671
Legende
ODTRGANJE    Lej, vračam se v svoja zamolkla skladišča, pretehtavam besede in tehtam pogum, tobak me v vroči misli dohiteva, jaz prehitevam padce ur.
Vem, kaj hoče od mene bron in kaj dolgujem žitu,
kaj pričakuje od mene Lichtenstein —
pa le trdim, da v jeklu nepoznani ideji molka nikoli ni postaj.
Glas se je utrgal in zaplaval nad ljubeznivim vrtom pred menoj,
prisluškujoč — zato je nem — prihaja bel večer,
deklištva žuborenje ruši in zida, zida in ruši ceste prejšnjih let.
Svet je urejen, njegova podoba je gladka in čista.
INA    On je črn in sam vosek nosi v vzgoji,
on je resen in ima teren in je dolg v besedi, zvečer je zvest in celo iskren in poln boga.
Milan Jesih
672
Milan Jesih
Mraz je bil njegov ded, njegova domovina in njegov čoln, nož je bil njegova informacija, kupčija njegovo načelo, okrog njega so se zbirale korale, vanj so se kovale srne —
zdaj pa je tu, na drugem polu poguma, oči ima črne in same. V nartu mu je sladko, v azilu izgoreva brez esejev. Mehak je — mehak in zlat! — dobrotni molk sramu!
On je bil rojen iz ljubezni orgel in zemlje.
PSOM!     Planine so posute s pudrom, objavljene so v očeh, zaradi vseh obetov in zapletov so krotke in vele. Kdo bo prišel v napovedovanje? kdo v odhod? — telo stoletja mar?
Otožen in sam: živio! živio! živio! ogenj slapa!
Brada zahaja za svobodnim morjem krčev vida,
navpično v sindikate praproti — vtem preklinja svoje ubite sveče.
Sreča je biti žrtev, ko žalost zanje poljube padlih, sreča je biti neukročen, ko pridejo siromašni otroci zajtrkovat pod figova drevesa v tvoj zamaknjeni spomin.
Davnina, ki je funkcija brlečih postankov srca, te v polju zakolje.
SONCE JE REKORD
Z vrha daljav se sliši lajež utrujenih budilk in ptice previdno stopajo v svojo pot na jug, zapuščajoč nam golo smrt in mrzlo plimo zime.
Nemo srce se, ljuba, vzpenja v krematorij tvojega imena,
srebro tali, dviguje metež glasbe in strahu,
zdi se klic z daljnih obal, od koder nikdar ladja ne odplove.
Ti si majhna, neopazna roža, ki na dlani šele zacveti, ki šele dih, ki jo s toploto orosi, začara njene barve, neskončna pot v neskončnem tresenju vesolja si.
Misel priseže nate in to je prvi korak na polje smrti.
673
Legende
MED DVOMOM     Zaljubljeni skopuh, poln nevrastenije, IN DVOMOM     v misiih močan in prem, me ni videl, ko sem se pojavil v smrekah neba;
ni me videl, marveč je zamaknjen stal, dokler ni padel srebrnikast mrak na Don: tedaj šele se je umaknil vase, v svoj gramoz.
Daleč so spodbudne poti, tiha je njihova moč. Ko odhajam, je moje znanje opustošeno, moj korak pa načet z utrujenimi sovami.
O, ko odhajam, sklenem, da se ponovim.
JEZIKI     Bežiš, na planem so vrane kot v ognjemetu; PLANET ARU A    bežiš, Poljska je polna polj in bledih konj; bežiš, most je zadrhtel in se vzpel v luč.
Ti bežiš, jaz sem na postelj prikovan,
v meni huhurika kri nemirna,
na mojo belo vas bo legla dolga noč.
Naenkrat, lej, so stekla vsa ta leta, ki so doslej po sili neke okvare stala, strastno so se v pravi razpored pognala —
ko ti bežiš, sem jaz uplenjena igrača v rokah smrti.
da bom v čudežu nekaj časa živel, potem pa umrl in sprhnel.
KARKOLI
KAKORKOLI
DVIGNE LUC
Na sredi najlepše slovenske vasi mi lipa košata stoji in sladko čute draži, ko mehko in dehteče cveti; ob njo sem prislonil svoje novo rdeče kolo.
Nonšalantno in z levico sem svečanemu dnevu podaril ves svet — povsod sami jasni simboli: ogenj in jastrebi, prebujanje in v čas
zaboden nož: tla, po katerih se je nameril moj duh, so potemtakem dobra,
dobro je upanje, ki mi je davi v grlu vzklilo,
velike in krute ornamente in dobro sadje bo rodilo
in pomembna notranja protislovja in široke nebeške peči,
674
Milan Jesih
NORME     Ljubljano pokriva fosfor: razum me zapušča, Ljubljana je gola, razum me obišče: visoko! Vadim. Obrvi, nos, ustnice: vse tenko in precizno.
Sam sem se spomnil začeti to, nihče mi ni rekel, nihče ni prišel z besedami, da zdaj pa naj kar, sam sem ta, ki hodi, sam sem ta, ki hoče.
Vlak vse bolj hiti, jaz se smejem smejem smejem, solze so grenke in tople, kakor spomini, in čiste; noter pa ven hodim, da sem notri in zunaj,
saj kdo pa ve, da imam namesto srca dve kili denarja.