SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za 6etrt leta 1 fld., sa jedea meaee 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 18 fU«» *« pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden meaee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. Te« na leto. Poiamne Številke po 1 kr. Naročnino ia oznanila (iaaerate) viprejema npravnlStvo in ekspedleija| t „Katol. Tl»k»r«l", Vodnikove nllee it. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednlitvo je v SemenlSkih nlieah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 tiri pepoldne. ^tev. 235. V Ljubljani, y soboto 12. oktobra 1895. Letnik: XXIII. Denar. So bringt man wohl kein Geld ins Land. Grazer Tagespost 8. t. m. Novodobno narodno gospodarstvo ne tava v temi samo zavoljo tega, ker premalo skrbi, da bi se blago pravično razdeljevalo,1) marveč ker sploh pripisuje denarju moči ia lastnosti, ki jih nima. Denar je po svojem bistvu menjavno sredstvo, ki ima kot tako dovolj važnih nalog, da mu ni treba še -!"«v]jati tacih, za katere je popolnoma nesposoben. • mora kot menjavno sredstvo2) meriti blago, imenovati njegovo ceno, shranjati njegovo vrednost za bodočnost,3) deliti blago pri menjavanju po potrebi4) in prenašati blago od jednega na druzega. Sedaj pa je denarjeva jedina, namreč menjavna vrednost skoraj popolnoma pozabljena in denar je postal v prvi vrsti b 1 a g o. V „či nih bukvah kmečkega stanu" smo pokazali, da se je to zgodilo vzlasti za- *) Da ni blago dandanes pravično razdeljeno, pravijo naravnost sv. Oče v svoji okrožnici „de conditione osificum" dne 17. maja 1891, rekoč: „Zakoui morajo, kolikor je mogoče skrbeti, da jih bo čim največ rado hotelo imeti kaj svojega. Ko se to zgodi, se bodo pokazale prekrasne koristi: in sicer najpreje gotovo pravičnejši razdelitev premoženja (aequicor partilio bonorum)." ') Sv. Tomaž Akv. ga imenuje zato „sredstvo za življenje — instrumentum vitae" — de reg. princ. II. 13. *) Aristotel mu pravi, da je ,,nekak prerok za bodoče potrebe" — Ethic V. ') Zato mu pravi sv. Tomaž Akv. (de reg. prine. II. 13.), da je „mensura, qua superabundantia et defectus reducuntur ad medium — mera, po kateri se izravna, kar je preveč in kar je premalo blaga". Ko se namreč zamenjavata dve različni vrsti blaga, recimo : mizarski izdelki za obleko, ni lahko mogoče, da bi se na obeh straneh pripravilo toliko blaga, da bi bilo oboje jednako vredno. To vrednost torej izravnava denar. voljo tega, ker je zemljišče izgubilo svoj stalni značaj. Časih ni bilo mogoče kupiti zemljišča in s tem se je zabranjevala denarjeva nadvlada r celi državi. Sedaj se dobi za denar vse, tudi zemljišče in kar je še gorje, poleg svoje stalnosti je izgubilo zemljišče tudi svoj gospodarski pomen. Denar je postal merilo za zemljišče, in kakor se denar lahko do najmanjših drobcev deli. tsko se lahko tudi deli zemljišče, t. j. razi r.3estev je nujna po- sledica. V koliko se to v resnici godi, smo videli v navedenem spisu. čim bolj pa raste pomen denarja kot blaga, tem bolj pada vrednost človekove osebnosti. P o-men človekov in pomen denarja sta si v nasprotnem razmerju. Naš najodločnejši boj mora torej veljati napačni ulogi denarja, ki mu jo je dala individualistična sebičnost, naj jo že imenujemo protestantstvo ali liberalizem, ali kapitalizem! Denarju moramo vrniti njegovo menjavno nlogo in človeku njegovo dostojanstvo in osebno vrednost. Da je denar po svojem bistvu blago, je grda laž, kateri moramo iztrgati krinko raz lice in ž njo vred uničiti tudi vse pogubne posledice, ki sedaj stvorijo toliko zla v človeški družbi. Samo proizvajano blago tvori bogastvo kake dežele ali države in samo prava razdelitev tega blaga, sorazmerna z delom posamnikov — ustanavlja gmotno blagostanje kakega ljudstva. Denarja ne sme biti nikdar več, nego ga je treba. Preveč denarja škoduje mnogo več, nego premalo. Ce je denarja preveč, nego se ga potrebuje za menjavno sredstvo, navstane takoj nesorazmerje mej denarjem in blagom. Blago ima potem tem nižje cene; vsled tega nastajajo krize v proizvajanju in kakor smrtna senca spremlja te razmere nebrojna vrsta izrabljevanih in izmozgovanih ljudij, vstvarjenih po božji podobi, a LISTEK. Pismo. Gospod urednik! Ne vem, ali boste danes še vsprejeli moje pismo v svoje predale ali ne. Ako se kaj ozirate na pisavo svojega tovariša na Kongresnem trgu, mi boste gotovo za vselej prostor odrekli pod črto. Posebno srečo imam, da kaderkoli začnem objavljati svoja pisma, vselej se zadenem ob „Narodovo" rahločutnost. Tudi zadnje pismo je našlo milost v »Narodovih" očeh in tudi jaz sem tako srečen, da me omenja s par laskavimi besedami. Piše namreč: »Slovenec" je priobčil v soboto listek, kateri je skrpucal neki ,,0-v". Kdo je to, nas prav nič ne zanima, kajti mož nima nič duha in dela dovtipe, da se Bogu usmili." — Obsojen sem, gospod urednik I 'Auto; 6?a I In sedaj je stvar dognana. Zato ni več nobene apelacije; k večjemu bi dr. Artur pardon Matija Hudnik iznašel kako rešilno pot, ako bi se zaprl v svojo sobo, vzel pero v svojo desno roko in napisal čez hribe in doline v deveto deželo kako pritožbo. Le škoda, da ste se gospod urednik, temu slavnoznanemu juristu tako zamerili. — Kaj hočemo ? Jaz sem popolno vdan in da si ne priznam reka: Qui fait rire, ne se fait pas esti-mer, vender se tolažim ž njim; z dovtijmiki »Na- rodovimi" se seveda ne morem primerjati, kajti v primeri ž njimi so Moliere, Cervantes, Swift, Wie-land in drugi pravi pritlikovci. Vem sicer, da Kvintilian pravi: Gratiae pluri-mum dictis severitas affurt, vender ne vem, če bi Vam ta Kvintilijanova resnobnost, ki besedam daje neki posebii vonj, ugajala vzlasti tudi pod črto, zato menim, da se bo najbolje glede mojih pisem držati pravila starih : Duplei libelli dos est, quod risom movet, Et quod prudenti vitata eonsilio monet, in se ne ozirati nato, kaj pravijo sosedje na Kongresnem trgu ; vsaj je še sedaj na svetu tako, kakor je bilo nekdaj, ko je še živel oče dr. Janez Bleiweis. Ta se je namreč pri neki glavni skupščini »Matice Slovenske" — starejši Matičarji se tega še gotovo spominjajo — pritožil z besedami: Ne vem, kaj je povod