PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13! maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 21 (13.252)
Trst, četrtek, 26. januarja 1989
Nadaljujejo se pogajanja med vlado in sindikalno zvezo CGIL, CISL in UIL
Dosegli sporazum o davčnem grabežu Splošne stavke pa še niso preklicali
Se vedno so odprta vsa ostala vprašanja - Ozračje se je nekoliko razjasnilo šele pozno sinoči, ko je že grozila nevarnost popolnega razhajanja zaradi zunanjih pritiskov
DUŠAN KALC
RIM Pogajanja med vlado in sindikati o davčnem odloku se nadaljujejo. V poznih večernih urah se je izvedelo, da so dosegli okvirni sporazum o davčnem grabežu, vsa ostala vprašanja pa so še odprta, tako da se ne ve, ali bo vladi uspelo preprečiti splošno stavko ali ne.
Ves včerajšnji dan je bil en sam vrtiljak zdaj spodbudnih zdaj pesimističnih vesti. Po predsinočnji prvi rundi je kazalo, da jg vzdušje za pogajalno mizo dovolj dobro za ugoden izid pogajanj. Včeraj pa se je že ob prvem stiku paritetične tehnične komisije, ki naj bi preverila tehnične aspekte sindikalnih predlogov in vladnih protipredlogov, vzdušje nenadoma skalilo. Z ene in druge strani je bilo slišati pritožbe, da se stališča oddaljujejo. To je bil tudi razlog, da so plenarno sejo, ki je bila napovedana za 13. uro, odložili najprej na 15., nato pa na 16. uro. Skratka, vremenske razmere v Palači Chigi so se ves dan neprestano spreminjale. Občasne razjasnitve v posrednih ali neposrednih stikih so vedno znova zasenčili grozeči oblaki nepopustljivosti v stališčih.
Prav gotovo so na poslabšanje vzdušja v pogajanjih vplivali tudi zunanji glasovi. Če bi se že predsi-nočnjim dogovorili in bi ne odložili pogajanj na včerajšnji dan, je med eno rundo in drugo včerajšnjega skrajno zapletenega spopada pripomnil eden od sindikalistov, bi bilo vse lažje in bi mogoče dosegli
boljši sporazum ter celo preprečili splošno stavko. Tako pa so se včeraj odnosi poslabšali in pogajanja zapletla zaradi številnih zunanjih pritiskov. Med temi je najbrž odigral pomembno vlogo glas republikanskega tajnika La Malfe, ki je De Mito posvaril, naj ne da sindikatom prevelikih koncesij. Njegovemu mnenju se je sicer v milejši obliki pridružil liberalec Altissimo. Z nasprotne strani so zarohneli de-moproletarci, ki so pozvali sindikate, naj ne popustijo v svojih zahtevah za nobeno ceno in naj se ne odrečejo splošni stavki, ker bi s tem izgubili še ves tisti ugled, ki ga še uživajo med delavstvom.
Oglasila se je tudi Confesercenti, ki je ostro kritizirala vladni odlok, češ da predstavlja hud udarec za trgovski in turistični sektor, ki bo moral zaradi tega dekreta prenašati dodatni strošek 5 tisoč milijard lir. Zato zahteva preosnovo davčnih ukrepov. Tem pritiskom so se v teku dneva pridružili še razni drugi, morda manj opazni, a zato nič manj vplivni.
Pogajanja so se zataknila, kot rečeno, že v tehnični komisiji in že pri prvi točki, to je pri obravnavanju sindikalne zahteve o povračilu davčnega grabe-ža. Vlada je sicer načelno že zdavnaj pristala na to zahtevo, vendar se upira predlogu, da bi v mehanizem vračanja davčnih bremen uvedli avtomatizme. Za sindikate ostaja to vprašanje ključnega pomena za preverjanje dobre volje ministrskega predsednika De Mite in njegovih finančnih ministrov. Po nekaj
urah razprave med predstavniki vlade in sindikalno delegacijo, ki so jo vodili glavni tajniki treh sindikalnih organizacij Trentin, Marini in Benvenuto, so spet poverili proučitev raznih tehničnih aspektov dvema komisijama, ena se je ukvarjala z vprašanjem davčnega grabeža in ta je pozno sinoči dosegla sporazum, druga pa s problemom odnosa med sterilizacijo premične lestvice ter sprostitvijo socialnih dajatev.
Zaključke pogajanj bodo sindikalne organizacije vsekakor proučile na ločenih sejah in šele tedaj bo znano, ali bo splošna stavka preklicana ali ne.
Škedenjska železarna izključena iz vladnega odloka za preustroj železarskega sektorja
NA 5. STRANI
Vlada pripravlja zakonski osnutek o globalni zaščiti
RIM — Rimski mlini so glede vprašanja globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti, kot vse kaže, spet v pogonu. Kaj bodo tokrat zmleli, je seveda vprašanje. Vesti o pripravljenosti italijanske države, da se vendarle loti našega nacionalnega vprašanja, ne prihajajo tokrat iz parlamentarnih virov, kajti v senatu je vse ustavljeno. Tokrat prihajajo iz vladnih krogov. Vlada se je torej odločila, da sama poseže v to preblematiko, z lastnim zakonskim predlogom.
To je glavna novost teh dni, ki je seveda v kričečem nasprotju z nedavnimi zagotovili ministra za deželne zadeve in reforme inštitucij Antonia Maccanica, da se vlada po izrecnem naročilu samega ministrskega predsednika De Mite ne bo predstavila z lastnim osnutkom, temveč bo le neposredno sodelovala v senatni komisiji za institucionalne zadeve s svojimi popravki. Zakaj je Maccanico nenadoma izbral drugačno pot? Očitno zaradi političnih pritiskov, ki jih je bil po svoji izjavi delegaciji Vsedržavnega partizanskega združenja VZPI-ANPI deležen z več strani, zlasti pa iz Trsta samega, kjer so odpori do priznanja pravic Slovencem največji.
O vsebini tega zakonskega osnutka podrobnosti niso znane, dejstvo pa je, da se vladi nenadoma precej mudi. Morda bi se dalo celo sklepati, da so rimske mline pognali v predvidevanju obiska zunanjega ministra Andreottija v Beogradu.
D. K.
Zaradi preiskave v milanski bolnišnici
Danes Donat Cattinov »zagovor« v senatu
RIM Minister za zdravstvo Donat Cattin bo danes v senatu odgovarjal na številne interpelacije v zvezi z zlorabljanjem zakona 194 o terapevtskem splavu. Parlamentarci zahtevajo od vlade pojasnila glede enostranske ministrove pobude, ko je naročil preiskavo v milanski bolnišnici Mangiagalli. Preiskava je temeljila na nekaterih ugotovitvah voditelja gibanja Comunione e li-berazione Formigonija, da v tej bolnišnici prilagajajo zakon o splavu zahtevam posameznih pacientk.
Parlamentarci sprašujejo, v kolikšni meri je taka pobuda dosledna in zakonita in ali ne gre tudi v tem primeru za zlorabljanje položaja. Preiskavo je namreč posebna komisija izvedla tako, da je pregledala klinične podatke-nekaterih pacient, ki pa so poklicna tajnost zdravnikov. Dalje še sprašujejo, ali niso take metode usmerjene v še večja razhajanja med posameznimi strankami, ki se zavzemajo za ureditev
zapletenih problemov, ki pretresajo italijansko zdravstveno politiko.
V replikah na protest zoper Donat Cattinov ukrep pa je bil včeraj najglasnejši poslanec Castagnetti, ki je v KD odgovoren za zdravstvo. Izjavil je namreč, da je oblak polemičnega prahu samo še zapletel že itak težko vprašanje izvajanja zakona 194. Zahteva KD je namreč ta, da bi »vsaj ta zakon izvajali v duhu in črki, za to pa se bo stranka borila do zadnjega«.
Ženske predstavnice KPI, neodvisne levice in sindikalnega združenja CGIL, CISL in UIL pa so včeraj uradno zahtevale odstop ministra za zdravstvo. Socialistična poslanka Alma Campiello pa se s tako zahtevo ne strinja predvsem zato, ker naj bi se porodila zgolj v opozicijskem duhu, dejansko pa ne bi rešila problema. PSI je v ta namen včeraj sklicala tiskovno konferenco, ki pa je odpadla - kot poudarjajo - zgolj iz tehničnih razlogov.
Svaritev argentinskega predsednika Raula Alfonsina
Levičarski skrajneži računajo na pomoč mnogih somišljenikov
BUENOS AIRES — V govoru, ki je trajal samo dvanajst minut, je včeraj argentinski predsednik Raul Alfonsin potrdil domnevo, da so napad na vojašnico La Tablada izvedli levičarski skrajneži. Predsednik je ob tem zagotovil, da so v državi pripravljeni na to, da sprejmejo hud izziv terorizma.
Raul Alfonsin je govoril v beli dvorani predsedniške palače v spremstvu vseh ministrov in šefov oboroženih sil. Med govorom je Alfonsin jasno izpostavil verjetnost, da imajo skrajnolevi-čarski gverilci svoja oporišča tudi v drugih mestih. Da bi uspešneje'ščitili demokracijo, je predsednik napovedal ustanovitev sveta za narodno varnost, ki bo vodil ne le preiskavo o napadu na vojašnico La Tablada, ampak tudi boj proti vsem tistim, ki bi lahko kakorkoli ogrožali argentinsko državno ureditev. Alfonsin je tudi posredoval podatke o streljanju v vojašnici. Umrlo je 7 vojakov, en policaj in 28 napadalcev, ranjenih pa je bilo 38 vojakov in 25 policajev, 14 napadalcev pa so aretirali. Predsednik ni izključil možnosti, da je pod ruševinami še kakšna žrtev.
Kitajska in Vietnam našla izhod iz dolgoletne kampučijske krize
PEKING — Kitajska in vietnamska vlada sta se v grobih obrisih zedinili o usodi Kampučije. V Pekingu, kjer se je prejšnji teden mudil namestnik vietnamskega zunanjega ministra, se je namreč zvedelo, da bo Vietnam umaknil vse svoje enote iz Kampučije najkasneje do konca septembra, umik pa bo nadzorovala ena izmed mednarodnih organizacij. Sočasno bodo Kitajci v zameno zmanjševali vojaško pomoč, ki jo nudijo kampučijski protivladni koaliciji. Kitaj-sko-vietnamska pogajanja se bodo vsekakor nadaljevala čez mesec dni v Pekingu. O Kampučiji bo vsekakor na Kitajskem govor že naslednji teden, ko bo v državo dopotoval sovjetski zunanji minister Ševardnadze in nekaj dni kasneje, ko bo v Pekingu tudi šef tajske diplomacije, ki se je prejšnji teden pogovarjal s člani provietnamske vlade iz Phnom Penha. Slednji bo poročal tudi o sestanku, ki so ga o tem vprašanju pred kratkim imeli zunanji ministri skupnosti držav jugovzhodne Azije.
Vendar pa nista namestnika kitajskega in vietnamskega zunanjega ministra rešila vseh odprtih vprašanj. Nista si namreč bila enotna, katera mednarodna organizacija bo nadzorovala umik vietnamskih čet. Kampučijsko vodstvo je sicer že sporočilo, da ne bo sprejelo modrih čelad Organizacije združenih narodov. V Pekingu so tudi negativno odgovorili na vietnamsko prošnjo, da bi ponovno vzpostavili cestni in železniški promet med državama, ki so ga prekinili pred desetimi leti, ko sta si bili Kitajska in Vietnam v kratki, a posebno | krvavi vojni.
Italijanski nogometni pokal
V polfinale vsi favoriti
□ OD
Košarkarski Koračev pokal
Milančani uspešni tudi v Beogradu
O' □ □
Teniško prvenstvo Avstralije
Goranu Ivaniševiču ni uspel podvig
NA 14. STRANI
Globa zaradi lire ki se je izgubila
BELLUNO — Birokracija se je ponovno izkazala. Tokrat je žela svojo žrtev v kraju Meano di Santa Giustina pri Bellunu, kjer je INPS zahteval od upokojenca Candida Righija, naj mu plača visoko globo zaradi napake v izračunu vsote, ki jo je moral ustanovi.
Kazen je presenetljiva, saj znaša globa kar 12-tisočkrat vsoto, ki jo je bil upokojenec dolžan INPS, to je državi. Bistvo neverjetne birokratske zahteve pa je prav v vsoti, ki je dobesedno smešna, Righi se je namreč uštel za... eno liro.
Iz vsote, ki jo je napisal na položnici, naj bi »izginila« zadnja enojka na desni (»pojedel« naj bi jo računalnik), zato bo moral bellunski obrtnik v pokoju sedaj izplačati kar 12.529 lir. V vsoto so poleg globe uštete tudi obresti.
Upokojenec bo svoj dolg seveda poravnal, od države, ki naj bi bila kriva pomote, saj je enojko zbrisal stroj, ko je zaokrožal vsoto, ki mu je morala biti očitno tuja, pa zahteva primerno povračilo. Candido Righi je namreč izjavil, da je bančno položnico pravilno izpolnil, sam pa da ni kriv, če je računalnik brez večjih elektronskih ali mikročipov-skih težav odpravil, kar mu dobesedno ni šlo v račun. Upokojenec bo sedaj stopil na prav tako zapleteno birokratsko pot, da bo zahteval denar nazaj.
Iračani na obisku v Rimu
RIM — Včeraj zjutraj so se v Palači Chigi pričeli razgovori med ministrskim predsednikom Ciriacom De Mito in namestnikom iraškega premiera Tahom Jasinom Ramadanom.
Sestanek, ki so se ga udeležili tudi zunanji minister Andreotti, njegov iraški kolega Tarek Aziz ter minister za trgovino s tujino Ruggiero, je bil tako politično kot gospodarsko-trgo-vinskega značaja. Z iraškim gostom se je De Mita pogovoril o načinih, s katerimi bi lahko čimprej zares zaključili napetosti med Irakom in sosednjim Iranom.
Med obema državama obstajajo namreč vidne težave v prehodu iz premirja v dobo, ko bi se moral zakoreniniti novi mir. Iračani so namreč tudi v Rimu potrdili, da so dokaj skeptični glede Homeinijevih izjav, da hoče živeti v »miru in varnosti«.
Na sliki (telefoto AP); De Mita in iraški gost Ramadan.
V	Tadžikistanu umrlo manj kot
tristo ljudi
MOSKVA — Genadij Gerasi-mov, glasnik sovjetskega zunanjega ministra je včeraj izjavil, da je potres v Tadžikistanu povzročil 274 žrtev, v bolnišnicah pa se še zdravi 75 oseb. Gerasi-mov je priznal, da je obračun seveda še vedno nepopoln, vendar dovolj realen.
V	vaseh, ki jih je prekril plaz, so včeraj prekinili iskanje preživelih in tako izpolnili željo vaških skupnosti, ki se iz verskih razlogov upirajo prekopavanju zemlje, pod katero počivajo njihovi ljudje.
Kljub temu da je število žrtev sorazmerno nizko, je blatna reka preplavila polovico prebivalcev Šarore. Prebivalci Kuku-libala pa so pravočasno zapustili svoje domove in si rešili življenje, zgubili pa so vsa svoja imetja in, kar je za krajevne razmere res življenjskega pomena, vso govedo in črede ovac. Škoda potresa naj bi znašala približno 25 milijard lir.
Sovjeti se bodo skladno z ženevskimi sporazumi umaknili do 15. februarja
Afganistan se pogreza v splošni kaos Predsedniku Nadžibulahu so dnevi šteti
KABUL — V Afganistanu je stanje iz dneva v dan slabše. Več veleposlaništev so v Kabulu izpraznili, druge pa so spremenili v prave utrdbe, da bi lahko odbili morebitne napade protivladnih gverilcev. V afganistanski prestolnici so tako le še štirje italijanski diplomati, Američanov je enajst, zadnji trije diplomati v zahodnonemški ambasadi pa so se že pred tedni vrnili v domovino.
Večmesečno obleganje je pahnilo Kabul na rob stradanja, tako da je pomanjkanje hrane in pitne vode izredno pereče vprašanje, zaradi česar so bili Sovjeti prisiljeni, da so hrano v zadnjih tednih dovažali celo z letalskim mostom. Poznavalci razmer oce-jijujejo, da bodo po 15. februarju, ko bodo državo zapustili še zadnji sovjetski vojaki, zaprli kabulsko letališče enostavno zaradi pomanjkanja goriva. Zahodni opazovalci so še do pred nekaj tedni napovedovali, da bo lahko
predsednik Nadžibulah ostal na oblasti celo leto dni po odhodu Sovjetov, sedaj pa so prepričani, da bo v državi takrat zavladal splošni nered in si bo vsak iskal mesto pod soncem z orožjem v roki in ne z demokratičnim dialogom.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadi Gerasimov je včeraj v Moskvi sporočil, da se je umik sovjetske vojske iz Afganistana spet pričel. Namestnik sovjetskega zunanjega ministra, ki je obenem tudi veleposlanik v Afganistanu, Juli Voroncov je namreč 4. novembra napovedal prekinitev umika sovjetskih okupacijskih sil. General Lev Serebrov, poveljnik sovjetskih enot v Afganistanu, je včeraj potrdil, da bodo umik zaključili do 15. februarja, kot je zapisano v ženevskih sporazumih. Kaj se bo v Afganistanu zgodilo po tem datumu, pa ostaja še odprto vprašanje.
SZ umika vojake tudi iz Madžarske
BUDIMPEŠTA — Kot porota madžarska tiskovna agencija M TI so v Kremlju očitno sklenili, da bodo, vsaj delno, umaknili svoje enote tudi iz Madžarske. General Ferenc Karpati, madžarski obrambni minister, je namreč sporočil, da je dobil ob sovjetskega kolega Dimitrija Jazova pismo, s katerim je madžarskim oblastem uradno sporočil koledar delnega umika sovjetskih čet iz države.
Obrambni minister je sporočil, da bodo do polovice tega leta umaknili oklepno divizijo in oklepni regiment in zahodne dežele Veszpiem, v drugi polovici leta pa se bo vrnil v domovino še bataljon padalcev in eskadra lovcev, ki so nameščeni na letališču v. Tokolu. Na 'Madžarskem je trenutno 62 tisoč sovjetskih vojakov, njihovo
število pa se bo še dodatno skrčilo naslednje leto, ko bo odšel bataljon za kemično obrambo in vsi sovjetski oficirji vojaške akademije v Szolniku, jugovzhodno od Budimpešte.
Koliko sovjetskih vojakov bo zapustilo Madžarsko sicer še ni znano, general Karpati pa je podčrtal dejstvo, da bodo Sovjeti umaknili veliko količino ofenzivnega orožja: oklepna vozila, letala in padalce. Novinarje je obrambni minister obvestil, da se državi še pogovarjata o tem, kaj bo s poslopji in opremo, ki jo bo zapustila sovjetska vojska. V Budimpešto je včeraj dopotoval poveljnik sil varšavskega pakta, general Anatoli Gribkov, ki se je z madžarskim obrambnim ministrom pogovarjal tudi o umiku sovjetskih čet.
Minister Andreotti bo 30. v Beogradu
BEOGRAD — Italijansko veleposlaništvo je včeraj potrdilo, da bo zunanji minister Giulio Andreotti v ponedeljek uradno obiskal Beograd. Obisk bo trajal samo en dan in bo namenjen pregledu mednarodnega položaja, političnemu položaju v Jugoslaviji in razvoju dvostranskih odnosov.
Za obisk italijanskega zunanjega ministra ni kljub jugoslovanski vladni krizi nobene ustavno-pravne ovire, je pa zato značilen in odraža zanimanje italijanske javnosti za položaj v sosednji prijateljski državi. Tokrat bo iz tega zornega kota še zlasti zanimiv, saj bo - po naključju - sovpadal z izredno zanimivo in razburljivo sejo CK ZKJ, na kateri bo govor o notranjepolitičnih pa tudi zunanjepolitičnih odnosih v SFRJ.
Na veleposlaništvu še niso imeli točnega programa obiska, niti dnevnega reda razgovorov, vsekakor pa bodo v ospredju dvostranska vprašanja, o katerih so pred dobrim mesecem govorili v Rimu na sestanku koordinatorjev za Osimske sporazume. Na veleposlaništvu so v tej zvezi še zlasti poudarili zanimanje za izvajanje sporazuma Mikulič-Goria, ki predvideva
skoro pol milijarde lir vlaganj v jugoslovanska podjetja in to z izredno ugodnimi pogoji, izredno nizkimi obrestmi in podobno.
Zaradi jugoslovanskih gospodarskih in političnih težav do sedaj še ni bilo odobreno nobeno posojilo in bo prav to vprašanje v ospredju zanimanja obeh zunanjih ministrov. Lahko pričakujemo, da bodo med ta prvenstvena dvostranska vprašanja vključili tudi zaščito in razvoj obeh narodnostnih skupnosti, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Ni dvoma, da spada to vprašanje v okvir dvostranskih obveznosti, ki izhajajo iz osimskih sporazumov o maksimalno močni ravni zaščite. To bi moralo pomeniti sprejem globalnega zaščitnega zakona, kot ga je v svojem nastopnem govoru obljubil sedanji predsednik italijanske vlade De Mita.
Med drugimi vprašanji je treba še omeniti skupen interes za ekološka vprašanja in še zlasti za Jadransko morje, razgovore o finančnih vprašanjih za gradnjo obeh osimskih cest (Razdrto-Sežana in Razdrto-Nova Gorica) in nekatera druga vprašanja.
BOGO SAMSA
Predkongresne priprave KD vse bolj osamljajo De Mito
RIM — De Mita je zaplaval v nevarne vode in tega se tudi sam zaveda. V njegovi stranki se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je dvojna funkcija nemogoča, za nekatere komponente KD pa sploh ne obstaja. Trojica Gava-Scotti-Forlani je sedaj prešla že v ofenzivo in se vse bolj oddaljuje od svojega strankinega tajnika. Včeraj je izdala dokument,
Višji davek na tisk izzval val protestov
RIM — Štiriodstotni povišek davka IVA za dnevnike, periodični tisk in knjige, ki je z zakonskim odlokom stopil v veljavo 1. januarja, je močno razburil politične in sindikalne kroge. (Na zadnji strani objavljamo protestni oglas združenja založnikov FIEG.) Komisija za kulturo v poslanski zbornici je odlok odločno zavrnila, kar po mnenju PSI dokazuje veliko občutljivost parlamenta do vprašanja informiranja in izobraževanja državljanov. Svoje mnenje pa so izrekle skoraj vse politične stranke. KPI meni, da je povišani davek neumesten na področju, ki krepko zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Sporni davčni odlok pa je zavrnila tudi KD, saj bo negativno vplival na položaj italijanskega založništva.
v katerem jasno piše, da bo moral kongres izvoliti novega tajnika. V potrditev te zahteve pa trojica s svojim zaenkrat večinskim spremstvom že razmišlja o lastnem kongresnem dokumentu in sestavi novih kandidatnih list. Prejšnja hipoteza, da bosta Scotti in Bodrato sestavila svoj dokument, je sedaj dokončno odpadla. Krivdo za to pripisujeta levici KD, Zac in njegovi pa jo odločno zavračajo z že krepko oguljenim geslom »pri nas je vse v redu«.
Resnica nemara tiči drugje; Scotti in Bodrato sploh ne verjameta De Miti, ki naj se ne bi več potegoval za tajniško mesto, celo obratno, prepričana sta, da tako ustvarja vse pogoje, ki bi mu dvojno funkcijo omogočili. Forlani pa s svoje strani meni, da težnja po strankini enotnosti nima nobenega smisla, če vanjo že sedaj ni vključena strankina levica. Forlani je zato De Miti poslal sporočilo: nimamo namena, da bi te osamili, ti pa naredi vse potrebno, da se ne boš sam osamil. Forlaniju, tokrat v vlogi vsedržavnega sveta KD, pa so kolegi že svetovali, naj skliče vrh liderjev posameznih strankinih struj ih komponent. Tudi ta poteza ni zgolj »spravnega« značaja, pač pa nekakšna klofuta De Miti, ki se na podoben poziv Gave ni notei oazvan.
Približno na opisani valovni dolžini je včeraj zjutraj potekalo srečanje med Scottijem in Bodratom. Slednji je prepričan, da je »ljudska akcija« ali »velika sredina« delno spremenila svoje smernice, vendar ne bo iskala zavezništev brez sodelovanja strankine levice. Bodrato je tudi prepričan, da je trojica Gava-Forlani-Scotti prišla do tega zaključka že pred koncem lanskega leta, to pa zato, da bi s časom, ki jo loči do kongresa, pridobila čim več pogajalnih argumentov.	G. R.
Dizdarevič zavrnil svojo kandidaturo
SARAJEVO — Predsednik predsedstva SFRJ Raif Dizdarevič je zavrnil možnost, da bi bil kandidat SR BiH v novem predsedstvu SFRJ. V pismu, ki ga je poslal predsedstvu republiške konference SZDL BiH je Dizdarevič zapisal takole: »Sprejel sem vaše obvestilo, da sem evidentiran za kandidata za člana predsedstva SFRJ v 60 občinah, v Sarajevu in v republiških predsedstvih SZDL, borcev in mladine. Vsem, ki ste me evidentirali za kandidata, se zahvaljujem in obenem sporočam, da te kandidature ne morem sprejeti zaradi tehle razlogov:
Ze dlje časa sem si prizadeval za kadrovsko prenovo, demokratizacijo kadrovske politike, ki bi omogočila, da bi na položaj prihajali novi ljudje, potrjenih sposobnosti, ugleda in moralne celostnosti. Menil sem in še menim, da je takšna demokratična kadrovska prenova poglaviten pogoj in sestavni del rešitve in družbene krize. Temu prepričanju ostajam dosleden. Iz prepričanja, da je to mogoče doseči v družbeni praksi, izhaja tudi moje stališče, da ne morem sprejeti kandidature v nadaljnjem postopku kandidiranja za člana predsedstva SFRJ iz BiH.« (dd)
Jugoslovani v Italijo še vedno samo z veljavnimi potnimi listi
LJUBLJANA — Za prestop državne meje z Italijo bodo Jugoslovani očitno še naprej potrebovali potne liste oziroma maloobmejne prepustnice, kajti kot je na delegatsko vprašanje Cirila Baškoviča odgovoril republiški izvršni svet, med obema državama obstaja le konvencija o ukinitvi vizumov, po predpisih obeh držav pa mora imeti državljan pri prestopu meje veljavni potni list.
