I 7. h a j o vsak četrtek. Cena mu ie 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, v.o. Ameriko in druge tn.ie državo 6 K.) — Posamezne številko so prodaiajo —————— po 10 vinarjev ..... Slovenskemu ljudstvu v pouk In Stev. 1. V Ljubljani, dne 4. januarja 1917. istvu čijubaV l.jiibliana, Kopitarieva fnina. rohlnmuciio m in-Iprnvniitvu „Domoljuba*, ii, Kopitariova ulica - Leto ХЖХ. Ljubi dom. Morda pa vendarle kmalu učakamo mir. Misel se je sprožila, za našim cesar-jecn se je oglasila Amerika, za Ameriko ijg oglašajo druge države. Morda se vendarle nad našim cesarjem uresniči, kar je dejal sv. Oče: Blagoslovljen tisti, ki bg le za en dan okrajšal to strašno klanje! Res da sovražniki na videz še niso voljni skleniti miru. Njih govorjenje je še vedno sovražno in bojaželjno. Angleški kralj in ruski car nočeta ničesar slišati o miru, če Nemčija ne pusti osvojenega ozemlja. Ampak za vse to govorjenje je treba še enega: ameriškega predsednika Wilsona. Če Amerika sklene, da ne bo več dajala orožja in hrane. Anglija in Rusija kmalu kmalu onemoreta. In listi pišejo, da je Wilson Angliji že res nekaj takega namignil. Borno videli. Splošna misel je pa, da se bo vojska, če nc prej, vsaj pomladi ali poletu končala. Če ponudba našega cesarja ne bo imela še sedaj zaželjenega uspeha, bo seveda to zimo in na pomlad izbruhnila še enkrat vsa grozota vojske. Vsak bo napel vse sile, če treba, zadnie moči, da bi zadal sovražniku smrtni udarec. Ko bodo pa sovražniki spoznali, da je ves napor zastonj, bodo morali radi ali neradi ponuditi roko za mir. Dolgo te morije tudi ljudstvo v sovražnih deželah ne bo več moglo prenašati. Prav zdi se, da hočejo ti bojni oklici angleškega kralja in ruskega carja vzbuditi zadnji pogum za zadnji poskus. Potem pa konec in — mir! Veliko veliko si bomo imeli povedati, ko se bodo vrnili naši dragi iz vojske. Marsikaj smo se naučili, marsikaj bomo morali pozabiti. Eno je, kar se kaže že sedaj in kar bo za našo domovino velikega pomena: v tej vojski je nanovo oživela ljubezen do doma, Kako smo bili domu že nekam tuji! Za vsak nič smo ga pustili in šli v mesto, na Nemško, v Ameriko ali kamor je že bilo. Domača zemlja, ljubi dom so nam bile že kakor prazne besede. Vojska nas je predramila. Spoznali smo, da je vendarle najljubše doma. Kako hrepene naši možje in fantje po domu! Prej niso skoraj vedeli, kaj imajo, ko imajo dom. Sedaj se po tujih deželah hrepeneče spominjajo doma in trdno si obetajo, da ga bodo vse drugače ljubili. In tisti, ki jih je sovražnik pregnal z domače zemlje, kaj občutijo šele tisti! Kako si žele, žele domov. Samo domov, domov, pa bo vse dobro! Morda je dom požgan in razdjan, zemlja poteptana, pota razrovana. Ah, samo domov, bo že kako! S trpečimi rokami bodo zgradili nov, četudi boren dom, popravili pota, zorali zopet zemljo, in ljubili bodo ta skromni dom in domačo ljubo zemljo kakor nikdar poprej. Človeku se oko solzi, če prebira poročila iz begunskih taborov, kako hrepene ubožci domov, A domov hrepene tudi tisti, ki so prišli med dobre ljudi in jim ni med njimi sicer nič hudega. V »Slovencu« je bilo tam poleti tako poročilo duhovnika, ki je obiskal rojake na Moravskem. Kako je kaj, ljudje božji? Gospod, na tujem smo. Ko bi mogli nazaj domov! Res dobri ljudje so Čehi, dajo nam, kar imajo, dela in kruha, A težko je delo na tuji zemlji. Težko nam je, če tudi žanjemo rumeno žito na ravnem polju ali kosimo rosno travo na zelenem travniku. In kruh v tujini, gospod! Kolikokrat ga močijo nase solze. O, le nazaj, nazaj domov! V drugem listu piše tak begunec z goriške zemlje: Begunci, ki smo sedaj razkropljeni po kranjski, štajerski, koroški deželi in drugod, gledamo z nekako za-vidnostjo na kmetsko ljudstvo, ki obdeluje v miru svoja posestva. Pri tem delamo razne dobre sklepe za bodočnost, Kako lepo nam je bilo v rodovitni vipavski dolini, v solnčnih Brdih, v goriški okolici, na kršnem Krasu! S solzami v očeh gledamo, kakor pregnana Adamova deca, nazaj v izgubljeni raj. ki ga pa nismo znali prav ceniti. Tam so naši žuboreči potoki m re-ke, tam naše vinske gorice, tam naše njive in travniki, naši šumeči gozdovi, naše gore in doline, tam naše sobice in 'iašc zvezde, naši dnevi in naše noči, tam naše veselje in naša žalost, naše petje in vriskanje, naši prazniki in naše cerkve. Še se nam sanja o naših ognjiščih, ob katerih smo tolikrat peli in molili, o naših kleteh, polnih rajnega vinca, o naših hlevih, ool-nih lepo rejene živine! Vse smo izgubili. Sedaj šele znamo to dobro ceniti, ko gledamo na tujem srečo v miru živečega kinetskega ljudstva, ko gledamo njega posestvo in delo, žetev in setev, ko poslušamo zvončljanje po planinah pasočvh se čred. Ta ljubezen do doma, ki se je nanovo užgala v tej vojski, zlasti ljubezen do kmečkega doma, je nekaj tako lepega in velikega. S to ljubeznijo se bo vrnilo veselje za kmečko delo, ki je sicer mnogokrat trdo in se zdi na zunaj grdo, a je v resnici tako lepo: obdelovati polje, negovati živino, bili naravi za božjega oskrbnika in človeški družini za rednika. Z veseljem za kmečko delo se bo vrnila v družine zadovoljnost. Nič več si ne bodo želeli ljudje s kmetov v svet, saj ni nikjer tako lepe lihe sreče kakor v preorostem kmečkem selu v preprosti kmetski hiši. Saj je tu sveta zadostit domača hiša, domača vas, sredi vasi cerkev, potem pa polja in travniki. Tu je dom in svet, tu je svet in Bog. Saj je tu razlike zadosti: delavni dnevi, pa nedelja in praznik, in za spokornimi dnevi božič in velika noč, in sredi cvetja in petja binkoštni praznik in sveto Rešnie telo, in zopet prelepi Marijini prazniki. Saj je tu tudi ljubezni zadosti: ljubezen materina, ki je ves svet nadomestiti ne more, рч. resna ljubezen očetova, ljubezen žene in ljubezen družinice, l» ljubezen zvestih prijateljev in dobrih sosedov, pa nad vse — božja ljubezen! Kakor pozabljena pesem se oglaša v srcih mož in fantov na vojski, v srcih ujetnikov in beguncev na tuji zemlji ljubezen do doma. Nikdar niso vedeli, da je ta pesem tako sladka in ljuba, a nikdar tudi je ne bodo več pozabili. Iz ljubezni do doma bo srkala srčno kri ljubezen do domovine in iz ljubezni do domovine ljubezen do cesarja, in tako bomo, kakor trdno upamo, Slovenci če doslej, še bolj zanaprej zvest in srečen narod v srečni Avstriji! v----- K o smo se poslovili od preteklega leta, ki ga bo zgodovina označila kot najhujše vojskino leto, je naša dolžnost, da si vsaj voščimo in želimo srečno, blagoslovljeno novo leto. »Že zopet to prazno in brezkoristno besedovanje« se oglaša ta in oni godrnjnvs. »Kdo bo go-vciil o sreči, ko se na vseh koncih in krajih oglaša in ponuja žalost, pomanjkanje, revščina, bridkost in smrt!« — A mi ostanemo pri lepem, starem voščilu in poudarjamo, da ni prazno ampak potrebno in koristno! Predvsem sc smemo zagotovo zanesti, če vpoštevamo stvari, kakor so, da b o vojska v tem novem letu končana in da bomo deležni zaželjenega miru. To je res, da bodo prvi časi po sklenjenem miru še ostri in grenki, da bo treba naložiti na ramena še marsikatero breme; doživeli bamo še nekatero presenečenje. Toda kljub temu bomo z neko lahkoto in radostjo zasopli, ko se bodo oglasili mirovni zvonovi; zdelo se nam bo, kakor da se je odvalila od nas cela gora, ki nas je težila. V tolikih nevarnostih preizkušeni vojaki se bodo /.opet vrnili; njih dopust ne bo veljaven samo za nekaj dni, anmak za ve-dn o. Veliko pogrešanih in objokovanih bo prišlo zopet na dan; domačim se bo zdelo, kakor da so od mrtvih vstali. Veliko umiranje bo prenehalo, krvave solze se bodo posušile, sreča se bo povrnila zopet pod naše strehe. Zato pač ni prazna beseda, če si želimo res srečno in oblagodarjeno novo leto. Dalje je treba priznati, da si moremo kljub vojski in celo med vojsko neko srečo zagotoviti. Ako polje dobro obrodi, če je trta polna sladkega grozdja, če je sadno drevje dobro obloženo, ali ni to tudi sreča? Saj nekateri smatrajo za vir sreče in veselja edino-le zemeljske dobrine . .. Toda v novem letu si moremo priboriti, če le hočemo, tudi neizmernih dušnih dobrin. Le ne zategati obraza pri teh besedah! Saj vendar vemo in moramo vedeti, da le duhovne, notranje dobrote človeka res popolnoma osrečijo. Vidite, kdor je v stanu posvečujoče milosti božje in zraven napravi dober namen, ta lahko izpremeni vsa dela, če so še tako neznatna, v zasluge pri Bogu. Sv. apostol Pavel nas zato opominja: .Ali jeste ali pijele ali kaj dru-v-ga delate, vse störte na čast božjo!« Koliko vetje' vrednosti so pa pred Bogom dela, ki so že samaobsebi dobra, kakor molitev, post, miloščina in vsa dobra dela, ki jih z lahkoto vsako leto izvršiš, če imaš količkaj dobre volje. Vse to ti je lahko bolje zaračunano, kakor če bi imel še toliko hiš, polja in travnikov. — In sedaj ob vojnem času nam je prestajati toliko težav, nositi toliko križev, vzdržati toliko krvavega trpljenja. Ako vse to sprejmemo iz ljubezni do Boga, je to zaračunano, da smo vse za Boga trpeli. Na ta način si moremo zagotoviti celo bogastvo pri Bogu. — Torej voščilo za srečno novo leto ' ni in ne bo prazno, če pride od srca. In še nekaj. Kar človeku v resnici osreči srce, je prava krščanska ljubezen, ne pa bogastvo, ne zemeljske dobrine, ne razkošno življenje. Prava-sreča temelji in sloni na trajni ljubezni med starši in otroki, med možem in ženo, med brati in sestrami itd. Kar nam pa zagotovi trajno srečo, je ljubezen božja. Le prepričani bodimo, najsrečnejši ljudje so tisti, ki Boga res ljubijo. Koliko je prestal sveti apostol Pavel! Kamenjali so ga, bičali, trikrat se mu je na vihravem morju ladja razbila, ves je bil zdelan od trpljenja, a kljub temu je rekel: »Presrečen sem v vseh stiskali.