temu, da mi g. Svetec vedno oponira; ako jaz rečem: repa je, on pravi: zelje je itd. Veliko šuma je zadnje dni po Ljubljani na-pravljalo gasilno društvo s svojimi bakljadami. Jaz sicer nimam ničesar proti temu, da gasilno vodstvo napravlja baklade, vender se mi zdi, da je pri tem zgrešilo svoj poklic, ker je prevzelo ulogo kadilcev, namestu da bi nadaljevalo ulogo gasilcev tam, kjer se — kadi. Tudi bi ničesar proti temu ne imel, ako bi bilo v vodstvu gasilnega društva t Ljubljani vsaj nekaj zavednih Slovencev, poleg doseda- pahnenih v kruto sužnost zlatemu in srebrnemu molohu. Teh resnic se zavedajmo! Ce nas nič druzega ne more prepričati, listajmo povestnico. Lepa španjska dežela propada od dne do dne. Vzrok temu propadu iščejo cerkvi sovražni ljudje v katoličanstvu španjskega ljudstva, češ, da katoličani niso nikjer dobri gospodarji. To očitanje je nesramna krivica. Španjci so propadli uprav zavoljo tega, ker so v svoji kolonijalni in domači politiki za nove dobe odpadli od načel krščanske pravičnosti in so si denar — zlato in srebro — postavili za konečni gospodarski cilj. Cele ladije zlata in srebra so prihajale preko morja na Spanjsko in vendar je ubožna dežela in ž njo njeni grandi in prostaki. Dosegli so samo to, da so se ob prvi priliki z nepritajenim veseljem odtrgale južnoamerikanske kolonije od njih (1809 in 1810) in da se drugod upor za uporom ponavlja. Kuba sedaj to dovolj spričuje. Toda čemu segati na tuje ? Obnovimo si v spominu grozoviti polom leta 1873—1875 v Avstriji in na Nemškem, ki je uničil gmotno in nravno na tisoče ljudij; oglejmo si, kako je denar kot blago po letu 1882 do naših časov divjal na Francoskem in potem — sodimo! »So bringt man wohl kein Geld in's Land," nam kriči liberalizem. Pojdi se solit s svojim denarjem, mu odgovarjamo mi I Naše hranilnice in posojilnice nam spričujejo, da imamo denarja že še za potrebo, a kar je več, mi imamo delavno, pridno, pobožno ljudstvo. Druzega ne zahtevamo, nego da se delutega ljudstva vrne njegova vrednost in čast; to pa pač z vso odločnostjo! Zato pozdravljamo iz srca prvi skromni poskus organizacije delavskega stanu, ki se ima jutri vršiti. njih samih Nemcev. Za Ljubljano menim, da je ta zahteva zadosti skromna in zmerna. Morda bi pa ljubljanski mestni očetje to stvar sami vzeli pod svojo skrb, vsaj pri gasilcih bi potem v narodnem oziru manj gorelo, kakor se to sedaj godi. Skromno in zmerno, ti besedi sem zgoraj o svoji zahtevi zapisal, in ne brez vzroka, kajti liberalni časniki pišejo, da bo pod sedanjo vlado le pod to tvrdko mogoče shajati, vsakteri radikalizem bo v kalu zatrt, kakor se je to zgodilo v Galiciji pri zadnjih deželnozborskih volitvah, pri katerih je bilo — seveda kot svobodni in prostovoljni izraz volje ljudstva — izvoljenih 155 poslancev, mej temi samo 77 veleposestnikov, tako da imajo ti reveži komaj dvotretjinsko večino. Tudi kmetje so častno zastopani ; v razmeri prebivalstva je 92 odstotkov kmetov in ti imajo — 13 poslancev — vsiljencev! „Termopyle svobode" so se pač tudi tukaj branile; tako tudi sedaj napoveduje nemška levica, da bo to njena glavna naloga, prav kakor je Crispi-jeva v Rimu, kjer se je pri zadnjih slovesnostih nabralo tudi po rimskih — zastavnicah toliko blaga, da ga ne morejo več sprejemati ter da bodo napravili še jedno post - slovesnost, pri kateri bo najvažnejša točka: razprodaja blaga, nagromadenega v rimskih zastavnicah, kar bo najzgovornejši dokaz o napredku blagostanja v rimskem mestu zadnjih petindvajset let. _----^ /7 / Bog daj svoj blagoslov in pomagaj, da se izvrši, kar poje pesem katoliških delavcev: V Nazaretu pri tesarju Delal vefini je Gospod; In vesoljstva tam Vladarju Lil je s Cela truda pot. Zdaj z nebes se v nas ozira, Nas tolaži in podpira, In nam daje upa slast, Da sevrne delučast! Črne bukve kmečkega stanu. 18. Socijalni načrt slov. delavskih stanov. (Konec.) C. Kmečki stan. 1. Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marveč tudi za varstvo reda in miru za ohra-njenje verskega in nravnega življenja. 2. Kapitalizem razjeda kmečki stan v njegovem jedru. Da se reši in zopet more izvrševati svoje važne dolžnosti, zahtevamo: a) Zakonito se mora prepovedati zasebnikom nakopičevanje zemljišč v velika posestva. b) Uvesti se morajo stalni domovi s primernim pohištvom in potrebnim številom živine (fun-dus instructus). Ti domovi morajo biti toliki, da se na njih lahko živi jedna družina. Stalnost mora biti taka, da se ne smejo razko-savati in da se tudi ne smejo zadolževati za več nego za četrtino svoje vrednosti. c) Stalni domovi morajo biti dedni. Zato se mora v tem smislu izpremeniti sedanje dedno pravo, ki pospešuje razkosavanje zemljišč in s tem naraščanje poljedelskega proletarijata. — Za Kranjsko deželo naj se čim najpreje ustanovi deželni zakon o stalnih domovih v smislu državnega zakona z dne 1. apr. 1. 1889. drž. zak. št. 52. d) Če se vidi, da kedo slabo gospodari s svojim stalnim domom, se mora nastaviti namestu njega sekvester, ki se mora, če je mogoče, izbrati iz njegovih bližnjih sorodnikov. e) Pri prisilni ali prostovoljni prodaji stalnih domov morajo imeti kupno predpravico bližnji sorodniki in za njimi kmečke zadruge. f) Kmečke zadruge se morajo zakonito uvesti in dati se jim mora potrebna samoupravna samostojnost. Njihovo delovanje obsegaj: a) določevanje obsega stalnih domov; P) nakupovanje posestev po prisilnih ali prostovoljnih dražbah; iz teh posestev napravlja zadruga stalne domove, ki jih proti gotovemu plačilu ali proti večletni renti oddaja poštenim poljedelcem, ki nimajo lastnih stalnih domov; skupno zboljšavanje zemlje; S) napravo skupnih skladišč, kjer se vspre-jemljejo in prodajajo pridelki zadružnikov, se nekaj takoj izplačujejo, nekaj pa potem, ko so prodana; t) nakupovanje vseh zadružnikom za kme- Marsikaj bi imel še povedati. Kako se je neki socijalist pri shodu v Kamniku po stopnjicah nizdoli uklanjal krščansko-socijalnim idejam, kako se je razširil po Cerknici glas, da so na Dunaju pri zadnjih občinskih volitvah zmagali liberalci ter se to rabi sedaj kot agitacijsko sredstvo, kako da narodno na-predni nekaterniki že sedaj ljudi