V zadnjih letih je italijanska stran sicer tolerirala izhod svojih državljanov iz nacionalnega teritorija v pomorskih lukah ali na podlagi overjenih seznamov potnikov na ladjah oziroma avtobusih, vendar je Italija s to prakso lani prenehala. Tudi v Jugoslaviji je bilo zadnja leta nekaj pobud za potovanje čez državno mejo brez potnih listin, samo z osebnimi izkaznicami. Zaradi nezaželenih dejavnosti nekaterih kategorij jugoslovanskih državljanov, ki so začasno v tujini, je rečeno v odgovoru republiškega izvršnega
sveta, je v nekaterih državah več ukrepov in pobud za poostreni nadzor, vključno z uvajanjem vstopnih vizumov za jugoslovanske državljane, vendar takšnih namer italijanska stran nima. V Evropski skupnosti pa predvidevajo enoten dokument za prehajanje državne meje članic skupnosti, ki naj bi bil formalno nekakšen potni list, vendar podrobnosti še niso znane, zato tudi še ni mogoče predvideti, kako bi jugoslovanski potni list lahko priredili temu dokumentu.
Delegati Danijel Božič pa je na vprašanje prednosti vpisa v nadaljnje šolanje dijakov oziroma srednješolcev, ki so zaključili šolanje v italijanskem jeziku dobil zagotovilo republiškega izvršnega sveta, da bo predlog Obalne samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske narodnosti Koper obravnaval in proučil v fazi priprave sprememb in dopolnitev zakona o usmerjenem izobraževanju, (dd)
Silvano Sau o rabi jezika narodnosti v Jugoslaviji
BEOGRAD — O uradni rabi jezika narodnosti Jugoslavije je govoril na včerajšnji seji zveznega zbora skupščine Jugoslavije delegat Silvano Sau - v treh jezikih - v italijanskem, slovenskem in hrvaš-ko-srbskem jeziku.
Jugoslavija je lahko zgled za ves svet, ker je uspešno rešila vprašanje rabe jezikov narodov in narodnosti, je dejal Sau. Zaradi tega so teze za oblikovanje zakona o uradni rabi jezikov narodnosti Jugoslavije, ki so danes na dnevnem redu zbora, korak nazaj v primerjavi z dosedanjo prakso, je dejal Silvano Sau. (dd)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.- din, letno 320.000 - din, upokojenci in študentje mesečno 25.000,- din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000,- Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31533
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	Član Italijanske
Nova afera o prodajanju orožja kljub embargu OZN?
RIM — Italija ne spoštuje embarga, ki ga je določila OZN v zvezi s prodajo orožja vojskujočim se državam. Osrednja misel nove interpelacije radikalne stranke je sicer vsa zaobjeta v tem osnovnem podatku, ki naj bi bil po mnenju radikalcev povsem dokazljiv in neizpodbiten.
Radikalni poslanec Francesco Rutelli je na tiskovni konferenci najavil tudi, da bo njegova stranka zahtevala, naj parlament in sodstvo razkrijeta obseg prepovedane trgovine z orožjem, ter da mora predsednik ministrskega sveta odpraviti državno tajnost v zvezi z domnevnim škandalom o prodaji orožja Južni Afriki.
Radikalci so tudi posredovali seznam kršitev člena št. 77 OZN in sicer s podatki o podjetjih, ki naj bi prodajala orožje in rezervne dele režimu iz Pretorie. Na seznamu radikalcev je med temi podjetji tudi Meteor, ki ima svoj poslovni sedež v Trstu, hangarje, v katerih gradi svoja letala tarče, pa v Ronkah.
Meteor naj bi v letih 1984 in 1985 prodal Južni Afriki še neznano število daljinsko vodenih letal Pl, ki služijo za tarče protiletalskim baterijam. Beneški preiskovalni sodnik Mastelloni je že zahteval dokumentacijo v zvezi s preiskavo o prodaji topov južnoafriškemu režimu, v zameno za 3-odstotno pristojbino, ki naj bi jo polagali na račun v Švici in šele nato, s pomočjo neke vladne stranke izročali italijanskim podjetnikom. Ministrski predsednik pa naj bi zahtevo zavrnil v imenu državne tajnosti.
Katedra in ZSMS izdali knjižico Boj za oblast
MARIBOR — V ponedeljek sta študentski časopis Katedra in Slovenska mladinska organizacija izdala knjižico z naslovom Boj za oblast. Na triinosemdesetih straneh so zbrana razmišljanja skupine mladih razumnikov o potrebnih političnih spremembah v Sloveniji, Jugoslaviji in socializmu nasploh.
Zbornik se začenja s tekstom Tomaža Mastnaka pod naslovom The grumbling hive, v katerem piše: »Socializem seveda ni v krizi. Je pri koncu. Ker se je predstavljal kot zgodovinsko gibanje, kot gibanje, ki opravlja zgodovinsko poslanstvo, lahko zdaj rečemo, da je doživel zgodovinski neuspeh: realiziral se je. Vprašanje zato ni, kako priti iz krize socializma, temveč, kako priti iz socializma.«
Sledi nekaj kratkih misli Dragice Korade, ki pravi: »We are the champions again.« Pod lupo postavlja generacijo osemdesetih let, ki se je prisiljena ukvarjati s politiko zato, da bi v svoji deželi sploh lahko preživela.
Dejan Pušenjak išče izhod med nemočjo in porazom generacije šestdesetih let in ideološko neobremenjeno, a s političnimi zahtevami
opremljeno današnjo generacijo. V smeri postmodernistične generacije.
Andrej Fištravec imenuje alternativae - an-tenna in patibulum človekovega socialnega sveta razmišljanje o drugačnem političnem sistemu od danes v Sloveniji vladajočega in napoveduje: »Naslednji kongres ZSMS bo tudi zadnji. Naslednji kongres ZSMS bo kongres samoukinitve.« Nastala naj bi nova politična organizacija, ki jo delovno imenuje alternativae.
Knjižica se zaključuje z najdaljšim tekstom mladinskega funkcionarja Mojmirja Ocvirka Konec demokratizacije in prehodnih obdobij. Najprej daje nekaj uvodnih razmišljanj za razumevanje politike in oblasti. Nalogo političnega sistema vidi v vzdrževanju zmernega napredka v mejah ravnotežja. V nadaljevanju pa predlaga povsem konkretne spremembe, ki bi jih morali uveljaviti že pri sedanjem spreminjanju slovenske ustave in nato še pri bolj korenitem spreminjanju političnega življenja v Jugoslaviji.
Knjižica je prva take vrste na Slovenskem, ki išče politične poti zunaj vladajoče marksistične ideologije. Uredil jo je Sašo Dravinec, stane pa 15.000 dinarjev.	DEJAN VERČIČ
Občina Grmek obsoja
mazaške izpade
GRMEK — Pred časom so običajni »neznanci« odnesli tablo sekcije VZPI-ANPI v Grmeku, oskrunili spomenik slovenskim in italijanskim partizanom v Topolovem ter odnesli trakove z vencev. Istočasno so večkrat znesli svojo mazaško jezo nad dvojezičnimi cestnimi tablami v občini. Občinski svet v Grmeku je opozoril javno mnenje na nedavne nezaslišane dogodke z ostro obsodbo, ki jo je poslal v objavo sredstvom množičnega obveščanja in v vednost vsem deželnim parlamentarcem ter pristojnim deželnim in dr-
je namreč pred nedavnim izglasoval resolucijo, s katero ostro obsoja storilce in mazače in tudi tiste, ki »prispevajo k ustvarjanju pogojev za tako necivilno vzdušje«. V resoluciji je občinski svet z obžalovanjem ugotovil, da mazači in skrunilci ne spoštujejo niti grobov, zato pa je pozval vse občane k budnosti, da »se ne bi spet okrepile mračne sile, ki so pred petdesetimi leti povzročile pokol v Evropi«. Ob zahtevi, da se osamijo vsi tisti, ki se zavzemajo za politiko sile, je občinski svet izrazil zaskrbljenost zaradi ponavljanja nezaslišanih dejanj v grmiški občini in zaradi dejstva, da storilci niso bili še kaznovani. V tem okviru je občinski svet tudi zahteval, naj organi javne varnosti naredijo vse, kar je v njihovi moči, da storilce odkrijejo.
V resoluciji se je občinski svet poklonil spominu vseh »borcev za svobodo raznih držav, različnih svetovnonazorskih opredelitev in različnih narodov, ki so se bojevali za uveljavitev temelnjih načel omike.«
žavnim organom. Občinski svet
Zaradi načrtovanja »racionalizacije« šole
Na Videmskem upor proti skrbniku
VIDEM — Šola v Karniji in v Nadiških dolinah odločno zavrača »racionalizacijo«, ki jo vsiljuje pokrajinski šolski skrbnik Giurleo. Skrbnik je računal, da bo že v začetku tega meseca lahko poslal ministrstvu načrt za preureditev šol, združitev ravnateljstev in didaktičnih ravnateljstev, vendar je moral vse odložiti na poznejši čas, ker šolski okraji in pokrajinski šolski svet niso še dali svojega mnenja. Pravzaprav je skrbnik nekaj odgovorov že dobil, vendar vsi so bili vsi odločno negativni. In tudi mnenja ostalih, kot je slišati v šolskih krogih, ne bodo v skladu s skrbnikovo željo. Tolmeški okraj je odločno zavrnil načrtovano »racionalizacijo«, v Nadiških dolinah pa so se skrbniku postavili po robu kar župani štirih občin.
V Nadiških dolinah je skrbnik Giurleo v bistvu nameraval razpoloviti strukturo obvezne šole. V Št. Lenartu naj bi namreč odpravili ravnateljstvo in tajništvo in ju združili z ravnateljstvom nižje srednje šole v Špetru, kar bi pomenilo, da bi šola v Št. Lenatru postala le podružnica špeterske. V Špetru pa naj bi zaprli didaktično ravnateljstvo in osnovne šole podredili didaktičnemu ravnateljstvu v Št. Ler-nartu.
Župani občin Št. Lenart, Dreka, Grmek in Srednje, ki so v konzorciju za šolo v Št. Lenartu, so skupno s predsednikom konzorcija Beppi-nom Crisetigom odločno zavrnili
načrt. V pismu, ki so ga poslali pred nekaj dnevi, poudarjajo, da je treba pri »racionalizaciji« šolske strukture upoštevati potrebe teritorija. Predvsem pa je v Št. Lenartu potreben ravnatelj, saj je šola na razpolago obsežnemu teritoriju, poleg tega pa je treba upoštevati tudi prisotnost slovenske narodnostne skupnosti in vse probleme, ki iz tega izhajajo.
Zupani so bili tudi mnenja, da bi se skrbnik moral pred vsakršno odločitvijo posvetovati s krajevnimi ustanovami, vsekakor pa zavračajo kot nesprejemljiv skrbnikov načrt.
Podobno odklonilno stališče je zavzel tudi šolski sindikat CGIL. »V prvi fazi naj bi šlo sicer le za racionalizacijo ravnateljstev,« je izjavil listu II Gazzettino sindikalist Walter De Liva, »vendar bi to bila le "predjed". Tvegamo namreč, da v naslednjih mesecih postopno ukinejo vse srednje šole, ki imajo manj kot 9 razredov, in osnovne šole z manj kot 50 razredi. Prav zato so se načrtu uprli tudi številni župani.«
Pokrajinski šolski svet je zaradi odpora šolnikov in teritorija sklenil, da bo o problemu razpravljal, ko bodo znana mnenja vseh okrajev.
Ob nižji in srednji šoli pa bo treba načeti tudi program višje srednje šole. Skrbnik je imel v načrtu združitev čedajskega klasičnega liceja in špeterskega učiteljišča, ni pa hotel načeti problema razdelitve videmske šole Malignani.
Čeprav je pripravljena upoštevati nekatere popravke
KPI za odobritev zakona o obmejnem sodelovanju
RIM — Vprašanje zakona o obmejnem sodelovanju je bilo v ospredju srečanje deželne parlamentarne skupine KPI, deželnega tajništva KPI, načelnika deželne svetovalske skupine, zastopnikov pokrajinskih federacij in zastopnikov nekaterih delovnih skupin deželnega komiteja.
Uvodnemu poročilu poslanca Ren-za Pascolata, ki je med drugim poudaril, da je poslanska zbornica že odobrila zakonski osnutek, sedaj pa bi o njem moral razpravljati senat, je sledila obširna razprava, ki jo je zaključil deželni sekretar Roberto Viez-zi.
Komunisti menijo, da je glavna značilnost sedanje faze skrajna nejasnost, saj ni znano, kdaj naj bi senat razpravljal o zakonu, še manj jasno pa je, kakšne popravke naj bi vnesli v zakon, čeprav se za take popravke zavzemajo številne sile. Prav zato je KPI mnenja, da morajo večinske stranke v senatu razjasniti položaj in se obvezati, da se nadaljuje z razpravo o zakonskem osnutku. Le hitra in poglobljena analiza teksta, ki ga je odobrila poslanska zbornica, bo lahko dala jasno sliko o stališčih in zahtevah raznih sil.
Komunisti Furlanije-Julijske krajine pozitivno ocenjujejo besedilo, ki ga je sprejela poslanska zbornica, in menijo, da bi senat moral upoštevati ta osnutek tudi zaradi težav, ki nastajajo z dokončno odobritvijo zakonskega predloga. Kljub temu pa KPI priznava, da je mogoče upoštevati in razmisliti o morebitnih spremembah
in preformulacijah predloga. Vendar pod pogojem, da večina in vlada zavzameta jasno stališče in upoštevata prispevek komunistične opozicije. Če te jasnosti ne bo, poudarja KPI, bo vsa odgovornost padla fSa večino in na vlado.
Ob koncu seje je deželna KPI sklenila, da zadolži komunistično parlamentarno skupino, naj v dvostranskih odnosih, v preverjanju z vladnimi organi in s prispevkom evropske poslanske skupine skuša odpraviti zastoj in doseči odobritev zakona, ki je velike važnosti za Furlanijo-Julij-sko krajino.
■	VIDEM — V nedeljo bo obiskal Furlanijo-Julijsko krajino komunistični poslanec Giorgio Napolitano, ki v stranki odgovarja za zunanjo politiko in za mednarodne odnose. Napolitano se bo v videmski kinodvorani Puccini udeležil manifestacije, ki jo prireja deželni komite KPI in ki bo posvečena gospodarskemu sodelovanju, popuščanju napetosti in miru.
■	TRST — V zvezi z delom IV. deželne komisije je komunistični predstavnik Giannin.o Padovan predlagal, naj se komisija sreča s predstavniki družbe Friulia, z upravnim svetov in tovarniškim svetom družb Zanussi in Selečo. Na ta način bi komisija dobila jasno sliko o položaju v obeh tovarnah in o njuni možnosti razvoja po ukinitvi načrta REL. Predlog je bil sprejet.
w
11. februarja v Špetru Dan slovenske kulture
ŠPETER Špeter bo v soboto, 11. februarja, spet prizorišče izredno pomembnega kulturnega dogodka. Na ta dan bodo Študijski center Nediža, Društvo beneških likovnih umetnikov in Zveza slovenskih kulturnih društev priredili praznovanje Dneva slovenske kulture z zahtevnim in zelo kakovostnim programom.
Praznik slovenske kulture, ki bo potekal pod pokroviteljstvom občine Špeter, bo letos spet sestavljen iz dveh prireditev: najprej bodo v Beneški galeriji odprli razstavo slovenskega kiparja Janeza Lenassija; sledil bo v špetrski občinski dvorani koncert komornega orkestra ljubljanske radiotelevizije Camerata Labacensis.
Janez Lenassi, ki je za svoje delo prejel številna priznanja, je med drugim tudi avtor številnih monumetalnih javnih del v Sloveniji. Veliko je tudi razstavljal doma in na tujem.
V drugem delu programa bo, kot rečeno, nastopil v špetrski občinski dvorani komorni orkester RTV Ljubljana, ki se uvršča med najboljše jugoslovanske ansamble. Igral bo pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta. Kot solist bo nastopil violinist Igor Kuret.
Stojan Kuret vodi od leta 1975 Mladinski pevski zbor Glasbene matice, s katerim je prejel številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih; leta 1981 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani v oddelku za dirigiranje pri prof. Antonu Nanutu; je profesor na konservatoriju Tartini v Trstu in gost dirigent orkestra Camerata Labacensis.
Violinist Igor Kuret je diplomiral na tržaškem konservatoriju leta 1984. Nato se je izpopolnjeval pri prof. Fisterju v Kolnu, že štiri leta se izpopolnjuje pri prof. von Hausegger-ju v Hannovru.
Camerata Labacensis bo predstavila v Špetru zelo pester program s skladbami Counta, Bacha, Srebotnjaka, Goloba in Merkuja.
Postrvi poginile v zastrupljeni vodi
Prihodnji teden v Vidmu Agriest 89
PORDENON — Na tisoče postrvi je poginilo v torek v ribogojnici Severina Sigalottija v vasi Bagnarola di Šesto al Reghena pri Pordenonu. Vzrok pogina je onesnažena voda, ki je pritekla v ribogojnico iz reke Reghena. Izvedenci KZE so včeraj ves dan jemali vzorce vode, da bi ugotovili snov, s katero je voda okužena. Kaže vsekakor, da ne gre za cianid.
Pred nekaj leti je v isti ribogojnici prav tako poginilo na tisoče postrvi zaradi zastrupitve. Zaradi tedanjega primera je pretor San Vita ob Til-mentu obsodil na plačilo globe podjetje iz vasi Ponte Rosso, ki je baje onesnažilo reko s svojimi odtočnimi vodami.
Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v kraju Rivignano in sicer v potoku, ki teče ob Ul. Ber-saglieri. Poginule ribe je prvi opazil karabinjerski podčastnik, ki je nemudoma obvestil Ustanovo za zaščito ribolova. Vzrok pogina je tudi v tem primeru onesnažena voda, vir onesnaženja pa še ni bil ugotovljen.
Škoda v Rivignanu je tem večja, ker gre za zaščiteno območje, v katerem se ribe razmnožujejo. Tehniki videmske KZE so vzeli več vzorcev vode in nekaj poginulih rib, da bi ugotovili snov, s katero je bila voda zastrupljena. V potoku vsekakor ni bilo opaziti odplak in voda ni smrdela.
Ustanova za zaščito ribolova ugotavlja, da so taki primeri zastrupitve vode zelo nevarni za ribji zarod zlasti v tem sušnem obdobju, ko so za vse ribe življenjski pogoji izredno hudi in je tem večja nevarnost, da ribe poginejo že zaradi naravnih vzrokov. Tudi zaradi tega so izvedenci ustanove stalno na delu in premikajo ribe v čim bolj varne in zaščitene kraje.
VIDEM Od 4. do 12. februarja bo v Vidmu razstava Agriest 89. Razstava, ki je namenjena predvsem kmetovalcem, vsako leto prikazuje najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in obdelovalne tehnike. Skupaj z italijanskimi razstavljale! so na videmski sejemski prireditvi že več let prisotni številni razstavljale! iz Avstrije in Jugoslavije.
Letošnja razstava Agriest, ki jo sponsorizirajo deželne kmečke in obrtne posojilnice, je sodobna sejemska pobuda, na kateri bodo predstavljeni najsodobnejša mehanizacija in drugi industrijski proizvodi, ki so namenjeni kmetijstvu. Cilj prireditve je omogočiti italijanskemu in zlasti deželnemu kmetijstvu konkurenčnost v okviru EGS z omejevanjem stroškov in z višanjem produktivnosti. Na letošnjem sejmu bo prisotnih okoli 200 razstavljalcev, sejem pa bo odprl minister za kmetijstvo Calogero Mannino.
Ob sejmu bo še zanimiv strokovni program, ki bo začel v nedeljo, 5. februarja, s srečanjem o čebelarstvu in kmetijstvu. Istega dne bodo priredili tudi simpozij na temo družinskega kmetijskega podjetja. V ponedeljek bo Deželno središče za kmetijsko sperimentacijo orisalo svoj načrt za razvoj goratih področij, v torek pa bodo razpravljali o živinoreji. Živinoreja bo v ospredju spremnega programa tudi v sredo, medtem ko bo v četrtek tradicionalni sejem živine. V petek bo srečanje o tehnologiji v kmetijstvu s posebnim poudarkom na omejevanje stroškov, na višanje produktivnosti in na uravnovešen odnos z okoljem. V soboto bosta na sporedu dve srečanju in sicer o kmetijstvu in zemljiški knjigi ter o koko-šereji, v nedeljo pa bo zadnje srečanje, ki bo posvečeno vlogi kmečkih in obrtnih posojilnic in krepitvi kmetijstva.
Protest
ZSO in NSKS
DUNAJ — Slovenski krovni organizaciji na Koroškem, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev, sta včeraj sklenili, da bojkotirata sejo komisije za manjšinsko šolstvo, ki se je sestala na Dunaju.
Kot poroča Tanjug sta se obe organizaciji odločili za bojkot, ker naj bi se seje udeležili tudi predstavniki koroških političnih strank, kljub temu da je bila njihova prisotnost v nasprotju z dogovorom o oblikovanju in sestavi pomembnega telesa.
Komisijo je oblikovalo avstrijsko zvežno ministrstvo za izobraževanje, potem ko je bil sprejet tako imenovani pedagoški model za Koroško. Komisija bi morala ugotoviti, kako napreduje v deželi uresničevanje učnega programa, ki med drugim predvideva delitev slovenskih učencev od nemško govorečih vrstnikov.
Po dogovoru med ministrstvom in manjšinskimi organizacijami bi v komisiji morali sedeti pedagoški strokovnjaki, predstavniki šolskih organov in zastopniki obeh manjšinskih organizacij. Na pritisk koroških strank pa je bil dogovor prekršen in v komisijo so bili vključeni tudi zastopniki strank. Zato sta ZSO in NSKS sklenila, da bojkotirata sejo komisije.
S tem sta postavili pod vprašaj obstoj komisije same. O čem naj to telo razpravlja, če v njem ni predstavnikov manjšine?
8. aprila
kongres SSk
TRST Slovenska skupnost bo imela svoj deželni kongres 8. aprila v dolinski občini. O tem je na zadnjem zasedanju razpravljalo deželno tajništvo SSk. Do takrat bodo opravljeni kongresi po sekcijah, kongres mladinske sekcije in pokrajinska kongresa SSk v Gorici in v Trstu.
Na prvi letošnji seji deželnega tajništva je deželni tajnik Ivo Jevnikar obširno poročal o političnem položaju v deželi in o opravljenem delu, deželni svetovalec Bojan Brezigar pa je orisal nastope v deželnem svetu zlasti v času proračunske razprave. Obširna razprava, v kateri so sodelovali deželni predsednik Marjan Terpin, bivši deželni svetovalec Drago Štoka, goriška občinska svetovalca Damjan Paulin in Andrej Bratuž, zastopnik mladinske sekcije Marjan Brecelj in člani vodstva Drago Legiša, Rafko Dolhar, Marij Maver, Boris Gombač, Branko Čemic, Antek Tečon in Alojz Tul se je dotaknila tudi položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, zastoja pri vprašanju globalne zaščite, odnosov med Slovenci v zamejstvu, stikov na evropski ravni, priprav na evropske volitve, ki bodo 18. junija, in nujnih korenitih ukrepov za rešitev problema upepeljeval-nika v Sovodnjah.
Ali je inšpektorski ultimat Fiesi zalegel?
PIRAN Koprski inšpektorji so po stavili lani vsem počitniškim domo vom in kampu v Fiesi ultimat: Če d< turistične sezone 1989 ne uredite vsa najnujnejših komunalnih napeljav ii naprav, bomo prepovedali bivanje i teh počitniških domovih. Ti domov delavskega turizma so zdaj zaprti, vs( pa kaže, da bodo do poletja le uspel urediti najnujnejše, tako da bo polet Fiesa zaživela spet normalno počitniš koživljenje.
Že pred dolgimi leti je večina de lovnih organizacij, ki so si v tem žele nem parku ob dveh umetnih jezercif uredili počitniške domove, dokaj ma lomarno poselila ta prostor. Razlogov je bilo več. Najprej zato, ker v piranski občini dolgo niso imeli ustreznega zazidalnega načrta za Fieso (kasneje so do njega prišli), pa tudi zato, ker je delovnim organizacijam nenehno primanjkovalo denarja za bolj urejen način gradnje in je torej dokumentacijska neurejenost mnogim ustrezala, saj je dopuščala ceneno gradnjo - brez ustrezne komunalne opreme prostora.
Postopoma pa se je ta malomarnost maščevala vsem, ki so si v tem lepem obmorskem kotičku skušali urediti prostor za oddih. Začelo je primanjkovati vode, kanalizacijske odplake so skoraj povsem uničile življenje v jeze-
ru, onesnaževale pa so tudi morje ob kopališču. Sanitarni inšpektorji v takih razmerah niso mogli dolgo oklevati.
V piranski občini so se zato odločili, da bodo prostor skušali urediti v dveh delih. Letos, še pred glavno turistično sezono naj bi uredili kanalizacijo, električno napeljavo, vodovod in poštne kable. V Fiesi bodo tako do poletja zgradili črpališče za fekalne odplake, položili na stotine metrov kanalizacijskih cevi in zgradili še tlačni cevovod, po katerem bodo prečrpavali odplake čez Beli križ do piranske čistilne naprave. Podobno bo z električno napeljavo - zgradili ustrezno zvezo z daljnovodom, postavili tri trafo postaje in speljali elektriko po Fiesi in Pacugu. Hkrati bodo uredili tudi sistem vodne oskrbe, zaradi česar so doslej gostje v Fiesi že ob prvih pomanjkanjih vode med prvimi v občini čutili pomanjkanje. Za ureditev oskrbe z vodo bodo najprej zgradili vodni hram Valeta 3 (za tisoč kubičnih metrov), vodni hram v Fiesi (za 500 kubičnih metrov) in poskrbeli za ustrezno povezavo s cevovodom na Moštri ter za razvodne cevi po Fiesi. Postavitev poštnih kablov zdaj ni tako nujna, vendar bodo le-te polagali že zdaj, da jim
kasneje ne bo treba spet povsem razkopavati tega turističnega naselja. Hkrati bodo za silo uredili tudi kopališče - zgradili bodo sanitarije, prostore za nudenje prve pomoči in opazovalni stolp za reševalce.