« Ako torej voščimo srečno in veselo novo leto, imamo v mislih: rodovitno leto, ki naj pa bo plodovito tudi na dobrih in zaslužnih delih, zraven pa rodovitno in žareče v ljubezni božji. Pregled po svetu. Nove izpremembe. Predsednik avstrijske poslanske zbornice dr. Silvester )e izjavil, da ne sprejme več te časti, pač pa bo vodil posle do izvolitve novega predsednika. Izjavlja, da vztraja trdno pri tem sklepu. Že kot odvetnik je preobložen z delom. Razen tega je še pri drugih zavodih in dobrodelnih akcijah zaposlen. V krogih nemško-narodne zveze se govori, da bi v tem slučaju kandidirali Nemci za zborničnega predsednika dr. Großa. Seveda bo nemško-nacionalna zveza poizkušala dr. Silvestra pregovoriti, naj umakne svoj sklep. Tudi grof Tisza je na tem, da se poslovi. Njegovo ministrstvo je pred krizo. Tekom tega meseca dobi menda naslednika. Novo ministrstvo ne bo prehodno, ampak stalno in s;cer pod vodstvom grofa Julija Atidrassyja (?), ki je bil skuono z Apponyjem imenovan za viteza zlatega runa. Ruski car in njegovo armadno povelje. Car Nikolaj čuti potrebo, da zopet vzravna pogum svojih čet, ki so se z neznansko radostjo oprijele klica po miru, ko se je izvedelo o ponudbi miru. Da bi dal opeša-nim četam novega ognja, je izdal car novo armadno povelje, v katerem skuša dokazati, da trenutek za mir še ni prišel. Kako daleč so njegove neizpolnjene želje, je razvidno iz naslednjega stavka njegovega dnevnega povelja: »Sovražnik še ni pregnan iz ozemelj, ki se jih je bil polastil. Izpolnitev nalog, ki jih narekuje vojska Ru- siji: posest Carigrada in morskih ožin, ustanovitev svobodne Poljske z združitvijo vseh treh zdaj ločenih delov, še ni zajamčena. Če bi se zdaj sklenil mir, bi to pomenilo, da bi se ne izkoristili sadovi junaških naporov ruske armade in mornarice. Ti napori in še bolj sveti spomini na hrabre sinove Rusije, ki so padli na bojiščih, n e dopuste niti misli na mir, dokler ne bo popolnoma premagan sovražnik.« Armadno povelje bavarskega kralja Ludovika omenja najprej novo zmago v Romuniji ter poudarja: »Ako bo sovražnik roko, ki smo jo v zavesti svoje moči ponudili za mir, zavrnil, si bomo pa mir iz-vojevali. S trdnim zaupanjem gledamo v bodočo odločitev, ki jo bo to leto doneslo.« Grčija. Ententa namerava odpoklicati poslanike iz Aten in pretrgati diplomatične zveze s kraljem Konštantinom. — Grška vlada je naročila svojim zastopnikom, naj nastopijo povsod, da se odpravi blokada grškega obrežja. Svetovna vofska. Topovski boji in slabo vreme на italijanskem bojišču. — Zmaga v Romuniji. Kimnicul-Sarat zaseden. — Avstrijska ofenziva v jugovzhodnem delu sedmograške meje. — Slab položaj sovražnikov pri Ritolju in ob Sonuni. Nemški napad pri Verdunu. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Jofire pri Gorici. Nizozemski list »Het Vaderland < poroča iz Rima, da je nekdanji vrhovni poveljnik francoske armade Joffre odpotoval v Italijo in da bo obiskal bojišče pri Gorici. No, videl bo le, kako so prišli Italijani v zagato, iz katere naprej ne morejo, nazaj ne smejo. Topovski boji pri Gorici in na Krasu zmerni. Grmelo je celo na božični večer in na Sveti dan, posebno pa 29. decembra. Največ sedaj trpe vojaki vsled skrajno slabega vremena. Vojaki morajo ponekod do pasu stati v blatu po jarkih. RUSKO - ROMUNSKO BOJIŠČE. Nova bitka v Romuniji dobljena. Rusko-romunske čete so se ustavile na svojem begu pred mestom Rimnicul-Sarat, ob reki Rimnicul, v gorah, ki leže severo-: zapadno od tega mesta in ob cesti, ki pelje iz Rimnicul-Sarata proti Su testi in od tu dalje v črti proti mestu Vizirul. Srdita bitka se je vnela 22. decembra in je trajala celih pet dni. Najhujši boji so se razvili pri mestecu Racoviteni, ki leži ob cesti iz Buzau v Rimnicul-Sarat. Tu je Falken-haynova armada strla sovražnikov odpor, prodrla njegovo bojno črto in ga vrgla. V naglem zasledovanju sovražnika so zavezniške čete zasedle važno mesto Rimnicul-Sarat, podile sovražnika proti severu in. dosegle ozemlje mesta Plaginesti, kakih 20 kilometrov severno Rimnicul-Sarata. Prot.» Braili, Med tem ko je IX. armada dosegla sijajno zmago pri Rimnicul- Saratu, je tudi donavska armada vrgla sovražnika iz njegovih postojank. Sovražnik je bil najprej tepen pri mestu Filipesti, nato se je ustavil na črti Sutesti-Vizirul, ob cestah, ki vodijo v Brailo. Toda ves odpor je bil zaman, poražene sedaj beže sovražne čete proti Braili. Romuni z velikansko naglico odvažajo od tam ogromne množine živil, ki so jih bili tam nakupičili. Proti trdnjavi Focsani. 28. decembra je vrgel sovražnik nove sile nasproti pro-dirajočim zaveznikom, uvedel je celo srdit protinapad, ki je bil pa kmalu ustavljen in strt, V gorah severno in severnozapadno Rimetcul-Sarata se bore zlasti avstrijske gorske čete, katerim so prideljeni hrabri Bavarci. Tu je bil sovražnik vržen iz svojih gorskih postojank po hudih bajonetnih bojih. In tako prodirajo zavezniki v dolini in V gorah proti romunski trdnjavi Focsani. Avstrijska ofenzive v Karpatih. Armada nadvojvode Jožefa, ki se bori v Karpatih, je do zadnjega časa ostala le v brambi in odbijala številne ruske napade. Zadnje dni je pa začela najjužnejša skupina te armade z napadom. Tu poveljuje general Gerock. Med jugovzhodnim kotom Sedmo-graške in med rečico Uza so naenkrat napadle avstrijske čete sovražne postojanke. Takoj prvi dan napada so te čete vzele več zaporednih sovražnikovih postojank in udrle na moldavska tla. Sovražnik skuša s protinapadi ustaviti to, zanj tako nevarno prodiranje, toda njegovi napori so zaman, Gerockova skupina v goratem ozemlju stalno napreduje. Pri prvem napadu je bilo tu ujetih 1400 Rusov in Romunov in zaplenjenih 18 strojnih pušk in 3 topovi, 29. decembra pa zopet 10 častnikov, 650 mož in 7 strojnic. Trdnjavi Focsani grozi tako dvojna nevarnost: od zapada od Ge-rockovih čet in od juga, kjer napadajo Fatkenhaynovi oddelki. V Dobrudži sovražniku slaba prede. Bolgari ga potiskajo na vseh krajih čez Donavo. Najhujši boji se bijejo v donavskem kolenu pri Macinu. Tu so Rusi in Romuni zgradili močno utrjeno mostišče. Četrta bolgarska divizija je po besnih bojih osvojila višinsko pobočje Tajlor, zapodila sovražnika v beg in prodrla iz gozdov južno Lukovice in napada utrdbe pri Macinu. V severni Dobrudži se je sovražnik povsod umaknil čez Donavo in skuša sedaj s svojimi monitorji moliti delovanje bolgarskih čet; ob vsem obrežju grme topovi. Velik plen zadnjih bojev. V Dobrudži je bilo pri Macinu ujetih nad 1250 Rusov in 4 strojne puške. Fa'kenhaynova armada je ujela v bitki pri Rimnicul-Sarat okrog 10.000 mož in več strojnih pušk, MACEDONSKO BOJIŠČE, Pri Bitdju se nudi vedno ista slika bojev. Kakor stoje naše čete na višinah okrog Gorice, tako se razprostirajo bolgar-sko-nemške postojanke na gorah okrog Bitolja, tako da imajo zavezniki Bitolj pred seboj takorekoč na dlani in da se sovražnik ne more nikamor ganiti. Sovražna posadka v Bitolju tu in tam priredi kak izpad iz mesta, toda bolgarske in nemške čete jo tnkoj vržejo nazaj. Boji se bijejo v gorah do 2000 m visoko, v tem času divjajo tam veliki snežni viharji. BOJI NA FRANCOSKEM. Ob Sommi navadni boji brez posebnih izprememb. V napadalnem prostoru Angležev in Francozov so razmere strašne. Celo ozemlje je razrvano, poteptano, uničeno in izpremenjeno v močvirje. Po nobeni cesti ni mogoče več voziti, voda nobenega vodnjaka ni več pitna in jo morajo dovažati več ur daleč. Tudi mrličev ne mo- osvojile nekaj postojank in ujele več slo Francozov. Mirovno gibanje. Skoraj vsi važnejši časopisi so pred Božičem poudarjali, kako velik vpliv med svetom imajo vodilni listi, ki delajo javno mnenje. Veliki listi so prva rejo pokopati. Tako tiči angleško-franco-ska armada v blatu in močvirju, ki si ga je sama ustvarila. Pri Verdunu so Nemci zopet napravili uspešen napad. Na zahodnem bregu Moze, pri višini 304 in na južnih slemenih Mrtvega moža so po silovitem topovskem ognju in metalcev min naskočile nemške čete, svetovna moč, ki odločuje tudi o vojski, oziroma o miru; ta moč je žal v rokah posameznikov. Tem in pa veliki industriji cvete sedaj ob vojni zlato klasje; zato se ni čuditi, ako veliki listi, ki so z njimi v zvezi, ne nastopijo s tako odločnostjo za mirovno delo, kakor bi bilo želeti, dasi bi s svojim vplivom lahko do- 3» Tretji vojni Božič! Božje dete Jezusček, ki rojeno si nocoj: pridi, solze nam obriši eno prošnjo nam usliši, mir s seboj prlnesi svoj! Naj že vendar bo enkrat, konec splošne razprtije: naj miru že solnce sije, naj se spravi z bratom brat! Saj zato si se včlovečil, da bi verne nas osrečil, saj si prišel nas otet, gani, gani grešni svet, ki je v sporu med seboj, daj človeštvu mir, pokoj! Milo božje detece daj nam čase mirne že! Vide. segli, da bi se razburjeni duhovi hitreje zbližali. Nekateri neodovisni časopisi so zato svetovali, naj bi se vsa industrija voj nih potrebščin podržavila. Tako bi prišli ob vpliv vsi oni činitelji, ki jim je na tem da se vojna kolikormoč dolgo vzdrži. S tem pa ni rečeno, da bi mirovno valovanje ne šlo svoje poti naprej. Kamen se je sprožil in se kotalica dalje. Pomenljivo je, da se je tudi Španska pridružila krepkemu nastopu Švice ter izročila v Ri mu odločno noto za mirovno konferenco. V ameriškem kongresu je dvetretjinska večina za prepoved izvoza orožja v Evropo, če bi VVilsonov nastop za mir ne uspel. Tudi »Herald« pravi, da je Lansing omenjal, da se pripravljajo na prepoved izvoza orožja iz Združenih držav. Na Ruskem delajo odločno za mir poleg bivšega ministrskega predsednika Stürmeria veleposlanik Botkin, Šebeko in drugi ugledni diplomati. Kje in kaj je podlaga za mir? Povsem drugače kot ameriške note in note drugih nevtralcev zveni papežev govor kardinalom na božični večer. Ne diplomat, temveč pastir, katerega je postavila božja Previdnost dušam vseh vernikov, priporoča narodom in državam, naj sklenejo mir. Tega jim ne priporoča s stališča kake diplomatične koristi, temveč s stališča, ki ima oporo v veri in ljubezni ter iz njih izhajajoče pravičnosti. Pax ho-minibus bonae voluntatis — mir naj pride, ako je tu dobra volja, je njegov nasvet, Papež poudarja, da je mir posledica pravičnosti. Mir in pravičnost se objemata, pravi psalmist; brez pravičnosti ni miru, le po pravičnosti'se pride do njega. To so odvažne besede, globlje in jedr-nateje kot diplomatske note. Skandinavske države podpirajo mirovno delo, Skandinavske države (Danska, Švedska in Norveška) so naročile svojim diplomatskim zastopnikom pri vladah vojskujočih se držav, naj izroče primerne izjave, s katerimi priporočajo Wilsonovo noto glede pospešitve mirovnih pogajanj. Omenjene države priznavajo, da bi se reklo zanemarjati dolžnosti nasproti lastnim narodom in nasproti vsemu človeštvu, ako bi ne podpirale kakršnegakoli stremljenja, ki '.ma namen, da se končajo posledicc vojske. Ententa ima z odgovorom težave. Ugoditi nc mara, odkloniti ni lahko. Odgovor je sedaj že poslan — seveda v odklonilnem zmislu, vendar pa v taki obliki, da so šc: možna daljnja pogajanja. Ob svitu novega leta. Po starem častitljivem običaju so se poklonili minulo soboto, ljubljanski duhovniki v imenu celokupne duhovščine in v imenu vernikov domače škofije presvetlemu knezoškofu dr. A. ti> J e g 11 č ti , da so mu izrazili voščila za nov,o leto. Mil. g0sp. stolni prošt J. S a-lovic ,e v gorkih besedah poudarjal, kako potrebno je, -da- bi se v prošnjah in v 41 molitvi za mir združili z nami tudi tisti, ki so kristjani samo po imenu. Prositi je treba razsvetljenja tudi tistim našim sovražnikom, ki so pred vojsko toliko pisali o »rmeni nevarnosti«; zdaj pa sami kličejo ne samo rmeno, marveč tudi črno, zeleno in druge nevarnosti na pomoč. S prošnjo, naj bi se vera Kristusova okrepila in poživila, oziroma nanovo zasadila tam, kjer je že izginila, je želel g. govornik presvetlemu knezoškofu srečnejše novo leto, nego so bila minula vojskina leta. Knezoškof dr. A, B. J e g 1 i č se je v zahvalnem odgovoru spominjal važnih dogodkov preteklega leta, ki nas utrjujejo v veselem upanju, da bo naša širša domovina ostala katoliška in avstrijska. Ljubi Bog je izkazal izredno milost pokojnemu cesarju Francu Jožefu I., ker ga je ohranil toliko časa pri življenju, da se je naš novi cesar Karel vsestransko utrdil in pripravil za težke vladarske posle. Velikega pomena je, da je uprav on prvi nastopil kot knez miru. Značilne so besede sv. očeta Benedikta XV., ki jih je že nekako pred letom izustil: »Blagoslavljam tistega vladarja, ki bo prvi ponudil roko za mir!« — Videti pa je, da ta blagoslov velja našemu ljubljenemu cesarju, ki mu uprav ta dan pokladajo v Budimpešti krono na glavo. Naj ta blagoslov spremlja njega in vso domovino, da bo premlajena in prenovljena izšla iz teh hudih, težkih časov! Presvetli se je nato s pohvalo spominjal duhovščine ljubljanske škofije, ki je požrtvovalno izvrševala dušno pastirsko delo med slovenskim ljudstvom, a je imela in ima še polno drugih skrbi, ki jih nalaga dannadan vojni čas. Kaj bi bilo, če bi naše dobro ljudstvo med to strašno božjo po-izkušnjo še duhovnikov ne imelo! Nad vsem pa vlada vsemogočni Bog, ki naj da svoj blagoslov duhovnikom, da bodo mogli s tolažbo, z duhovnimi in telesnimi dobrimi deli blagodejno vplivati na vernike; vsem pa, da bi v vdanosti prenašali težo vojnih križev in v tem letu dočakali srečo trajnega miru. Prijetno dolžnost izpolnjujemo, ko se v prvi številki novega leta 1917 prav iskreno zahvaljujemo ne-le zvestim naročnikom za ljubeznivo naklonjenost in prijateljstvo do »Domoljuba«, marveč v prvi vrsti vsem dragim in-trudaljubivim dopisnikom, ki so nam pošiljali razne novice, dopise bodisi izpod domačega krova in iz domačega življenja, bodisi z daljnih bojnih poljan in nebotičnih sneženih višin. Prav posebno se moramo ob tej priliki s hvaležnostjo spomniti naših učenih sotrud-nikov, ki so z globokim umevanjem, jasnim pogledom, a v poljudni besedi posegali v časovne, politične, gospodarske in vojne razmere in potrebe ter nas s srce ogrevajočim balzamom verstvenih naukov bodrili, učili, tolažili, blažili in navduševali. Naj izrečemo danes tem apostolom slovenskega ljudstva v imenu 34 OOOerih naročnikov in lOO.OOOerih bralcev „Domo-jubovih« odkrito zahvalo s krščanskim klicem: Bog plačaj! — Priporočamo se pa se nadalje vsem dopisnikom ter jih prosimo, na, nas vztrajno podpirajo in pomagajo da bo »Domoljub, vsestransko napredovat »Domoljub« naj bo skupno ognjišče ki hočemo nanj vsi skupno prilagati izdatno netivo in kurivo, da započeti ogenj ne ugasne; pri tem ognjišču se nam bo pa po-tem pripravljala tudi krepka duševna, bo-drilna krepilna, razvedrilna in koristna hrana, ki je bomo vsi deležni. Staro ceno bo ohranil »Domoljub« tudi v 1. 1917. Naročnina ostane ista, kakor lani, dasi se je cena papirja tekom bojnega časa stalno dvigala in zvišavala in so se vse tiskarske potrebščine na stotine procentov podražile. Kljub temu se nadejamo, da nam bo moč za silo izhajati, ker pričakujemo, da bo število naročnikov še poskočilo. Obseg lista je po naši sodbi, če se namreč oziramo na berivo, skoraj isti, kakor je bil v mirnih časih, ko smo domalega polovico 16 strani obsegajočega »Domoljuba« napolnili z oznanili ter inserati, katerih je pa sedaj samo dve do tri strani. To se nam je zdelo potrebno omeniti, ker se je nemalo naročnikov čudilo, zakaj nismo nastavili »Domoljubu« višje cene. Novoletna odlikovanja. Dunajski uradni list je objavil dolgo vrsto raznih odlikovanj. Med njimi se nahaja tudi lepo število naših kranjskih rojakov, poslancev, županov i. dr. Viteški križ Franc Jožefcivega reda sta prejela: deželni zdravstveni tajnik dr. Fr. Dolšak in pod-ravnatelj deželnih uradov v Ljubljani dr. Fr. Zbašnik. — Vojni križ za civilne zasluge 3. razreda so prejeli: dež. posl. in župan v Lokvici A. Mihelčič; župan v Bohinjski Bistrici Fr. Arh; župan na Rakeku A. Bele; nadučitelj Janko Jeglič v Ljubljani; obč. svetovalec v Št. Petru Fr. Križaj; župan na Vačah Fr, Oblak; župan v. Mengšu Fr. Orel; deželni poslanec in župan v Vipavi Mirko Perhavc; nadučitelj in župan v Zgor. Logatcu Leop. Pun-čuh; magistratni uradnik v Ljubljani Karel Šebenik; župan v Prečini Ant. Türk; župan v Št, Vidu Anton Uršič; magistratni uradnik v Ljubljani Iv. Vole; župan v Predosljali Blaž Zabrct; deželni poslanec in župan šentmihelski Jožef Zurc; župan v Zgornji Šiški Iv, Zakotnik. — Vojni križ za civilne zasluge 4. r.; obč. tajnik v Litiji P. Jereb. — Zlat zaslužni križec s krono: župan škofjeloški trgovec Jožef Hafr.er; ravnatelj mestnega knjigovodstva Fr. Trdina v Ljubljani. — Zlat zaslužni križec: župan v Tržiču Fr. Ahačič; župan v Trebnjem Fr. Huc; župan in nadučit. na Bledu Fr. Rus; uradnik deželnega odbora v Ljubljani Ivan Sotelšek. želnega odbora v Ljubljani Ivan Sotelšek; župan in posestnik v Cerknici Iv. Lavrič. -Srebrni zaslužni križ s k r o -o : župan v Motniku Fr. Kogej; župan v Zagorju Tom. Koprivec; župan v Cerkljah A. Koritnik; župan v Starem trgu pri Poljanah M. Rade; župan v Logu Fr. Rus; župan v Vel. Laščah Jožef Virant; župan v Kolovratu Iv. Kolenc; župan v Hotedršici Iv. Petkovšek; župan v Črnemvrhu J. Trobec; župai1} v Drašicah A. Bajuk --Srebrni zaslužni križ: uradni sluga dež. odbora v Ljubljani J. Fras. — Med novimi odlikovanci, ki jih objavlja dunajski uradni list, je tudi ljubljanski župan dr. Iv, Tavčar (vojni križec za civ. zasl, II. reda), podžupan dr. Triller in ravnatelj deželnih uradov v Ljubljani M. Zamida, ki sta pre-'. jela isto odlikovanje. Ljubljanska magi- stratna uradnika svetnik E. Lah in Janko vitez Bleiweis-Trsteniški sta prejela viteški križ Franc Jožefovega reda. P. n. naročnikom na Ogrskem, Hrvatskem, v Slavoniji, Bosni in Hercegovini sporočamo, da se bodo avstrijski časopisi tudi po novem letu lahko neovirano pošiljali naročnikom naravnost iz upravni š t v a, kakor je bilo doslej. Danes smo prejeli tozadevno uradno obvestilo. Vse ostane torej pri starem. Cenj. naročniki in prijatelji naši naj obveste o tem tudi naročnike »Bogoljuba« in sploh vseh naših časopisov. Položnice za plačilo naročnine priložimo prihodnji številki. Cvetje pri jaslicah. Sveže, cvetoče šmarnice in vijolice so imele pri božičnih jaslicah šolske sestre v Repnjah. Za naše kraje pač kaj izrednega! 