bezajo za bližnje volitve itd., toda lahko bi Vas, gospod vrednik, spravil v kako zadrego. Le pomislite: Državni list v Pekingu izhaja 900 let in v tem času je bilo obglavljenih 1800 njegovih vrednikov, torej povprek ravno dva vsako leto. To ni kar si bodi! Sicer pri nas do sedaj ni bilo tako hudo, vendar se čuje, da se tudi v tem oziru napovedujejo hujši časi. Zato zakrpuci svoje pismo ter Vas pozdravlja Vaš O—v. Luč v temi. Poljski spisal H. Sienkiewicz. (Konec.) Ubogi Kamionka se je naposled zamislil. Zdelo se mu je, da je prebolel in se čudil, da je doživel toliko srečo. Zdelo se mu je nadalje, kakor da je prišla usmiljenka ter prinesla seboj veselje in nado v delavnico, da se bo kmalu izjasnilo ter da bode prenehalo tudi dolgočasno kapljanje dežja. tijstvo potrebnih stvarij: umetelnih gnojil, semen, strojev, živine itd.; 0 kreditne zavode, osnovane popolnoma po načelih krščanske vzajemnosti in požrtvovalne ljubezni; •»)) kreditni zavodi kmečkih zadrug morajo biti mej seboj organizovani, zvezani z okrajnimi in deželnimi zavodi in z državno poljedelsko banko; ves kredit tič6č se poljedelskega stanu morajo imeti v svoji upravi in nobeno zemljišče se ne sme obremeniti drugod nego pri teh zavodih; ko se utrdijo zadruge, naj se od zemljišč ves davek plačuje v naturalijah pri njih ; one naj ga potem odiajtujejo državi; i) uvede naj so primeren red za posle in za poljedelske delavce, ki bo njim in samostojnim poljedelcem v korist; x) ustanove naj se pri vsaki zadrugi zakonita razsodišča, ki odločujejo v prvi instanci prepire o lastništvu in posesti; a) zadružno vodstvo opravlja za svoje zadružnike vse posle, ki so po zakonu z dne 25. jul. 1871 drž. zak. št. 76 izročeni notarjem. g) Pri lastninski izpremembi posestev, katerih katastralna vrednost ne presega 2000 gld., naj odpadejo pristojbine. h) Poljska zemlja ift pašniki se ne smejo izpre-minjati v gozde. i) Da se razbremeni kmečki stan ogromnih zemljiških dolgov, naj se uvede zakoniti moratorij in z državno pomočjo in sodelovanjem zadrug naj se ti dolgovi polagoma amortizujejo. j) Določi naj se v zakonu, da se ne sme noben na zemljišče posojen dolg odpovedati, marveč le po zmerni amortizaciji vračevati. k) Dokler ni zakonitih obveznih zadrug, naj podpira dežela in država slobodne kmečke zadruge in kreditne zavode po Raiffeisenovem načinu. D. Obrtni stan. i 1. Stan malih, samostojnih obrtnikov je po svoji zgodovini zelo zaslužen, po svojem bistvu nujno potreben za urejeno državo. 2. Sedaj ga tare kapitalizem; liberalna načela so ga razdvojila mej seboj in kapitalizem tira posamne kosce v pogin. V rešitev obrtnega stanu zahtevamo: a) Samostojne, avtonomne zadruge, oživljane z duhom vzajemnosti in mejsebojne ljubezni, ki je mogoča le tedaj, če živi v njih čilo in krepko krščanska vera. b) Te zadruge morajo imeti to-le delovanje: o) vodijo izpit vsposobljenosti pri tistih pomočnikih, ki hočejo postati mojstri in skrbe, da imajo dokaz vsposobljenosti vsi, ki žele kot mojstri pristopiti k zadrugi; P) nadzirajo razmerje mej pomočniki in mojstri; skrbe, da se pomočniki dobro izurijo v svoji stroki in nadzirajo delavske knjižice pomočnikov; Streznil se je zopet in obžaloval iskreno, da ni takoj poslušal, kar mu je svetovala postrežnica. Bližala se je namreč dolga, neprijazna noč, in postrežnica bo prišla k njemu še le zjutraj. Tedaj se je zbal, da bo ta noč zanj hujša od vseh poprejšnjih. Ni čuda, da ga je bolezen hujše napadla vsled takih grozečih mu mislij. Telo mu je oslabelo in z telesom vred tudi duh, ki mu je donašal raznovrstne davne spomine pred omotene oči. Predenj je stopila njegova umrla soproga. Raz-govarjal se je ž njo, kakor poprej vselej, ko mu je bilo hudo. Sveča v sobi je dogorevala, nekaterokrati je še taplapolala, kakor bi iskala goriva, a potem ugasnila za vselej. Neprodirna tema je zagrnila delavnico. Na dvorišču pa so vedno kapljale deževne kaplje tako odmerjeno jednostavno in tako otožno, kakor da bi se v njih kazala vsa zapuščenost in dolgočasnost cele prirode. Kamionka je dolgo spal, zibajoč se v raznih sanjah. V trenotku pa se je zdelo, da se je vzbudil in sicer čudeč se, kakor bi se bilo kaj posebnega prisodilo v njegovi delavnici. Zunaj se je zdanilo. Marmor in gips sta postajala vedno bolj bela. Široko okno se je polnilo z vedno prozornejšo svetlobo. V tem svetlu je zagledal Kamionka neko človeško postavo, sedečo pri njem ob postelji. Odprl je svoje oči in zagledal je pred seboj: usmiljenko. Y) vsprejemajo vajence, ki se žele pri kakem mojstru izučiti; • določajo pravila o vsprejemu, številu vajencev in njihovi vpo-rabljivosti za druga dela, o poučni pogodbi in dobi učenja in vodijo izpit vajencev, ko jo prestanejo; 8) skrbe, da zadružniki izdelujejo dobre in poštene izdelke; ustanavljajo strokovne šole ali sonadzorujejo že obstoječe; s) skrbe za bolne vajence in pomočnike ; 9) pospešujejo versko in nravno vzgojo pri vajencih in učencih s primernimi društvi, ka-koršna so n. pr. mojsterska, katoliška društva rokodelskih pomočnikov, katoliška mladeniška društva, katoliška delavska društva itd. Skrb<5 tudi v nravnem in gmotnem oziru za potujoče pomočnike in sploh podpirajo vse zavode, kjer se pospešuje verska, duševna in strokovna izobrazba zadružnikov. »j) skupno nabavljajo stroje in pomagajo, da tudi mali obrtniki morejo rabiti strojno moč; skupno kupujejo surovo blago ; naprav-ljajo skupna skladišča in prodajavnice in skrbfe za obrtnikom potrebne kreditne zavode, osnovane po načelu vzajemnosti; jeden glavnih ciljev teh zadrug je dovesti mali obrt tako daleč, da bodo po zakonu smele samo zadruge v večjem obsegu prodajati izdelke malih obrtnikov; da se to doseže, naj že sedaj snujejo obrtniki zadružna skladišča; občine, dežele in država naj jih pri tem podpirajo z davčnimi olajšavami itd. c) Samostojne obrtne zbornice, ki naj se potegujejo za pravice in koristi malih obrtnikov. d) Obrtna sodišča, ki naj bodo obvezna prva inštanca v zadevah malega obrta. e) Država mora podpirati mali obrt: a) strogo naj nadzoruje konfekcije, kjer se z izrabljevanjem ubožnih obrtnikov, ki nimajo dela, izdeluje slabo blago v neizmerno škodo