-gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, neg«
WVVVVVVVVWYYYYYYyVVYyyyyyyyda je Tino čisto in naravno, da se sme z mirno vestlt
(jR«ati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijaM. c*vod stavlja pod svoje varmtvo samo ona vina, M »o čista in imajo vso potrebno v«ebino, ki jo morfcfc* teeti najfinejša vina.
CEN E:
Istrski teran.....Utar po 32 nov«,
Vino iz KaStelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo .... n 38 „ Bele vino iz Visa ... „ 40 , Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
uftea Legna at. 6 (Dvorili
kakor tudi Irajfa zt hlače, ki se naplavijo jk» meri.
Važno za vsakega!
Razprodaja!
l*o nečuveno nizki ceni se dol>i za saimr
Velika zaloga manufakturnega blaga
vsake vrste. Velik izbor platenine, bomltaževine, prtov, brisalk. žepnih rut itd. Specijaliteta predmetov za krojače.
Izvršuje obleke po meri točno
]>«> najnovejših vzorcih in <>d najboljših krojačev po zelo
ugodnih cenuh.
■■ Via Barriera vecchia št v. 13 ■■
jVaslednik frana }(itty
ALOJZIJ OALFERTI
Vsako obleko se izvrši v 24 urah. --

2 gl. 95 nč.
krasna garnitura ol>-
sU»)eea i/.
14 krasnih dragocenih predmetov
i a sicer:
1 ura «m1 niklja. Anker remont, (na željo tudi ]w»srebr.j z le|w» niz rezljati i m jx»krovom, u^no urejena s 3 letnim jamstvom in škatlji«*o. 1 km-na Lr -idiii ali nikIjasta okropna verižica
s |»rives«irn. Parižki >istein. 1 poldin igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 pir gumbov /a man še te, znamka »Garantie«. 1 garnitura (.r> komad«»vi gumbov za srajee in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puneir.
1 miKlin prstan e krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 knisnili in vrednostnih predmetov z uro An ker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali |h> naprej {tofelanein denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
krakovo - Stnidom IT. - k rakovo
Neodgovnrjajoče sprejmem v h dneh nazaj in povrnem denar, vided ćesar nima knt»ec nikakeea rizika
Bogato iluistrovani cenik raznovrstnih drago-ooenfti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v «lar brezplačno krasen žepni aiLum s 15 razglednicami mesta K rakovo.
trsjovee z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Pri|H>roea svojo zalogo jest vin kolonijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko.
Priporoča se pri najsolidnejšeni delu in o zmernimi cenani.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. tiiovanni št. G. — Trst
Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrst*1 iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zl»obe.
Remeljni v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogiee za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za stopnjice.
aC Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
Čudodelni mikroskop
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
kojega se je prodalo na ćikagski razstavi nad 21 , rniljona, vdohiva se seduj pri meni za
samih K 2-40 (predplaća vši Kr 2 <50 franko) s povzetjem .st. već. Ugodnoati tega mikroskopa so, da se vidi predmet okoli KXK> krat povećan, tako, da ne vidijo snu-ti velike kakor hrošči- Neobhodno potreben pri nćenjn rastlinstva in živinstva in doigo zazeljen domač aparat za preiskavanje jedil proti ponarejanju in mesa glede trihin. V vodi živeče živalice, koje se z očmi ne opazijo, vidi se jih živo plavati. Aparat ima tudi se posebno lečo, skozi kojo zamorejo kratkovidni čitati najmanjše črke. Večji mikroskop, ki poveča 2500 z mnogimi lečami v krasni škatljici K 5.—. Navodilo se doda. Razpošilja J. SCHULLER. Dunaj, II. Kurzbauergasse št. 4. . • • ■
FILIJA LK A
BANKE UNION
V TRSTU
e ]>e<"*a z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor:
a t Vsprejema uplačila na tekoči račun ter se brestnje :
Vrednostne papirje :
po 2" s% proti o dnevni odpovedi -?7< "	VI	,
-	— h 4
-	SV. - -1 mesečni
31 ° - 8 -	-i
1 '> -J o	-i	° ,
-	^ 1 letni
po 2 ,J
Ol r -i - t
t
Pisarna: Corso 41 ■
Telefon 5t. 141 |
Zaloga: lil. Istituto l~t
Telofon št. 145
Noto tržaško posredno podjetje
Piazza della Legna A.
vsakovrstne posrebe po naj zmernejši h eenali
Podjetje ma v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno-obeinstvo. da ne zamenja našega naslova \ Piazza delle Legna št. 4 ) z namišljenimi agenti za pogrebe, ki so že davno odpuščeni od našega podjetja.
bili
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II-, III. IV. razreda: prev« zi mrličev v tu-in inozemstvo : katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato-
črni. srebrno-črni in zlato-modri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krst; belo in črno lakiranih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in Da debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.	JP
OOOOOOOOOOOOOOOO
tta
Napoleone:
proti 20 dnevni odpovedi - 40 n
3 mesečni ., . 3	n	*
Tako obrekovanje pisim o upla -ilih velja oziroma 2. avgusta naprej.
b> Za giro-conto daje 23 / „ do v-akega zneska izplačuje se «lo 20.1)00 gld. a cheque; za veće zneske treba avizo preti opoldansko bur/.o. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici.
c) Zaračuna se za vsako uplatilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d i Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih.
e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne pa pirje ter iztirjava nakaznice, menjice iu kupone prot primerni proviziji.