100 nakaznic za meso je izročil deželni odbor kranjski »Vincencijevi družbi«, da jih razdeli med ljubljanske uboge, S temi nakaznicami bodo dobivali revni sloji 100 kilogramov mesa na teden. Ta izdatna pomoč je za današnje čase dvakrat hvalna. Nesreča pri Trbižu. Vsled stalnega deževja se je odtrgala ponoči 18;. decem^ bra pri Trbižu na Koroškem plast hriba ter zasula hišo, v kateri je spala gospodinja Ana Benedičič ter dva mala otroka. Vse tri osebe so mrtve, mož pa na bojišču. Zasulo je tudi pet glav živine. Živa v peč. Na Rutah pri Beljaku je pred svetim dnem zažgala gospodinja Katarina Trišnik v hipni blaznosti grmado v peči ter zlezla, ko je bila peč uprav raz-paljena, živa vanjo, da se je popolnoma ožgala ter si končala življenje. Opoldne pri kosilu je govorila še čisto pametno. Nato je šla v kuhinjo, se zaprla in izvršila strašni samoumor. Ko so udrli v kuhinjo, so našli vse oolno smrdečega dima, iz peči so oa molele osmojene noge. Zahirajte tudi podstrešje. V Repnjah pri Vodicah je na sv. Štefana dan zlezel neki predrzen tat na streho, razdrapal slamo ter splezal skozi podstrešje v stanovanje posestnice Marijane Drnovšek, pobral, kar je mogel, fazen denarja, ki ga na srečo ni zasledil, ter odjadral v gozd. Sodijo, da je lačni uzmovič domačin. Vo."aške novice. Uiti ni lahko... Iz ujetniškega taborišča v Marchtrenk na Gor. Avstrijskem sta tam enkrat pobegnila dva ruska ujetnika. Ko sta došla do reke Travne, sta odvezala čoln ter veslala po vodi nizdoli. V noči sta zadela s čolničem v podpornike nekega mostu; čoln se razkrehne. Eden izmed beguncev se je rešil na bližnji prod, enega je pa nesla voda na ostankih razbitega čolna dalje. Oba sta seveda vpila na pomoč. Ljudje so prišli in spravili ptička zopet v taborišče nazaj. Nesrečen obisk. Gospa Ivana Rigelnik je za Božič obiskala svojega sina praporščaka v Mariboru. Sin ji je razkazoval nabasan revolver, ki se je pri tem sprožil. Krogla je zadela mater v vrat. Nevarno ranjeno so prenesli v bolnišnico. Vojna zbirka zanimivih risb in sličic z bojišč se je pri našem uredništvu zopet pomnožila. Prejeli smo lično kartico, na katero je spretna risarska roka vojaka Viktorja Müllerja vpodobila ljubko devoj-čico, ki opazuje uboge ptičke v snegu ter donaša celo košaro božičnih in novoletnih darov. Podpisana sta še Jožef Rotar in Martin Traven. Karta je došla iz Albanije. Pripomnimo še, da voščijo vsi trije prijateljem in znancem vesele praznike. Po 21 mesecih je došel glas oAve Maria« — se je v znanem kraju T. (ob železniški postaji) dogodil slučaj, ki ima na sebi znak kazni božje. Po hišah je nastanjenega dovolj vojaštva. V neki hiši so imeli na stanovanju tudi prevzetnega, nasilnega človeka (četovodja je bil), kateremu je bila dobra in pobožna družina trn v peti. Zato je večkrat rekel: »Najbolje bi bilo, da bi priletela italijanska krogla in bi razrušila ta pobožnjaški T.« — Njegova želja se jc deloma vresničila. Pred štirimi tedni (Zdaj je pač že nekoliko več. Op. ur.) so res padale italijanske granate. Prva, ki je priletela, je udarila v hišo, kjer je stanoval ta četovodja, ki je ravno nekaj pisal, ter ga je dobesedno raztrgala na kosce. Domača družina, ki je bila uprav v kuhinji, je ostala pri življenju. 88,090 parov čevljev je razdelila dunajska občina revnim prebivalcem, in sicer: 50.000 parov revnim šolskim otrokom, 18.000 parov ženskih, 20.000 parov moških čev ljev. Veliko snega je padlo v južnovzhodni Franciji in v švicarsko-itaiijanskem gorovju. Brzojavne in telefonske zveze so pretrgane, promet po cestah in železnicah jc deloma ustavljen, V hribih je nasulo snega čez 3 m. Vasi in sela so popolnoma zasnežena. Bati se jc hudih plazov, ki so tuintam povzročili že obilno škode ter uničili več ljudi in veliko živine. družbe. Primerna predstava se je prav dobro obnesla; mično je bilo tudi petje, lepe dcklamaci|e, _ Po igri so udeleženke igrale tombolo s 64 dobitki, — Slov. katol. izobraževalno društvo — posnemaj! Iz Stare Oselice. Slabe praznike je imela žena Marija Malavašič. Pred Božičem je šla obiskat v ljubljansko bolnišnico svojega moža-vojaka. Toda, ko je došla tja, je našla že mrliča. Omedlela je rcvica, mati šestero otročičev, ko je videla mrtvega soproga v rakvi. Bog tolaži žalostno družino! Z Mirne in okolice. Na Mirni je že čez tri mesece pravi vojaški tabor. Na stotine ruskih ujetnikov seka drva v gozdih g. Muleya, a naši vojaki jih vozijo na postajo. Ozkotirno železnico delajo sedaj po dolini, tako da železna kača res že gre od vasi do vasi, kakor so prorokovali stari možje in napovedovali, da bo takrat hudo na svetu. In res jc hudo, skrajno hudo. Draginja je pri nas neznosna. Pa kaj, če bi bila samo draginja! Za denar sploh izlepa ne dobiš kaj. Prinesi v prodajalno jajc, masla itd., pa dobiš vsega; če prideš z denarjem, kaj hitro opraviš. Odrežejo se; »Nimamo nič.« In zraven tega so cene grozne, naravnost nesramne. Neka ženica pripoveduje: V nedeljo sem kupovala ruto iz navadnega blaga. »2 K 80 vin,« se cdrežejo v prodajalni. Ženski se je zdela predraga, pa je ni vzela. Drugo nedeljo je ravno ista ruta stala že 3 K 80 vin., in uboga ženica jo je kupila v strahu, da ne bi bila prihodnjo nedeljo še dražja. Ali ni to odrtija! »Če nočeš, pa pusti!« odgovore kratko, če hočeš kak krajcar »dol zbiti«. Oko pravice! Kako je to, da sme navadna ruta, ki je v miru stala 40 vinarjev, v sedmih dneh poskočiti za eno krono, ko vendar ne pije in ne je?! Ali ni vnebovpijoče, delati take »kšefte«? Ali res denar več ne velja, temveč samo jajca, maslo itd. Kmet mora dati 100 kg krompirja za 9 kron, in 100 kg pšenice za 38 K, če ne, je kaznovan. Za obutev pa smo dali letos (za usnje smo moledovali po' treh farah) 400 K, dočim smo se druga leta za 40 kron obuli! — Te dni sc jc neki vojni ujetnik (Rus) obesil; govorijo še od več enakih slučajev. Rusi so navajeni na kruh, ki ga sila veliko potrebujejo, zato ni čuda, če tožijo, da so lačni. Če jim pri-neseš korenja, planejo po njem kot volkovi. S Čateža se nam sporoča o smrti vrlega moža g. Ivana Kamina, četovodje, ki je na Vseh svetnikov dan padci na Krasu junaške smrti za domovino. Pokojni je bil vpliven mož, po vsej okolici občespoštovan, sedaj občeobžalovan. Žalujočo vdovo in otročiče tolaži Bog! Z Breznice. Dne 23. decembra jc umrl na svojem domu v Smokuču c. in kr. vojni kurat g. Jožef Bulovcc v 27. letu starosti. Služboval je kot kaplan pri Sv. Križu pri Litiji. Meseca julija 1915 je odrinil kot vojni kurat v Gradec. Pri izvrševanju svoje dušnopastirske službe med vojaki sc je hudo prehladil. Bolehal jc več Lot eno leto. Ves čas jc gojil iskreno željo, da bi še enkrat videl svoj dom. Ta želja se mu jc tudi izpolnila. 21, decembra ga jc pripeljal njegov nad vse skrbni in ljubeznivi zdravnik Fr. Ksaver Zaman domov. Čez dva dni jc zaspal v Gospodu v rojstni hiši, previden s svetimi zakramenti. Pogreb je bil na Sveti dan. Sprevod jc vodil č, g. kanonik in dekan Janez Novak v spremstvu drugih gg. duhovnikov. V cerkvi mu je govoril v slovo č. g. dr,. Anton Prešeren, docent na vseučilišču v Inomostu. Pevci so mu zapeli ob grobu ganljive žalostinke. Dekliška Marijina družba in velika množica domačih faranov je spremljala blagega pokojnika na zadnjem potu. Bog daj večni mir blagi duši! Koprivnik v Bohinju, Oglasil se je iz ruskega ujetništva Franc Čuden iz Gorjuš, tovarniški delavec na Javorniku. Nahaja se v Šadrinsku. 28. decembra je bilo ravno osemindvajset mesecev, odkar sc je pogrešal in ni bilo nobenega glasu o njem. Kakor kaže, ne smejo še domači izgubiti vsega upanja, četudi se možje in sinovi že dolgo niso oglasili, V Dobrniču jc priredila Marijina družba za mladenke na Sveti večer lepo predstavo: »Živa slika; rojstVo našega Zveličana«. — Ker ic prostor nčdostaten, so imele pristop samo dekleta iz Mar 61 SSavnosf kronaraja v Budimpešti. Da ogrski narod, zlasti še ogrski veli-kaši ljubijo zunanji sijaj, da se radi postavijo z blestečim nastopom, to smo videli na Dunaju za časa evharističnega kongresa, to priča obširen obred, ki ga predpisuje ogrski ceremoniel za slovesnost ob kronanju ogrskega 1' alja. Cesarska i vojica se je pripeljala v ozaljšano Budimpešto že 27. decembra. Sprejem na kolodvoru je bil presrčen in veličasten obenem. Po kratkih nagovorih je stopil cesar v kraljevo kočijo, krasen voz, ki so bili vanj vpreženi 4 konji. Na obeh straneh so jezdili konjeniki v pestrih oblekah. Vsepovsod viharni »Eljen«-klici, koder se je vozila cesarska dvojica. Vse gledalce je prevzel pogled na ljubkega cesarjeviča Otona, ki je sedel sredi med cesarjem in cesarico ter z rokeo pozdravljal vse navzoče. Naslednji dan so se izvršile zadnje priprave irt poskušnje celega obreda. Na dan kronanja so se že ob zgodnji 6. uri sešli poslanci obeh zbornic k skupni seji, kjer so sklenili, da se udeleže slovesnosti, kakor predpisuje ustava. Ob pol 9. uri. se je začel izprevod z dvora; na čelu je korakalo pol eskadrona huzarjev. Med potjo do cerkve sv, Matije je pozdravljala nepregledna množica novega kralja in kraljico, ki sta sedela v osmerovprežnem gala-vozu. V cerkvi so se zbrali člani cesarske hiše, poslanci, diplomati, dvorne dame, zastopniki, odposlanci, slavnostni gostje, generali itd. Ko sta cesar Karel in cesarica zasedla svoje prostore, so cerkev zaprli, nakar so se pričeli pomenljivi in zanimivi obredi. Preobširno bi bilo, ako bi hoteli opisati vse podrobnosti. Omenjamo samo nekatere reči. Najprej je pozval škof iz Ka-loše kardinala, naj podeli po želji sv. Cerkve tu navzočemu prevzvišenemu gospodu Karlu čast ogrskega kralja. Cesar je nato stopil pred oltar, pokleknil na blazino ter prisegel položivši roki na evangelij, da hoče ščititi pravico in mir. Po mazilje-nju je bila slavnostna sv. maša. Še pred evangelijem je stopil kralj zopet pred oltar, kjer mu je podal kardinal Černoh goli meč sv. Štefana; z mečem je zamahnil na vse strani, nakar sta mu položila kardinal in grof Tisza krono na glavo. Vsi navzoči škofje so stegnili desno roko proti kralju, kardinal je pa zaklical: »Prejmi kraljevo krono!« Z besedo »Prejmi palčico kreposti« mu je pa izročil kraljevo žezlo in jabolko. V tem trenulku so honvedi s streli pozdravili novega kralja. Palatin grof Tisza je pozdravil kralja: »Živel kralj!