obrtnemu stanu; vsak konfekcijonar mora imeti vsposobljenost za svoje delo; voditi mora izkaz vseh svojih delavcev in njihovega zaslužka pod nadzorstvom zadrug, h katerim spada konfekcijonarski obrt, in pod nadzorstvom države; obrtni pomočniki, ki delajo za mojstre ali podjetnike doma, naj se odpravijo; P) naj prepove, oziroma (glede na nekatere stvari, n. pr. sadje, sladčice ali kaj jednacega) omeji krošnjarstvo; y) stroga določila naj izda proti bazarjem, ki so prave goljufne pijavke za ljudstvo; 8) delo v jetnišnicah naj tako uredi, da ne bo na škodo malemu obrtu; e) uvede naj pri vseh strokah najmanj skupni 36urni nedeljski počitek; če ni mogoče vsem dati v nedeljo počitka (n. pr. pri pekih, brivcih itd.) naj se počitku odloči drugih 36 ur v tednu, a tako, da bo vender mogoče vsakemu opraviti verske dolžnosti; — Sedela je mirno, obrnjena je bila proti oknu, roke je imela sklenjeni v naročji in videti je bilo, da moli. Bolnik je ni videl v obraz, videl je samo belo čepico na glavi. Srce se mu je razburilo in po glavi mu je šumelo vprašanje: Kedaj je pač privedla postrežnica to žensko ? In kam je ona šla? Naposled je menil, da vse to vidi Ie v sanjah, zato zopet zatisne svoje trudne oči. Toda kmalu zopet spregleda. Sestra je še vedno sedela na onem mestu kakor poprej zatopljena v molitev. Nek poseben čut, strah in velika radost ob enem, je Kamionki napol-noval srce, ko jo je opazoval. Zdelo se mu je, da jo je že enkrat videl, toda kedaj in kje? — nato se ni mogel spomniti. Zaželel je videti njen obraz. Mej tem se je popolno zdanilo. In kako čarobno jutro mora biti zunaj v naravi 1 Nakrat brez kakega prehoda je napolnila delavnico tako silna svetloba, kakor da bi bila tukaj zorna pomlad s krasnim majem. Žarki zlate zarje so napolnili svetlobo, v kateri je vse trepetalo, kipi so se širili in ožili, stene so se pokazovale in zopet izginjale in Kamionki se je zdelo, da prebiva v nekem brezmejnem prostoru. V tem je spazil, da je tudi čepica izginila usmi-Ijenki raz glavo, s katero se je obrnila proti bol- £) izda naj primerne zakone gledč na stanovanja , da bo mogoče obrtnikom najemati zdrava in njihovemu delu primerna stanovanja in polagoma si primerne manjše hiše dobivati tudi v last. r;) izpremeni naj sedanji ovaduški način poizvedovanja za dohodninski in pridobitni davek, po katerem se iz zavisti često godi velika škoda malim obrtnikom. f) Na vso moč naj podpirata država in dežela domači obrt, da se ohrani in izpopolnuje. E. Delavski stan. 1. Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih ljudij; po delu je mogoče, da si človek zagotovi pravico za svoj obstanek. Pošteno in dobro delo, kakor tudi pravična cena in plača za delo vstvarja splošno blagostanje narodov. 2. Delo torej ne sme biti monopol kapitalu, pa tudi ne sme postati po kapitalističnem gospodarstvu žrtva oderuštva in izsesavanja, kot se sedaj mnogokrat godi. 3. Država je dolžna po zakonodajstvu in po upravi braniti pošteno delo; torej je mora namenu primerno organizovati, da je obvaruje izsesavanja in oderuštva in da zagotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno pravično plačo. 4. Otroško delo po tvornicah se mora popolnoma odpraviti. Odločno se mora skušati, da vsaj tisto žensko delo odpade, ki škoduje zdravju in poklicu ženske kot žene in matere ali družinskemu življenju, ali ki napravlja neopravičeno konkurenco moškemu delu. 5. Ponočno delo naj se le tistim podjetjem dovoli, pri katerih se delo ne more pretrgati iz tehničnih vzrokov. 6. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Počitek trajaj od sobote do ponedeljka celih 36 ur. 7. Uvedi se najvišja neprestopna delavska doba; in sicer bodi pri vseh rudo- in premogokopih in pri vseh strokah, koder se mehanično s stroji v velikem producira, vzlasti pri težkih in zdravju škodljivih delih ose m urni delavski čas; pri malem obrtu, pri rokodelstvu, kupčijstvu in drugih temu podobnih strokah pa se uvedi deset-urna delavska doba. 8. Ker je temelj vsemu družabnemu redu družina, zato sodimo, da je glavna naloga javne oblasti, da z zakoni in s primernim izvrševanjem zakonov v upravi v vseh obzirih varuje in povspe-šuje družinsko življenje. 9. Da se omogoči vsakemu državljanu doseči primerno omiko, se mora na vseh državnih učiv-nicah poučevati brezplačno do najvišje izobrazbe. 10. Zahtevamo, da se izvrši obvezno in za življenje zadostujoče zavarovanje za bolezen, proti nezgodam, za onemoglost in starost, kakor tudi preskrbljenje vdov in sirot; za te blagajne zahtevamo tako uredbo, da ne bo uprava požrla s svo- niku. Kamionka je bil kakor očaran, kajti v potezah na obrazu usmiljenke je kakor v razžarjeni avreoli zagledal podobo ljubljene svoje soproge. Skočil je s postelje in iz prsi se mu je izvil glasen vskrik, s katerim se je zdelo, da je vrgel iz sebe solze, žalost in obupuost toliko let! „Draga moja, ali si ti?" In objel jo je okoli vrata in jo poljubil na lice. Svetloba pa je vedno prihajala silnejša. »Torej nisi na me pozabil!" rekla je naposled, »zato sem prišla ter ti izprosila lahko smrt". Kamionka jo je krepko držal za roke, kakor bi se bal, da bi mu tudi ona ne izginila s svetlobo vred. »Rad umrjem", je dejal, »ako ostaneš pri meni." Zasmejala se je z angeljskim smehljajem, izvila se mu iz rok, pokazala s prstom na posteljo, rekoč: »Ti si že umrl! Poglej na posteljo 1" Kamionka je pogledal, kamor mu je pokazala in glej — pod nogami je zapazil skozi okno v pritličji svojo mračno zapuščeno delavnico in notri je na postelji počivalo njegovo lastno truplo. Gledal je na to prožito telo kakor na nekaj tujega. Kmalu nato pa se mu je jelo mračiti pred očmi, ker zarja, ki je vse okoli njega čudežno razsvetljevala, je izginjala pred nadzemeljskim vetričem ter se izgubljala nekamo v neskončnost. jimi stroški neprimerno velikega dela dohodkov, kakor se sedaj velikrat godi. Delavec bodi zavarovan: a) V bolezni (bolniške blagajne). b) Ob nezgodah (zavarovanje proti nezgodam). c) V starosti (invalidni zaklad). a) v bolniške blagajne naj skladajo delavci sami svoje prispevke in jih upravljajo izključno sami pod nadzorstvom deželnih uradov; ženske bolniške