Za vsa omenjena dela komunalnega opremljanja bo nosilec naložbe (uradno v tej vlogi nastopa Sklad za urejanje stavbnih zemljišč) moral zbrati 12 milijard dinarjev. Delno bodo denar zbrali lastniki tukajšnjih počitniških domov (menda 20 do 30 tisoč dinarjev za vsako turistično ležišče), delno pa tisti, ki bodo šele gradili počitniške
domove v Fiesi ali Pacugu. Trenutno je v Fiesi 850 turističnih ležišč, zazidalni načrt pa predvideva, da naj bi tu dodatno zgradili še 1900 ležišč v počitniških domovih. Pred kratkim so že izbrali izvajalca - Slovenijo ceste tehniko, ki naj bi z deli začela sredi februarja, vsa dela prve faze komunalnega opremljanja pa naj bi končali do srede junija letos. Kasneje bodo morali v Fiesi še dodatno urejati kopališče, sanirati jezero, urediti povezavo (pešpot) s Piranom in seveda popraviti obstoječo
cest0'	BORIS ŠULIGOJ
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
cm/iotia
TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
Po natečaju za štiri didaktične ravnatelje
V Uradnem listu objavili razpis za štiri nadzornike slovenskih šol
Od 9, do 11, februarja v Trstu
Simpozij o pluralizmu v socialistični družbi
V Uradnem listu je bil 10. januarja letos objavljen razpis natečaja za štiri mesta nadzornikov (ispettore tecnico periferico) na slovenskih šolah vseh stopenj. Za osnovne šole sta predvidena dva šolska nadzornika, eden v Gorici in eden v Trstu, za nižje in višje srednje šole pa po eden. Poglejmo podrobneje pogoje, ki jih postavlja razpis.
Natečaja za nadzornika na osnovnih šolah se lahko udeleži vodstveno in učno osebje z univerzitetno izobrazbo. Učitelji morajo imeti vsaj devetletni redni stalež na slovenskih osnovnih šolah. Veljavne so dudi diplome, ki so jih kandidati dosegli v drugih državah in jih je Italija priznala za enakovredne. Natečaja za nadzornika na nižjih in višjih šolah se lahko udeležijo ravnatelji in profesorji tako na nižjih kot višjih srednjih šolah. Vsi morajo imeti univerzitetno diplomo, profesorji pa najmanj devetletni stalež na omenjenih šolah. Prošnje morajo šolniki oddati v roku enega meseca po objavi razpisa v Uradnem vestniku.
Po razpisu za štiri mesta slovenskih didaktičnih ravnateljev, o katerem smo v našem dnevniku porbčali pred dnevi, imajo torej slovenski šolniki zdaj na razpolago osem novih in to vodilnih mest. Sindikat slovenske šole, ki je na razpolago za vse podrobnejše informacije o razpisu, toplo vabi vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo na natečaj, naj vložijo prošnje. Pomembno je namreč, da zapolnimo te vrzeli v vodstvenih organih
slovenskih šol, saj bi tako koristili naši šoli, istočasno pa odpirali šolska vrata novim učnim močem.
Čimvečjo udeležbo naših šolnikov na natečaju priporoča in želi tudi profesor Egidij Košuta, edini slovenski šolnik, ki je bil v letih 1982-87 prvi (in doslej edini) nadzornik slovenskih višjih srednjih šol. Njega smo povprašali, kakšna je pravzaprav vloga in pristojnost šolskega nadzornika. »Nadzornik je neposredno odvisen od centralnih šolskih organov, torej od šolskega ministrstva. Deželnemu šolskemu nadzorniku, šolskemu skrbniku in ravnateljem pa je na razpolago za razne inšpekcije, raziskave, eksperimentalno dejavnost ali uvajanje novih učnih programov. Nadzornik ni nikakršen policist, njegovo delo bi najbolje opredelili kot pedagoško svetovanje. Na didaktičnem področju je pomemben vezni člen med centralnimi in perifernimi šolskimi organi, kar je za specifične probleme slovenskih šol nadvse važno. Njegovo posredovanje pa je zelo koristno tudi za urejevanje problemov, ki nastajajo na posameznih šolah, saj bolje pozna razmere in lahko ustrezno svetuje šolskemu skrbniku.
Bivši nadzornik prof. Košuta (sedaj je namreč že v pokoju) nam je še povedal, da se pisni in ustni izpit opravlja v Rimu, v italijanščini in pred posebno ministrsko komisijo, katere član je tudi slovenski univerzitetni docent. Ko je prof. Košuta opravljal izpit, je to bil profesor Martin Jevnikar.
Biasutti sprejel predsednika KGS
Napovedan nov poseg pri rimski vladi za globalno zaščito
Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki sta ga spremljala podpredsednik Gianfranco Carbone in odbornik za krajevne uprave Dario Barnaba, je včeraj sprejel predsednika Kraške gorske skupnosti Marina Pečenika. Deželni voditelji so gostu napovedali, da je postopek za odobritev statuta KGS končno stopil v zaključno fazo, tako da bi lahko v kratkem Biasutti že podpisal ustrezni uradni dekret. Pečenik je na sestanku obrazložil gostiteljem stališča KGS in kraškega prebivalstva o vprašanju postavitve sinhrotrona. Na sestanku je tekla beseda tudi o načrtovanem kraš-kem parku in o ureditvi novega sedeža KGS v Sesljanu.
Predsednik deželne uprave, piše v tiskovnem sporočilu Dežele, je tudi napovedal nov osebni poseg pri rimskem parlamentu in pri vladi za odobritev globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
»Reforma socializma med decentralizacijo, pluralizmom in demokracijo. Primeri Madžarske, Jugoslavije in Poljske«. To je naslov tridnevnega posveta Inštituta Gramsci in ljubljanskega Marksističnega centra, ki bo od 9. do 11. februarja priklical v Trst nekatera zveneča imena evropske marksistične misli iz vzhodne in zahodne Evrope. Gre za prvo večjo pobudo v sklopu že vzpostavljenega sodelovanja med deželnim Inštitutom Gramsci in osrednjo slovensko ustanovo, ki se ukvarja s teoretičnimi vprašanji marksizma.
Simpozij, ki se bo odvijal v hotelu Savoia, se bo začel v četrtek, 9. februarja ob 16. uri z uvodnim poročilom rimskega univerzitetnega profesorja Umberta Cerronija, ki bo nakazal temeljne probleme sodobnega socializma. Dan kasneje bo o položaju na Madžarskem govoril prof. Miklos Va-sarhelyi, svetovno znani preučevalec marksizma, ki je bil svoj čas med najo-žjimi sodelavci ubitega madžarskega voditelja Imra Nagyja in je svojo vero v bolj humani socializem plačal z dolgimi leti izgnanstva. O jugoslovanskem primeru bo isti dan govoril član SAZU Boris Majer, v petek pa bo tekla beseda o situaciji na Poljskem (poročilo prof. Reikovskega), zaključke simpozija pa bo povzel prof. Aldolf Bibič iz Ljubljane.
V razpravi bodo, kot že omenjeno, sodelovale mnoge znane osebnosti iz raznih držav. Iz Slovenije bodo med drugim prišli Lev Kreft, Mojca Drčar-Murko in Božidar Debenjak, italijan-
sko levico pa bodo zastopali Gaetano Arfe, Antonio Giolitti, Luciana Castel-lina, Aldo Natoli in Stefano Bianchini ter številni drugi. Iz Španije bo sodeloval Manuel Azcarate, Madžarsko bo zastopal tudi Francois Fejto, na simpoziju pa bo zastopana tudi tržaška stvarnost. K pobudi so že pristopili univerzitetni profesorji Marco Dogo, Jože Pirjevec in Arduino Agnelli ter ravnatelj inštituta ISDEE Tito Fava-retto. Prireditelji upajo, da se bodo vabilu za sodelovanje odzvali tudi nekateri sovjetski strokovnjaki, ki sodijo v ožji krog sodelavcev Mihaila Gorbačova.
Zanimivo pobudo sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila prof. Giuseppe Petronio, predsednik Inštituta Gramsci za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ter Peter Bekeš, eden izmed voditeljev Marksističnega centra, ki deluje pod okriljem Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Prof. Petronio je med drugim podčrtal, da so za ta simpozij izbrali Trst, ker je to mesto privilegirano opazovališče za ocenjevanje dogodkov v Jugoslaviji in v drugih vzhodnoevropskih državah. Izbrali pa so dogajanja na Poljskem, Madžarskem in v Jugoslaviji, »ker gre za konkretne primere različnega izvajanja socializma, seveda s sončnimi in senčnimi platmi«.
V sredo, 8. februarja, pa bodo v okviru iste pobude predstavili knjigo "Imre Nagy, levica in madžarska revolucija", ki sta jo napisala Fedrigo Ar-gentieri in Miklos Vasarhelyi.
Za novo življenjsko kakovost v mestnem središču
Po upravnih in političnih zapletljajih in zavlačevanjih zadnjega leta je problem preureditve tržaškega zgodovinskega jedra ponovno v ospredju. Na torkovem srečanju na Deželi so namreč deželni odbornik za javna dela Nemo Gonano, občinski odbornik za urbanistiko in promet Eraldo Cecchini in predsednik tržaškega Avtonomnega zavoda za ljudske hiše IACP Ugo Verza pregledali položaj in ugotovili, kako napredujejo načrti za prenovitev stanovanj in stavb v starem mestu ter za nameščanje novih parkirišč.
Medtem ko so na IACP, čeprav s težavo in z zamudo, začeli izvajati načrte za sanacijo tržaškega zgodovinskega jedra, pa so se stvari na Občini popolnoma zaustavile. Dežela in vlada sta za urbanistične posege Občine in IACP sicer že določili približno enajst milijard lir, razni zapletljaji upravne in birokratske narave pa so doslej ovirali uresničitev občinskih načrtov, po katerih naj bi prenovili 22 sta-
novanj, ki so trenutno v propadajočem stanju. Ker na Občini še niso startali z uresničevanjem načrtov, je torej obstajala nevarnost, da Občina ne bi več prejela dodeljenega denarja. Zato je Cecchini prosil za podaljšanje roka za uporabo omenjenega denarja.
Deželni odbornik Gonano je v torek zagotovil, da bodo podaljšali rok za uporabo dodeljenega denarja ter izrazil upanje, da se bodo tržaški upravitelji v prihodnje nekoliko bolj potrudili za ovrednotenje upravnega središča celotne dežele. »Trstu je treba povrniti primerno življenjsko kakovost,« je dejal Gonano. »To pa je mogoče le s skrbnim in temeljitim načrtovanjem, ki mora predvidevati kakovostno preureditev mestnega zgodovinskega jedra in namestitev parkirišč na strateške točke za mestni promet.«
Po načrtih Občine in IACP naj bi v starem mestu prenovili skupno 66 stanovanj. Občina bi z deželnimi in državnimi prispevki v znesku ene milijarde in
800 milijonov lir sanirala 22 stanovanj na Starem trgu, Ul. Ombrelle, Ul. Beccherie in v Ul. Capitelli. IACP pa načrtuje sanacijo 44 stanovanj v ulicah Artisti in Fornace. Za prenovitvena dela bi IACP prejel štiri milijarde in 300 milijonov lir. Skupna vsota deželnih in državnih prispevkov za sanacijo zgodovinskega jedra bi torej znašala več kot šest milijard lir, katerim je treba prišteti še deželni prispevek štirih milijard in 400 milijonov lir, ki jih podeljujejo po deželnem zakonu za odkup urbanih območij in za urbanistična dela. Če bo Občina v Trst pravočasno predložila potrebno dokumentacijo, pa bo od Dežele prejela še 200 milijonov lir za restavriranje pročelij stavb, ki jih bodo sanirali. Na torkovem sestanku je deželni odbornik nazadnje napovedal, da je Dežela pripravljena dodeliti Občini Trst nadaljnjih pet milijard in 500 milijonov lir za gradnjo parkirišča za 840 avtomobilov pri Drevoredu sv. Andreja.
Sindikati za potresence v SZ
Sindikati CGIL, CISL in UIL so začeli pobirati prostovoljne prispevke za aktivno solidarnost s prebivalci Armenije, ki sta jih v tako kratkem času prizadela dva katastrofalna potresa. Prispevke bodo v dogovoru s sovjetskimi oblastmi uporabili za uradni o zdravstvene strukture ali za pomoč otrokom, ki so zaradi potresa ostali brez staršev. Zato sindikati vabijo svoje člane, naj prispevajo k tej humanitarni akciji.
Prispevke, ki bodo za vsakega delavca znašali približno polurno plačo, bodo posamezne tvrdke (članice družb Confindustria, Confapi in deželne In-tersind) avtomatično odbile od plače delavcev, ki želijo prispevati za potresence.
Drevi srečanje o zgodovini dolinske skupnosti
Zgodovina Doline v 18. in 19. stoletju, ki značilno odraža odnos med mestom in podeželjem, bo v središču pozornosti današnjega srečanja v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8), ki ga prirejata Skupina 85 in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja. V razpravi bodo sodelovali Marta Ver-ginella, ki je izvedla vrsto raziskav na to tematiko, Luisa Accati Levi, profesorica etnologije na Tržaški univerzi ter slavist in etnolog Pavle Merku. Srečanje se bo začelo ob 18. uri.
V zvezi s problemi otroških jasli in splava
Vrsta pobud žensk KPI
Občinske svetovalke KPI Ester Pa-cor, Anamarija Kalc in Antonia Zanin so na župana in odbornika za šolstvo naslovile interpelacijo v zvezi z ustanavljanjem novih občinskih jasli. Deželni zakon št. 32 z dne 26. 10. 1987, ki predvideva deželne prispevke za ustanavljanje in vodenje jasli, namreč določa, da morajo Občine oddati prošnje do 19. decembra. Sedaj smo že 23. januarja, podčrtujejo podpisnice, a tržaški občinski odbor še ni sporočil občinskemu svetu, kaj načrtuje na tem področju. In to kljub dejstvu, da je na "čakalnih seznamih" za jasli dolga vrsta otrok in da ves zahodni predel Trsta
še nima te prepotrebne službe.
Komunistične ženske so v teh dneh tudi močno angažirane proti demok-ristjanskemu ministru za zdravstvo Carlu Donat Cattinu, ki je v neki milanski kliniki odredil dokumentarno preiskavo 1.500 terapevtskih prekinitev nosečnosti. S tem posegom je minister kršil eno od temeljnih pravic zakona 194 o splavu, to je pravico do tajnosti, trdijo komunistke in sprašujejo občinske odbornike za zdravstvo in predsednike KZE, ali se tudi v drugih mestih dogaja kaj podobnega. Ženske KPI so tudi podprle zahtevo po odstopu ministra za zdravstvo.
pismo uredništvu
O papigi in kanarčku
Dragi odgovorni urednik,
z zanimanjem sem v PD z dne 21. 1. prebral pismo, v katerem se radikalci pritožujejo nad netočnostmi, ki jih je jugoslovanski tisk objavil na njihov račun, in se obračajo na Slovence z zagotovilom o svoji distanci od nacionalizma Liste za Trst in o prioriteti svojega zavzemanja za zaščitni zakon.
Pismo me je spomnilo na papigo, ki sem jo pred leti imel in ki je do popolnosti posnemala petje kanarčkov. Toda razkrinkala se je sama, saj ji je na koncu perfektne imitacije ušel zadovoljni in vreščeč glas papige, kar je tudi bila.
Na enak način radikalci zaključujejo razlago svojih demokratičnih stališč spominjajoč Slovence, da problem manjšin zadeva vso Evropo in »ne samo Krasa«. Za Radikalno stranko so torej Slovenci samo na Krasu. Glej, glej: to je natančno temeljna "zgodovinska teza Liste za Trst in drugih nacionalistov, pa naj bodo "demokratični" ali pa ne. Očitno radikalnemu jabolku ne uspe pasti zelo daleč od prostozidarsko navdahnjenega liberal-nacionalnega in social-naci-onalnega drevesa, ki ga je porodilo.	PAOLO PAROVEL
Ob sodelovanju italijanskih strokovnjakov
Februarja dvodnevni simpozij o tržaškem neoklasicizmu
Obeta se vrhunska baletna predstava
Liliana Cosi in Marinel Stefanescu bosta v soboto nastopila v Rossettiju
»Neoklasicizem v Trstu« bo naslov dvodnevnega simpozija, ki ga prireja odborništvo za kulturne ustanove Občine Trst v sodelovanju z Mestnimi muzeji za zgodovino in umetnost, Mestnim muzejem Revoltella in Mestne knjižnice. Na simpoziju, ki bo 24. in 25. februarja v hotelu Savoia Excelsior, bodo poglobili več vidikov zgodovine našega mesta med 18. in 19. stoletjem
in bo torej neke vrste priprava na veliko razstavo, ki jo bodo priredili spomladi prihodnjega leta.
Na simpoziju bodo skušali ugotoviti, kako so napredovale raziskave o tem obdobju, poglobili bodo najbolj problematične aspekte raziskovanja, skušali pa bodo tudi ugotoviti najbolj specifične značilnosti tržaškega neoklasicizma v umetnosti, znanosti, sociologiji, politiki in glasbi. Neoklasicizem je bil namreč nosilec novih družbenih vrednot in nove kulturne kolektivne identitete, pri krojenju katere so sodelovali tako trgovci kot znanstveniki, misleci in umetniki. V Trstu pa se je neoklasicizem razvil prav v obdobju vsestranskega razmaha našega mesta, tako da je v njem mogoče najti korenine tudi današnjega Trsta in njegovega propada.
Na prvem dnevu simpozija z naslovom »Neoklasicizem: identiteta in politika ob izvoru sodobnega sveta« bodo tržaški in drugi italijanski strokovnjaki imeli splošna poročila o arhitekturi, umetnosti, industriji, filozofiji, politiki in glasbi. Na drugem dnevu pa bodo tržaški strokovnjaki spregovorili o specifiki tržaškega neoklasicizma.
Na sliki: cerkev sv. Antona Novega, eden najbolj tipičnih primerov neoklasične arhitekture v Trstu.
V soboto ob 20.30 bo v gledališču Rossetti edinstven večer, posvečen baletu. Protagonista večera bosta že priznana in uveljavljena baletnika Liliana Cosi in Marinel Stefanescu. Vrhunska umetnika se bosta predstavila s programom, ki je bil vključen lani v manifestacije Mdnarod-nega leta za mir v svetu, s katerim je skupina klasičnega baleta nastopila že v številnih italijanskih mestih, pa tudi na raznih turnejah v tujini.
Naslov baleta je "Prebujanje človeštva" (Risveglio dell'-umanita). Prvi del obsega balet "Praznik pomladi" na glasbo Stravinskega in balet "Moldava" na glasbo Smetane; drugi del obsega balet "Dialog z vsemirjem" na glasbo Enescuja.
Vsebina baletnega večera je strnjena v misli Človek in mir". Gre za nekakšen razgovor nastopajočih, ki s pomočjo baleta in glasbene spremljave izražajo željo človeka po dobrem, miru, medsebojnem razumevanju in spoštovanju.
Stefanescu, ki je tudi koreograf baletnega večera, predstavlja v baletnih točkah človeka, medtem ko je Liliani Cosi zaupana vloga Narave v prvem Miru in drugem delu programa.
Gre za prvo baletno skupino, ki je pred časom z velikim uspehom nastopila v republiki Kitajski, v Bruslju, v Luksemburgu in v Losanni.
Ker je zanimanje za baletni večer zelo veliko, so organizatorji poskrbeli za prevoze interesentov z avtobusi iz Vidma in Gorice na predstavo v Trst.
Zaskrbljujoče zadržanje ministra Fracanzanija
Trst izključen iz vladnega odloka o preustroju železarskega sektorja
Odloženi so tudi nekateri izpiti
Tudi na tržaški univerzi del profesorjev stavka
Usoda škedenjskega železarskega obrata je po včerajšnji združeni seji komisije za delo in komisije za proizvodne dejavnosti poslanske zbornice prav tako negotova kot prej. V vladnem odloku o posegih za reindustria-lizacijo v železarskem sektorju ni o Trstu in o njegovih problemih v tem sektorju ne duha ne sluha. Včerajšnji začetek razprave o zakonskem odloku v pristojnih komisijah bi moral razčistiti, kako je s tistimi 60 milijardami, del katerih naj bi bil po prvotnih zagotovilih namenjen Trstu. Vendar ni bilo tako. Vlada, ki jo je na včerajšnjem sestanku zastopal minister za državne soudeležbe Carlo Fra-canzani, ni dala zadostnih pojasnil, še manj pa novih zagotovil.
Po odločnem posegu tržaških parlamentarcev so od ministra vsi pričakovali vsaj delna zagotovila, da bo tudi škedenjska železarna deležna dela obljubljenih finančnih sredstev za svoj napovedani preustroj, toda Fracanzani se je v svojem dolgem posegu dosledno izogibal, da bi sploh omenil Trst in njegove prezrte zahteve. Pa tudi po odločnem nastopu tržaških poslancev Colonija (KD) in Bordona (KPI), ki sta zahtevala pojasnila glede nerazumljivega ravnanja vlade pri določevanju finančnih sredstev za investicije v železarstvu, je bil Fracanzanijev odgovor zelo medel. V bistvu je dal razumeti, da je o vključevanju Trsta in Skedenjske železarne v načrt za reindustrializacijo bolje ne govoriti, ker se nikoli ne ve, kakšne posledice bi to lahko imelo.
Kaj če bodo potem nenadoma zahtevala isto še druga mesta? Skratka, predvidena sredstva iz finančnega zakona naj bodo namenjena samo Terniju, Neaplju, Tarantu in Genovi, kjer so problemi železarskega sektorja najbolj občuteni, kajti, če bi vključevali še koga, bi to vzbudilo apetite mnogih drugih in ves načrt za toliko pričakovano preosnovo gospodarsko tako pomembnega sektorja bi izvo-denel.
Perspektive torej niso rožnate. Tržaški parlamentarci zagotavljajo, da sicer še ni vse izgubljeno. Zakonski
odlok bo že v torek romal v ožji odbor, prihodnji četrtek pa naj bi ga komisija za delo dokončno odobrila. Do tedaj bo možno predložiti popravke in tržaški poslanci nameravajo to storiti, če se ne bodo medtem stvari drugače razčistile in uredile, za kar pa ni velikih upanj. Tudi sami popravki, ki jih v komisiji lahko mimogrede odbijejo, pa ne bodo veliko zalegli, če ne bo prišel tudi iz samega Trsta ustrezen pritisk, če se tržaške družbene in politične sile ne bodo enotno in odločno mobilizirale v podporo Skedenj ske železarne.
DUŠAN KALC
Podobno kot na drugih univerzah v Italiji so včeraj tudi na tržaški univerzi profesorji tako imenovane druge stopnje začeli stavkovno akcijo, da bi v bistvu dosegli izenačenje svojega staleža s staležem rednih profesorjev. V znak protesta do 7. februarja ne bodo opravljali izpitov oziroma sodelovali v izpitnih komisijah, do 25. februarja pa ne bodo sodelovali v univerzitetnih vodstvenih organih, kar konkretno pomeni, da se ne bodo udeleževali sej fakultetnih svetov, kakor tudi ne svetov univerzitetnih oddelkov in smeri. To akcijo na vsedržavni ravni vodi meduniverzitetna koordinacija profesorjev druge stopnje (CI-PURSF), podpirajo pa jo stanovske organizacije CGIL, CISL in U1L.
Tržaški univerzitetni profesorji druge stopnje so svoj pristop k akciji potrdili na zborovanju, ki so ga priredili včeraj dopoldne na Inštitutu za farmacevtsko in toksikološko kemijo pri Novi univerzi. Zbralo se jih je kakih petdeset, nadaljnjih deset pa jih je zagotovilo svoj pristanek k sindikalni akciji. V uvodnih poročilih in v razpravi je bil ponovno tarča ostrih kritik vladni dekret številka 380 iz leta 1980 o ureditvi univerzitetnega učnega osebja, ki je uvedel dve kategoriji stalnih univerzitetnih profesorjev, in sicer kategorijo »rednih« ter kategorijo »pridruženih« (»associati«) profesorjev. Med prvo in drugo veljajo globoke razlike v plači (gre za približno milijon lir razlike na mesec) in v normativnih določilih, čeprav profesorji obeh kategorij opravljajo v bistvu isto delo bodisi na didaktičnem kot na
Odprla naj bi novo proizvodno linijo
Nove razvojne možnosti za štivansko papirnico
Družba Burgo, ki je med drugim lastnica štivanske papirnice, je pred kratkim kupila enega največjih in najsodobnejših strojev za izdelovanje pa-tiniranega papirja, ki je stal približno 400 milijard lir. Vodstvo družbe ni še določilo obrata, v katerem bodo postavili ta stroj, med resnimi kandidati je tudi štivanska tovarna. Stroj bi po prvih ocenah zaposloval od 150 do 200 uslužbencev, pri njegovem montiranju pa naj bi v roku dveh let sodelovalo skoraj 500 delavcev.
Delavci štivanske papirnice, tovarniški svet in sindikati so seveda močno zainteresirani, da bi podjetje Burgo namestilo ta stroj v Štivanu, kjer med drugim razpolagajo z zelo moderno tehnologijo. S tem v zvezi se je predstavništvo tovarniškega sveta sinoči sestalo z devinsko-nabrežinskim županom Brezigarjem, ki je zagotovil vso podporo občinske uprave, da bi ta stroj namestili v štivanskem obratu. Drevi ob 18. uri pa bo v zvezi s tem vprašanjem širši sestanek županov s Tržaškega in Tržiškega.