« Vsi navzoči so ponovili ta klic, ki je odmeval dalje zunaj cerkve in po ulicah. Sedaj je sledilo kronanje cesarice. Vespremski škof je položil kraljici Citi hišno krono na glavo, dočim sta se kardinal in gr-of Tisza s krono sv. Štefana doteknila desne rame kraljičine. Prav tako kakor kralj je sprejela kraljica tudi kraljevo žezlo. Sedaj je zadonela zahvalna pesem, streli so pokali, zvonovi so se oglasili po vseh cerkvah. Med sv. mašo sta po mašnikovem obhajilu tudi cesar in cesarica prejela sveto Rešnje Telo. Koncem sv. maše se je podala Cita med nepopisnimi ovacijami in pozdravi ljudstva na dvor, dočim se je česat vrnil v cerkev, kjer je novoizvoljenim vitezom podelil z mečem takozvani viteški udarec. Vsi novi vitezi so samo taki vojaki, ki so se odlikovali v sedanji vojski. Prvi je prišel na vrsto brat ministrskega predsednika grof Ludovik Tisza; prikorakal je v cerkev v spremstvu svojega sluge-huzarja kot ranjenec. Prizor je bil ganljiv. Šele v jutro tega dne je prišel z bojišča ljudskošolski učitelj Zoltan Ben, ki se je večkrat izredno odlikoval v vojski ter je bil tudi določen za viteza. Izvedel je šele zadnji trenutek, pa je došel k slavnosti v preprosti vojaški obleki. Lep je bil tudi prizor, ko je cesar na trgu Sv. Trojice slovesno prisegel; prav tako, ko je na spominskem hribčku (na trgu sv. Jurija) zamahnil z mečem na vse štiri strani. Cesar je prijezdil na okrašen prostor na belem vrancu v hitrem teku s krono na glavi, odet s plaščem sv. Štefana. — Zanimivo je, da je bil navzoč tudi bolgarski kralj, ki je opazoval ta prizor z balkona ob palači nadvojvode Jožefa, Cesarica je bila s sinčkom Otonom navzoča pri drugem oknu. Ljudstvo jo je navdušeno pozdravljalo. Gospodarske stvari. Danske zadružne mesnice. Ko so okoli Jeta 1880. začeli na Danskem rabiti po-snemalnike za mleko, se je gospodarstvo popolnoma izpremenilo. Kmetje so spoznali, da si bodo pri gospodarstvu potom mlekarstva najbolj opomogli, ker so imeli res dobre in rodovitne travnike. Maslo so prav lahko prodali na Nemško in Angleško, Toda kaj z obilnim posnetim mlekom? Dognali so, da se posneto rnleko najboljše obnese pri prešičih. Dajali so torej posneto mleko večinoma prešičem. Vsled umne reje in dobrega gnojenja je bilo vedno več mleka, pa tudi vedno več prešičev. L. 1861. so našteli na Danskem 303.970 prešičev, 1. 1881., ko se je začel gospodarski preobrat, 527.417, 1. 1898. že 1,168.493, 1. 1914. pa 2,496.661. V 34 letih je število prešičev petkrat večje. Tu vidimo, v kako tesni zvezi je prešičereja z dobrim mlekarstvom. Doma niso mogli vseh prešičev porabiti, zato so jih veliko poskusili tudi s klanjem in prodajo prešičev? Prve klavnice so ustanovili s pomočjo hranilnic. Dobili so tudi izučene mesarje in spretne voditelje zadružnih mesnic, ki so jih morali seveda dobro plačati. Mesarji so tudi uvideli, da jim gre za kruh. Predlagali so, da se osnuje veliko podjetje mesarjev in kmetuv, ki bi prevzelo vso živino v zakol in jo prodalo. Denar bodo bogatini radi dali, dobiček se bo pa razdelil med mesarje in kmete. Dolgo so se pogajali, nazadnje se je vse razbilo. Mesarjev je bilo primeroma malo, pa so hoteli imeti polovico zaslužka. Kmetje so si mislili, saj svojo živino lahko sami zakoijemo in prodamo; pa bomo imeli sami dobiček. Osnovali so torej svoje mesnice. Mesarji so precej izdatno dvignili cene prešičev, toda kmetov niso mogli ugnati. L. 1888. je bilo 5 mesnic, ki so prodale 23.407 prešičev za 1,200.000 K. L. 1914. jih je bilo 45, ki so imele 140.716 članov in so poklale 2,428.204 prešičev v vrednosti 182 milijonov kron. Klali so tudi govejo Vrelci petroleja na Romunskem. izvozili. Kupovali so jih najbolj Nemci in Angleži, Nemci so jemali težje prešiče, Angleži pa lahke, ker imajo najboljšo pečenko; mast so pa dobivali poceni iz Amerike, kjer prešiče s turščico naženejo, L, 1887. so na Nemškem prepovedali žive prešiče uvažati pod pretvezo, da se utegne po njih zanesli kužna bolezen. Pravi vzrok je bil seveda le, omejiti uvoz in pomnožiti domačo prešičerejo, kar je pravilno. Danci so morali zdaj svoje prešiče drugam prodati. Edina pot je bila na Angleško; toda Angleži kupijo le zaklano žival. Morali so vse prešiče dati doma mesarjem v zakol. Mesarji so pa precej spoznali, da je zanje ura prišla. Ljudem so plačevali 1 kg klavne teže po 34—36 er (okoli 30 vin.), na Angleškem so pa prodajali 1 kg po 54—58. To je bilo še tiste čase, ko je bil pri nas stari funt 12—16 kr. Kmetje so kmalu izvedeli, kakšne cene dosežejo mesarji na Angleškem. Hoteli so se teh zajed otresti. Toda kako? Mlekarstvo se je povzdignilo na zadružni podlagi, zakaj bi ne živino, teleta in ovce ter tako kmetom še bolj koristili. L. 1913. so izpeljali na Angleško 123-7 milijonov kg' prešičjega mesa. Kupčija na Angleško je bila torej zagotovljena. Meso so sprejemali angleški agenti, ki so ga oddajali velikim trgovcem in ti malini, da so ga na drobno prodajali. Angleži so bili pa vedno kramarji in so radi pri kupčijah veliko zaslužili. Agenti in veliki trgovci so osnovali skupaj eno družbo, ki naj bi prevzela vso kupčijo z danskimi prešiči. Ta družba je zadruge zelo pritisnila v ceni. Kmetje so bili zopet v težavah. Zdelo se je, da iz te zanke sploh ne morejo. Pa zvite buče so si vendar pravo izmislile. Prav po angleških postavah so osnovali na Angleškem akcijsko družbo, ki naj bi prevzemala prešiče z Danskega in jih prodajala naravnost trgovcem. Šlo je. Cene so se zopet dvignile. L. 1902. je ta družba prodala za 5 milijonov kron, 1. 1913. že za 33 milijonov kron. Za trud zahteva 2% skupička, agenti hočejo 2'/a—3%. Zdaj proda ta mesarska zadruga skoro tretji del vseh danskih prešičev. To je zgled umne in velike organizacije. Kdaj bomo tako daleč prišli?! Pri nas hočejo le premnogi od kmeta brez truda živeti. Da se izboljšajo žalostne razmere, bo treba nastopiti isto pot, kakor so jo danski kmetje s tako lepim uspehom^ Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo prak-i tično izvežbati v obrezovanju in oskrbo* vanju drevja, v cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. febru-; arja do 15. maja 1917, Sprejme se 12 va« jencev v starosti od 15 let naprej. Sadjar* ski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. — Prošnje, ki jim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovni-co, naj se vlože pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto, na Kranjskem, do 15. januarja 1917. Viničarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 4917. Sprejme se 8 učencev v starosti od 15 let naprej. Viničarski va^ jenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje — kakor zgoraj. Za naše Star recept. Kure znesejo dosti jajc, če jih krmiš z naslednjo zmesjo: Zmešaj in stolci 30 gr glauberjeve soli in 50 gr jajčjih lupin v prah. Primešaj 10 gr stolčenega koprivinega semena, 50 gr ječmenove moke in 100 gr koruzne. Lupine, seme in sol je treba poprej nekoliko prežgati. Namesto jajčnih lupin so dobre stolčene kosti, namesto koprivinega semena vzameš lahko vršiče kopriv in namesto koruzne moke otrobi. Te zmesi vzemi po žlici na vsako kokošjo glavo, razmoči v vroči vodi in zmešaj s krompirjem, koruzo in otrobi. Napravi vselej samo toliko, kolikor je prav, in sicer opoldne dvakrat na "teden. Drugače jim dajaj zjutraj oparjeno mlačno kašo, malo namočeno s kislim mlekom; zvečer opari senenega zdroba, primešaj koruzne moke in toliko kislega mleka, da bo ravno prav gosto. Med dnevom jim polagaj koruzin zdrob in stolčenih lupin. — Jajca so zdaj že celo bogastvo; srečna gospodi* nja, ki bo imela pozimi pridne kokoši. Zato pa je treba skrbeti, da ima kokoš snago, toploto in primerno krmo. Lačna kokoš, ki prezebuje in brska po umazanem dvorišču, ne bo nesla. Kokoši je treba redno in vedno krmiti s svežo pičo, ki bodi topla, a ne vroča. Zmrznjena piča škoduje tudi kokoši. Vode (mlačne) je treba dajati putam v čedni posodi. Kurnik je treba vsak teden osnažiti, kjer je dosti kokoši skup, tudi večkrat na teden. Dobro je, da potrosiš tla kurnika z pelinom. иг Peto vojno posoiilo čaka äs novih podpisan. <32 Slike In črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojišče, 25. dec. 1916, Mislili smo, da bomo lepe božične praznike preživeli v strelskem jarku, a so nas nenadoma seveda v naše nemalo veselje poslali v rezervo — tri dni pred Božičem. Vsaj praznike preživimo v miru! Sveti večer na bojišču! Zunaj sneg, dolgčas, megla, ki je silila celo v sobo. Jaz pa sem mislil na svoje drage doma, na jaslice v domači hiši, na jasno nebo moje Dolenjske •—■ in žalosten sem bil. Zaželel sem si, da bi se megla umaknila, da bi sijale zvezdice, šel bi na prosto, veselil bi se utripanja in migljanja zvezdic in pošiljal bi jim pozdrave v ljubo domovino. Javili so mi, da so došli božični darovi. Vstal sem in odšel, da jih razdelim. Kako nepotrpežljivo so se gnetli moji momci okrog zabojev; lica so jim bila zardela v pričakovanju in oči so hotele prodreti stene lesenih zabojev, Žarečih oči in s smehom na obrazu so sprejemali tobak, cigare, cigarete, pipe, papir, orglice, molitve-nike — in vse, kar so bile poslale dobre roke dobrih darovalcev iz domovine. — Veselili so me ti žareči obrazi, šel sem od kritja do kritia — povsod godba, smeh, petje. Povsod so me veselo pozdravili, in jaz sem pel z njimi in se smejal z njimi. A njim in meni — vsem se je godilo enako: hoteli s,no o tem zadušiti misli na domači krov, misli, ki so nam stiskale srce. In p-40 k polnočnici! Hvala Bogu — nebo se je bilo popolnoma zjasnilo, megla izginila — bila je noč, lepa in čarobna, kakor more biti le Sveta noč. — Na pobočju malega grička je bi! postavljen preprost oltar. Okrog njega se je zgrnilo vse — od poveljnika do infanterista. Okrog in okrog tema, noč — samo na oltarju svetloba in na nebu zvezdice. — Taka noč je morala biti, ko se je dogodil veliki čudež, da je Devica rodila sina — Boga! In ali se niso ubogi pastirci enako zgrinjali okrog ubornega hlevčka, kakor mi okrog preprostega oltarja? Pristopil je svečenik. Iz sto in sto grl je zaorilo proti jasnemu nebu: »Narodio se kralj nebeški!