blagajne bodite posebej ; vanje dajejo tretjino tudi delodajavci. Bolniška podpora znašaj najmanj toliko kolikor delavec sicer zasluži. P) za zavarovanje proti nezgodam naj plačujejo samo delodajavci; uprava te zavarovav-nice bodi jednostavnejša; f) za ostarele delavce naj se ustanovi po-Beben deželni invalidni zaklad, v kateri naj plačujejo delodajavci, delavci in dežela sama; izvršitev tega predloga naj prevzame deželni zbor. Za rudarje in topilce zahtevamo posebej: Bratovske skladnice. a) Za rudarske bratovske skladnice naj se po zakonu ustanove jednotna pravila. b) Po teh pravilih naj se upravlja vsaka bratovska skladnica posameznih samostojnih zavodov popolnoma samostojno. Zato naj se po krajevnih razmerah pridajo zakonitim pravilom posebni dodatki, ki pa ne smejo rušiti načel jednotnih pravil. c) Na ta način bo mogoča vzajemnost vseh zavodov pri preseljevanju in premeščevanju delavcev; prenesel so bo Lratovski denar in delavec bo z rodbino vred vžival pri vseh zavodih jed-nake prednosti inpravicenabratovskoskladnico. d) Da se sestavijo vzorna pravila, naj se skličejo k razgovoru (enketi) zastopniki rudniških lastnikov in rudarjev. e) Kar bi manjkalo v bratovski skladnici, naj dopolni delodajavec sam. f) Izjavljamo se proti temu, da se uvede osrednja državna bratovska skladnica. Dodatek. Nekaj načel za skupna pravila: a) v provizijo se šteje vsako leto v rudnikih in topivnicah od tiste dobe, ko je bil delavec stalno vsprejet; leta, katera je kedo preživel pri kakem drugem delu, pretrgavši rudarsko delo, se ne vštevajo; pri tem se v obeh slučajih šteje doba nad 6 mesecev za celo leto; Č) na provizijo ima še-le tisti pravico, ki je delal cela tri leta pri kakem zavodu in plačeval bratovsko vlogo; •() rudar sme in more v zavodu delati k večjemu 40 let; 0) vojaška leta se štejejo v pokojninska leta, bratovsko vlogo za ta leta plačuje država; 1) kakoršnekoli kazenske določbe (razven za nizka hudodelstva) nimajo na provizijo niti najmanjšega vpliva. 12. Zahtevamo zakonito varstvo za delavce, ki izvršujejo po svoji vesti in volji mandate v odborih bolniških in drugih zakonitih blagajne, in sploh v vseh javnih zastopih. 13. Zahtevamo, da se uvedo zakonita razsodišča, katera naj razsojajo razpore in prepire glede na vsprejem in odpoved dela,kakor tudi razmere plač mej delavci in delodajavci. Ta sodišča naj bodo sestavljena iz delodajavskih in delavskih zastopnikov. 14. Prepove naj se »truk.« 15. Preskrbe naj se delavcem zdrava, snažna, in primerna stanovanja. V ta namen naj se podpirajo v to svrho ustanovljena društva iz državnega zaklada. Dežela naj z dobrim stavbenim redom, država pa s strogimi določili gleda na zdravje v stanovanjih. 16. Plača bodi tako uravnana, da moro vsak delavec pošteno izhajati s svojo plačo in si od nje prihraniti kaj za starost; tudi zahtevamo, da se ustanovi najnižja plača, pod katero ne sme delodajavec nikedar plačevati delavcev. To najnižjo plačo morajo določiti po krajevnih razmerah zastopniki delodajalcev in delavcev. Vsak delavec mora imeti pravico, da napreduje pri delu in da se mu po določeni vrsti let tudi primerno zvišuje plača. Delavci morajo imeti pravico do gotovega deleža pri čistem dobičku; znesek tega deleža naj določuje poseben odbor iz delavskih in delodajavskih zastopnikov. 17. Akordno delo naj se odpravi povsod, kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled njega delavci nimajo zaslužka. 18. Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja gledo na varnost življenja in zdravja. Vsak prestopek v tem oziru naj se občutljivo kaznuje. Za rudarje in topivce zahtevamo poleg toga poseben kontrolni odbor: a) Ker se zadnja leta po rudnikih in topivnicah dogaja vedno več nesreč in nezgod, izjavljamo, da je število dosedanjih rudniških nadzornikov popolnoma nezadostno, njihov delokrog in njinova oblast pa preveč omejena (saj so bolj številkarski [statistični] uradniki, nego delavski nadzorniki); zato zahtevamo stalnega rud -niškega nadzorstvenega odbora za določbe ustanovljene po zakonu. b) Ta odbor bodi polovično sestavljen iz delodajavskih, polovično pa iz delavskih zastopnikov, ki jih volijo delavci sami. c) Tak odbor bodi pri vsakem večjem zavodu jeden sam; če so zavodi manjši, more biti jeden odbor za več zavodov skupaj. d) Ta odbor mora skrbeti, da se vporablja vsaki napredek in vsaka vednostna iznajdba za varnost in brambo rudarjev in topivcev pri njihovem nevarnem delu; zato imej pravico delodajavcu ne samo priporočiti marveč tudi ukazati varnostne naprave in dolžnost mu bodi skrbeti, da se izvedejo. 19. Obrtnim nadzornikom naj se pridele pri nadzorovanju tudi izvedenci izmej delavcev. Za to naj jih odškoduje država. 20. Po večjih mestih naj so uvedo občinske posredovavnice za delo. Zasebne posredovavnice naj se prepovedo. F. Organizacija. 1. Skupno trpljenje delavskih stanov iz istih vzrokov zahteva tudi skupno in vzajemno delovanje — kmečkega, obrtnega in delavskega stanu. 2. Zato je treba organizacije, ki bodi prvič splošna: a) Po vseh slovenskih deželah naj se razširijo nepolitična socijalna društva na verskem temelju. V vsaki večji fari bodi tako društvo. V teh društvih naj dobivajo udje pouk po predavanjih, shodih, spisih; dobivajo naj podporo in navodila za potrebno gospodarsko organizacijo. Ta društva naj bodo] mej seboj v zvezi in naj najmanj vsako leto po jedenkrat pošiljajo zastopnike k skupnemu posvetovanju. Vender naj bodo mej seboj slobodna. Vodijo in ze-dinjajo naj jih načela, ne pa kako samo-silno, gospodstva in dobička željno strankarsko vodstvo. Čim najpreje naj se snidejo tudi vsa avstrijska katoliška in krščansko-socijalna društva pri skupnem shodu, da se dogovore o vzajemnem postopanju. b) Poleg teh nepolitičnih društev naj se v vsaki dekaniji osnuje po jedno politično društvo, katerega glavni namen bodi boj za krščansko-socijalno preosnovo. c) Da se dobode dovolj izobraženih mož, ki bi sodelovali pri teh društvih, naj se po vseučiliščih in po bogoslovnicah uvedejo predavanja iz krščanskega modroslovja in iz socijologije. Tudi naj razboriti možje po mestih, trgih ali po dekanijah napravljajo mej seboj slobodne zveze, se redno shajajo in se na temelju izdelanega poročila kakega uda razgovarjajo o socijalnem vprašanju sploh in o potrebah svojega kraja posebej. 