Sinhrotron spel sredi pozornosti
Pritiski in posegi za »bazovsko rešitev«
Vodstvo padriškega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave je uradno pozvalo deželno vlado, naj pospeši postopek za odobritev variante urbanističnega načrta tržaške Občine o lokaciji sinhrotrona pri Bazovici. Voditeljem znanstvenega centra se torej očitno zelo mudi, kot je na včerajšnjem sestanku z deželnim odbornikom za ljudske gradnje in tehnične službe Gonanom jasno poudaril predsednik raziskovalnega središča Domenico Romeo. Predsednik je odborniku, ki se ne ukvarja s to zadevo, ki je v pristojnosti odbornika za načrtovanje Carboneja, obrazložil načrte družbe "Sincrotrone Trieste" in posebno projekt za gradnjo svetlobnega pospeševal-nika "Elettra".
Podrobnostni načrt tržaške občinske uprave zadeva skupno površino približno 50 hektarjev, čeprav bi morala gradbena dela zajemati največ tri hektarje površine. Odbornik Gonano (PSDI) se bo zavzel za pospešitev postopka, piše v tiskovnem sporočilu deželne uprave, »in bo s posebno pozornostjo sledil postopku za razlastitev prizadetih zemljišč, pri čemer bo treba najti pravične rešitve za vse«. »Gre vsekakor za zemljišča, ki imajo precej omejene letne dohodke«, je dobesedno dejal Romeo, kot da bi vrednost kraške zemlje lahko ocenjevali le po njeni katastrski renti.
Če se marsikomu na tržaški Občini, v deželni vladi in med znanstveniki zelo mudi za izgradnjo sinhrotrona pri Bazovici, pa skušajo nasprotno nekateri trezno in poglobljeno ocenjevati to kočljivo problematiko. To velja za deželno svetovalsko komisijo za javna dela in okolje, ki je zaprosila za srečanje z nobelovcem Rubbio, (slednji je eden glavnih zagovornikov "bazovske rešitve") in z univerzitetnim profesorjem Mosettijem. Avdicijo so predlagale naravovavrstvene organizacije (v prvi vrsti WWF). Mosetti, nekdanji ravnatelj tržaškega Geofizičnega inštituta, se ukvarja z geologijo in je pred kratkim strokovno kontestiral lokacijo sinhrotrona pri Bazovici.
Tudi danes stavka delavcev v pristaniščih
Sindikalisti pri Richettiju
Pristaniški delavci bodo stavkali tudi danes, in sicer zadnji dve uri vsake izmene v vseh treh deželnih pristaniščih. Kot je rečeno v tiskovni noti deželnega tajništva FILT-CGIL, so stavkovno gibanje proglasila vsedržavna sindikalna tajništva po jalovem ponedeljkovem srečanju na ministrstvu in v podporo zahtevi po soočanju s predsedstvom vlade. Sindikalne or* ganizacije vsekakor vztrajajo pri zahtevi, da se suspendirajo vsi že sprejeti odloki in upravni akti.
O problemih tržaškega pristanišča v zvezi z odlokom ministra Prandinija pa so govorili včeraj tudi na tržaškem županstvu, kjer je župan Richetti sprejel predstavnike sindikatov na področju prevoza. Sindikalisti (Slavec in No-votny za CGIL, Gosdan in Maraspina za CISL in Masserano za UIL) so županu obrazložili vzroke nasprotovanja vsebini dekreta, ki med drugim ne upošteva specifičnosti raznih pristanišč. Prav zato bi bilo po njihovem mnenju treba definirati okvirni sporazum, na osnovi katerega naj bi se potem pogajali v raznih pristaniščih. Enakega mnenja so tudi Pristaniška ustanova, delavske organizacije in združenja pristaniških operaterjev.
S svoje strani se je župan obvezal, da bo ta stališča posredoval pristojnemu ministrstvu, medtem ko so v duhu sodelovanja sindikalni predstavniki napovedali, da se bodo kljub stavki vzdržali vseh tistih akcij, ki bi lahko prizadele že tako delikatna ravnovesja mednarodnega prometa skozi tržaško pristanišče.
Komentarji krajevnih predstavnikov
Po srečanju z Rosino splošno razočaranje
Ponedeljkovo srečanje krajevnih političnih, upravnih in gospodarskih predstavnikov s pooblaščenim upraviteljem Finmareja Rosino o vprašanjih Tržaškega Lloyda in bolj splošno o vlogi Trsta in Severnega Jadrana v italijanskem sistemu mednarodnih izmenjav je bilo včeraj predmet raznih bolj ali manj negativnih komentarjev, iz katerih izhaja splošno razočaranje nad res pičlimi rezultati soočanja.
Sam tržaški župan Richetti je v izjavi za tisk dejal, da so bili odgovori dr. Rosine sicer pomirjujoči glede avtonomije Tržaškega Lloyda, nikakor pa ne glede spoštovanje obvez v korist Trsta in Jadrana. Vodja Finmareja ni namreč sploh omenil zagotovil, ki jih je predsednik IRI Prodi še pred nekaj dnevi dal prav Richettiju, kateremu je napovedal nove znatne investicije Finmareja v korist krepitve pomorskega prometa z Daljnim vzhodom in z Azijskim Jugovzhodom, pri čemer bi pomemben delež imela tudi Jadran in še posebno Trst. Po Richettijevem mnenju se torej IRI resnično zavzema za potenciranje jadranske pomorske poti, medtem ko vodstvo Finmareja očitno še vedno ne verjame v potencialnosti Trsta tudi potem ko je mesto dobilo moderne in učinkovite infrastrukture za povezavo s širšim zaledjem.
Sicer pa je župan izrazil željo, da bi se soočanje, pa čeprav ostro, nadaljevalo in poglobilo in da bi se spet vzpostavil tradicionalni odnos povezave in sodelovanja med mestom in Tržaškim Lloydom, ki se je v zadnjih letih močno okrnil.
Deželni tajnik KPI Viezzi pa je v svojem komentarju poudaril, da je torkovo srečanje z Rosino, mimo odgovornosti Tržaškega Lloyda in Finmareja, opozorilo tudi na velike odgovornosti vlade. Prav vladna pomorska politika je namreč po njegovem glavni vzrok sedanjega zapostavljanja Jadrana v pomorskem prometu. Svoje odgovornosti pa mora prevzeti tudi deželni odbor, ki se ne more omejiti na to, kot je v torek napovedal predsednik Biasutti, da pošlje poseben dokument ministru Prandiniju. Potrebne so pomembnejše politične akcije, na primer sklicanje konference jadranskih dežel za novo pomorsko politiko vlade, je zaključil Viezzi.
Od 27. januarja na Tržaškem velesejmu
Niz predavanj, namenjen ljubiteljem astronomije
V kongresni dvorani Tržaškega velesejma (vhod s Trga de Gasperi 1) se bodo ljubitelji astronomije od 27. januarja do 31. marca lahko vsak petek "srečali z zvezdami". Gre za serijo predavanj, ki jih bo priredil Laboratorij znanstvenega imaginarija v sodelovanju z združenjem astrofilov (ljubiteljev zvezd) Kepler iz Trsta. Znanstvena predavanja se bodo pričela vsak Petek ob 18. uri, zaključila pa predvidoma ob 20. uri.
Organizatorji upajo, da se bo srečanj udeležilo polnoštevilno občin-stvo. Predavanja bodo namreč po svoji Osnovi namenjena širši publiki in izvedenci se bodo potrudili, da bodo ob-razložili tudi najbolj zapletene astronomske pojme v čim bolj razumljivem >n ne pretirano znanstvenem jeziku.
Srečanja z zvezdami", kot se glasi skupni naslov niza predavanj, se bodo l°rej pričela že jutri, 27. t. m. Prva bo tra vrsti ravnateljica oddelka za astronomijo na Univerzi v Trstu, znamenita Sstronomka Margherita Hack, ki bo
govorila na temo: »Galaksija in njeni prebivalci«.
Srečanja se bodo nadaljevala 3. februarja s predavanjem Maura Messe-rottija o možnostih obstoja drugih kultur v vesolju. Nato bo 10. februarja na vrsti astronom Pavel Zlobec, ki bo govoril o možnostih, ki jih odpira radio-astronomija. Svojemu predavanju je dal naslov: "Radioastronomija - videti nevidno". Fizik Paolo Budinich bo 17. februarja spregovoril o kozmičnih žarkih in antimateriji, Edoardb Castel-li pa bo 3. marca predaval o "Razodetju kozmičnih žarkov". O razvoju zvezd bo govor 10. marca, ko bo predaval Luigi Pulone, 17. marca pa bo na vrsti Steno Ferluga. Njegovo predavanje je najavljeno pod dokaj romantičnim naslovom: "Kozmični horizont". Massimo Peršič bo svoje predavanje 24. marca posvetil vprašanju nevidne materije v vesolju, niz poljudnoznanstvenih srečanj pa bo 31. marca zaključil Marino Mezzeti, ki bo opisal strukturo vesolja.
Plameni so se nevarno približali hišam
Včeraj pri Ribiškem naselju izbruhnila dva gozdna požara
Gasilci, prostovoljci skupin za civilno zaščito in gozdni čuvaji so bili včeraj več ur zaposleni z dvema gozdnima požaroma, ki sta izbruhnila v bližini Ribiškega naselja v devinsko-na-brežinski občini. Prvi plameni so se pojavili okrog 16. ure, zadnje pa so gasili še pozno zvečer.
Območje Ribiškega naselja je že predvčerajšnjim popoldne prizadel požar. Reševalcem je šele po več urah uspelo pogasiti ognjene zublje, včeraj dopoldne pa so morali bonificirati prizadeti teren in se prepričati, ali na pogorišču ni preživela kaka žerjavica. Kljub temu, da so svoje delo vestno opravili, so se v popoldanskih urah spet razvneli plameni. Burja, ki je včeraj preizkušala svojo moč, je dajala še več kisika plamenom.
Včeraj pa je pri Ribiškem naselju izbruhnil še en požar. Ognjeni zublji so se nevarno približali hišam, gasilci pa so na srečo pravočasno in učinkovito posegli. S plameni so se borili do poznega večera, medtem pa je zgorelo
več hektarov suhe trave in podrastja, pa tudi večje število dreves.
Morda je kdo pričakoval, da bodo z aretacijo 46-letnega Sergia Urdicha, ki je podtaknil požar v Vižovljah, nenadoma ugasnili vsi . plameni v kraških gozdovih in na gmajnah. Policisti vsekakor izključujejo, da bi 46-letni Mav-henc nosil krivdo za vse požare. Njemu je treba po vsej verjetnosti pripisati le tista, k sta izbruhnila pri Vižovljah in na Grmadi. Ostale, ki jih je bilo v teh mesecih res veliko, je zanetil doslej še neznano kdo, nekaj pa jih je povzročila tudi človeška malomarnost. Prižgan ogorek cigarete je na primer eden od najobičajnejših povzročiteljev požarov.
Zaradi suše in burje zadnjih dni je nevarnost gozdnih požarov še veliko večja. Kdor bi opazil plamene v naravi, naj takoj telefonira na deželni sedež gozdnih čuvajev v Vidmu, ki odgovarja na številko 212020 (brez pred-klicne številke). Hiter poseg reševalcev namreč lahko prepreči hujše posledice.
raziskovalnem področju. Ob vse to se je med drugim nedavno obregnilo samo ustavno sodišče.
Poleg izenačenja ekonomskega položaja profesorji druge stopnje zahtevajo, naj se jim prizna pravica, da so izvoljeni za rektorje, dekane in ravnatelje univerzitetnih oddelkov, kakor tudi to, da se sprosti prehod iz druge v prvo kategorijo univerzitetnih profesorjev, seveda prek natečajev. Tudi na račun teh natečajev pa imajo stavkajoči profesorji svoje pripombe. Po njihovem naj bi pri njih razpisovanju ne spoštovali zakonskih določil, ki med drugim predvidevajo izdelavo štiriletnih programskih načrtov.
Tržaški univerzitetni profesorji druge stopnje so na včerajšnjem zborovanju sklenili, da se ponovno zberejo 9. februarja in preverijo, če so se stvari premaknile z mrtve točke in za koliko.
Dražji javni prevozi v FJK
Mestni javni prevozi se bodo po vsej Furlaniji-Julijski krajini podražili s 1. februarjem, izvenmestni pa s -1. marcem. Tako je včeraj sklenil deželni odbor na predlog odbornika za prevoze Giovannija di Benedetta.
Od 1. februarja dalje bo ena navadna vozovnica za mestne javne prevoze stala 700 lir (doslej je stala 600), dvojna pa 1.000 lir. Abonma za 10 voženj na eni progi bo stal 6.000 lir, medtem ko bosta mesečna abom-naja za eno progo oziroma za celotno mrežo stala 16.000 oziroma 19.000 lir. Poleg tega bodo uvedli nov abomna za celotno mrežo, ki ga bo mogoče uporabljati v urah, ko je promet manj gost (od 9.30 do 12. ure in od 15. do 17. ure) in ki bo stal 16.000 lir. Sklep deželnega odbora poleg tega predvideva, da bo s 1. januarjem 1990 ena navadna mestna vozovnica stala 800 lir in da se bodo vzporedno podražili tudi ostale vozovnice in abomnaji.
Sklep nadalje odpravlja razlikovanje cen mestnih abonmajev glede na to, ali gre za občine oziroma kom-prenzorije, ki imajo več ali manj kot 100 tisoč prebivalcev. Poenotenje cen velja tudi za izvenmestne javne prevoze, točneje za vožnje na razdalje do 4,1 km in do 8 km, ki bodo stale 700 oziroma 1.000 lir. Ostale podražitve izvenmestnih javnih prevozov, ki bodo začele veljati s 1. marcem, bodo približno 30-odstotne.
»Vabilo v gledališče« La Contrada za mlade
Gledališče La Contrada, ki je prav pred kratkim dobilo status stalnega gledališča, bo tudi letos v sodelovanju s pokrajinskim odborništvom za kulturo nudilo mladim pod 26. letom starosti posebne popuste za ogled nekaterih gledaliških predstav. »Vabilo v gledališče« — kot je ime pobudi, ki jo La Contrada uresničuje letos že petič — nudi abonmaje za pet predstav po znižani ceni, in sicer za 25 tisoč lir.
La Contrada ponuja mladim letos precej posrečen repertoar klasičnih in sodobnih avtorjev. Prva predstava na sporedu sta Dve farsi Daria Foja (gre za komediji »Non tutti i ladri vengono per nuocere« in »I cadaveri si seppel-liscono e le donne si spogliano«) v režiji Giorgia Gallioneja. V glavnih vlogah bosta nastopala Silvano Pic-cardi in Milvia Marigliano. Druga predstava v abonmaju bo komedija angleškega komediografa Alana Ayckbourna »Sinceramente bugiardi«, ki jo bodo igrali Valeria Valeri, Paolo Ferrari in Chiara Salerno v režiji Giovannija Lombarda Radiceja.
S 1. aprilom bo nato štartala Piran-dellova predstava »Tutto per bene«, v kateri bodo nastopali Gianrico Tedes-chi, Marianella Laszlo in Gianni Fen-zi pod »taktirko« znanega režiserja Luigija Sguarzine. Četrta predstava v abonmaju bo Milijarderka Georgea Bernarda Shawa, ki jo bo ob Alviseju Battainu poosebljala Lauretta Masie-ro. Za režijo bo poskrbel Lorenzo Sal-veti.
Zadnja predstava, ki jo Contrada posveča mladim, pa bo posrečena komedija Tržačanov Carpinterija in Fa-ragune »Due paia di calze di seta di Vienna«, ki je pred dvema sezonama imela v Trstu sijajen uspeh.
Da bi mladini nudili vpogled v skrivnosti gledališke delavnice, bo La Contrada priredila po šolah tudi nekaj predavanj in srečanj, na katerih bodo poglobili razna teoretična vprašanja. Abonmaje je mogoče kupiti v uradu UTAT v Pasaži Protti 2, v gledališču Cristallo v Ul. Ghirlandaio 12 in na posameznih šolah.
■ V konferenčni dvorani v Ul. Madon-nina 19 bo drevi ob 18. uri skupščina KPI na temo "Nova usmeritev KPI", ki jo prireja strankina sekcija Pinko Tomažič. Govoril bo Ugo Poli, deželni svetovalec in član centralnega komiteja KPI.
Villlli > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar
Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Tone Gogala, Branko Šturbej, Adri-jan Rusija, Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Silvij Kobal, Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Irena Zubalič, Alda Sosič, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup in Dušan Jazbec.
PREMIERA:
jutri, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE:
v soboto, 28. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C - prva nedelja v sredo, 1. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 2. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED E - mladinski v četrtek
gledališča
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red E) bo na sporedu peta ponovitev Puccinijeve opere MA-DAME BUTTERFLV. Dirigent Maurizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Morelli, tenorist Nazzareno Antinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku prodaja vstopnic.
Jutri, 27. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava LA MAGIA Dl NINO ROTA.
Milanski kritik Mario Pasi bo danes ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi govoril o baletni predstavi in o izginulem glasbeniku Ninu Roti. Za njim bo spregovoril tudi koreograf Gino Landi. Vstop prost.
ROSSETT1
Gledališka sezona 1988/89
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Liliana Cosi in Marinel Stefanes-cu z baletom v dveh delih RISVEGLIO DELVUMANITA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti - Trst, pri agenciji IOT - Ul. Oberdan 16 - Gorica in pri Udine Mille - Ul. Leonardi 8 - Videm.
V	soboto, 4. februarja, ob 21. uri recital IVANA FOSSATIJA — pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine. Popusti za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 10.00 bo na sporedu pravljica SCARABOCCHIO v izvedbi Gledališča za mladino La Contrada. Režija Frances-co Macedonio.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 LTncidente, VB 1967, r. Joseph Losey, i. Dirk Bogarde, Stanley Baker, Jacgueline Sassara.
EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 L-orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, Theky Kanjo, Jack VVallace.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 II mlele delVamante regina, porn., D □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (dl padre polacco), kom., It., . 1988, r. in i. F. Nuti.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II dubbio degli del.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monlo dl Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 WilIow, pust., ZDA; r. R. Hovvard; i. V. Kilmer, J. Whalley.
MIGNON - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
EDEN - 15.30, 22.10 La bionda e la bes-tia 2, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau. CAPITOL - 16.30, 22.00 Donne sull'orlo dl una crisi dl nervi, dram. ŠP. 1988, r. P. Almodovar, i. C. Maura, A. Bande-ras.
LUMIERE PICE - 17.30, 22.00 Vangelo secondo Matteo, r. Pierpaolo Pasolini. ALCIONE - 17.00, 22.00 Un biglietto in due, kom., ZDA, 1988, r. J. Hughes, i. S. Martin, J. Candy.
RADIO - 15.30, 21.30 La donna contesa,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
ciklus
Otroške urice v NŠK
TO (NI)SO ZGODBE ZA OTROKE
s Sašo Vegri
Osnovnošolski otroci so vabljeni, da pridejo v NŠK - Ul. sv. Frančiška 20 - jutri, 27. t. m., ob 17. uri.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 26. januarja 1989
TIMOTEJ
Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02
-	Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 21.56 in zatone ob 9.23.
Jutri, PETEK, 27. januarja 1989
DUŠANA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.50 najnižja -16 cm, ob 12.08 najvišja 22 cm, ob 17.28 najnižja -42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,5 stopinje, zračni tlak 1030,7 mb ustaljen, veter 18 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 37-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Roversi, Costanza Danielis, Anja Gregori.
UMRLI SO: 81:letni Emanuele Ardetti, 62-letna Graziella Saloperto por. Gentile, 74-letni Vladimiro Metilli, 68-letna Giu-seppina Zega, 77-letna Giuseppina An-dreuzzi, 84-letna Teresa Zudich, 84-letna Maria Zuccoli vd. Carbone, 87-letna Anna Cociancich, 76-letni Mario Sluga, 87-letna Noemi Gripari, 88-letni Felice Baldi, 81-letni Silvio Nordio, 53-letna As-sunta Fabro.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, UL. Roma 16, Ul. Flavia 89' (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, UL. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
koncerti		razna obvestila		razne prireditve
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine EUROPE CHAMBER ORCHES-TRA.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - je še jutri, 27. t. m., odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 -19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
V	studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 razstavlja do 3. februarja 1989 slikar MAU-RO CASELLI.
V	Beneški hiši v Miljah razstavljajo do 30. t. m. trije jugoslovanski slikarji: Zlatan VRKLJAN, Dušan JURIČ in Klas GRDIČ. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure.
V	galeriji Torbandena bo do 6. februarja razstavljal svoja dela slikar Fulvio GIANNINI.
mali oglasi
OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih.
OSMICO ima odprto Rado Štrajn v Dolini št. 153.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Poleg vina nudijo svež prigrizek iz domačih kolin.
KUPIM otroški stolček za avto. Tel. po
17.	uri na št. 821255.
PRODAM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta, primerno za zgradnjo stanovanjske hiše z vrtom in pogledom na morje. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
PRODAM fiat 131 panorama v dobrem stanju. Tel. 201127 od 8. do 17. ure.
PRODAM seat fura, letnik 1984, v odličnem stanju, za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 577537 ob urah kosila.
PRODAM harmoniko, skoraj novo, 120 basov, znamke piattanesi, model super mosette, 1.200.000 lir. Tel. 0481/20002.
PRODAM optični in navaden Mause za kompjuterje PC, oba z originalnim programom za risanje in navodili. Tel. 213410 - Stojan.
PRODAMO akacijeva drva, cela ali seža-gana. Pri večjem naročilu, najmanj 70 stotov, tudi metrska, suha in sklana. Tel. 0481/884161 ob večernih urah.
PRODAM mladiče pritlikavega pudla, pekineserja, schnauzerja in škotskega ovčarja, cepljeni, rodovniški, cena
250.000	lir. Tel. 0481/882317.
HIŠO z zemljiščem iščem v okolici Gorice, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145 v večernih urah.
ZEMLJIŠČE, zazidljivo za trgovsko dejavnost ali primerno zgradbo kupim v gotovini na področju Nabrežine-Ses-ljana. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro 'Trgovska dejavnost".
URADNICO s poznanjem računalnika takoj zaposlimo. Tel. 226228 od 18. do 19. ure.
DRUŽINA išče hišo, 150 kv. m z vrtom ali zazidljivo zemljišče pri Sv. Ivanu, Podlonjerju, Katinari in Kjadinu. Kličite na št. 040/828859.
ZSŠDI razpisuje delovno mesto organizacijskega tajnika. Zahtevani pogoji: višješolska izobrazba, večletna praksa na področju telesne kulture, popolno obvladanje slovenščine in italijanščine, organizacijske sposobnosti, pripravljenost na raztegljivost delovnega urnika tudi na večerne ure. Kandidati morajo nasloviti svoje prošnje najkasneje do
18.	februarja 1989 na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst, "razpis organizacijski tajnik".
IZGUBIL SE JE odrasel volčjak po imenu Gido na področju Strada del Friuli-Kozjak. Prosimo najditelja oz. če ga je kdo videl, naj telefonira na št. 410955 -nagrada.
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 26. t. m., ob 20.30 odborova seja.
SKD Barkovlje prireja PLESNI TEČAJ v standardnih in latino-ameriških plesih. Začetek tečaja jutri, 27. t. m., ob 17. uri. Za informacije tel. 415797.
Sekcija upokojencev CGIL za Križ, Prosek, Kontovel in zgoniško Občino prireja v soboto, 28. t. m., ob 18. uri v kriškem Ljudskem domu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo MPZ Vesna.
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 na predavanje, ki ga bo imel Robin Schweiger na temo SEVERNA IRSKA -IZZIV KRISTJANOM.
SKD Barkovlje prireja tečaj MNEMO TEHNIKE (tehnika spomina). Začetek tečaja bo.31. t. m., ob 17. uri ali 19. uri. Za informacije tel. 415797.
Pustni odbor SAZGO priredi v Športno-kultumem centru v Zgoniku nepozabni PUSTNI ŽUR: v soboto, 4. 2., ples z ansamblom L. Furlana, otvorila ga bosta kralj in kraljica Kraškega_ pusta; v nedeljo, 5. 2., ples z ansamblom Štirje kovači; v ponedeljek, 6. 2., predstavitev nove kasete in prosta zabava z ansamblom Agropop; v torek, 7. 2., od večera do jutra ples z ansamblom Happy day ter igra Pokaži kaj imaš, Sexy-session show in nagrajevanje najgrše maske. 1. nagrada: potovanje za 2 osebi v deželo sonca in morja.
ŠD Polet prireja v torek, 7. februarja, tradicionalni PUSTNI PLES v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igral bo ansambel MISEL iz Nove Gorice. Rezervacije miz pri odbornikih Poleta na kotalkališču in v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Alpinistični odsek SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje na redni sestanek odseka, ki bo jutri ob 20.30 na sedežu v Ul. Carducci 8. Mladi alpinist ERIK ŠVAB b prikazal svoje diapozitive s ple-zarije v Monte Biancu, v Avstriji in v domačih gorah. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi na ogled diapozitivov PO DIVJEM KURDISTANU, ki nam jih bo predvajal Bruno Križman. Večer bo danes, 26. t. m„ ob 20.30 v Bubni-čevem domu v Repnu.
MePZ Primorec-Tabor vabi v Prosvetni dom na Opčine jutri, 27. januarja, ob 20.30 na KONCERT KUD "R1Z" IN KVINTETA HARMONIKAŠEV iz Zagreba. Zborovodja Zlatan Sindičič.
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov NOV in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju vabijo jutri, 27. t. m., ob 16. uri v prostore Odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4 na PETKOV POPOLDAN v družbi zališčar-ja dipl. ing. Milana Budimiroviča iz Ljubljane.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 obvešča, da bo v soboto, 28. t. m„ gost večera GLASBENI ANSAMBEL PHOE-NIX š Koroške. Začetek koncerta ob 18.30. Vljudno vabljeni tudi nečlani in prijatelji.
Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB S. Kosovela organizira ob 45-letnici pohoda enot 30. divizije v Beneško Slovenijo spominski pohod. Zborno mesto bo pri spomeniku 30. divizije v Kanalu v nedeljo, 29. t. m., ob 9. uri. Pohod bo po poti 30. divizije do vasi Srednje, kjer bo ob 12. uri spominska slovesnot in tovariško srečanje. Vabljeni vsi borci Kosovelove brigade in drugih enot 30. divizije ter vsi drugi člani.
Župnija sv. Jerneja ap. in zbori VESELA POMLAD vabijo na koncert BOŽIČNA SKRIVNOST Mladinske skupine A VE iz župnije Ljubljana - Vič. Koncert bo v župnijski cerkvi na Opčinah v nedeljo, 29. t. m., ob 17. uri. Nastopili bosta tudi DP S in FPS Vesela pomlad.
SKD I. Gruden - Nabrežina - V nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 gostuje v društvenih prostorih amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kontovela z veseloigro Josipa Tavčarja LOČITEV. Režija Drago Gorup.
prispevki
Namesto cvetja na grob Sergija Novel-lija daruje družina Petaros (Boršt 89)
15.000	lir za TFS Stu ledi.
V	počastitev spomina Josipa Ote iz Boljunca daruje Marjo in Marija Petaros (Boršt 89) 10.000 lir Zvezo borcev Bolju-nec in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Marcela Sedmacha darujejo za ŠD Kontovel brat Uči z družino
50.000	lir, pekarna Malalan 20.000 lir ter nosilci krste 200.000 lir.
Pepi Čuk daruje 50.000 lir za potresen-ce v Armeniji.
V	spomin na Sandra Skerlavaja daruje družina Kosmač (Boršt 69) 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Aleksandra Skerlavaja daruje družina Mauri (Boršt 149) 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Draga Žerjala daruje družina Mauri (Boršt 149) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu.
Ob 15. obletnici smrti našega nepozabnega moža in očeta Josipa Krala darujejo žena Vera, hči Ervina in sin Jordan z družinama 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Domio in 30.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na Draga Žerjala darujeta Aldo in Loredana Maver 20.000 lir za KD F. Prešeren.
Ameriški dolar...... 1338,900	1328.—
Nemška marka........ 732,650	731.—
Francoski frank..... 215,170	214.—
Holandski florint ... 649,060	647.—
Belgijski frank.....	34,994	34,500
Funt šterling...... 2379,900	2365.—
Irski šterling...... 1961,250	1940 —
Danska krona........ 188,900	186.—
Grška drahma........	8,820	8,300
Kanadski dolar...... 1127,750	1110.—
V	spomin na Draga Žerjala darujeta Laura in Klavdij Kofol 20.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Draga Žerjala daruje družine Lindi 20.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Draga Žerjala, Fredijeve-ga očeta darujejo kolegice Aleksandra, Nevia O., Ana, Nevia V., Geny in Bonija
60.000	lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na svaka Alojza Čoka daruje Milka 25.000 lir za Kulturni dom Lonjer-Katinara in 25.000 lir za Skupnost druži-
na Opčine.
V	spomin na Alojza Čoka daruje družina Renko 20.000 lir za cerkev sv. Trojice na Katinari in 20.000 lir Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Alojza Čoka darujeta Nevenka in Radi Pečar
10.000	lir za KD Lonjer-Katinara.
. Namesto cvetja na grob pok. Alojza Čoka daruje Marica in Mirko Čok 10.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Udeleženci veselega in prijetnega večera v dvorani KD Rovte-Kolonkovec so darovali za društvo: N.N. 50.000 in ostali
68.000	lir.
V	spomin na Štefanijo Grgič daruje družina Grgič (Zvonkova) - Padriče 52
15.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na Draga Žerjala daruje učno osebje COŠ M. Samsa - I. Trinko Zamejski 55.000 lir za Sklad M. Čuk.
Japonski jen ........ 10,539	10.—
Švicarski frank..... 864,800	863.—
Avstrijski šiling... 104,177	103,800
Norveška krona...... 201,630	200,—
Švedska krona....... 214,510 213 —
Portugalski eskudo .	8,924	8,400
Španska peseta ...... 11,757	11,200
Avstralski dolar.... 1176,700	1130.—
Jugoslov. dinar ........ —	0,19
ECU.................. 1526,700	—
menjalnica
25. 1. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
MILAN
TRST
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611

OBČINSKO PODJETJE ZA DOBAVO ELEKTRIKE. PLINA IN VODE (ACEGA)
metan
Od začetka kampanje IRC (pobude za predelavo naprav za centralno ogrevanje) je bilo kar 322 naprav za
centralno ogrevanje predelanih na metan.
Za te predelave sta podjetji ACEGA in SNAM dodelili več kot 1.745.000.000 lir prispevkov.
Glede na veliko zanimanje porabnikov, ki so spoznali vse prednosti, ki jih ima metan pri prihranku energije, varnosti in zmanjšanem onesnaževanju, je podjetje ACEGA v dogovoru s podjetjem SNAM podaljšalo rok za dostavo prošenj za predelavo naprav za centralno ogrevanje do
31. MARCA 1989,
kot je bilo v tisku že objavljeno. Po tem datumu podjetje ne bo več dodeljevalo nobenih prispevkov.
Urad za predračune in nadzor ACEGA v Ul. Genova 6 nudi pojasnila in dodatne informacije vsem
interesentom vsak delavnik od 7.30 do 11.30.
nase nagrade so dobili
ZA 1. IN 2. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Bojan Simoneta
1. razred
OŠ L. Kokoravec-Gorazd Salež
ZA 3., 4. IN 5. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Jan Umek
5. razred
OŠ J. Murn Aleksandrov Mavhinje
ZA NIŽJE SREDNJE ŠOLE
Jasna Simoneta
1. razred NSŠ F. Levstik Prosek
naši učenci in dijaki na fotografijah
Priloga Primorskega dnevnika Minikrižkraž številka 12
Po daljšem premora spet z vami
Dragi minikrižkraževci,
zadnjo prilogo Otroci rišejo smo objavili že 15. decembra lani. Zaradi božičnih in novoletnih praznikov vam na sedmi strani priloge Minikrižkraž št. 13 nismo posvetili običajnega prostora "Vaše risbe - ta prostor smo namenili tebi".
Bile so pač počitnice in mislili smo, da ste bili večinoma vsi na snegu. Snega pa ni bilo od nikoder ...
Tako ali drugače, dragi minikrižkraževci, po daljšem premoru spet nadaljujemo z objavo priloge Otroci rišejo in seveda z objavo vaših prispevkov, ki jih tudi tokrat ni bilo malo. Nasprotno!
Prepričani smo, da nas boste tudi v letošnjem letu razveselili s številnimi prispevki, z dopisi in nasveti, ki jih še posebno pogrešamo.
Kot običajno na prvi od teh naših strani objavljamo nekaj fotografij, prispevkov naših fotografov Maria Magajne in Rudija Pavščiča, na drugi in tretji strani objavljamo tri nagrajene in 40 ostalih risb, na četrti pa še nekaj fotografij in popoln seznam dijakov in učencev, ki so nam poslali risbe in ki jih zaradi tehničnih razlogov ne moremo objaviti.
V upanju, da nam boste še naprej pošiljali svoje prispevke, vas lepo pozdravlja
BRANKO LAKOVIČ
5. razred osnovne šole Oton Župančič, Gorica
4. razred osnovne šole Oton Župančič, Gorica
5. razred osnovne šole v Slovenskem centru v Miljah
Vase risbe Minikrižkraž št. 12
Spodaj so elementi, na podlagi katerih so naši učenci in dijaki sestavljali svoje risbe (lik smo objavili v Minikrižkražu št. 12 v rubriki "Vaše risbe - Ta prostor smo namenili tebi").
Ob velikem številu prispevkov vsem učencem in dijakom čestitamo za prav lepe risbe.
Za nižje srednje šole
Za 1. in 2. razred osnovne šole
BOJAN SIMONETA — 1. razred OŠ L. Kokoravec-Gorazd, Salež
Za 3., 4. in 5. razred osnovne šole
JASNA SIMONETA — 1. razred NSŠ F. Levstik, Prosek
SONIA RADOVAN
5. razred OŠ J. Ribičič, Sv. Jakob
METKA KURET
5. razred OŠ Bazoviški junaki, Rojan
EVA GOLLES	VANJA ŠVARA
1. razred Dvojezične Oš Špeter	2. razred COŠ S. Gruden, Šempolaj-Slivno
JAN UMEK — 5. razred OŠ J. Murn Aleksandrov, Mavhinje
ANDREJ ŠKERLJ
5. razred OŠ 1. maj 1945, Zgonik
FRANCESCA KRAVANJA	ALESSIO COSLOVICH
4. razred OŠ J. Jurčič, Devin	3. razred COŠ F. Venturini, Boljunec
NATAŠA ŽERJAL
3. razred COŠ F. Venturini, Boljunec
ALENKA ŽIKOVIČ
5. razred OŠ A. Ukmar, Koper
GORAN OBAD
3. razred OŠ 1. maj 1945, Zgonik
UROŠ GRILANC
3. razred OŠ A. Gradnik, Repentabor
Kaj so prejeli
naši nagrajenci
Nagrada 5 KASET: za naj-risbo
sJ	j
za 1. in 2. razred osnovne šole.
■	- ? i ■ ■ '-v,:, ■ ■ ■ ' ■
• Nagrada 5 KASET: za naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole.
Nagrada MLADINSKA KNJIGA: za naj-risb o za srednje šole.
« f
Spil
*
r t| -	^	. A v' " -* v .-\	• . -r v >*
i fffi m:: e I. !
K.
lr!	- -j. v;'.
- - miši
VID MAVČIČ
2.	razred OŠ M. Valjavec, Preddvor
■
xsy Z
Mi9i

DANIEL KAPUN
2.	razred OŠ Pesek

THOMAS PINTAR
2. razred OŠ 0. Župančič, Gorica
IZTOK CERGOL
2. razred OŠ F. Milčinski, Katinara
ERIK KURET
2. razred OŠ M. Samsa, Domjo
JANA JARC
1. razred OŠ P. Voranc, Doberdob
THOMAS ŽAGAR
1. razred OŠ K. D. Kajuh, Gropada-Padriče
IVAN FURLANI
5. razred OŠ Bazoviški junaki, Rojan
TANJA BLAZINA
5. razred OŠ 1. maj 1945, Zgonik
EVA ŽERJAL	,
4. razred COŠ F. Venturini, Boljunec
VALENTINA TINTA
5. razred OŠ J. Jurčič, Devin
MARTINA KOSMINA
1. razred OŠ Prosek
A,
(V k ■'' *
NASTJA MILIČ
3,	razred OŠ K. Širok, Ul. Donadoni (Trst)
MARKO ZUPAN
1. razred Oš F. Bevk, Opčine
EUGENIO CHIARLE
5. razred OŠ F. S. Finžgar, Barkovlje
TANJA ŠKOMAC
4.	razred OŠ F. S. Finžgar, Barkovlje

SARA LEGHISSA
1. razred OŠ K. Štrekelj, Sesljan,
BORUT SARDOČ
1. razred OŠ Prosek
MIRKO CRISETIG
3. razred Dvojezične OŠ Špeter
MITJA STEFANČIČ
3. razred OŠ J. Ribičič, Sv. Jakob
JESENKA FURLAN
3. razred OŠ J. Jurčič, Devin

# 9

'S/
W M - k„„
A «
JASNA KALC
T. razred OŠ M. Samsa, Domjo
ANDREA BLASETIG
1.	razred Dvojezične OŠ Špeter
SAMOA MAURO
4. razred COŠ F; Venturini, Boljunec
ROBERTO LONGO
2. razred OŠ Pesek
DAŠA BRESCIANI
1.	razred OŠ L. Kokoravec-Gorazd, Salež
mm
Mm
TAMARA GIORGI
4. razred OŠ F. Bevk, Opčine
O




^ 1

CHRISTIAN COVA
5. razred COŠ F. Venturini, Boljunec
.sro/e prispevke so nam postali
5. razred osnovne šole Slivno	4. razred osnovne šole S. Gruden, Šempolaj
BARKOVLJE
OŠ F. S. Finžgar
1.	razred: Eugenio Chiarle, Sara Lo Casto, Mila Stefanovič, Luka Kafol, De-van Cecchi.
3.	razred: Borko Stefanovič, Anja Starec.
4.	razred: Tanja Škomac, Milena Udovič, Francesco Viviani, Ksenja Brecelj, Luana Bretzel, Marko Pertot.
5.	razred: Martin Turk, Ivana Legovini, Robert Scerni, Alenka Pertot, Andrej Kafol, Devan Jagodic.
BAZOVICA
OŠ P. Trubar
3.	razred: Goran Križmančič.
BOLJUNEC
COŠ F. Venturini
3.	razred: Christian Mauri, Sandro De-marchi, Nataša Žerjal, Irina Sancin (2 risbi), Alessio Coslovich, Andrea Škerlavaj.
4.	razred: Peter Metlika, Christian Slavec (2 risbi), Daniel Zeriali, Alessandro Gigante, Irina Družina, Eva Žerjal, Manu-el Zobec, Igor Ota, Sandy Sancin, Samoa Mauro, Patrick Gurman, Borut Žerjal.
5.	razred: Irene Zobec, Al en Kermac, Maja Pečar, Dena Sancin, Breda Mihalič, Mojca Mihalič, Christian Cova, Maja Zobec.
BORŠT
OŠ Boršt
4.	razred: Bojan Živec.
DEVIN
OŠ J. Jurčič
3.	razred: Lara Leghissa, Jasna Tuta, Jesenka Furlan, Kristjan Kovacich, Elizabeta Leghissa, Tadej Širca.
4.	razred: Maria Giovanna Saletu, Igor Pahor, Francesca Kravanja, Elizabeta Le-giša, Lidja Leghissa.
5.	razred: Valentina Tinta, Vanja Saksida.
DOBERDOB
OŠ P. Voranc
1.	razred: Jana Jarc.
DOMJO
Vrtec M. Samsa
Jana Kalc
OŠ M. Samsa
1.	razred: Jasna Kalc.
2.	razred: Pamela Predonzani, Alessandro Corbatti, Giulia Chendi, Angelika Podoš, Noemi Bet, Ivana Terčon, Igor Spetič, Denis Usenich, Erik Kuret.
GORICA
OŠ O. Župančič
2.	razred: Thomas Pintar.
GROPADA-PADRIČE
OŠ K. D. Kajuh
1.	razred: Erika Gregori, Petra Križmančič, Thomas Žagar, Matija Gregori, Elisa Macarol.
KATINARA
OŠ F. Milčinski
2.	razred: Iztok Cergol.
KOPER
OŠ A. Ukmar
5.	razred: Alenka Živkovih.
LJUBLJANA
OŠ Z. Runka
4.	razred: Uroš Simčič.
MAVHINJE
Vrtec
Elena Leghissa
OŠ J. M. Aleksandrov
5.	razred: Vasilij Pipan, Marko Leghissa, Jana Legiša, Jan Umek.
SALEŽ
COŠ L. Kokoravec-Gorazd
1.	razred: Jagoda Milič (2 risbi), Daša Bresciani, Bojan Simoneta.
2.	razred: Gorazd Milič, Sara Škerk, Petra Šegina.
SEŽANA
OŠ S. Kosovel
2.	razred: Barbara Milavec.
SESLJAN
OŠ K. Štrekelj
1. razred: Jana Krmec, Tanja Tuta, Tanja Peric, Igor Stanič, Sara Leghissa, Eleonora Cardovilli.
2.	razred: Marko Antonič, Jasna Legiša, Katja Legiša, Zaira Leghissa, Aleks Busan.
SV. ANA (TRST)
OŠ M. Gregorič-Stepančič
4. razred: Robert Debeliš.
SV. JAKOB (TRST)
OŠ J. Ribičič
3.	razred: Fjona Mezgec, Karin Mezgec, Giulia Sadlowski, Zorka Miličevič, Mitja Stefančič, Daniel Leone, Jana Miličevič, Saša Jančar, Caterina Macho.
4.	razred: Lucia Lombardo.
5.	razred: Romina Sossi, Ivo Mozetič, Ana Turco, Sophie Polonsky, Pierpaolo Brazzani, Sonia Padovan, Tjaša Gruden.
ŠEMPOLAJ
COŠ S. Gruden
2. razred: Vanja Švara.
4.	razred: Nataša Cosmina, Alen Carli, Dejan Šemec, Karin Gabrovec, Ivana Stu-belj, David Šušteršič.
NABREŽINA
OŠ V. Šček
5.	razred: Kristina Peric, Petra Kobau, Maja Jelen, Christian Leghissa.
OPČINE
OŠ F. Bevk
1.	razred: Marko Zupan.
4. razred: Tamara Giorgi.
PESEK
OŠ Pesek
2.	razred: Daniel Kapun, Robert Longo.
3.	razred: Barbara Gropajc, Silvia Car-boni, Marko Kariš.
PREDDVOR
OŠ M. Valjavec
2.	razred: Vid Mavčič.
PROSEK
OŠ Prosek
1. razred: Martina Kosmina, Borut Sardoč.
NSŠ F. Levstik
I. razred: Jasna Simoneta.
. REPENTABOR
OŠ A. Gradnik
4.	razred: Uroš Grilanc.
ROJAN
OŠ Bazoviški junaki
1. razred: Niko Štokelj.
3.	razred: Aleš Omari.
5.	razred: Fabio Zarotti, Poljanka Dolhar, Ivan Furlani, David Štokelj, Maurizio Pisani, Metka Kuret.
ŠPETER
Dvojezična osnovna šola
1. razred: Antonio Banchig, Andrea Blasetig, Eriča Floreancig, Eva Golles, Majda Clodig, Liviana Gariup.
3.	razred: Erika Pieniz, Sara Scuoch, Mirko Crisetig, Valentina Galli.
ŠTEVERJAN
OŠ A. Gradnik
5. razred: Denis Mizerit.
TREBČE
OŠ P. Tomažič
5. razred: Sara Ciuch, Daniela Čebron.
TRST
OŠ K. Širok
3.	razred: Nastja Milič.
ZGONIK
OŠ 1. maj
3.	razred: Goran Obad.
5. razred: Thomas Velikonja, Lorenzo Breda, Sara Gabrielli, Andrej Škerlj, Tanja Blažina.
Osnovna šola Pesek
3. razred osnovne šole Oton Župančič, Gorica
Bobo od svinčnika k snemalni kameri
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Tragična usoda otrok bede
Sergia Staina poznajo v Italiji domala vsi, tudi tisti, ki niso nikdar kupili ponedeljkove izdaje dnevnika KPI Unita s satirično prilogo Tango. Tango je namreč v kratkem obdobju svojega življenja dvignil toliko prahu, da so sredstva javnega obveščanja kar tekmovala med seboj v širjenju vesti o notranjih težavah, ki naj bi jih Stainova stvaritev s svojim, po navadi avtoironičnim pristopom, povzročala v uredništvu Unita in znotraj same KPI, ki sp jo mnogi še pojmovali kot izrazito monolitsko strukturo. Zato je tudi ob ukinitvi Tanga in njegove televizijske inačice Teletanga nastala pravcata afera, ki je tudi sam Staino ni zmogel utišati z izjavo, da se je izkušnja s satirično prilogo pač zaključila, ker je zmanjkalo dobrih idej.
Sergio Staino pa ni ostal dolgo brezposeln. Producent Mauro Berardi mu je ponudil režijo komičnega filma Cavalli si nasce. Staino je ob tem izjavil: »Sploh nisem imel nikakršnega namena, da bi se lotil filmske režije, toliko manj pa še komičnega filma. Berardi pa je vztrajal in zato sem se odločil za zgodovinski film. S tem sem podvojil proračun in se prepričal, če misli resno.« Film je stal štiri milijarde lir, v glavnih vlogah nastopata dva zvesta Stainova sodelavca, Paolo Hendel in David Riondino, omeniti pa je treba še nastopa Beniamina Placida, Bonvija in seveda samega režiserja. Zgodba se odvija v Neapeljskem kraljestvu leta 1832. Ljubezenske zgode in nezgode dveh prijateljev, enega plemiškega, drugega meščanskega izvora, zadobijo politično-ideo-loške razsežnosti in postanejo nekakšna metafora nelahkega razmerja med plemištvom in preprostim ljudstvom.
Staino je še dodal: »Seveda nisem imel namena ustvariti nekakšne didas-kalične stvaritve, vendar se je politika, ki sem jo iz filma vrgel skozi vrata, vanj neizogibno vrnila skozi okno. Razredna vojna danes v filmu sploh ni moderna, žal pa je v realnem življenju vedno zelo aktualna.«
Dolga pot pocestnih godcev
Buskers so v Angliji godci, ki igrajo na cestah v bližini gledaliških ali drugih blagajn, da kratkočasijo čakajoče. Običajno so ljudje v vrstah hvaležni za razvedrilo in temu primerno radodarni. Michael Copley in Jeremy Sams pa sta posebne vrste godca, imenujejo jih Classic Busters in sta v resnici prava virtuoza. Odlično namreč igrata harmoniko in vrston pihal, z angleških cest pa sta priromala zelo daleč, celo do rimske Filharmonične Akademije, katere gosta sta bila pred nekaj dnevi.
Svojo glasbeno kariero sta začela kot študenta v Cambridgeu. Kasneje sta sodelovala z mnogimi profesionalnimi glasbeniki in posnela tudi nekaj odličnih plošč. Copley je izredno spreten s flavto, oboo in vrsto drugih inštrumentov, med katerimi je tudi nekaj starih ljudskih glasbil. Pri Deut-
sche Grammophon je kot solist posnel Vivaldijeve koncerte za flavto, pri založbi Philips pa z znanima skupinama, kot sta English Chamber Orchestra ali Academy of Ancient Musič, Bachove Brandemburške koncerte. Sams je kot harmonikar in pianist prehodil drugačno pot, saj je dolga leta igral na preokooceanskih ladjah. Ponaša se lahko tudi z drugačnimi izkušnjami: v Turčiji je poučeval petje, točneje Turke je učil peti operete v turšcini, ukvarjal pa se je tudi z gledališčem, saj je daljšo dobo sodeloval z Royal Shakespeare Company in pisal scensko glasbo.
Spored, ki ga svojevrstna godca ponujata, je bogat in raznolik: od Hay-dnovega koncerta v priredbi za okarino do zanimivih priredb opernih arij ali ljudskih in ciganskih motivov.
Na zgornjem posnetku je sicer sudanski otrok, katerega usoda pa ni nič manj tragična od otrok na Filipinih
Statistično je dokazano, da bi si vsaj dve tretjini mater iz najrevnejših mestnih predelov na Filipinih ne želelo več imeti otrok. Toda večina teh mater ne ve, kako bi si pomagala iz stiske, in nihče - še najmanj pa javne ustanove - jim ne priskoči na pomoč.
Svetovna banka iz svoje neprizadetosti hladno pripominja, da nenehni porast prebivalstva izničuje vse možne dobrine, ki bi jih lahko prinesel oživljajoči se ekonomski preporod Filipinov. Za bodoče desetletje je tor^j že napovedan ponavljajoči se val brezposelnosti, ki bo samoumevno in avtomatično že v kali zatrl vsakršno možnost izboljšanja. Kljub temu pa filipinska vlada, vsaj tako kaže, nima nikakr-
šnega pravega načrta za družinsko planiranje. In vendar sami uradno priznavajo, da se po manilskih ulicah potika kar 75.000 nezaželjenih otrok in pri tem ne upoštevajo tistih otrok, ki živijo v bedi, čeprav imajo družino. Skupno število otrok in mladostnikov, ki so na Filipinih brez doma, zapuščeni, izkoriščeni ali prizadeti, ceni ministrstvo za socialno skrbstvo na 2,5 milijona. To pomeni, da je po en tak primer vsakih 24 prebivalcev.
Zdi se, da za te otroke nihče ne skrbi, razen zasebnih organizacij, ki pa same težko zbirajo sredstva za to, da nudijo otrokom hrano in bivališče. Ko tudi tam ne morejo priti do kruha, si morajo otroci in mladostniki pomagati sami. Nekateri tudi tako, da prodajajo svoje telo. Največkrat tujcem, ki že poznajo filipinska mesta in njihov sloves po taki vrsti prostitucije. Eno izmed teh je Bacolod. Dvanajstletni fantič iz tega mesta je zatrdil, ko je govoril o seksu-'* alnih zahtevah tujcev, da je vdajanje nekaj odvratnega, vendar ga lahko preneseš, če ti uspe, da pred tem do največje mere otopiš svoja čustva...
Dvojna številka Našega zbornika
Končno imamo pred seboj decembrsko številko glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Revija Naš zbornik je tokrat dvojna (obsega številki 4 in 5) in je pravzaprav jubilejna ob 25-letnici Zveze. Tudi glavna tema je uglašena na to struno: Slavimo - in načrtujemo.
Snopič vseskozi pestrijo ilustracije gojencev različnih posebnih šol iz vse Slovenije, točneje tistih otrok, v imenu katerih so pred četrt stoletja v Sloveniji ustanovili Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim. Ali, kakor bolje pojasnjuje stavek iz uvodne besede v glasilo: »Ko se je pred 25 leti v Sloveniji ustanovila Zveza društev za pomoč duševno prizadetim, je bil njen jasni cilj v imenu staršev doseči zakonite pravice za prizadete otroke.«
S članki iz različnih regij nas nato delavci s tega področja popeljejo skozi četrt stoletja svojega delovanja, skozi težave, razočaranja, zadoščenja in uspehe.
V rubriki Iz naših društev in ustanov izvemo o preselitvi osnovne šole dr. Slavko Grum v nove prostore v Zagorju. O dnevnem oddelku za težko prizadete otroke v Šiški piše Aljoša Vodnik, glavna urednica revije. V članku Novo na zvezi izvemo najnovejše o delavnicah pod posebnimi pogoji, o novi obliki seminarjev za starše, o delovnem srečanju v Novi Gorici, o različnih svetovnih organizacijah za duševno prizadete, kot je na primer camphillsko gibanje, ki sloni na prostovoljni pomoči posameznikov, in o gibanju Vera in luč, ki se ukvarja tudi z duhovnimi potrebami prizadetih.