« Vse je pelo brez razlike! In petje ni prenehalo celo mašo, razen ob povzdigovanju, ko se je vse zgrudilo na kolena — pred Detecem v jaslicah! Bilo nam je tako slovesno pri srcu in tako _ težko. Gotovo je vsakdo v duhu klečal pred jaslicami — v svoji domači cerkvici — tam, kjer pojo zvonovi najlepše, kjer se glasijo orgle najmilejše, — tam, kjer je vse polno lučk in kjer se smehlja božje Dete najljubeznivejše. — In marsikatera težka roka je na tihem obrisala solzo. Te polnočnice pod milim nebom ne bom pozabil nikdar! BOŽIČ 1916. I. »S v e t a n o č« je prišla v goste; našla nas je sredi hoste, v strelskem jarku zakopane, od sovražnikov obdane. Šla po bojni je planjavi, gledala je v boj krvavi —: mrtve, ranjene, pobite, vpehane, s krvjo oblite. Zrla divje je borenje, čula je topov gromenje; zrla borce v snegu, mrazu, s tugo v srcu in obrazu. Se nad njimi je sklonila, vročo solzo potočila, tožno djala in se stresla; ^Mir na zemljo sem prineslal In sem šla po svetu širom, z božjim darom, božjim mirom, kot mi djal nebeški Oče — Svet ga pa sprejeti noče .,.« To je djala, zaihtela, proti nebu odhitela z mirom v raj, nebes poslanka -Sveta noč«, vsem draga znanka. Žalostno za njo smo zrli, vročo solzo si otrli: »Pridi mir, ti naše želje in božično ž njim veselje!« II. Tretjič v vojni žc i>ojo angelci nam glorijo, mir ljudem oznanjajo; a pokoja le še ni. Tretjič je prišel v dežel sveti Božič nevesel; tretiič že obhajam ga sredi polja bojnega. Vide. To in ono. I.eto mrkov. Leto 1917. je za praznoverne ljudi usodno, kajti zaznamenuje nič manj kot sedem solnčnih in luninih mrkov. Štirikrat bo mrknilo solnce, trikrat pa luna, in sicer: 1. popolni lunini mrk 8. januarja; 2 delni solnčni mrk 23. januarja; 3. delni solnčni mrk 19, junija; 4. popolni lunini mrk 4. in 5. julija; 5. delni solnčni mrk 19. julija; 6. obrobni solnčni mrk 14. decembra; 7. popolni lunini mrk 28. decembra. Od teh mrkov se bo v srednji Evropi videl samo popolni lunini mrk 8. januarja ter 4. in 5. ju-ija, kakor tudi delni solnčni mrk 23. januarja. Lunin, mrk 8. januarja bo od 7, do pol 11. ure dopoldne. Pripomniti pa je, da luna že zaide čelrt , ■ V?" ~ Sol"Jni mrk dne 23. januarja traja od tri četrt „a 7. do četrt na 11. uro dopoldne. Vse zastonj! Ko se je rimski cesar Antonin 3 a! kot zmagovalec z vojske, ga je pozdravil tud. nek, krokar, k, so ga izvežbali, da je posnemal besede: Ave Caesar, Victor, Imperator! (l. J. rozdravljen cesar, zmagovalec, vladar!) To je cesarju seveda ugajalo; kupil je za lep denar tega umetnika v ptičjem perju, pozneje pa še eno papigo m enega škorca, ki sta se tudi bila navadila cesarja tako pozdravljati. Ta cesarjeva darež-ljivost je izpodbodla nekega črevljarja, da je tudi začel vezbat, svojega krokarja, a se mu ni hotelo Urna!*' PnTc£,t\ Večkra* i« "radi tega tožil in tarnal: »Oleum et operam perdidi,« t. j. »vse 7a- Л„°Ј?1 T Sl; ,'e «domačeni ptiček ven- omenieni n Л priVadil-,da i« ™ tflo posnemal пГпкГ r T'- (TreV,liar *a P05'™ v kletko nril Krl Ui,Cii.k° ravno imel cesa' pnti. Krokar zagolči svo, priučeni pozdrav. Cesar se zasmeje m pravi: »No, takih pozdravov in takih ptičev imam pač žc dosti doma,« Krokarju pa pade v glavo tudi obupni klic, ki ga je čul večkrat iz ust svojega mojstra, namreč »Oleum et operam perdidi — vse zastonj,« ter ponavlja — rekli bi — moško tudi te besede. To je pa seveda izredno ugajalo pozdravljencu, ki se je srčno-zadovoljno smejal ter kupil za pošteno ceno tudi tega ptiča-umetnika. Psiček in pipa. Blizu Grcifenberga v pruski Šleziji se je nedavno na vlaku pripetila ta-le smešna dogodbica:- V kupeju 3. razreda se je peljala precej elegantna gospa s psičkom v naročju. Njej nasproti je sedel kmečki mož, ki si je preganjal dolgčas s tem, da je pošteno vlekel iz svoje priljubljene pipe. To pa gospe ni ugajalo; jela je zabavljati, kakor je mogla in znala, čez brezobzirnost preprostega kadilca. Toda moža ni spravil ta dež izbranih zabavljic prav nič v zadrego, marveč je s tem večjim veseljem puhal gost dim, ki se je valil prav tja pred razjarjeno gospo. Njena jeza prekipeva in kakor bi trenil pograbi pipo nasproti sedečemu možu ter jo trešči skoz okno. Nič manj počasen ni bil kmetič, ki je s prav tako ročnostjo in gibčnostjo popadel psička v naročju gospe ter ga bušknil za pipo. Strahovito je jadikovala gospa, sosedje so se pa zadovoljno smehljali. Ako so psička in pipo zopet našli, zgodbica ne pove. • * « Tolažba. Profesor zdravilstva: »Zoper to bolezen, gospoda moja, imamo samo dvojno zdravilo, pa še to dvojno nič ne pomaga.« Divja 55агђка. (Božena Nemcova. — Posl. A. Z.) (Dalje.) Barbka je videla Liziko večkrat vso v misli zatopljeno in žalostno. Sklepala je upravičeno, da ji nekaj tare srce. Mislila si je pa, da bo že prišel primeren čas, ko ji vse razodene. Ni se motila. Vzlic temu, da so se sosede večalimanj prizadevale pokazati Barbko v slabši luči, ter jo obkladale z razposajenko, je Lizika vendarle Barbki vse zaupala ter jo ljubila kakor prej. O kresu, pred praznikom sv. Janeza Krstnika, sta se dekleti zopet sešli. Lizika je vprašala Bärbko: »Ali boš jutri lučala venček?« »Sama bi ga ne lučala, če pa želiš, pridi k nam, preden solnce vzide, pojdeva vkup.« »Pridem.« Zjutraj, preden je solnce vzšlo, je Lizika že stala v pastirjevem sadovnjaku, Barbka pa poleg nje. Vezali sta v venček bele, višnjeve in rdeče cvetke. Nato pa gresta k vodi. »Sedaj moraš misliti na prihodnjega ženina < pravi Lizika Barbki šaljivo. »Moj Bog, nimam na koga!« je vzdih-nilo dekle. »Zalučam na slepo srečo, bom videla če bo moj venček plaval za tvojim. Želela bi si le, da grem s teboj, kadar se omožiš.« Lizika je molčala, rdečica jo je oblila. Potem je rekla nudeča Barbki roko: »Tu imaš mojo desnico, da ostaneve skupaj, če se ti ne omočiš; jaz se ne bom možila,« je pristavila s tresočim glasom. »Kako pa tako govoriš, Lizika! Ti boš bogata, jaz sem uboga; ti si lepa, jaz ne; ti si učena, jaz pa preprosto vaško dekle: m jaz naj bi mislila na možitev, ti pa ne?« Lizika jo skuša vtolažiti: »Tetica mi je večkrat rekla, da to pride kar samo po sebi. Enemu je všeč nagelj, drugemu do-pade roža, tretjemu vijolica; vsaka cvetka najde svojega oboževalca, vsaka ima svojo lepoto. Ne ponižuj sama sebe, pa tudi ne povzdiguj mene; saj sva obe enaki. Ali res še nisi mislila nikdar na možitev?« »Res ne,« odkima Barbka z glavo, se nasmehne in zatrjuje: »Na nobenega ne mislim, in kadar pridejo k nam v vas, jih kar kratko odslovim. Čemu bi se motila s takimi marnjami, čemu bi si vezala svojo zlato prostost?« »Toda, ako bi te kateri izmed njih res hotel poročiti, ali bi se potem še izgovarjala s svojo svobodo?« je vprašala Lizika. »Ali ne veš, Lizika, kako se navadno godi ob takih okoliščinah? Preden bi se kak ženin odločil, da me vzame za ženo, bi njegovi starši barantali z mojim očetom, češ, koliko bo dal dote. Pri nas pa ni toliko premoženja, da bi bil kdo zadovoljen; po milosti pa ne maram priti v hišo. In če me že sedaj ljudje zametujejo, potem bi me še tembolj. In naj sem, kakršna sem, šopek imam pa le za pasom,« je pristavila pevajoč in zatikajoč za pas šopek i? cvetic, ki so ji ostale od venčka. Potem pa, kazaje na jutranjo zarjo pristavi: v>Skrajni čas je že!« Lizika je urno dopletla svoj venec in obe dekleti sta stopili na bližnji mostič, ki se je čezenj prišlo :ia travnike. Sred mosti-ča se ustavita. »Vrživa hkrati!« pravi Lizika držeč venček nad vodo. »Torej!« vzklikne Barbka in spusti z lahkim gibom venček preko vode. Toda venček ni padel v vodo, marveč je obvi-sel na vrbi, kajti vrgla ga je močna roka. Za trenutek je ostala Barbka kakor opar-jena in solzica se ji je utrnila z očesa. Nato pa strese z glavo rekoč: »Pa bodi tam, saj se lepo cvetje tudi vrbi poda!« — Lizika pa ni spustila očesa od svojega venčka, Venček, ki ga je spustila nad vodo skoraj s tresočo roko, se je nekaj hipov vrtel r,a enem mestu, potem ga je zgrabil valček, podal drugemu, ta tretjemu in tako so ga nesli naprej, dokler ni izginil dekletoma izpred oči. Lizika je naslonila sklenjeni roki na ograjo mostiča ter motrila s plamtečim očesom in z zardelim obrazom svoj venček. Nato pa zdihne obrnjena proti Barbki: »Oh, tvoj venček je obtičal tukaj! Če to kaj pomeni, se boš ti omožila doma, jaz pa bom šla daleč po svetu.« »Potemtakem bi seveda ne ostali skupaj. Toda nič ne verjemi. Kaj če ta ubogi vpnček pomeniti. Jaz takih vraž ne verjamem, Bog je, ki vodi usodo človekovo, in pregovor pravi: Človek obrača, Bog obrne.« »Seveda,« je rekla Lizika skoro z žalostnim glasom, zamišljena pobesila oči nad vodo, nato pa rekla: »Vraže so vraže, to je res. Ako bi se človek z resnobo vdajal takim rečem bi bilo že grešno. Toda neka slutnja me je pa le obšla.« »Torej bi ti, Lizika, rada prišla daleč od nas? Ali ti tukaj ne dopade?