2. Posebna: a) kmečki stan se najboljše pripravlja za popolno gospodarsko organizacijo z Raiffeisen - ovimi posojilnicami. Te naj se ustanavljajo, kjer je le količkaj mogoče. Čim so vtrde, naj se takoj ožive slobodne gospodarske zadruge, kakor so opisane pod C 2. f. b) Osnuje naj se za vse slovenske pokrajine gospodarsko društvo, ki imej po raznih krajih svoje podružnice. To gospodarsko društvo podpiraj po vseh močeh duševne in gmotne koristi kmečkega stanu in vzlasti skrbi, da slovenskega zemljišča ne bodo kupovali tujci in z veleposestvi ali pa z velikimi obrtnimi podjetji škodovali našemu ljudstvu. c) Obrtniki naj se organizujejo v poučnih strokovnih društvih in v zvezah, ki skušajo po možnosti vresničovati namene pod D 2. b opisanih zadrug. V konsumnih društvih, v stavbnih društvih za stanovanja, v podpornih društvih naj so vežejo z delavci. d) Delavci, kot najzapuščenejši stan naj so v lastnih katol. delavskih društvih združujejo in vzgajajo. Prodno se pa morejo gospodarsko organizovati, naj v tacih društvih opozarjajo vso družbo na svoje žalostno stanje in naj jo privedo do prepričanja, da jim je dolžna pomagati. Kor jim manjka kredita, zato ne morejo začeti nobenega podjetja v svojo gmotno korist, ne zavarovanja za starost, ne konsumnih, ne stavbnih društev. Zato jim jo dolžna pomagati dežela in država. Delavske težnjo v tem oziru naj podpirajo z vsemi močmi vsa katoliška in krščansko • socijalna društva. e) Podpirajo naj so dobri časopisi in knjige. Zato naj skrbo posamna društva, da bo v vsakem večjem kraju kaka knjigarna ali vsaj zaloga poštenih časopisov in poučnih drobnih knjižic, ki naj se izdajejo vzlasti o versko-obrambnih, pravnih in socijalnih vprašanjih. f) Pred vsem naj se oskrbe poučne knjižice, ki naj pojasnujejo v slovenskem jeziku vse pravne določbo o delavcih, obrtnikih in kmetih v naši državi. g) Voli se stalen odbor, ki naj skuša vresničevati vse navedeno točke. V svoji zalogi naj ima pravila vsoh potrebnih društev, daje naj pojasnila za njihovo ustanovitev in druge stvari tičočo se krščansko-socijalne organizacije. I. S o v r a n. Politični pregled. V Ljubljani, 12. oktobra. Zakon o brezverstvu se predloži 21. t. m. maguatski zbornici v potrjenje. Kako že težko čakajo mažarski liberalci, kedaj se uvede tudi ta za mižarsko židovstvo prevažni zakon, je razvidno iz tega, ker liberalni listi že dalje časa prinašajo poročila svojim somišljenikom o tem zakonu ter jih s tem navdušujejo za vsprejem. Ako se načrt sprejme, vpeljano bode ua Ogrskem prosto veroizpovedanje, brezverstvo, poleg tega bode pa še dovoljen prestop iz krščanstva k židovstvu. S tem hočejo liberalci naravnost tajiti neizbrisljivcst sv. krsta. Katoliški listi sicer poročajo, da je katoliškim magnatom zagotovljena večina. Tako piše n. pr. »Reichspost", da imajo konservativci popolno zaupanje na zmago, in da bodo, ako se v zadnjem trenotku ne spremeni razmerje mej večino, odvrnili občutljivi udarec na katoliško cerkev. Dne 7. t. m. zvečer se je posvetoval odsek treh članov o tej predlogi. Pri tej priliki je pokazal baron Rudnyansaky, da je spremenil svoje mišljenje. Poprej je bil namreč odločen nasprotnik imenovanega zakona, sedaj pa je jel omahovati. „Vender to nikakor ne škoduje naši stvari", pravi omenjeni list dalje, „kajti ni se bati, da bi ga v tem posnemal še kak drug odločen nasprotnik brezverstv.i." Časnikarstvo nemških socijalnih demokratov. Vodstvo socijalne demokracije v Nemčiji je izdalo letno poročilo od 1. oktobra 1894 do 1. oktobra tekočega leta. Prvo glasilo stranke je „Vorwiirts", ki se vedno bolj razširja. Dobička je imel ta list v minolem letu 55.536 mark. Tednik »Socialdemokrat" se ne izplačuje in koncem leta neha izhajati. Na novo sta začela izhajati dva časnika. Političnih listov imajo socijalisti 76, mej temi 39 dnevnikov, strokovnih listov 53. Šaljiva lista izhajata dva. Poleg tega izhaja jeden splošen koledar in več manjših za posamezne kronovine. Vodstvo je založilo tudi več knjig in brošur, ki so v tisočerih izvodih prišle med ljudstvo. Dohodkov je imela stranka nad 247.450 mark, preostanka v blagajnici je bilo dne 31. avgusta t. 1. 6702 mark. Židovstvo in socijalna demokracija. Neki nemški list piše o teh dveh najnevarnejših človeških družbah na Avstrijskem naslednje vrstice: V Avstriji so jeli židje vedno več vplivati na socijalno demokracijo. Kolikor bolj se odtegujejo liberalni stranki, tembolj se oklepajo socijalnih demokratov. Tu se pa ne zadovoljijo z nizkimi službicami, ampak najraje se povspno do vodij, urednikov in strankinih uradnikov. Za vzgled jim je krščeni Žid dr. Adler, ki je glava vsega političnega gibanja. Svoje posle je pričel z največjo skromnostjo; ustanovil je nekaj društev in počel izdajati mesečnik »die Gleichheit". Polagoma je korakal nadalje, ne oziraje se na svetovno politiko. S takim postopanjem si je skušal pridobiti.' posamezne slojeve. Sprva se mu ni lahko posrečilo pridobiti za se »trdovratne", konservativnim načelom udane pomočnike iu delavce ; toda polagoma se mu je to posrečilo po vsakovrstni zvijači. Polagoma jim je ubil v glavo litanije o volilni pravici, tiskovni svobodi itd. S tem se je pa odprla pot ostali židovski inteligenci »dijakom in doktorjem", ki so se seveda iz dobičkaželjnosti oklenili novega gibanja. Kmalu so se bliščala na vodstveni listini pristna židovska imena, kakor dr. Ellen-bogen, Silberberg, Pelikan in več druzih jednakih velemož. Kmalu so čutili zapeljani sodrugi, da židovski jarem ni tako sladak, kakor so ga slikali njihovi kolovodje. OšreČevatelji ljudstva so kmalu pokazali, koliko jim je ležeče Da blagru nižjih stanov. Kmalu je zapeljano ljudstvo spoznalo, da njihovi vodje delajo Ie za svojo korist. Kakor hitro so si židovski vodje pridobili trdnih tal, so pustili zapeljane delavce tam, kjer so bili poprej. Poleg tega so jih pa izkoriščali na vsakovrstne načine, ter si polnili žepe z delavskimi groši. K dunajskim vodjem so se pa pridružili kmalu drugi židovski izgnanci. Tako