Nadaljuje se izredno zanimiv zapis Boga Jakopiča Pri zadete osebe v slovenskem slovstvu. Nadaljuje se tudi delo Ljubljanske skupine za avtizem, ki združuje starše z avtističnimi otroki in jim prireja srečanja, v kratkem pa bo organiziralo tudi seminar za strokovnjake.
Glasilo izpolnjujejo še drugi krajši, a vseskozi zanimivi zapisi.
1 1 i"		
«11	fl	
.
lilllliil
lili
	
današnji televizijski in radijski sporedi


RAI 1_______________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Kvarkov svet
14.45	Pravljica: Lajkonik
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: L’inafferrabile Primula Nera (pust., ZDA 1964, r. James Neilson, i. Patrick McGoohan)
22.05	Dnevnik
22.10	Dok. oddaja: Kvark
23.00	Aktualno: Aspettando Lascia o raddoppia
23.10	Košarka: Aris Solun-Scavolini
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
f RAI 2_________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Professione av-venturieri (kom., Fr. 1973, r. Claude Mulot)
10.20	Risanka
11.05	Informativna oddaja: Mladi in najmlajši
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Uimpareg-giabile giudice Franklin
17.30	Medicinska rubrika
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik in šport
20.30	TV film: Ouattro storie di donne - Carla
21.55	Dnevnik in politična tribuna
22.35	Kviz: II sicario
22.55	Variete: Chiappala...
23.20	Dnevnik - večerne vesti
23.45	International DOC Club 0.40 Film: Un marito per Til-
lie (kom., ZDA 1972, r. Martin Ritt)
[	^ RAI 3_________________
10.15	Hokej na ledu: Fassa-Varese (prenos iz Cana-zeia), Asiago-Alleghe (iz Asiaga)
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Odkrivajmo svet
15.30	Popoldne z opero: Attila (Giuseppe Verdi)
16.15	Košarka: ženske, Athena Unicar-Sidis Ancona (iz Cesene)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Samarcanda
22.05	Film: Mona Lisa (dram.,
ZDA 1986, r. Neil Jordan, i. Bob Hoskins, Cathy Tyson, Michael Caine)
23.45	Filmske novosti
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
|~~|f RTV Ljubljana 1
8.30	Počitniški spored: Mačkon in njegov trop - Roparji diamanta, 9.00 Periskop - Gusarji na Cresu, 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 nadaljevanka David Copperfield (3. del)
11.05	Dokumentarec: Brezno skalnih kengurujev
11.20	Risanka
11.30	Film: Cindy (mlad., ZDA 1978, r. William A. Graham)
16.30	Dnevnik
16.45	Dokumentarec: Ljudni-ca - raziskovalni tabor v Hrastovcu
17.25 Po sledeh napredka
17.55	Mali koncert
18.15	Spored za mlade: To je igra, Slovenski ljudski plesi z Goriškega, iz Benečije in iz Rezije
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme, Tednik
21.00	Nadaljevanka: Zbledeli blišč
21.50	Dnevnik
22.00	Film: Kapetan Mikula Mali (mlad., Jug. 1974, r. Obrad Gluševič, i. Petre Prličko, Tonči Vidan)
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box (pon.)
14.10	Tenis: Australian Open
16.00	TVD Novice
16.10	Tenis: Australian Open
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Srečanje SKGZ-ZSO TRST — Spet polemike v Italiji zaradi zakona o splavu
TRST — Tiskovna konferenca o posvetu Gramscija TRST — Nova premiera SSG DOLINA — V Bregu se vneto pripravljajo na pust
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Australian Open
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Tenis: Australian Open
Ir RTV Ljubljana 2
18.20	Prisluhnimo tišini
19.00	Partizanske smučine
19.30	Dnevnik
20.00	Košarka: Jugoplastika-Maccabi
21.30	Oči kritike
22.00	Dok.: Ptiče na Kosovu
22.40	Video na Slovenskem
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moj Kras (16. del); 15.13 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor Bath Camerata; 18.00 Srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Metodo-ve šole; 18.25 Glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.03 Big band RTV-Lj; 18.30 Pesmi slovenskih skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Mihe Kralja; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.15 Lit. nokturno in nočni spored.
C
CANALE5
	RETE 4		ITALIA 1
'5.00
^.ao
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - Luomo d’af-fari, 9.30 General Hospi-tal
^0.30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
Aktualno: Agenzia ma-trimoniale (vodi Marta Plavi)
Nanizanki: La časa nella prateria - II sogno di Albert, 16.00 VVebster - Un’-eco dal passato Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto! (vodi Iva Zanicchi), 19.00 11 gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro), 23 r>n 20.30 TeleMike
Variete: Maurizio Co-0,2q stanzo show 8.3n ^brika: Premiere
Nanizanke: Baretta -^°rtatore di morte, 1.30 Ntannix - Baseball, 2.30 ^lasguerade - Dalla Rus-Sla con terrore
7.40	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.30	Film: Le avventure di Mandrin (pust., It. 1951, r. Mario Soldati, i. Raf Val-lone)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper -Sospeso dal servizio
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore
18.00	Nanizanka: New York New York - Uno strano omicidio
19.00	Aktualno: Dentro la noti-zia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Gli in-toccabili di Chicago
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film The Elephant Man (dram., ZDA 1980, r. David Linch, i. Anthony Hopkins, John Hurt)
22.40	Riflettore (2. del)
23.40	Film: Il primo cerchio (dram., Danska 1972, r. Aleksander Ford, i. Vera Chekova)
1.35	Nanizanka: Vegas
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Harcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25 Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D’Artagnan
20.30	Film: Ninja la furia uma-
na (pust., ZDA 1983, r. Sam Firstenberg)
22.20	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Megasalvishovv
23.05	Film: Venerdi 13 - Capi-tolo finale (srh., ZDA 1984, r. Joseph Žito)
0.45 Rubrika: Premiere
1.55	Nanizanka: Samurai
ODEON_______________
7.30	Nanizanka: Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giornifelici
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	L’amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Fischia il sesso (kom., It. 1974, r. G. L. Po-lidoro, i. Rita Tushin-gham)
22.30	Film: Mazzabubu... qu-ante corna stanno quag-giu (kom., It. 1971, r. M. Laurenti, i. C. Giuffre)
TMC_____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nad.: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Tempo di furore (dram., ZDA 1955, r. Jack Webb, i. Janet Leigh)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualna oddaja: Mednarodni prenosi
22.00	Glasbena oddaja: Manhattan Transfer - Brasil Special
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIUU____________
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Padi-glioni lontani
21.30	Dok.: Il grande oceano di Capitan Cook
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh;
14.30	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem;
17.30	Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.35 Ansambli narodnozabavne glasbe; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Super-pass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00_ Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Gallet-ti; 15.00 Vse za dopust; 17.00 Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Veliki orkestri; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
Dopolnilo k besedilu dekreta o odgoditvi sodnih izgonov
Fulvio Tomizza v Kulturnem domu
Nocoj prva predstavitev romana Beneška dedinja
Tudi Gorica bo vključena v seznam mest, kjer bo veljala odgodi-tev sodnih izgonov iz stanovanj. Občinska uprava je včeraj sporočila, da je pristojna komisija v senatu, ki je preučevala zakonski dekret, sprejet, kakor znano, ob koncu lanskega leta, vključila v besedilo popravek, ki predvideva, da velja odgoditev izvedbe sodnih izgonov v vseh mestih, ki so sedež pokrajine. Torej tudi za Gorico.
Spremenjeno, oziroma dopolnjeno besedilo bo zdaj predmet razprave v parlamentu. Zakonski dekret mora namreč parlament spremeniti v zakon v roku šestdesetih dni. Posebnih težav za njegovo odobritev, kot je slišati, ne bi smelo biti.
Iz sporočila Občine je razvidno, da sta za vnos dopolnila k prvotnemu besedilu poskrbela senator Ne-reo Battello in poslanec Luciano Re-bulla. Parlamentarca sta se v začetku prejšnjega tedna sestala v Gorici s predstavniki Občine, sindikata Su-nia in nekaterih drugih ustanov ter se podrobno seznanila z zadevo.
Na Gorico so v Rimu "pozabili", ko so na seji Ministrskega sveta odobrili novoletni paket raznih dekretov s fiskalnega in drugih področij. Seja Ministrskega sveta je bila 27. decembra. Že naslednjega dne je sindikat SUNIA opozoril na posledice pozabljivosti, oziroma na pomanjkljivosti v dekretu, ki do tedaj
še niti ni bil objavljen v Uradnem listu. 29. decembra so se na pobudo sindikata SUNIA zbrali na skupščini občani proti katerim bi z novim letom lahko začeli izvajati sodne izgone iz stanovanj. Na skupščini so opozorili na nevzdržen položaj — na območju mesta je ob koncu leta postalo izvršilnih okrog sto izgonov — in se dogovorili za primerne pobude v iskanju pozitivne rešitve.
Zadnji dan lanskega leta se je delegacija sindikata in občanov sestala z županom Scaranom in mu
predočila težak položaj. Kakor vemo, se je medtem sestala tudi občinska komisija za stanovanjska vprašanja in pretehtala možne rešitve za nastanitev družin, ki bi se medtem dejansko znašle na cesti. Istočasno je stekla tudi politična akcija informiranja in angažiranja goriš-kih parlamentarcev, ki je, kot kaže, bila uspešna.
Kakor znano je Ministrski svet v novoletnem dekretu predvidel odgoditev izvršilnih sodnih izgonov z zapadlostjo 31. 12. 1988 do 30. aprila letos.
Nedvomno je to teden premier v goriškem Kulturnem domu. V ponedeljek smo po več kot petih letih v Gorici lahko prisostvovali krstni predstavi igre v izvedbi SSG, danes pa ponuja naše kulturno središče zanimivo in pomembno novost na literarnem področju: prvo absolutno predstavitev novega romana enega današnjih vodilnih italijanskih književnikov, Fulvia Tomizze.
Srečanje s Tomizzo bo v Kulturnem domu danes ob 18. uri. Pisatelj bo predstavil javnosti svoje najnovejše leposlovno delo, roman o beneški dedinji "L'ereditiera veneziana". Knjiga
je prav pred nekaj dnevi izšla pri založbi Bompiani.
Kot je te dni sam avtor povedal v intervjuju za naš dnevnik, se mu je zamisel za snov novega romana porodila ob raziskovanju osebnosti Gian-rinalda Carlija, velikega prosvetljen-ca in ekonomista, po rodu iz Kopra. Carli je Tomizzo privedel do fascinantnega lika Paole Rubbi, hčerke premožne beneške družine v 18. stoletju. Paola je podedovala veliko družinsko premoženje in privolila Carli-jevemu snubljenju. Zakon pa je bil kratkotrajen, saj je privlačna ženska pri 25 letih umrla za jetiko, tako kot skoraj vsa njena družina. Tomizza je odkril edini izvod knjige, ki jo je Carli napisal v prepričanju, da sta Paoli-nina sestra in zdravnik kriva njene smrti. Ob življenju in tragični usodi mlade beneške dedinje je v teh zapisih Tomizza odkril marsikaj zanimivega o življenju v Benetkah v 18. stoletju.
Srečanje s Tomizzo bo priložnost za razgovor o novi knjigi, pa tudi o drugem delu plodnega in uspešnega istrskega pisatelja. Za Tomizzo pa bo stik z občinstvom - čeprav v krogu prijateljev, kot sam pravi, ko ugotavlja, da je povabilo sprejel tudi zato, ker je danes njegov rojstni dan in ga želi preživeti v domačem krogu - prvi test o odzivu na njegovo najnovejše literarno delo.
Srečanje s Tomizzo bo neposredno prenašal radio Val.
Pomožni tajnik OZN na posvetu o razvoju
V deželnem avditoriju se bo danes ob 9.30 pričel posvet na temo Združeni narodi in pravica do razvoja, ki ga prireja Mednarodni inštitut za pravne in gospodarske študije v korist razvoju.
Po uvodnih pozdravih bo splošno poročilo podal generalni direktor in pomožni tajnik pri Organizaciji združenih narodov Jan Marten-son. Govorili bodo tudi član sveta OZN za človekove pravice Omran El-Shafei, profesor mednarodnega prava v Novem Sadu Dejan Janča in podpredsednik Sveta OZN za človekove pravice ter docent mednarodnega prava na Univerzi v Milanu prof. Fausto Pocar. Posvet se bo po opoldanskem premoru nadaljeval ob 15. uri z razpravo, ki ji bodo sledili zaključki predsednika Mednarodnega inštituta za poenotenje civilnega prava prof. Riccarda Monaca.
Solanasov film ”Sur“ v Kulturnem domu
O dilemah Argentine danes
Po jesenski filmski sezoni, ki je predstavila izbor filmov evropskih režiserjev, se Kinoatelje z novim sporedom Gorica kinema, ki se v teh tednih odvija v Kulturnem domu, odpira svetu. V skladu z izbirami, ki označujejo filmsko ponudbo Kinoateljeja, se to odpiranje osredotoča na kakovostne filme, ki se precej oddaljujejo od hollywoodskih stereotipov in ostale prevladujoče ponudbe tako v dvoranah kot na televizijskem ekranu. Prejšnji teden je ogled kanadskega filme režiserja armenskega porekla Atoma Egoyana "Black comedy" bil prijetno presenečenje. Argentinski režiser Fernando Solanas - njegov film "Sur" bodo predvajali nocoj ob 20.45 - je sicer tudi širšemu občinstvu že bolj znan, predvsem po zaslugi predzadnjega filma "Tangos".
Solanas je film "Sur" predstavil na zadnjem festivalu v Cannesu. V njem pripoveduje o izredno aktualnem vprašanju tako v Argentini kot - v perspektivi - v drugih državah Latinske Amerike. Gre za vprašanje političnih oporečnikov, ki se po temnih letih vojaških hunt in diktatorskih režimov vračajo v domovino. Solanas nam pripoveduje, da je ponovno vključevanje v argentinsko družbo, kjer so naredili že nemalo korakov v ponovnem vzpostavljanju demokratičnih družbenih odnosov, kljub vsemu polno težav in ovir. Družbeno angažiran film torej, ki pa pod spretnim vodstvom režiserja in po zaslugi bogate glasbene kulise (avtor glasbe je Astor Piazzolla) združuje zanimivo vsebino z umetniškimi značilnostmi avtorskega filma.
Avtobusna zveza z letališčem Denar bodo zbrale javne ustanove
Včeraj so se v prostorih goriške Trgovinske zbornice sestali predstavniki Konzorcija za deželno letališče, goriške občinske uprave, pokrajinske uprave, važnejših trgovsko-industrijskih združenj in nekaterih goriških javnih ustanov, da bi skupno skušali rešiti problem avtobusne povezave med Gorico in ronškim letališčem. Ta zveza bo delovala le do 30. aprila. Uvodoma je spregovoril predsednik konzorcija Giovanni Cocianni, ki je naglasil, da je avtobusna povezava med večjimi mestnimi središči naše dežele in letališčem neobhodno potrebna. Ronško letališče bo namreč v naslednjih letih postalo pomembna mednarodna izhodiščna točka, povečal se bo med drugim tudi trgovski promet. Od prvega
aprila bo vsak dan letalska zveza z Genovo, povečalo se bo število poletov v Rim, dvakrat tedensko bo delovala povezava z Budimpešto, trikrat tedensko pa bomo lahko poleteli na Dunaj.
Kaj predlaga ronški konzorcij? Goriške javne ustanove naj bi zbrale 24 milijonov lir in tako omogočile delovanje tega servisa do 31. decembra 1989. Deželna uprava bo medtem skušala vključiti izdatke za to avtobusno povezavo v deželni načrt prevozov. Udeleženci srečanja so odločno podprli potrebo po ohranitvi tega servisa, ki bi lahko z nekaterimi izboljšavami postal bolj zanimiv. Lansko leto se je namreč do ronškega letališča peljalo 3600 potnikov.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERL1NE
Režija Žarko Petan
Igra Bogdana Bratuž
PONOVITVI:
danes, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah jutri, 27. t. m., ob 20.30 v KD Briški grič v Števerjanu
KJJLTURN1
DOM
Srečanje s pisateljem
Fulviom
Tomizzo
ob izidu knjige
>>L’EREDITIERA VEIVEZIAJVA«
KULTURNI DOM, danes, 26. januarja, ob 18. uri
Na Vogrskem je bil včeraj pogreb revolucionarja in borca J. Beltrama
Včerajšnja pogrebna slovesnost na Vogrskem
(Foto Čubej)
Včeraj popoldne je na Vogrskem velika množiča pospremila na njegovi zadnji poti revolucionarja, organizatorja narodnoosvobodilnega boja in vsestransko angažiranega povojnega družbeno-političnega delavca Julija Beltrama - Janka. Pogreba so se udeležili poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, ANPI in SKGZ številni nekdanji soborci, krajani, prijatelji in znanci. Na žalni slovesnosti
pred osnovno šolo se je od pokojnika najprej poslovil Janko Furlan. V imenu krajanov je izrekel pokojnemu Juliju Beltramu priznanje in zahvalo za ljubezen in požrtvovalnost, ki jo je podaril boju za obstoj in razvoj slovenskega naroda. V imenu Zveze združenj borcev se je od pokojnika poslovil podpredsednik glavnega odbora Vlado Pohar, ki je orisal Janko-tov lik, ki mora biti Primorcem in Slo-
Mladenič iz Fossalona ranjen v prepiru v Ločniku
V goriški bolnišnici je na zdravljenju zaradi globoke rane na vratu in pazduhi 18-letni Massimo Benolich iz Fossalona pri Gradežu. Zdravil se bo predvidoma štirideset dni.
Benolich je bil, kot se zdi, ranjen med prepirom v torek zvečer okrog 22. ure. Do prepira in nato fizičnega obračunavanja - rane naj bi povzročil nož ali drugo podobno rezilo - je prišlo v Ločniku, po do zdaj razpoložljivih vesteh, na ulici v bližini cerkve. Zadevo raziskuje policija, ki je menda že izsledila domnevnega napadalca. Šlo naj bi za moškega starega 25 let, ki je že imel opravka s sodiščem. Če bo sodnik potrdil policijski pripor, bodo njegovo ime sporočili že danes.
Trčenje pri Rupi
Promet na državni cesti št. 55 pri Rupi je bil včeraj opoldne precej oviran zaradi slikovite prometne nesreče, v kateri pa ni bil nihče ranjen. Prišlo je do trčenja med fiatom uno, ki ga je upravljal 21-letni Giuseppe Fonte iz Gorice, Ul. Diaz 7, in peuguetom goriške registracije, za volanom katerega je sedela 48-letna Marija Princi s Peči, Ul. N. Sauro 53. Princijeva je z državne ceste nameravala zaviti v levo proti Peči. Za njo je v isti smeri pripeljal Fonte. Kljub poskusu, da bi se izognil
trčenju je fiat uno bočno oplazil avtomobil Princijeve. Uno je zatem zaneslo v jarek oziroma utrjeno škarpo ter je obstal na strehi.
razna obvestila
Kulturno in rekreativno društvo Jadro v Ronkah vabi starše in vse, ki jim je pri srcu vzgoja doraščajočih otrok, na predavanje dr. Viljema Ščuke, šolskega zdravnika in psihologa na posebni šoli v Novi Gorici, na temo Razvoj otrokovega značaja v naših krajih. Predavanje bo jutri ob 20. uri na sedežu društva v Pomjanu.
KD Kras Dol-Poljane prireja dia-pred-stavo Avstralija. Predvajal in komentiral bo Milan Pahor, jutri, 27. januarja, ob 20. uri v društvenih prostorih.
Društvo slovenskih upokojencev priredi 5. februarja PUSTOVANJE v hotelu Planika v Ajdovščini. Poskrbeli bodo za avtobusni prevoz, skupno večerjo, srečelov in tekmovanje mask. Prijave danes, 26. januarja 1989, od 10. do 12. ure na sedežu društva in pri poverjenikih na vaseh.
Mladinski krožek Gorica priredi v torek, 7. februarja, pustni ples v goriškem Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri. Vstop z izkaznico in vabilom, ki je na razpolago pri odbornikih krožka.
vencem v ponos. Nato je žalni sprevod krenil ob spremljavi domače godbe na pihala izpred osnovne šole Ivana Roba proti vaškemu pokopališču. Tu so se od pokojnega poslovili še predsednik Srednjeprimorskega območja Osvobodilne fronte in pokojnikov dober prijatelj Franc Pregelj - Boro, predsednik občine Koper Ravel Šiškovič in predsednik občine Nova Gorica Albert Bevčič, ki je podrobno opisal angažirano in zahtevno življenjsko pot Julija Beltrama, kije za to prejel tudi častno občanstvo mesta Nova Gorica.
Juliju Beltramu so poslednjo pesem zapeli člani moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Vogrsko, častna četa jugoslovanske ljudske armade pa je pokojniku izkazala vojaško čast.
Dopolnil je 102 leti
V Ronkah pogreb Franca Devetaka
Umrl je Franc Lojze Devetak (De-vetta), najstarejši občan na Tržiškem. 25. aprila bi dopolnil 103. leto. Pogreb je bil včeraj popoldne v Ronkah ob udeležbi številnih sorodnikov, znancev in prijateljev.
Franc Lojze Devetak je bil pravi Opajc. V. tej vasi se je rodil 25. aprila 1886 in se prav ob koncu stoletja zaposlil v obrtniški delavnici za izdelovanje ročajev za biče. Ta dejavnost je takrat predstavljala pomemben vir dohodka za prebivalce tega območja, vse do prve svetovne vojne. V cesarski uniformi je pokojnik služil v Gorici, na ruski fronti in končno na Tirolskem. Imel je srečo, saj se je skozi vse boje srečno izmazal.
Vojna vihra je rojstno vas spremenila v kup ruševin. Lojze se je odločil, da si skupaj z družino poišče primeren kraj za nekoliko mirnejše in lažje življenje. V Laškem si je, tako kakor številne druge družine s Krasa, kupil zemljišče, kjer je postopoma zrastel nov dom. Ko je izdelovanje 'škoroba-cev" šlo v pozabo, saj je konje in drugo vprežno živino nadomestil avtomobil in traktor, se je Lojze oprijel drugega dela.
"Delo je tisto kar ohranja človeka," nam je dejal pred poldrugim letom, ko smo ga zadnjič obiskali.
______________kino________________
Gorica
KULTURNI DOM Gorica kinema: 20.45 »Sur«. R. Fernando Solanas.
CORSO 18.00-22.00 »L orso«.
VERDI 19.00-22.00 »Bird«.
VITTORIA 17.3P-22.00 »Residence«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Caldo capriccio di donna«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Črna vdova«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Vrnitev v bodočnost«.
DESKLE Zaprto.
Cankarjevo delo na odru Kulturnega doma v Trstu
Jutri premiera Lepe Vide
Proslavo pripravilo domače PD
V Mačkoljah počastili spomin na Ivana Tula
V Kulturnem domu v Trstu bo jutri premiera Cankarjeve Lepe Vide v režiji Mete Hočevar. Ansambel Slovenskega stalnega gledališča jo bo uprizoril v zasedbi: Maja Blagovič, Miranda Caharija, Vladimir Jurc, Tone Gogala, Branko Šturbej, Adrijan Rustja, Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Silvij Kobal, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup, Dušan Jazbec, Irena Zubalič, Stanislava Bonisegna in Alda Sosič
PD Mačkolje je priredilo v nedeljo popoldne v srenjski hiši v Mačkoljah spominsko proslavo ob 30-letnici smrti sorojaka dr. Ivana Tula (1877-1959). Nad delom in osebnostjo Ivana Tula je dolgo časa vladal molk in je njegovo ime polagoma tonilo v pozabo: pa vendar je bil duhovnik Ivan Tul med mačkoljanskimi intelektualci tisti, ki se je doslej povzpel najbolj visoko in se je svojim dohovnim in pisateljskim delom pustil trajno sled predvsem na verskem področju. PD Mačkolje je z nedeljsko prireditvijo obudilo spomin nanj, kar naj bi bilo tudi povod za jasnejšo osvetlitev njegovega življenja in dela, mogoče s kakšno monografsko publikacijo. Do tega še ni prišlo, obstajajo najbrž še kakšni zadržki.
O njegovi življenjski poti in literarnem ustvarjanju najdemo izčrpne podatke v Slovenskem biografskem leksikomu (13. zvezek, str. 228), tu se bomo omejili le na nekaj vtisov s spominskega večera v srenjski hiši. Župnik in profesor Tone Požar, ki je bil v goriškem bogoslovju učenec dr. Tula v letih 1931 do 1936, je s svojim živahnim, občutenim in neposrednjim pričevanjem začrtal osnovne značajske in duhovne poteze svojega profesorja, ki je spadal v veliko trojico, katero sta sestavljala še Josip Ujčič, beograjski nadškof, in dr. Jakob Ukmar, čigar ime je še vedno pojem med tržaškimi Slovenci. »Med njimi je bil dr. Tul najbolj preprost in skromen,« je dejal Tone Požar, »zrel miren in globok, ki
■F
Danes v Kulturnem domu v Gorici bo tekla beseda o Beneški dedinji
Predstavitev zadnjega romana Fulvia Tomizze
V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri srečanje z istrskim pisateljem Fulviom Tomizzo ob izidu njegovega zadnjega dela, romana Beneška dedinja. Tomizza se je rade volje odzval vabilu vodstva Kulturnega doma in današnje srečanje v Gorici bo tako sploh prva predstavitev Beneške
Fulvio Tomizza
dedinje, kar je za našo kulturno ustanovo prestižnega pomena.
Fulvio Tomizza je bil že pred leti gost goriškega Kulturnega doma, ko je sodeloval na predstavitvi Ljubezenskih pisem Stanka Vuka. Takrat je imel »zase« malo časa na razpolago, ker je na srečanju sodelovalo več udeležencev. Tokrat bo drugače, saj bo (ob »svoji« Beneški dedinji) edini protagonist večera.