« je vprašala Barbka, in njeno temnomodro, veliko oko je motreč gledalo Liziki v obraz. »Kaj ti na misel pride!« zašepeče Lizika, ne da bi povzdignila glavo kvišku; »dopade mi tu, ali...« »Ako te kaj teži,« pravi Barbka »le zaupaj to meni; pri meni ostane shranjeno kakor v grobu.« Tedenska pratika. Petek, 5. januarja: Sv, Simeon, (t 459.) Sobota, 6. januarja: Sv. Trije kralji. Raz- glašenje Gospodovo. Nedelja, 7. januarja: Evang, o 121etnem Jezusu, — Sv, Lucijan, muč. (f 312.) Ponedeljek, 8. januarja: Sv. Apo-linar, škof. (f 177.) — Sv. Severin, avstr. apostel. (f 482.) Torek, 9. januarja: Sv. Veronika Milanska, (f 1497.) — Sv. Julijan ir sv. Bazilisa (f 313.) Sreda, 10. januarja: Sv, Viljem, šk. (f 1209.) — Bogomir Kappcnberški. (f 1126.) Četrtek, 11. januarja: Teodozij, opat. (f 529.) * * * Solnce vzhaja ob 7. uri 59 minut, zahaja ob 4. uri 19 minut. Luna polna ali ščip dne 8. jan., ob 8. uri 6 minut dopoldne. * * * Sv, Trije kralji. Večni Bog je prikril svoje skrivnosti prevzetnim velikašem tega sveta, pa jih je razodel nizkim in ponižnim. Iz daljnih dežela je poklical Modre k luči resnice, ker so bili čistega in ponižnega duha ter dobre, svete volje, dočim je ostal kralj Herod in z njim skoraj ves Jeruzalem zaslepljen, ker je v prevzetnem napuhu zaničeval ponižnost in preprostost. Božje Dete se je pa pokazalo kot mogočen kralj src, ki vodi tudi srca kraljev. Njegova milost je pre-imagala pri Treh kraljih vse težkoče, tako da se niso ustrašili ne dolge poti, ne raznih nevarnosti, da jih tudi domače skrbi niso zadrževale na domu. Sv. Trije kralji se imenujejo, kakor pravi legenda, Gašper, Melhior in Baltazar. V njih vidimo takorekoč zastopnike vseh treh rodov Kamitov, Semitov in Jafetov-cev. Po sv. evangeliju so trije Modri zastopniki poganstva, ki je tudi poklicano v božje kraljestvo na zemlji. Sv. Trije kralji so sicer našli in videli božje Dete v revnih razmerah, a po božji milosti in božjem razsvetljenju spoznajo božjega Odrešenika, padejo na kolena, ga molijo in počaste. Sv. Krizostom pripoveduje, da so sv. Trije kralji pozneje prejeli sv. krst v svoji domači deželi in da so tudi sami oznanje-vali sv. evangelij. Sv. relikvije (ostanki svetnikov) so bile pozneje prenešene v kolinsko škofijsko cerkev. Sv. Cerkev imenuje ta dan tudi »R a z-glašenje Gospodovo« ter praznuje tri skrivnosti, po katerih se je Odrešenik Jezus razglasil kot Sin božji. Te skrivnosti so: 1. Poklic treh Modrih iz jutrove dežele, ki se jim je Jezus čudovito razodel po zvezdi, 2. Jezusovkrstv reki Jordan; pri tej priliki ga je nebeški Oče raz- glasil za svojega Sina, ko je rekel: »Ta je moj ljubi Sin, ki imam nad njim veselje,« 3, Jezusov prvi čudež, ko je v Kani izpremenil vodo v vino. S tem je posebno svoje učence potrdil v veri. Sv, Cerkev praznuje ta trojni spomin, prav slovesno. Ta dan ima vigilijo in osmino, Velika slovesnost naj bi zbudila v vernikih hvaležnost za dar sv. vere. Kot proiilaktično sredstvo proti boleznim grla in vratu se priporočajo izpiranja s Fcllerjevim anti. septiškiin, razkuževalnim, rastlinskim esenč.nim fluidom z znamko »Elza-fluid«, Ta učinkuje s tem, da umori kali, čisti in vzbuja delavnost vseh organov grla. Utrjuje slezne kožice proti škodljivim učinkom mraza. Predvojne cene. 12 steklenic tega staropreizkušenega domačega sredstva pošlje povsod franko za 6 kron lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elza-trg št. 16 (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve miloodvajajoče Rabarbara-kroglice z znamko Elza-kroglice, 6 škatel franko 4 K 40 vin., se morejo obenem naročiti. (ea) Srečnejše novo leto! Vsem čitateljem »Domoljuba« in vsem domačim dekletom voščijo bolj srečno novo leto slovenski fantje 27. pešpolka z bojnih poljan in žele skorajšnjega svidenja: Četo-vodja Petrovčič Karel; inf. Jerman Franc; Blažič Anton, Drenik Alojzij — vsi od Novega mesta; Kavka Jurij, Kovač Rudolf, z Ihana pri Domžalah; Gruden Ivan, Mala vas; Ločniškar Ignacij, Medvode; Cerar' Franc, Moravče; Čepon Anton, Hor-julj; Povše Janez, Št. Jernej; Grževič Anton, Istra; Kralič Franc, Medvedica. — Sprejmite prisrčne pozdrave od jugozahodnega bojišča. Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem staršem, bratom in sestram, vsem fantom in dekletom ter bralcem »Domoljuba«: Jesih Jurij, Belčivrh-Bal, or Matija, Hudelja Janez, Knežina; Fianjik Miko, Belčivrh; Dražumerič Matija, B. Veselič, Miko B„ Kunič Peter, B. Žvab, Miha Kvasica, Kuzma Jurij, Dragatuš, Doma vsi z Dolenjskega pri Črnomlju. Nazdar! — Srečne in zadovoljne ' božične praznike voščijo tirolski vojaki Slovenci in Hrvati z vročo željo skorajšnjega svidenja. Srečno novo leto! Fr. Repina, Vinko Simončič, korp.; Kostrevc Alojzij, Sarman Milan, Ivan Radič, Jožef Duhovnik, Dolenc Anton. — Slovenski fantje ljubljanskega topničarskega polka, sedaj dodeljeni k trdnjavskemu topničarskemu polku št. 4, želimo vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in srečno novo leto: Maksimilijan Kalan iz Huje pri Kranju; Peter Jenko iz Nakla pri Kranju; Franc Šerjak iz Blatnega pri. Škofeljči: predmojster Mihael Lenarčič iz Male Vasi pri I.jublj ani; Jožef labaj od Sv. Andreja pri Gorici; Morok Jožef iz Kostanjevice pri Novem mestu. (Italijansko bojišče.) — Srčno voščilo k božičnim praznikom in novemu letu pošiljajo vsem prijate- -ljem in znancem slovenski mornarji na Cosadi in kličejo: Na svidenje! Ivan Troha, Ciril Lipovž. Ivan Zupančič. — Pozdrav iz našega bivališča v gozdnih Karpatih. Tukaj je že nastopila pusta snežena; zima, ne more pa. nam do živega, ker smo postavili kolibe, pripravili drv in »cesar da dva hleba pa še, kar je treba«. Zamolklo odmevajo obojestranski topovi, reglajo in prasketajo strojne puške. Kot prazne pene se razpokavajo iuski šrapneli nad nami; a vse zastonj. Rus nam ne more blizu, ampak umika se z razbito glavo pred našimi jumki. ■Že v tretje v tej vojni prihaja Kristus na svet, deleč mir in spravo; a naši sovražniki nočejo miru, ampak boj. Naj jim bo; gotova resnica je. da se . vrnemo domov zmagonosni nad vsemi našimi sovražniki. V to pomagaj Bog! Vsem Sodražanom in Zamoščanom vošči vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Stupicn pri c. kr. gorskem telefonskem oddelku v Karpatih, — Podpisani ra--njeni in bolni vojaki, ki se nahajamo v Rogaški Slatini v bolnišnici Rdečega križa, pošiljamo vsem naročnikom, znancem in prijateljem prijazne pozdrave, obenem želimo srečno »n mirno novo leto: Schweiger Fr,, Črnomelj, Dolen'jfeko; Belak Jan., Grič; Pelko Al., Obrh; Pire Mat,, Novo mesto; Rožič Jože, Ljubljana; Mihc'ic Jak., Leskovica: Drnovšek Leop., Litija; Klanšek Fr., Krško; SeHrfn Ant., Zibika, Štajersko; Kores Vin., Zetaie; n»rd. Škrbec Fr., Starilrg-Lbž; v.nrd, -Matetič Velosko; pqdd. Volk Jož., Krško; cnol. prost, des. Kočevar Dr., Celje; enol. prost. d?s. Gašperšič Jož., Kropa; fcodd Potočnik Val., Dolenja vas; podd. Peče Laiče; dest. Ostrouška Al., Kobilja Draga; Vi J., otok Krk; Zahija Jos., Krk; Tomaževič F nc Zgornja Besnica. — Druge pozdrave prihodnjič. INajboljša in najsigurne ša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik zn Frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'Wo brez kakega odbitka. are il 8. zjutraj io l. Gäej inserat! Naznanilo upravništva. Vsled л eč-kralnih prošnja smo pripravljeni odlečiti v inseratnem delu Domoljuba« poseben prostor za Mala oznanila«, kakor jih imajo nekateri drugi listi. Uprav sedaj, k< ni živinskih sejmov, bi bilo s tem, kakor se nam zatrjuje, močno ustreženo. Cena bi bila razmeroma zelo nizka. (1—2 K.) Pripomnimo, da sc taka naznanila naprej plačujejo, in tudi lahko v pisemskih znamkah, inserat z 10 besedami velja za enkrat 2 K z najmanjšim tiskom. — Na razne prtožbe odgovarjamo, da list pri nas (v kolikor prazniki ne ovirajo) vselej pravočasno odpravimo. Ker pa nastane na ljubljanski >o-šti zaradi pomanjkanja osobja večkrat zadrega, se vse zakasni. Tudi prometne ovire so včasih krive, da naročnikom ni ustreženo. Prosimo torej potrpljenja! Vprašama in odgovori. S. B' — Prevalje: Izrecno slovenske tovarni.-ea take predmete ne poznamo; vendar Vam bi pa utegnila postreči tvrdka Čuden ali pa tvrdka Snlt-ner v Ljubljani. Dobre knjige. Katoliška bukvama v Ljubljani naznanja: Med vojsko je pošlo mnogo knjig, katerih zaradi pomanjkanja tiskarjev in knjigovezov ne moremo tiskati v novih natisih. Ker tudi katalogov ne moremo tiskati, bomo na tem mestu polagoma imenovali one knjige, ki se mnogokrat rabijo in jih je še dobiti. Cene se razumejo s poštnino vred; Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika, cena 1 K 50 vin. Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. Sedmi pomnoženi natis, 1 K 40 vin. »Hitro nemški«, mali jezikovni vodnik, 90 vin. »Hitro laški«, mali jezikovni vodnik, 90 vin. Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, vezana 4 K, Kržič, Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju, 1 K 80 vin., vez. 2 K 20 viri. Ta knjiga o človeški sreči je ravno za današnje dni najbolj primerna. Srečen bo, kdor se bo zvesto ravnal po njenih navodilih, četudi ga zadeva vsak dan mnogo nezgod in poskttšenj. SKRIVALNICA. Mati s košem gre na polje, Lojzko vzela bo s seboj; da zavita bo še bolje , plašček ji pritrdi svoj. Psiček pa pozorno pazi, kaj v košari skrito je; vidi se mu na obrazi, zanj to imenitno je. Rad deležen pa še eden Lojzkne bil bi malice; toda ta je preporeden. Kje nek bratec skriva se? Na prodaj je lep pisan, 2 leti star 3004 za pleme v Vogljah št 39, p. št. Jurij p. Kranja LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 27. decembra; 28, 44, 19, 58, 33. Dunaj, 30, decembra: 3, 49, 67, 34, 83. Izpiranje vratu s Kellerjevim blagodejnim, bol lajšajočim, razkrajajočim fluidom iz rastlinskih esenc z zn, JEI5/mUID? olajša d i h a u i e. Predvojno cono: 12 steklenic 6 kron prosto poštnine, leknrnnr K. V Keller. Stubica, Klza-trg 16 (Hrvatska. — Čez 1C0000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil. I Čevljarska zadruga | § iz Mirna pri Gorici Ü M) a (3) X sedaj v Vrbovcu pri Mozirju, Štajersko д vošči vfcm cenjenim odjemalcem in prijiiteljem, posebno onim, ki jih je doletela usoda, da so morali zapustiti svoje domove, srečno novo 'eto 1917. Onim, ki so morali od doma, želi Se posebej, d.i bi se ktua.u vrnili v ljubljeni domaČi kraj. Deteljno seme, suhe jjobe, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domača seueua, kakor tudi prazne vreče kupuje Sever & Urjnnič, Ljubljana, VVolfova ulica 12. 3045 ¥aši prašiči morajo biti kmalu debeli in tolsti, krave morajo dati več mleka, kokoši več jajec, ako jih krmite redno s Barthelovim klainim apnom pritnešanim b krmi. 6 kg za poskus K 4 50 od Dunaja, 50 kg za K 36 ud zaloge Maribora proti piedplačilu. Cene neobvezne. Miha Barthel & Co. Dunaj, X'l. Sicc.ardsburg44. (Tvrd ust. 1781) — -UMI , «s- Priporočamo Rolinsko kavino primes v korist oßmejmm Slovencem! Ne prezrite današnjega oglasa „Sretkovnega zastopstva"! »F Ženske lase mešane in rezane kupujem na drobno in debelo ter plačam najvišjo ceno. V zalogi imam lasne kite izgot. od 5—iiO K. — Uarvo za lase in brado znamka: Kraljica vseh barvil zanesljiva in neškodljiva. Hair Petroi sigurno sredstvo proti izpad, las in proti luskinam.ZdravniSkopriznano. Burgit: za odstranitev kurjih očes in trde kože. Naročila: IVAN SVETEC. vlasuijar. Novomesto. Nasproti rotovžu. firanisHa ileželna pegružnica ШШ, p. i dež, žlvlj. i» fBRlne. исги. in lamst. zavarovalnico sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, renlna in ljudska, nezgodna In jamstven . zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premije. Udeležb» na dividendali pri življenski z&varov že po prvem Jetu, Stanje zavarovanj koncem 1914 K 173,41)0.838'— Stanje ifar. (ondov koncem 1914 K 48,732 ( 22-76 V letu 1914 so je izplačalo zavarovancem na dividendali čistega dobička . . K 432.232-6& Ketr namerava sklenit! Si»l)er,tU ;atars»a»)[ vtljovno hkrati га volno zavarovanje, naj 5« i tulno k oriit obi a t da 6"i imemani padfujnicf. Prospekti zastonl In poitnlne prosto. Sposobni zasopnijt se sprejmejo po najugodnejšim pogoji. ÜCST ^ Marije Terezije cesta 12. Vabilo na redniobčnizbor Živinorejske zadruge v Kamniku reg. zadr. z omejenim poroštvom, ki se bo vršil 14. januarja 1917 ob 10. uri dopoldne v gostilni pri »Krištofu«. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskih zaključkov iz 1. 1915 in 1916. 3. sklepanje o predlogu zadnjega občnega zbora za razdružbo zadruge. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Razširjajte „DOMOLJUBA"! J zdelo vam o večja zaloga ^ klinih » \ (bruh-bandov) H Ä TrebuSni ras od K 5, ?, >11 П U do 2j; kilo, pasovi oii - K 4,5,0 In D; pasovi na obestrani podvojene cene, pasovi za otroke oaK i-fil), do 4. — Zalogo Dlaga iz gumija za babice in bolnico, (lumiieve nogavico in blazine- Umetne noge, roke itd. Za go*p. zdravnike zaio a viakovrslnlh Instrumentov. Povilek na ti coneznaSa 29—30%. Za obilna naročila so priporoča K. PIOTROWSKI, Ljubljana 33 Sv. Petra cesta št. 33. Po konkurenčnih csnah. Vprašanjem po poitl naj se priloži zremka. 1 Naroča te sobotnega .Slovenca' ihižžajo se velški dnevi sreče! V času do I. icbr 1917 izžrebani bodo glavni dobitk sledečih zbornih srečk: Novih srečk Avstrijskega rdečega križa . ЗОО.ООО in 500.000 kron Turških srečk ...... 200.000, 400.000 in 200.000 3°/o zemljiških srečk iz 1. 1880 .....SO.OOO in SO.OOO 30/,, zemljiških srečk iz 1. 1889 ..... бО.ООО in lOO.OOO 17 žrebanj vsako leto! Svota glavnih dobitkov 1. 1917: 3,23C.000 kron oziroma frankov. --——— Mesečni obrok samo K 7-— oziroma K 3-75. _._ frank. kron kron T® »ročko Ima'o trojno junrrnn vrednout In Je Izguba denarja kakcir pri loterijah v «lučaju nelzžrebanja Izključena! ZobtevaJTe brezplačno poJaAnllo In Igralni načrt, hitite z naročilom! 7 90 Ste*kovno zastopstvo 12, Ljubljana. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo ursrsfce umetnosti Razpošilja zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, Itpotičja, daril ild. v velikem krasnem ceniku. katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem cc-niku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. G ako sodno vse stranke < <&tsoč fak'Jj pisem Vam iabko pokažem. 9o iet/ђ še m popravila potrebna. Moli znanci so zelo iznenadeni da ona ko-vinasla ura, katero sem on Vas kupil K 440, še ru bila oopravl/ena in zre vedno aobro. Pošljite mi seda/ ravno tako za moiega nečaka. Vsoto K 440 noši jem istočasno po poštni nakaznici na Vas Vas najlepše pozdravljam Skariievo ori Krapmi. Franc Mlinaric, nos. Lastna znamka „IKO" svelovnoznana. Vse ure so natančno preizkušene! Svetovna razpošiljalnica Lastna prolokolirana tovarna ur t' Švici. H.SUTTHER птГ« L J Nobene podružnice. Svetovnoznana rodi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. ЈММШШјјшшшмДј« (loma zapestna ura natančno regul. in re-dps NikoJ ali joklo K I Ш 18 — 16.— 20.— a radij. !a B svotiln. kazal. K 16.— I 20. — 24 — v ereb. okr. ' K 18.- 24.- 28. B rad. svot. kaz K 30 — 36.— erebr. eap. uranaolasfc. K 30.— 36.- 40 - 14 k. elata zapestna ura na elast. K 100 —, 120 —, 140.—. 8lotno pismeno jamstvo Pošilja po povzetju. Nikak rizikol Zamena (dovoljena ali denar nazaj Prva tovarna ur JAN KONBAD e. in kr. dvorni založnik Brüx št. 1555 (Češko )* Na željo se vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, ^ a m jManuB plačam Išiii kurjih očes, brada-g vio ni trde kože tekom dni t» korenino brez bolečin ne odpravi RIA-BALSAM. I Cena lončku /, jamstve-! nim pismom K 1 '50, 3 j Lončki 11 4'-, (i Ion«-j kov K 6' 50. ! I Keraeny Kaschau j l(Kassa)J., postni predal j fj i H» ogrsko I S 100 (100 za hvalnic. E OLJI najfinejše namizno, napravi vsaka gospodinja sama. Prašek zu 1 liter 1 K 25 li, za dva litra 2 50 K. Razpošil a z na- vodilom Hudolf ЛћСап, Zagorie ob Savi. fupjle v Kaloiiii Buü varni! ' lOO Ilirov domače pijače osvt'/.. slastne in /<■)*■ naseče si tanko vsak sani napravi v. maili suoski. V /а!од1 кгг < ananas, jabolčnik.grtnai' inee.malinovec. nmPkMni liri sever poprovi meiovec po-marancevec, prvenčevoe, višn evec. Neuspeli izkl Ta i'oni pijaen se latiko pije poleti Ma:ina pozimi tudi vioča ine-ч I ruma ali /panja. Sestavine z nat.na\o<. staneio 10 K Iranko po povzetju Za ekonomije. tv<>rnic« večja gospod., delavnice itn. neprecen. vredn.. ker to delav« a sveži in ne upi jam in njegova delazm nič netrj i Jan. Grollcb, Kngel-Progcrie. Brno 04!, Moravsko reg.strovana zadruga z omejemm jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po > 31 01 Rentnl davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl- 4 4 0 1 j nuje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Od 1. januarja 1917 po 4 »/2% Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 v2f 15 ali 22 Ч2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila [roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša koncem J. 1915 K: 519.848*40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezeritnjejo jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Naceistvo Predsednik: Andrej Kala», prelat in stolni kanonik v Ljubljani. J. p od p r e «i b e d n i k 11. p o d p r e d s e d n i k : B.Remec, c kr. proiesor v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. Č lani IvanDoenc, < ki profesor % l iubliani- Zaje Albin, c kr rač oticijai v Ljubljani. Anton Kralj, tajnik Zadružno zvezo v Ljubljani- dr. Merkar Alojzij, gimn proiesor v Ljubljani dr. Jakob lttohorlč, odvot-niski kandidat v i.inbliam fr.fr an 1 ayez, ouvuinik v liubliani Ivan Sušnik. moIiii kanonik v 1 -1111 > I iani. Anton Sužnik.c kr g proiesor v i.iubljani. dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani, flr Ale A UšeniČ».lk, prot. bogoslovia v liubliani Fran Verbio, c. kr ципп r rot. v Ljubljani; Ignacij Zaplotuik, kaUtbet v Ljubljani Nadzorstvo: Predsednik Anten <• ki. pjoiesoj m kanonik v i jubijuni — Člani. Anton Cadež, katehet v Liu- I» I ju n i K.Gruber, t In lin rač oflcual v Ljublinni Ivan Mlakar, proiesor v Ljubljani: Avg-uetin Zaje, c. kr. rač revo • n» »n »•osestniK nbhani i ^ Ako še niste, ^ I I pošljite naročnino! J Nikakega zobobola več, nobenih noči brez spanja „Fides'* lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najirdovrat. revinat. zobnih bolečinah, kjer ho odrekla \ sa sredstva. Pri reimpehu denar na za ! Cena K 150 .4 tube K 4- . C tub K 5-60. - Nikake ___________ zobne prhline več. Snežno bele zobe (loeeZete и KLTA zobn>m lluidoin. Takojšnji učinek. Cena K 2. 3stoki. K f» KEMENY. Kauehaii I. pošt. pr. I2-Z.18 Odrsko. EC-üa? ojiimca registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani sprejema še nzdalje prijave na V. 5U avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K foo.—: I. 40 letno 5 amortizacijsko državno posojilo 92 kron. H. 5V|o dne 1. junija 1922 povračljivi državno zakladni listi 90 kron. Vrednostni paplr{l austr. ооЈпгда posojilu se sprejmejo d breiplaCnp shrambo In upraoo. Izdaja konzorcij „Domoljuba". u»™» Jozei uostincar, državni poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.