se je n. pr. pridružil židovskim oderuhom dr. Ingwer, katerega so izgnali iz Moravskega, dr. Leser, znani gališki agitator, katerega so sodnijskim potom izgnali iz mnogih galiških mest. Vsi taki so dobili mastne službe pri socijalno - demokratičnem vodstvu. Ako se jim po pravici očita, da se žive od delavskih grošev, z nekakim ponosom odgovarjajo, da kot nastavljeni uradniki morajo dobiti stalne plače, tega pa nočejo priznati, da je tudi ta denar izsesan iz delavskih žepov. Bebel o agrarnem vprašanju. Na vrati-slavskem shodu socijalistov je razvijal svoje misli tudi socijalno demokratični vodja Bebel. Mej drugim je zagovarjal predloge agrarne komisije z ozirom na strankin program ter vsako podržavljenje, ki se tiče kulturnega razvoja. Bebel pravi nadalje, da je prav, ako se neče odstraniti vojaštvo, ker se s tem krepi socijalna demokracija tudi v armadi. Stranka ne more več biti brez kmeta, kajti ta je strankin pijonir na deželi. Tudi obrtniškemu stanu bi mi radi pomagali, ko bi nam bilo mogoče. Odklonitev agrarnega programa bi bila največja napaka. Tudi mali kmetje in delavci morajo natančno vedeti, kako se jim je "bojevati za SvOj obstanek. To jim je pa mogoče le na podlagi agrarnega programa, katerega bi morali zastopati vsi socijalistični poslanci v deželnem in državnem zboru. Želeti pa je, da bi bili ti vsi jednega mišljenja, ker le v jedinosti je mogoče kaj doseči. — Popoludne so se podali vdeleženci na grob pokojnega Lassalle ter položili nanj vence. Policija jim je bila vedno za petami ter jim zabra-njevala, da se niso mogli trumoma zbirati na prostem. Crispi o trojni »vezi. Italijanski list »Caf-faro" i za njim drugi listi prinašajo sledeče: »O priliki 251etnice zjedinjene Italije predstavili so se mi-nisterskemu predsedniku Crispiju tudi irredentisti iz Trsta in Ptuja. Ti so ga interpelovali, zakaj da se Italija drži pomorske zveze. Odgovoril je, da, »ko bi bil on takrat, ko se je trojna zveza sklepala, na krmilu, bi bil gotovo preprečil to zvezo. Tudi i sedaj naj bodo prepričani, da Italija nikoli ne bode pozabila na Trst in Istro. Bazmere vaše v Avstriji so še vedno take, kakoršne so bile pred letom 1866." — No, ako ministerski predsednik sam kaj tacega govori, potem si lahko sami mislimo, kaj nam je držati o tej trojni zvezi.i-Do sedaj še nihče te sen-zacijonelne vesti ni preklical. In dokler se to ne zgodi, imamo gotovo vzroka zadosti in to tem več, ker Crispija pač celi svet pozna. Stori ta lisjak se zna držati na krmilo, dasi so njegove roke popolnoma blatne in umazane. Vsak trezen Človek mora se čuditi, kako more mož tako dvomljive preteklosti toliko časa opravljati svoje dostojanstvo. Najbolj pa se nam je čuditi kralju Umbertu, kako more zaupati Crispiju, staremu republikancu, tramasonu, bigamistu itd. Obžalovanja vreden pa je tudi narod italijanski, da se d& v roke tacim možem, kot je sedanji predsednik ministerski. — Ne moremo drugače, nego da trdimo, da je prav kazen božja. — V najnovejših časih začelo se je sicer » Lahih malo daniti. — Vsaj smo nedavno čitali, kako so iz nekaterih mestnih zborov iztirali pristaše Crispijeve in si odbrali poštene katoliško misleče možel Po naših mislih Italijanom nedostaje mož, kateri bi znali množino naroda spretno organizovati. Seveda je to na Italijanskem jako težko. — Narod je neizobražen, ker ima slabe in še te brez- verske šole. Poleg tega je siromašen. Srednjega stanu ni: veliki bogataši in pa koloni m delavci. — Se zna, da so ti vsi več ali manj odvisni od svojih gospodarjev. Ako se le ganejo, pridejo v nevarnost, da gospodar njih i rodovino njihove postavi pod milo nebo ! Ako vzamemo v poštev činjenice, koje smo prav sedaj konstatovali, pridemo do zaključka, da bodeta v Lihih liberalizem in lož* še dolgo vladala. Naj bo, kakor hočs, vender vsacega človekoljuba veseli, ako dozna, da se je v bližnjem kraljestvu počasi počelo obračati na bolje. Francozi na Madagaskarju so konečno vender dosegli, kar so želeli. Predčerajšni brzojav namreč naznanja, da so francoski vojaki z generalom Duchesne osvojili glavno mesto Tananarivo in da so se dne 1. oktobra dovršila pogajanja glede miru. V to svrho je francoska vlada Čestitala poveljniku in njegovim vojakom k zmagi. Odposlala je namreč sledeči brzojav: »Vaše občudovanja vredne čete so si pridobile za domovino in Francijo velike zasluge. Vlada se Vam zahvaljuje za veiiko uslugo, katero ste skazalt domovini in za sijajen vzgled, katerega ste nam s tem podali. S tem ste z nova pokazali, da ni nikake ovire in uevarnosti, katera bi se ne premagala z umnostjo, srčnostjo in hladnokrvnostjo." Ob jednem se Duchesnu naznanja, da je imenovan velikim častnikom častne legije. Slovstvo. Knjižnica 2a mladino. Ustanovila „zaveza slov. učiteljskih društev". Izdajatelj in odgovorni urednik A. Gabršček v Gorici. 8. snopič, (avgust) obsega: »Antona Martina Slomšeka Spisi", zbrani za mladino. I. Pesmi. 1. snopič za srednjo stopnjo. Zbral in uredil dr. Janko Bezjak. — Str. 77. — Želimo le, da Ki se lični zvezek z mičnimi pesmi našega nepozabnega Slomšeka prav mnogo razširil med slovensko mladino. 9. snopič, (september). »Plemenita srca". Povest za mladino. Češki spisal Karol J. Zikouckj. Poslovenil S. G. ml. Str. 103. Cena posameznim snopičem po 20 kr.; za 12 snopičev 1 gld. 80 kr. Čuvajmo svoje prastarine. Zabeležil M. A. La-mursky. Trst. Tiskom in nakladoj (!) Dolenčeve tiskarne. 