Pisatelj iz Materade bo prisotne seznanil z genezo romana o Paoli Rubbi, ženi koprskega prosvetljenca Gianri-nalda Carlija, o njenem kratkem zakonskem življenju in tragični smrti (kot druge njene družinske člane jo je pri komaj 25 letih, potem ko je Carliju rodila potomca, pokončala jetika). Tomizza je snov za roman, v katerem opisuje življenje v Benetkah v osemnajstem stoletju, povzel po edinem še ohranjenem izvodu knjižice Gianrinal-da Carlija o življenju žene, ki jo je pisatelj izbrskal v državni knjižnici v Lucci. Beneška dedinja bo izšla v slovenskem prevodu pri Založništvu tržaškega tiska.
Današnje srečanje s Fulviom Tomizzo v goriškem Kulturnem domu se bo začelo ob 18. uri.
Iz Beneške dedinje objavljamo prevod dveh krajših odlomkov, ki beležita odnos Gianrinalda Carlija (Hrasta) in njegovega prijatelja Piet-ra Verrija do Slovencev v naših krajih.
□ □ □
Tudi Pietru Verriju, ki se je decembra 1760 vračal domov po sedemletni vojni v avstrijskih vrstah, se je dežela, kjer je postal za obisk pri ljubljenem Hrastu, zdela le napol vabljiva: »Dražljiva pokrajina je to, tudi pozimi najdeš oljke, ozračje je milo; morje obdaja nekaj gričkov, toda iz vsega vejeta siromaštvo in neotesanost. Kmetje so Slovani, ne znajo italijanščine, ki jo govori mesto. To so umazane pojave komajda oblečenih divjakov. S težavo najdeš mleko, da biga popil ob kavi, kaj šele ostalo.«
Čeprav je milančan razpravljal s svojim ustrežljivim gostiteljem "do obupa" o politiki, je kljub temu zapazil tudi nemir žene, ki 'mu ne da počitka".
□ □ □
Daleč od neposrednih koristi obeh vladavin, ki se kot nalašč nista menili druga za drugo, je bila tovarna Rubbijevih dedičev v Carlisburgu nevko-reninjeni tujek ob tisti negotovi meji, kjer so prebivali na svoje kraje zagrizeno navezani slovenski kmetje, ki so jih meščani prezirali.
Nekateri delavci iz Soliga in Conegliana so se na božični predvečer spustili v Lazaret - današnje Bertoke na pokrajinski cesti iz Trsta v Koper, da bi prisostvovali polnočnici. Župnika so našli v postelji in ko so vstopili v cerkovnikovo hišo, jih je s pištolami in arkebuzami naskočila gruča slovenskih spolovinarjev pod poveljstvom Carlijevega mejaša Gregorja Brajniča.
Ko bo po dvesto letih Capodistria postala Koper, bo nek koprski zgodovinar prepoznal v tem dogodku ljudski upor jarmu »fevdalca, ki je postopoma postal kapitalist in organiziral kapitalistični način proizvodnje«. Citirano nam danes izvabi nasmešek, vendar ostaja trditev kljub temu utemeljena.
Razsvetljeni industrij ec je poleg tega zaman zahteval od Republike, naj prisili omenjene kmete, da popravijo porušene ceste in moste. In če je v prejšnjih letih Carli izrabil pravico prvorojenstva na škodo bratov, je zdaj mašil luknje obubožanega podjetja tako, da je vanj investiral del fidejkomis-ne dediščine, namenjene sinu.	fPreVod: MIRAN KOŠUTA)
Tone Požar
je predvsem v času naj hujšega fašističnega zatiranja, ki ni prizaneslo niti goriškemu bogoslovju, ohranil mirno kri in z razumevanjem in nasveti bodril, spodbujal in usmerjal bodoče slovenske duhovnike, ki so morali prestajati, skupno s svojim profesorjem, najhujše krivice.«
Spomin na dr. Tula je g. Požar obogatil tudi s strnjenim, a nazornim pogledom na tedanjo politično situacijo v Trstu in Gorici, katere najeminentnejši žrtvi sta bili škof Fogar v Trstu in nadškof Sedej v Gorici (ki je za posledicami moralnega udarca svoje odstranitve tudi umrl). Tone Požar nam je tudi postregel z originalnim vpogledom v kulturno delovanje ob študiju v goriškem bogoslovju, n. pr. o delovanju zbora, v katerem so peli Lado Piš-čanc, Bernard Špacapan, skladatelj in dirigent Mirko Filej ter istrski pesnik Lojze Kocjančič in druge kasnejše ugledne osebnosti.
Najmočnejši vtis pa je naredilo pričevanje o Tulovem poskusu, da bi spovedal na smrt obsojenega Gugliel-ma Oberdana, kateremu je spodletel atentat na avstrijskega cesarja, in je obsojenec dr. Tula odpravil tako, da mu je pljunil v obraz.
Še veliko zanimivih podrobnosti Je nanizal predavatelj in prav bi bilo, ko bi njegovi spomini izšli tudi v pisani obliki.
Nič manj bogata in razgibana je bila pisateljska dejavnost dr. Tula, o kateri je spregovoril prof. Martin Jev-nikar in postregel občinstvu s kopico podatkov ter poudaril, da pisateljsko delo Ivana Tula, povečini nabožne in rodoljubne vsebine, še ni docela raziskano. Drobec bogatega opusa dr. Tula je bil tudi razstavljen med prireditvijo. Mladi člani društva so nastopili z recitacijami nekaterih najbolj značilnih Tulovih verzov, ob koncu pa je zapel še mešani zbor PD Mačkolje, ki ga vodi Nace Duh. Prireditev je povezoval Niko Tul. (ris)
Koncert znanega italijanskega kantavtorja v tržaškem gledališču Rossetti
De Gregori, pesnik realnih zgodb
Sprva me ni hotel sprejeti. Njegov menežer mi je pojasnjeval, da nima yeč časa za intervjuje, da se mora pripraviti na koncert. Nato je vendarle Privolil, »a le za nekaj minut,« mi je Pilo rečeno.
Francesco De Gregori me je sprejel v ‘sti sobici za igralce gledališča Ros-Sett.i. v kateri sem se nekaj mesecev Prel srečal z Dizzyjem Gillespiejem. ravkar je uglaševal kitaro. Nasmeh-.11 se je, prenesel roko s strune v mojo n vljudno prisluhnil vprašanju.
. Vprašal sem ga ali soglaša z mne-hjem tistih glasbenih kritikov, ki so °Cenili njegovo zadnjo ploščo Terra di ^essuno za neorealistično. »Kritiki in ?yinarji vedno zlorabljate terminolo-je začel. »Kaj takega ne odobra-r Neorealističen je lahko film ^gUn g; biciclette ali pa Umberto D. setih * nessun° le Ploščo osemde-balf1 let, ki govori o realnih zgod-
pa taka razlika s prejšr sco Scacchi e tarocchi?«
t0 le ocena’ ki prihaja od z šuj' ,ekateri se po drugi strani spi iihl0, zakaj ostajam usidran pri sv Vj-jffnrah in nikoli ne menjam. A 1 ka/S !l raz^ko med ploščama?« se na lepem šel novinarja.
Dlnč?aza^ sem se rekoč, da je zadr osam? boll intimistična, da jo preve šnia lenoSt' medtem ko je bila pri laiV. ,s svojo vizijo zgodovine, ki jo c j ijndje, vendarle bolj "udarna", vjin tudi Mimi in Nero delata zgoc dov-Vsi jo oblikujemo in ji istočas °‘imo, da ona oblikuje nas.«
Mimi in Nero sta protagonista dveh pesmi z zadnje plošče. Prva se zazira v "življenje, ki je cesta polna povratnih ovinkov", Nero je eden od tistih črncev, ki so pripotovali "s periferije sveta v veliko mesto" in so jim italijanski časopisi preprosto dali vzdevek "vu cumpra".
Kantavtorja sem nato vprašal, če se je svet italijanske lahke glasbe kaj spremenil od časa, ko je pred skoraj dvema desetletjema vstopil vanj.
»Bistvena razlika je mogoče le v tem, da prodaš več plošč, imaš okoli sebe več ljudi, ki ti sledijo, in da te spoštujejo.«
»Kaj pa bližnji načrti?«
»Jutri bomo končali turnejo po italijanskih mestih, nato bom takoj začel s snemanjem nove plošče. Po predvidevanjih bo izšla aprila.«
»In kakšna bo?«
»Lepa, seveda, sicer je ne bi sne-mal!«	MARJAN KEMPERLE
Francesco De Gregori med torkovim koncertom v Trstu (foto Križmančič)
Potovanje v verzih in glasbi
Francesco De Gregori ima v Trstu in okolici mnogo privržencev. Tisti, ki jim je uspelo pravočasno kupiti vstopnico, so ga v torek pričakali v gledališču Rossetti in prisluhnili njegovemu glasbenemu potovanju od pesmi, ki jih je napisal pred skoraj petnajstimi leti, pa do najnovejših iz njegove zadnje plošče Terra di nessuno. Med občinstvom je bilo opaziti malo najstnikov, kar sploh ne preseneča: De Gregori ni Jovanotti, ne moreš ga poslušati v hrupni diskoteki. Njegove pesmi zahtevajo zbranost, le tako ti lahko sežejo kaj dlje kot do ušes. Ne dvignejo te s stola, kot se dogaja na koncertih najbolj znanih rock zvezd. Prikovajo te na stol in v tebi dvignejo zastor, da lahko drugače pogledaš na življenje, na svet okoli sebe in nase.
To zbranost je bilo na koncertu občutiti. Rimski kantavtor je že s prvo pesmijo Vecchia valigia, s kitaro in orglicami, omrežil občinstvo in ga nato skupno s svojim res kvalitetnim bandom pozibaval od novejših do starejših skladb, od poetične Mimi šara do Generale, s katero je sklenil prvi del koncerta. Le enkrat je med nastopom posegel, da bi napovedal naslednjo pesem. Ob predstavitvi pesmi o mladem kurjaču na ladji Titanic se je navidezno začudil, kako to, da se je v tragediji rešilo največ potnikov iz prvega razreda. »Očitno so že takrat delovali določeni mehanizmi...« je pripomnil.
Dobršen del nadaljevanja je bil akustičen. V spremstvu treh kitar, flavte in tolkal se je De Gregori sprehodil po Korzu Buenos Aires, v pesmi Capataz spregovoril o ljudeh, ki sprejemajo povelja od zgoraj in jih nato delijo na druge, se »nališpal« v pesmi Rimmel (čeprav ta pesem ostaja kljub letom tako krasna, da ne potrebuje nobenega lišpa). Kljub dvem polnim uram igranja se je koncert prehitro iztekel. De Gregori ga je podaljšal z obilnim dodatkom (La donna canno-ne, Buffalo Bill, La storia siamo noi), ki pa je bil za občinstvo vseeno prekratek.	(M. K.)
Včeraj v italijanskem nogometnem pokalu
Brez presenečenj
Včeraj v četrtfinalu košarkarskega Koračevega pokala
Milančani uspešni tudi v Beogradu
Atalanta, Napoti, Sampdoria in Piša so polfinalisti letošnjega italijanskega nogometnega pokala. Polfinalni srečanji bosta 1. in 8. februarja, žreb polfinalnih parov pa bo jutri.
ASCOLI - NAPOLI	3:1 (2:1)
ASCOLI PIČENO - Pred samo 3.000 gledalci je Ascoli po zelo živahni tekmi premagal Napoli. Že v 5. minuti je za domačine iz enajstmetrovke povedel Giordano. Izenačil pa je v 20. min. Carnevale. Zaman sta bila še gola Giordana (41) in Gorija (47), saj je Napoli v prvem srečanju zmagal s 3:0.
PIŠA - VERONA 1:0	(0:0)
P1ZA Z golom Incocciatija štiri minute pred koncem tekme se je Piša uvrstila v polfinale, saj se je prvo srečanje v gosteh končalo z 2:1 za Verono.
LAZIO - ATALANTA	3:2 (1:1)
RIM — Kar 25.000 gledalcev je včeraj upalo v podvig domačega moštva. Laziu pa je uspelo le zmagati, ne pa se uvrstiti v polfinale. V prvi tekmi v Bergamu je namreč • zmagala Atalanta
z 2:0. Za Lazio so bili uspešni Marino (15), Gregucci (50) in Pin (83). Za goste pa je oba gola dosegel Madonna (v 41. in 57. min.).
FIORENTINA - SAMPDORIA 1:1 (1:0)
FIRENCE Sampdoria se je z zmago v prvem srečanju s 3:0 seveda uvrstila v polfinale, včerajšnja tekma pa je bila v glavnem le formalnost. »Junak« tekme pa je bil gostujoči igralec Luca Pellegrini, ki je najprej dal avtogol (v 6. min.), nato pa je dosegel še zadetek za Sampdorio.
Inter - Bohemians	1:1
MONZA Včerajšnja prijateljska nogometna tekma med Interjem in praškim Bohemiansom se je končala 1:1 (1:1). Strelca: v 21. min. Sisma, v 43. min. Diaz.
Umrl oče Dina Zoffa
GORICA — Včeraj je v Maianu del Friuli umrl 76-letni Mario Zoff, oče Dina Zoffa. Le pred nekaj tedni pa je umrla tudi Dinova mati.
SKUPINA C
C. ZVEZDA - PHILIPS	80:90
(45:55)
CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Dabič 13, Ilič 11, Obradovič 4, Jankovič 13, Bogosavljev 14, Kradžič 9, Cvetkovič 6, Pavlovič 4, Avdija 6.
PHILIPS MILAN: Aldi 3, Pittis 7, D'-Antoni 7, Martin 12, Premier 28, Me-neghin 2, Baldi 4, Montecchi 11, McA-doo 16.
BEOGRAD — Z zanesljivo zmago tudi v Beogradu si je milanski Philips povsem zasluženo prislužil pryo mesto v tej, C skupini in seveda tudi mesto v polfinalu.
OSTALI IZID: Maes Pils - Zaragoza 100:80. LESTVICA: Philips (It.) 10; C. zvezda (Jug.) 6; Zaragoza (Šp.) in Maes Pils (Bel.) 2.
SKUPINA A
ASSUBEL - PARTIZAN	102:108
(56:55)
KUVIN — Beograjčani so se sicer morali potruditi, da so strli odpor belgijskih košarkarjev. Naposled pa so vendarle uspeli in se tudi zanesljivo uvrstili v polfinale.
ESTUDIANTES - DIVARESE 89:92 (45:48)
MADRID — Košarkarji Divareseja so sicer zmagali v gosteh proti Estudi-antesu, povsem pa so odrezani od boja za polfinale.
LESTVICA: Partizan Beograd (Jug.) 10; Assubel (Bel.) in Divarese (It.) 4; Estudiantes (Sp.) 2.
SKUPINA B
ZADAR - HAPOEL	78:72 (53:34)
ZADAR — Zadrčani so s sinočnjo zmago napravili odločilen korak do uvrstitve v polfinale. Po odlični igri (izkazal se je predvsem Komazec, ki je dosegel 26 točk) so namreč premagali izraelsko moštvo Hapoela.
OSTALI IZID: Jouventud - 01ympi-akos 101:73. LESTVICA: Zadar (Jug.) 8; Jouventud Badalona (Šp.) 6; Hapoel Tel Aviv (Izr.) 4; 01ympiakos (Gr.) 2.
SKUPINA D
STROITEL - VISMARA 103:88 (59:45)
KIJEV — Igralci iz Cantuja so si dejansko zapravili uvrstitev v polfinale z včerajšnjim gladkim porazom proti sovjetskemu moštvu Stroitela, v kate-
rem je zlasti blestel Podkovirov, ki je dosegel kar 40 točk. Dobro je igral tudi Volkov (22). V vrstah Vismare sta se izkazala Riva (33 točk) in Turner (23).
OSTALI IZID: Direktbank - Orthez 79:99. LESTVICA: Stroitel (SZ) in Vis-mara (It.) 8; Orthez (Fr.) 4; Direktbank (ZRN) 2.
POKAL PRVAKOV
V 7. kolu finalne skupine pokala prvakov bo danes Scavolini iz Pesara igral v Solunu proti Arisu. Grki uvrščajo odličnega Galisa, poleg tega pa so na domačem igrišču skoraj nepremagljivi.
Splitska Jugoplastika pa bo v tem kolu sprejela v goste moštvo Makabija iz Tel Aviva.
VČERAJŠNJA IZIDA
Nashua (Niz.) - Barcelona (Šp.) 83:84; Limoges (Fr.) - CSKA (SZ) 78:85.
POKAL L. RONCHETTI
BEOGRAD — V okviru tega pokala so košarkarice beograjske Č. zvezde včeraj doma premagale italijansko moštvo Enichema z 82:81 (51:49).
Nogometni disciplinski ukrepi
Papaisu (Triestina) eno kolo neigranja
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi za dve koli izključila Zinettija (Pescara), za eno kolo pa Pasgualeja Bruna (Juventus), Roberta Bruna (Pescara), Francinija (Napoli), Victorja (Sampdoria), Tassottija (Milan), Tempestillija (Roma) in Villo (Bologna).
V	B ligi je kar za tri kola izključila Franciosa (Avellino), za eno kolo pa Zangaro (Licata), Apollonija (Parma), Brioschija (Monza), Čataneseja (Reggi-na), Consagro (Licata), Erminija (Sam-benedettese), Iacobellija (Empoli), Maspera (Cremonese) in Mazzarija (Licata).
V	C-l ligi je bil med drugimi za eno kolo izključen tudi nogometaš Triesti-ne Papais.
Turnir v Viareggiu
VIAREGGIO Na včerajšnjem uvodnem srečanju mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu sta Torino in Porto igrala neodločeno 1:1 (1:1).
Na avtomobilskem rallyju Montecarlo
Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije
Massimo Biasion pred končno zmago
MONTECARLO — Italijan Massimo Biasion na lancii martini je-včeraj na rallyju Montecarlo še povečal vodstvo na skupni lestvici. Resnici na ljubo, italijanski pilot je imel, ko je manjkalo do konca še pet preizkušenj, tudi dokajšnjo srečo. Njegova zasledovalca, Francoz Didier Auriol (lancia) in Finec Ari Vatanen (mitsubishi) sta namreč preluknjala gumo. Auriol in Vatanen sta tako izgubila kar precej časa (2'01" prvi in T44" drugi).
Biasion ima torej idealne možnosti za končno zmago, saj njegovi neposredni tekmeci krepko zaostajajo.
Od 166 udeležencev, ki so startali v nedeljo v St. Etien-neu, jih je ostalo še 109 v konkurenci.
Po predzadnji etapi tega rallyja, ki se bo končal danes ob 9. uri, so torej kar tri avtomobili lancia na prvih treh mestih. Lestvica pa je naslednja: 1. Biasion (lancia delta martini) 5.55'21"; 2. Auriol (lancia delta martini) po 4'49"; 3. Saby (lancia delta martini) po 7'48"; 4. Vatanen (mitsubishi) po 7’50"; 5. Mikkola (mazda) po 8'48"; 6. Kankkunen (toyota) po 12'58"; 7. Snijers (toyota) po 16’5'0.
Po hudem incidentu, do katerega je prišlo na tem rally-ju, je včeraj posegel sam predsednik FISA Jean Marie Ba-lestre, ki je med drugim pohvalil organizatorje te dirke, da so si močno prizadevali za sigurnost pilotov in gledalcev.
Obeta se češkoslovaški finale
MELBOURNE — Sedemnajstletnemu Jugoslovanu Goranu Ivaniševiču ni uspel podvig, da bi se prebil v polfinale mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije, prve letošnje preizkušnje za Veliki slam. V četrtfinalu ga je s 7:5, 6:0, 6:3 premagal olimpijski prvak Čehoslovak Miroslav Mečir. Ta se bo v polfinalu pomeril s Švedom Janom Gunnarssonom, ki je s 6:0, 6:3, 4:6, 6:4 odpravil rojaka Jonasa Svenssona.w
V drugem polfinalu sta Čehoslovak Ivan Lendl in Avstrijec Thomas Muster. Prvi je s 7:6 (7:0), 6:2, 7:6 (7:2) ugnal Američana Johna McEn-roeja, Musterju pa je prosto pot prepustil Šved Stefan Edberg, nosilec skupine tri, ki se je zaradi bolečin v hrbtu odpovedal dvoboju.
Po izločitvi Edberga, še prej pa VVilandra, Lecvonteja, Beckerja in krajevnega idola Casha, je Ivan Lendl zdaj nesporni favorit za končno zmago, najverjetneje pa se v finalu obeta češkoslovaški derbi.
Lendl je ocenil, da je odigral proti McEnroeju svojo najboljšo tekmo sploh. Še zlasti sijajen je bil v prvem nizu, če vemo, da Američan tokrat sploh ni igral slabo in se po mnenju mnogih vendarle vrača v nekdanjo formo.
Mečir z Ivaniševičem ni imel težkega dela, saj je mladi Jugoslovan po vodstvu v prvem nizu s 3:0 v nadaljevanju povsem popustil.
Vsekakor je Ivaniševič pravo odkritje turnirja, če vemo, da se je kot 300 igralec na svetu prebil do četrtfinala naravnost iz kvalifikacijskega turnirja za drugorazredne tenisače.
Presenetljiv je tudi uspeh najslabšega med Švedi, Jana Gunnarrsona (št. 85 na svetu) nad rojakom Svenssonom, avtorja Lecontejeve izločitve v prvem kolu. Omeniti vsekakor velja, da je Gunnarrson tu v Avstraliji izločil Beckerja.,
Glede poškodbe Edberga, ki jo je staknil na servisu med dvobojem s Cashom, je treba še reči, da je dokaj huda in terja najmanj dva tedna absolutnega počitka, zaradi česar se prav gotovo ne bo mogel udeležiti srečanja prvega kola za Davisov pokal (od 3. do 5. februarja) proti Italiji. Isto velja tudi za VVilandra. »Azzurri« so tako pred nekoliko lažjo nalogo, optimisti pa so pred dvobojem z Dansko tudi v jugoslovanskem taboru.
DANAŠNJA ŽENSKA POLFINALNA PARA: Cordwell (N. Zel.) - Sukova (ČSSR); Graf (ZRN) -Sabataini (Arg.).
Olympia po prvem delu odbojkarske C-l lige
Slabše s slabšimi
Kapetan Štefan Cotič
V soboto se je zaključil prvi del državnega prvenstva v moški odbojkarski C-l ligi. Obračun našega predstavnika, goriške 01ympie, ni ravno najbolj pozitiven. Slovenska šesterka je namreč v desetih nastopih dosegla samo tri zmage in ima trenutno le dve točki več od San Giustine in Badie, ki si delita zadnje mesto na razpredelnici. Njen položaj je torej vse prej kot rožnat, tako da bodo morali Jakopičevi varovanci dati v povratnem delu res vse od sebe, da ne bodo po enoletnem nastopanju v C-l izpadli v nižjo ligo.
01ympia je sicer začela prvenstvo z dvema presenetljivima zmagama v gosteh, nato pa se je igri Goričanov nekaj zataknilo in pričela se je vrsta negativnih nastopov. V glavnem je prišla na dan neizkušenost, ki je bila večkrat ključ za razlago nekostantnih nastopov goriške šesterke. Več kot enkrat so prav v ključnih trenutkih naši fantje popustili in "podarili" nasprotnikom že dobljene tekme.
S to analizo se strinja tudi kapetan goriškega moštva in dolgoletni steber 01ympie, Štefan Cotič.
"Priznati moram, da smo nekoliko razočarani z dosedanjimi našimi nastopi. Z igro smo sicer dokazali, da smo kos prvenstvu, saj smo vodilnim ekipam, ki se borijo za prestop v višjo ligo, bili povsem enakovredni. In prav
to je vredno premisleka. Proti močnejšim šesterkam smo - kljub porazom -predvajali daleč najboljšo igro, odpovedali pa smo proti našim neposrednim tekmecem za obstanek v ligi. Odpovedali smo prav takrat, ko smo računali na zmago, boljše pa smo se obnesli, ko smo stopili na igrišče bolj sproščeni in smo zaigrali brez vsakega psihičnega pritiska."
Kljub vsemu pa menimo, da je brezsmiselno delati večje tragedije. Kot novinec v ligi si je Č)lympia zastavila kot edini cilj obstanek v ligi, ki je za Jakopičeve varovance povsem dosegljiv.
"Nič ni še izgubljeno, čeprav smo računali, da bomo startali v drugem delu z boljšega izhodišča. Prvenstvo pa je zelo izenačeno, tako da bomo lahko v nadaljevanju nadoknadili zamujeno. Potek prvega dela je namreč pokazal, da tudi vodilne šesterke niso nezadržne, tako da bo lahko prišlo še
ostaja vzdušje v ekipi na višku, čeprav smo po nekaterih porazih (Povoletto in Cus) zapustili igrišče z grenkobo v ustih. Neizkušenost pa je davek, ki ga kot novinci moramo plačati v tem prvenstvu. Zavedati se moramo, da je treba v C-l igrati skozi vso tekmo zelo koncentrirano in brez vsake pavze, če si hočeš izboriti zmago. Za nas pa bo bistvene važnosti že sam začetek povratnega dela, ko bomo na domačem igrišču gostili neposredne tekmece za obstanek. Že na sobotni tekmi z Badio bo zmaga prepotrebna, da se nekoliko oddaljimo od nevarnih voda." (MAL) TAKO DOSLEJ
01ympia je v desetih nastopih (kar šestkrat v gosteh in le štirikrat pred svojimi gledalci) dosegla tri zmage in sedem porazov (razlika v nizih 15:26). Na domačih tleh je s 3:2 premagala le Petrarco iz Padove, v gosteh pa je s 3:2 premagala zadnj euvrščeno ekipo Vol-ley Badia in s 3:1 Bassano.
S 3:0 so Goričani izgubili le dvakrat in sicer doma z ekipo Nova Gens in pa v Cessaltu. V Povolettu, San Gius-tini, Villi Vicentini in doma z vodilnim Ferroalluminiom so izbojevali niz, dva pa so v telovadnici ob Katoliškem domu iztržili prav tako vodilnemu tržaškemu CUS.
do kakšnega presenečenja. Navzlic seriji porazov pa
.	..	. (.vv
D. Škabar se letos pred vrati dobro znajde
Nogometna nedelja je bila za naše enajsterice še kar uspešna. Poraz je doživela le Mladost, ki pa je klonila v Trebčah Primorcu s 3:0.
V nedeljo bi sicer morala biti na sporedu dva derbija, vendar pa so povratnega med Bregom in Gajo odložili, ker je za to prosila nogometno zvezo Gaja zaradi velikega števila obolelih igracev. Čajevcem ni uspelo spraviti skupaj 11 nogometašev in zato treba podčrtati lepo športno potezo Brega, ki je pristal na odložitev.
Če nas spomin ne vara, je to prvič, da beležimo kaj podobnega. Upamo, da se bo v tem tednu stanje pri Gaji izboljšalo, saj jo že v nedeljo čaka spet derbi, tokrat jubilejni s Primorcem. To je namreč že dvajsetič, da se srečata ekipi z vzhodno-kraške planote v okviru amaterskih nogometnih prvenstvih.
Ta nedelja je vsekakor potekala v znamenju delitve točk (Primorje, Ju-ventina, Vesna, Kras, Zarja) in 11-met-rovk.
Proseško Primorje je doseglo v Ron-kah bel izid. Gostitelji so zadeli vratnico in imeli na razpolago še 11-met-rovko, vendar se je tudi ta strel odbil od prečke.
Tudi Vesna, ki je gostila prvouvr-ščeno Rudo, je imela na razpolago najstrožjo kazen. Za strel se je tokrat, prvič v prvenstvu, odločil Kostnapfel, vendar je vratar Rude z odličnim posegom preprečil zadetek.
S pomočjo dosojene 11-metrovke pa je do točke v gosteh prišel Kras. Zanimivo je pri tem, da se je v nedeljo prvič odločil za izvršitev 11-metrovke Darko Škabar, čeprav igra pri Krasu že od sezone 76/77 in je skupno odigral v članski ekipi že 273 prvenstvenih tekem.
Zato smo se obrnili do Škabarja, da bi zvedeli, če je streljal po navodilih trenerja ali pa je bila to njegova odločitev.
»V trenutku ko nam je sodnik dosodil 11-metrovko zaradi prekrška nad
Fondo, je manjkalo le 17 minut do konca tekme. Ozračje je bilo zelo napeto in zato so se vsi izmikali. Pozabiti ne smemo, da je Fabris v Repnu proti Castioneseju zastreljal edino 11-metrovko, ki smo jo doslej imeli na razpolago. Tudi Granata se je odpovedal tej nehvaležni nalogi in ker si ostali ravno tako niso hoteli prevzeti odgovornosti, sem se opogumil jaz in k sreči je šlo vse v najboljšem redu. Žogo sem poslal v mrežo in s tem zagotovil Krasu dragoceno točko.«
Boš odslej torej ti izvajal enajstmetrovke?
»Mislim, da se bomo o tem domenili na prihodnjem treningu. Razmere so bile tokrat take, da je nekdo pač moral streljati, treningi pa bodo pokazali, kdo je spretnejši pri izvedbi 11-met-rovk.«
S tem četrtim zadetkom si letos, skupaj s Parmo, najboljši strelec pri Krasu, čeprav si branilec..
»To preseneča tudi mene. Gole sem sicer dosegel iz prostih strelov, ali po kotu, ker sem pač skočil nekoliko višje od ostalih. Naša letošnja hiba je napad, zato si moramo pač pomagati kot vemo in znamo.
Kako ocenjuješ letošnje prvenstvo in kaj misliš o novem trenerju?
»V naši skupini imamo precej povprečnih ekip in zato je tudi raven igre precej nizka. Ni čudno torej, da si je naslov zimskega prvaka zagotovila ekipa (Varmo), ki je v petnajstih tekmah zbrala le 20 točk.«
»O trenerju Giovanniniju bi lahko povedal, da pod njegovim vodstvom igramo nekoliko boljše, ker smo na igrišču bolje razporejeni. Prav zaradi tega sem prepričan, da se bomo izvlekli iz spodnjega dela lestvice. Igrati pa moramo bolj odločno in zagrizeno že od samega začetka in ne kot doslej, ko smo se prebudili le, ko nas je nasprotnik že presenetil.«
V nedeljo pride v goste prvouvršče-ni Varmo. Kaj predvidevaš?
»Upam, da bomo igrali lepo in zadovoljili naše navijače. Sicer smo se proti močnejšim ekipam vedno dobro odrezali.«	(B. Rupel)
S seje IO ZSŠDI
Razprava pred občnim zborom
Na sedežu v Gorici je bila pred dnevi redna seja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Prisotni člani deželnega Izvršnega odbora so razpravljali o vrsti postavk, ki so zadevale tekoče dogodke in načrtovanje. Ocenili so prireditev Naš športnik 88, sklenili so, da se pozanimajo pri SKGZ, kako je z osnutkom o proslavljanju 120-letnice organizirane teles-nokulturne prisotnosti v Trstu,-ki je bil predložen oktobra, sprejeli so novo članico, balinarsko društvo MAK iz Štandreža (dokončno bo sklepal po pravilniku občni zbor), vzeli so na znanje, da bo TO za Goriško povabil na sestanek februarja meseca člane ZTKO iz Nove Gorice ter da bo v Ljubljani predstavitev druge knjige, ki opisuje telesnokulturno dejavnost v zamejstvu.
Glavna točka dnevnega reda je bila posvečena občnemu zboru, ki bo na pomlad in bo letos, kot predvideva pravilnik, volilnega značaja. Ker so predvidene nekatere bistvene kadrovske spremembe, zlasti pa ker je čutiti v Združenja potrebo po novem poletu, ki naj bi temeljil na nekaterih drugačnih izhodiščih in spoznanjih, do katerih je prišlo med delovanjem v zadnjih dveh mandatnih dobah, se je razvila razčlenjena razprava s težnjo po iskanju najustreznejših idejnih in tehničnih rešitev.
Prihodnja seja bo v prvi polovici februarja. (R. A.)
Na slavnostni predstavitvi Primatov kluba v Kulturnem domu
Goriški odsek pognal motorje
Veliko število navdušencev in simpatizerjev, predstavnikov sorodnih motoklubov iz dežele, športnih delavcev, se je zbralo v soboto zvečer v Kulturnem domu v Gorici na slavnostni predstavitvi goriške sekcije Primo-tor kluba. Množična udeležba priča o pomembnosti dogodka, ki presega zgolj športni moment in je otipljiv dokaz o uveljavljanju naše družbenopolitične komponente na tistih področjih, v katere nismo usmerjali doslej veliko naše pozornosti.
Tako se je izrekel tudi osrednji govornik na sobotni predstavitvi, Aldo Rupel, predsednik TO ZSŠDI za Goriško. Rupel je pozitivno ocenil pobudo, čeprav je hotel že vnaprej opozoriti na morebitne težave, ko bo začetni val navdušenosti mimo. Ustanovitev motokluba je pokazatelj novega vala v naši telesnokulturni stvarnosti, ki je bila v vseh povojnih letih odsotna tako v borilnih, kot v motornih športih. Ustanovitev sekcije karateja pri ŠZ Dom in goriška avtonomna sekcija Primotora sta dva momenta, ki potrjujeta iskanje novih oprijemov v široki pahljači dejavnosti na športnem področju.
V imenu organizatorjev je spregovoril Marko Rojec. V svojem krajšem pozdravu se je Rojec dotaknil raznih aspektov, ki so botrovali želji in potrebi vse bolj številnih ljubiteljev motornih športov po ustanovitvi motokluba na Goriškem. V nadaljevanju je še naka-
Marko Rojec, eden pobudnikov ustanovitve goriškega odseka Primotor kluba, med svojim sobotnim govorom
zal smernice delovanja skupine, ki naj bi se ne omejila na samo tekmovalnost, temveč naj bi poskrbela tudi za družabni moment in rekreacijo (moto-turizem).
Pozdrav novoustanovljeni sekciji sta prinesla v imenu italijanske motorne federacije delegata za tržaško in goriš-ko pokrajino, Rosa Ida Lucchesi in Lu-igi Tommasi. Oba sta izrazila željo, da bi skupina uspešno začela z delom in
da bi imela čimveč konstruktivnih stikov z ostalimi motoklubi v deželi.
Pozdravom se ni mogel seveda izogniti niti častni gost večera, Franco Zotti, ki ga ni bilo treba posebej predstavljati, saj ga po uspešno dokončanem rallyju Pariz-Dakar širša javnost prav dobro pozna. V zgoščenih, a zelo jedrnatih in nekoliko polemičnih besedah, je Zotti pozitivno ocenil rojstvo novega motokluba. S tem se bo morda mesto Gorica le predramilo, tako da bodo razne družbenopolitične in ekonomske komponente posvetile več pozornosti temu športu, ki vzbuja pri mladini vedno več zanimanja, je poudaril Zotti.
Po uradnem delu, ki ga je povezovala članica Primotora, Maja Milič, so se udeleženci še dalj časa ustavili v zgornjih prostorih doma, kjer so si v zelo prijetnem in domačem vzdušju lahko izmenjali razna mnenja in nakazali smernice bodočega delovanja. Istočasno je potekalo tudi včlanjevanje v novoustanovljeno sekcijo. Albert Kovic, eden izmed glavnih pobudnikov za ustanovitev motokluba na Goriškem, ki smo ga pomotoma prejšnji teden prekrstili v Zottija (z željo seveda, da bi se na tekmovalnem področju približal uspehom prvega goriškega »kentavra«) nam je povedal, da šteje sekcija že 25 članov.
Prepričani smo, da bo število članov kmalu naraslo, tako da bo lahko postal slovenski motoklub druga najbolj številna tovrstna skupina v deželi. (MAL)
| šport na primorskem \
Postojnčani
razočarali
Potem ko so se postojnski košarkarji prebili na vrh razpredelnice prvenstva slovenske lige, je bilo pričakovati, da bodo svoj položaj skušali z vsemi močmi obdržati. Toda prav kmalu je prišlo neprijetno presenečenje. Postojna je namreč na domačem igrišču klonila proti sicer dobremu moštvu Heliosa iz Domžal. Po razburljivi igri in podaljšku so gostje slavili z 82:81. Novogoriški košarkarji so v Novi Gorici doživeli poraz prav proti edinemu konkurentu Postojne za prvo mesto - ljubljanskemu Slovanu. To je bilo tudi pričakovati, reči pa je treba, da so za-dnjeuvrščeni Novogoričani pokazali bolj spodbudno igro.
Malo uspeha so imeli tokrat kegljači ajdovske Tekstine in kegljarke Gorice, ki nastopajo v obeh prvih zveznih ligah. Od osmih možnih točk so iztržili le dve in sicer Ajdovci v dvoboju z Rabotničkim. Srečanje proti Brodosplitu so izgubili le za kegelj.
Novogoriški smučarji so dosegli nov lep uspeh. Na drugi tekmi za pokal Coca cola na Pohorju se je Tomaž Šuligoj med mlajšimi pionirji uvrstil na 4. mesto, njegov uspeh pa je z 10. mestom dopolnil Sašo Merljak.
Velika večina ligaških tekmovanj se še ni pričela, omeniti pa velja velik dosežek koprske ekipe Ciciban, ki je na močnem Dnevnikovem turnirju v malem nogometu v Ljubljani osvojil drugo mesto. Igralo je kar 219 moštev.
DK
Mavca pod Poncami finalno tekmovanje v smučarskih skokih
Ime Planica se vse bolj uveljavlja
Na tiskovni konferenci v Ljubljani tudi o knjigi Novo v zamejski telesni kulturi
Prejšnji petek je bila v Ljubljani, na sedežu Časopisnega podjetja Delo, tiskovna konferenca, na kateri je Prireditveni odbor predstavil novinarjem časopisnih, radijskih in televizijskih uredništev manifestacijo Planica 1989
Ime Planica se pojavlja v našem in v tujem tisku že 55 let. Ves ta čas je Planica tudi pomenila v svetu nekakšno vizitko Slovenije ne le v športnih krogih ali celo samo v smučarskih krogih. Vsa ta leta so bile v Planici raznovrstne uradne tekme v smučarskih skokih in poletih. Organizacijski komite Planica, prireditelj poletov, prevzema že nekaj časa v svojo skrb tudi druga tekmovanja, med katerimi zadnja leta tudi tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih skokih. Finalno tekmovanje na 90 in 120 meter-ski skakalnici je že vrsto let ravno v Planici.
Odlični vremenski pogoji in dobra priprava objektov so omogočili izvedbo izredno uspelega tekmovanja na obeh skakalnicah za svetovni pokal — finale '88. Udeležba po številu tekmovalcev je bila doslej največja. Takrat je na treningu nastopilo 99 skakalcev na srednji skakalnici in 90 na obeh tekmovanjih. Finalno tekmovanje v Planici je glede udeležencev najbolj zasedeno, takoj za novoletno
turnejo Intersport. Lansko leto si je ogledalo tekmovanje v Planici 50.000 gledalcev, kar uvršča planiško prireditev ob bok najbolj obiskanih tekmovanj na svetu. Zanimiv je morda podatek o zasedenosti objektov v Planici. V času treningov je bilo opravljeno med sezono na vseh objektih tudi do 2.000 skokov, kar daje razšeznost napora celotne planiške strukture.
Priprave za izvedbo tekmovanja Planica '89, ki se bo vršilo v času od 25. da 26. marca 1989, potekajo že po ustaljenih navadah. Dolgoletne izkušnje so prireditelje pripeljale že do take zmožnosti, da potek tekmovanja lahko pokvari le izredno slabo vreme.
Delo poteka v več komisijah in podkomisijah: za marketing, za finance, za protokol, za tisk, za promet, za zdravstvo in tehnična komisija.
Veliko dela je bilo opravljenega na vseh skakalnicah, še posebej na letalnici, ki mora biti brezhibna, če naj bo disciplina poletov dovoljena in priznana. V Harakovvu in v Kulmu je prišlo namreč že do težkih nesreč in Planica, ki je bila vedno takoj za tema krajema kot prirediteljica, je znala popraviti slab vtis in dokazala upravičenost dolgih poletov.
Tako je po letu 1987 priznana vsaka dolžina in možni so poleti do 200 m in tudi preko, čeprav jih bodo omogočili le ob izredno ugodnih tehničnih in vremenskih razmerah. Nekatere popravke, ki so bili vnešeni na velikanko v Planici, bodo morali opraviti tudi na drugih velikankah po Evropi.
Na tiskovni konferenci so za različne resorje govorili Tomaž Teger, Niko Križanec, Janez Gorišek, Rajko Šugman, Evgen Bergant, Tone Polajnar in Jože Stare. V odsotnosti predsednika Marinca je generalni sekretar Igor Zajec, ki ga že poznamo kot prijatelja telesnokulturnega delovanja v zamejstvu, povabil vse prijatelje Planice in širšo javnost, naj si prireditev marca meseca ogleda neposredno v dolini pod Poncami.
V nadaljevanju tiskovne konference je bila predstavljena še knjiga Novo v zamejski telesni kulturi. Predsednik TO ZSŠDI za Goriško, Aldo Rupel, je prisotnim v žgoščenih besedah orisal delovanje Združenja, športnih društev, nakazal špice uspešnosti, opisal novosti tega desetletja v zamejski telesni kulturi in ocenil odmevnost, ki jo ima Planica na Tržaškem in Goriškem.
R. A.
V okviru srečanj TO ZSŠDI za Goriško
Delovanje SPDG večplastno
V nizu srečanj, ki jih je TO ZSŠDI za Goriško imel s svojimi članicami v pozni jeseni in pozimi, je v januarju prišlo na vrsto tudi Slovensko planinsko društvo Gorica. Delovanje te organizacije je večplastno in tudi razdeljeno na odseke, ki so dokaj samostojni v odnosu do matičnega odbora in društva.
Prisotni so pregledali različne vidike delovanja in razmotrili neke nove pojave v težnjah članov in tudi nečlanov, ki se podajajo v gore ali na smučišča. Ob dejstvu, da množičniih izletov v gore ni več, ker hodijo gorniki in planinci raje sami oziroma v ožjih skupinicah, se postavlja vprašanje, kako prisotnost goriških planincev v gorah zabeležiti in povezovati zaradi vzgajanja občutka neke pripadnosti ne pa individualne razdrobljenosti. Nekateri člani planinskega odbora so bili samokritični v oceni, da prihaja nekaj pobud s strani članstva, ki pa ostajajo osamljene, ker jih odbor ni pravočasno ovrednotil.
Vprašanja povezana s smučanjem v rekreacijski in poltekmovalni obliki so vezana na vremenske prilike, ki že nekaj let nagajajo, letos pa še posebno. Trenutno se odpira rahla možnost, da bi smučarje, ki bi jih tekmovalne oblike vlekle, vzel pod okrilje smučarski strokovnjak. Veliko vzgojno in psihološko vprašanje, ki si ga pri SPDG postavljajo pa je, kako ustvariti pogoje, da bi vsaj del približno sto smučarjev izletnikov, ki se udeležujejo vsako
leto tečaja v Žlebeh (Nevejsko sedlo) preusmeriti v ostalih letnih časih v Julijce, Dolomite, Karavanke in še kam.
Medtem ko so jamarji zelo delavni, saj opravijo skoraj vsak teden po eno akcijo skozi vse leto, pa na Goriškem že dolgo ne premoremo niti zasnove kakšne alpinistične dejavnosti. Dolgoročno odprto vprašanje ostaja tudi sistematično pomlajevanje društvenega odbora. Člani TO so se zavzeli, da bodo problematiko SPDG posredovali drugim športnim okoljem v duhu povezovanja vseh komponent telesno-kulturne dejavnosti. (R. A.)

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje na redni sestanek odseka, ki bo jutri ob
20.30	na sedežu v UL Carducci. Alpinist ERIK ŠVAB bo prikazal svoje diapozitive s plezarije v Mont Blancu, v Avstriji in v domačih gorah. Vabljeni!
ŠD POLET
obvešča, da bo redni letni občni zbor v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
SMUČARSKI KLUB BRDINA prireja v nedeljo, 29. t. m., smučarski izlet v Flachau (Avstrija). Vpisovanje in vse informacije na sedežu (Proseška 131) danes od 19. do 21. ure. Ljubitelji smučanja vabljeni!
B
lii
:|ii!
iiii
Na nedavnem A O SPDT
Dušan Jelinčič novi načelnik alpinistov SPDT
Prejšnji teden je bil na sedežu Alpinističnega odseka SPDT v Ul. Carducci 8 občni zbor tega odseka, katerega se je udeležilo mnogo zamejskih alpinistov, Predvsem mladih. Osrednje poročilo je imel načelnik Davor Zupančič, ki je analiziral alpinistično sezono od zadnjega občnega zbora pred letom in pol pa do danes. Obdobje je bilo za naše alpiniste zadovoljujoče, saj so organizirali dva alpinistična tečaja, od katerih je bil prvi (leta 1987) po splošni oceni dober, lanski drugi pa nekoliko slabši. Število vzponov, ki so jih v zadnji sezoni opravili (lani, je bilo za naše razmere precejšnje, Predvsem pa je razveseljivo, da so tokrat proslavili, poleg »špice« Iva Kafola, tudi nekateri mladi in navdušeni alpinisti.
Daljša in plodna je bila razprava o bodočih programih. Sestanki bodo odslej redno vsak petek ob 20.30 na sedeta, in to skupno s člani Mladinskega odseka SPDT, skušalo pa se jih bo vsakič Popestriti z domačimi diapozitivi ali pa z drugimi predavatelji, ki bodo prišli iz nratične domovine ali iz kroga italijanskih tržaških alpinistov. Izdelan je bil Predlog povezovanja z matico, predvsem kar se tiče kategorizacije alpinistov, ki mora biti ista kot v Sloveniji, pa (udi udeležbe naših alpinistov na tečajih, ekspedicijah in akcijah, ki jih prirejajo v matični domovini.
Alpinistični odsek bo nadalje v kra, kem priredil alpinistični tečaj, ki bo pc leg drugega tudi nekako dopolnilo je senskemu, ki se je zaključil pravzapra nedavno. Tečaj bo začetniški in nadalje valni, trajal bo mesec dni, datumi pa s sledeči: spoznavni sestanek in prv-predavanje bosta v sredo, 29. marca, oi 20.30, naslednja predavanja pa ob pet kih 7., 14. in 21. aprila. Praktične vaji bodo v Glinščici ob nedeljah 2., 9., 16. it 23. aprila, sklepni izlet v hribe pa bo 2t ali 30. aprila.
Prisotni člani AO SPDT so nato izgla sovali razrešnico staremu odboru, ki g t je dosedaj odlično in z veščo roko vodi Davor Zupančič, ter izvolili novo vod stvo. Novi načelnik je Dušan Jelinčič podnačelnik pa Davor Zupančič. Tajnike sta Igor Gombač in Gabrijela Prodan blagajnik Jožko Baša, gospodar Štelai Ukmar, vodja alpinistične šole Ivo Ka fol, odbornika pa David Danieli in Wal ter Ukmar.
Naslednji sestanek odseka bo jutri ot
20.30	na sedežu odseka. Mladi alpinis, Erik Švab bo prikazal svoje diapozitive s plezarije v Mont Blancu, v Avstriji ir še v domačih gorah. Vabljeni so vsi člani in tisti, ki jih prikaz zanima.
Predavateljska sezona SPDT
Peter Skoberne predaval na temo: »Ali poznamo Kras?«
V četrtek se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu nadaljevala predavateljska sezona SPDT. Pred številnim občinstvom
je spregovoril mag. Peter Skoberne na temo: »Ali poznamo Kras?«. Skoberne je vsekakor izvedenec o Krasu, pa tudi o krasu na splošno, saj je raziskovalec na zavodu za varstvo narave in kulturnih dediščin v Ljubljani, med drugim pa je tudi napisal knjigo »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«.
Predavanje, ki je bilo opremljeno z barvnimi diapozitivi, je bilo vsekakor zelo zanimivo, predvsem pa izčrpno in popolno. Predavatelj je namreč začel predvsem s podzemeljskimi pojavi (jame, vodne povezave ipd.), nadaljeval pa z geološkimi in morfološkimi tvorbami, zaključil pa celo z zgodovinskimi spomini (bitka na Krnu med 1. svetovno
vojno ipd.). Dolg aplavz je pričal o uspešnosti tega izvajanja ob diapozitivih.
Predavateljska sezona se bo nadaljevala prihodnji mesec s predavanjem, ki bo idejno povezano z dnevom slovenske kulture. Predstavili bodo namreč zbornik »Naša alpinistična misel«, sicer pa bomo vse podrobnosti še javili.
V nedeljo izlet na Štjak
SPDT prireja to nedeljo, 29. t. m., zimski sprehod na Štjak. Zbirališče bo ob
13.30	uri pred Hranilnico in posojilnico na Opčinah. Izletniki se bodo z osebnimi avtomobili podali do Kazelj, nato pa nadaljevali peš mimo vasi Bogo, se po-
vzpeli na najvišjo vas Krasa Gradišče, nato pa nadaljevali do vrha 521 m visokega primorskega hriba Štjaka. Hrib je zanimiv z geološkega stališča, saj je na grebenu, ki ločuje Kras od Vipavske doline. Skupno bo le kaki dve uri hoje, izlet pa vodi odbornik SPDT Franc Arma-ni.
Izletniška sezona SPDT se bo nato nadaljevala s sprehodom od Bazovice do Briščkov po Vertikali ter še s celo vrsto izletov. Ob letošnjem jubilejnem letu SPDT, ko društvo praznuje svojo 85-letnico, bo skupno preko 40 izletov, kar je že rekordna številka. Posebno stran o programu izletov SPDT ob 85-letnici društva bomo objavili v soboto.
Snega še ni...
Kolikokrat smo morali že ponoviti ta stavek? Da snega še ni in da bo treba preložiti smučarski tečaj SPDT še za en teden. Vse je namreč že pripravljeno na ta tečaj, ki bi moral po programu trajati štiri nedelje v Ravasclettu oz. na Zonco-lanu. Interesenti lahko dobijo zadnje informacije o snegu jutri dopoldan v uradih ZSŠDI (tel. 767304) ali pa v soboto pri načelniku odseka Devonu Cesarju (tel. 911433).
Bliža se Pustni ponedeljek SPDT
Mladinski odsek SPDT bo tudi letos pripravil tradicionalni Pustni ponedeljek SPDT, ki bo, kot že vrsto let, v Dijaškem domu v Trstu, seveda na pustni ponedeljek, 6. februarja. Spored bo kar se da bogat, saj bo med drugim nastopil An-dro Merku s svojih showom, priredili pa bodo loterijo, tekmovanje v plesu (poleg plesa samega seveda), in še marsikaj zanimivega.
V demokratični državi svoboda nima cene.
V Italiji
pa se za svobodo tiska
plača 4% davek M.
Od 1. januarja dalje se v skladu z zakonskim odlokom za časopise, periodični tisk in knjige plačuje 4% davek IVA. Časopisi so s tem doživeli izreden udarec, ki jih velja približno 190 milijard letno.
Ta davek je nerazumljiv, saj je večji od prispevkov, ki jih je parlament moral odobriti za prebroditev založniške krize.
Gre za protislovje, ki škodi razvoju informiranja v Italiji, ki je po številu bralcev na enem od zadnjih mest v Evropi. Tako je v Angliji bralcev štirikrat več, toda davek na branje imajo skoraj za bogokletstvo.
Istočasno pa neobstoječa zakonodaja o pravi poplavi televizijskih reklam krči tisku že tako skromne vire, ki naj bi mu zagotavljali neodvisnost.
Če parlament ne bo prisluhnil temu pozivu, se bodo težave italijanskega tiska, in to še posebej šibkejšega, še povečale in tvegali bomo, da se izniči gospodarska sanacija časopisov, ki je pogoj za njihovo neodvisnost.
FEDERAZIONEITALIANA EDITORIGIORNALI ITALIJANSKA ZVEZA ČASOPISNIH ZALOŽNIKOV
Svoboda tiska, svoboda vseh.