1895. Ponatis iz »Edinosti". Obsega na 62 straneh nekaj jezikoslovnih črtic. Zbrani spisi Pavline Pajkove. Drugi z v e -zek. V Celji, 1895. Tiskal, izdal in založil Drag. Hribar v Celji. — Str. 228 v 8°. Obsega štiri novele izpod peresa znane slovenske pisateljice: »Roka in srce", »Mačeha", »Očetov tovariš", »Pripovestnik v sili". — C?na jako lično in okusno vezanemu zvezku je 1 gld. 50 kr. Jjigoslavjanski Stenograf i Glasnik. A. Bežen-šek, Plovdiv. Tisek D. Hribarja v Celji. — Izšel je združeni 7. in 8. zvezek za meseca avgust-septeraber z raznovrstno vsebino. Zunanja uprava je prav lična, na čast Hribarjevi tiskarni. Kot posebna priloga je dodana lepa slika »Pred nevihto", po fotografiji S. Magoliča. Tedenski koledar. Nedelja 13. oktob.: 19. pobink. evang. Prilika o kraljevi ženitnini Mat. 22. Edvard kralj. Ponedeljek 14. okt.: Kalist I. p. sp. Torek 15. okt.: Terezija dev. Sreda 16. okt.: Gal ap. Četrtek 17. okt.: Hedviga vdova. Petek 18. okt.: Luka evang. Sobota 19. okt.: Peter Alkant. op. — Lunin spremin: Mlaj 18. ob 7. u. 8. m. zjutraj. Solnce izide 15. ob 6. u. 23 m., zaide ob 5. u. 9 m. Dnevne novice. v Ljubljani, 12. oktobra. (Volitve — pred durmi.) S tem naslovom je objavil včerajšnji »Narod" članek, v katerem mej drugim pravi: »Obe slovenski stranki si bosta prizadevali svoje može spraviti v novi deželni zbor. Ce smo prav poučeni, ne bode ga volilnega okraja, ki ne bi imel kandidatov iz obeh strank. Borba bode torej povsod živahna, — strastna ... Narodna stranka je pripravljena za boj in vsi njeni zaupni možje morajo takoj ua stražo . . . Narodna stranka si je že davno v sveti, da bodočega deželnega zbora čakajo težavne naloge, katere zahtevajo resnih mož z utrjenimi, pa tudi svežimi močmi. Zategadelj je njeno vodstvo že do sedaj mnogo pozornosti obračalo na bližnje volitve in skušalo pozvedeti za može, kateri bi deželnozborski mandat vršili častno in v prid dežele ter svojih volilnih okrajev. To se mu je po večjem že posrečilo v sporazumljenju z zaupnimi možmi in volilci dotičnih krajev..... Naj nihče ue drži križem rok, treba je takoj mnogo agitacije in popolne sloge do zadnjega". — Učimo se od nasprotnikov I — Vodstvo, zaupni možje in volilci katoliško-narodne stranke naj povsod in pravočasno store svojo dolžnost. Iz besed .Narodovih" je razvidno, da je treba delati po vseh okrajih, ker bodo povsod postavljeni .kandidati obeh strank. Vi-gilantibus jural (Slovesnost v ljubljanskem uršulinskem samostanu.) Prezv. knezoškof so 10. t. m. ob 8. uri darovali sv. mašo v uršulinski cerkvi, in imeli prisrčen nagovor na zbrane vernike, vzlasti pa na sestre, ki bo ta dan imele napraviti slovesno obljubo. Po končanem govoru so sledili cerkveni obredi, slovesne obljube in preoblečenja. Slovesno obljubo so napravile : S. Ftlomena Fabian iz Žužemberka, S. Viktorija Chromy iz Ljubljane, S. Birgita Oražem iz Gorice, S. Maksimilijana Kolenc iz Ljubljane. Redovno obleko sta vsprejeli gdčni.: Ana pl. Langer iz Novega mesta kot sestra Evangelista Ksaverija in in Marija Schlegel iz Slavonija kot sestra Elekta Viljelmina. (Dovoljenje za pripravljalna dela za železnico Novomesto-Brežice) je trgovsko ministerstvo podaljšalo rudniškemu posestniku Faberju za nadaljnih šest mesecev. (Potres.) Iz Krke 10. okt. Tudi tukaj smo ču tili v noči od 8.-9. t. m. okrog polnoči precej močen sunek, ki nas je veliko zbudil in ostrašil. Ali je bil združen potres 8 podzemeljskim bučenjem, ali ni bil — ne bom trdil, jaz sem Čul samo škle-fetanje oken. — Iz Slavine 10, okt. Včeraj zjutraj kmalo po polnoči smo čutili tudi tukaj precej hud potres s podzemeljskim bobnenjem. — Iz Lipogla-vega se nam poroča: 9. oktobra precej po polnoči se je slišalo naprej podzemeljsko grmenje, nato se je zemlja precej močno stresla, da so okna pošteno šklefetala in da se je večina ljudi zbudila. Grmelo je pod zemljo tudi še po potresu. — Iz Rakeka 10. okt. Tudi tukaj smo čutili potres omenjeno noč, nekaj minut po polnoči; bil je pa skoraj tako močan ko prvi, samo da je trajal le okoli tri sekunde. — Iz Križa pri Tržiču: V sredo ob 127« zjutraj se je pojavil tudi pri nas precej občuten potres. — Iz Dobrove 9. oktobra. Nocoj po noči ob 12. uri 6 minut bil je tukaj precejšnji potres. Par sekund pred prvim sunkem je pod zemljo šumelo, prvi vrtikalni sunek je spremljal pištolnemu strelu enaki pok; temu sledita drug za drugim v teku kakih 4 sekund še dva slabejša sunka, prvi horizontalen, drugi vrtikalen. Ob vseh treh sunkih so šipe v oknih žvenketale. Ves ta prizor je trajal toraj dobrih 6 sekund. Novih škod ni prizadejal nobenih, starih pa tudi ne zboljšal. Ta sunek je bil tukaj od velike noči sem že 173ti potres. — Iz Zreč, 10. oktobra. .In vendar-le je resnica I" Tako sem sam sebi rekel danes, ko je .Slovenec" prinesel novico o včerajšnjem potresu v Ljubljani in v Škofji Loki. Pisalec teh vrstic prebiva v prvem nadstropju. Mene so prebudila klopotajoča vrata, ob jednem sem čul bu-čanje. Prva misel obrnila se je na potres. Ali to misel odstranila je druga, rekše, da bi se postelja bila zibala, tega ne znam. Ker torej tega gibanja nisem (predramljen) čutil, mislil sem, da je potegnil in skoz dveri zabučal veter, sklepajoč, da je v drugej sobi ostalo zvečer odprto katero okno. Ropotale so samo visoke, dvokrilne dveri; one od hodnika (v sobo) so manjše in jednokrilne, te so ob Veliki noči sicer .plesale", ali sedaj bile so tiho, vsaj kolikor sem bedeč zamogel opaziti. Tudi okno se ni glasilo nobeno. Sobica ima tri okna, ta se trdno zapirajo, a šipe so dobro prikitane; rožljanje torej ni lahko mogoče. Okna v bližnji sobi bila so zaprta, a ne, kakor sem s prvega sklepal, da bi bilo katero odprto in vetru olahkotilo pot. Ko je ropotanje dverij prenehalo, ni bilo čuti več bučanja, o vetru ni bilo ne duha ne sluha, prižgal sem svečo ter pogledal na uro. Ta je kazala na 12 in 35 m., — kazala je pa in še sedaj kaže za 30 minut pred uro na kolodvoru v Konjicah, torej se je pri nas zemlja tresla v noči od torka do srede okoli 12 06 zjutraj, t. j. istodobno, kakor v Ljubljani. Obnebje bilo je Čisto, jasno. Zjutraj sem povpraševal sopre-bivalee v pritličju, da-li je kateri kaj čul ali čutil, pa dobil sem nikaven odgovor. Bili smo pač vsi tako rekoč še menda v .prvem spanju", ker se razhajamo spat navadno precej pozno. A da se ne bode komu čudno zdelo, zakaj da sem o .malen-kostnej" zadevi poročal podrobno, naj pristavim vzrok. Želel sem namreč vstreči vrlemu .Slovencu", ki je že vedel, zakaj da je omeuil opombo: .Zanimivo bi bilo zvedeti, kako daleč je segal ta potres." Da bodo pa tudi .zanimalci" znali pri svojih študijah bolj določno odgovoriti: Vsled česa so klopo-tala vrata? Če se to vprašanje primerja z dejstvom v Ljubljani, iz tega ob pomanjkanju .lapidarnih" dokazov smemo sklepati, da se je tudi v Zrečah včeraj oglasil potres. (Slava Bogu.) III. zvezek izšel je ravnokar, ter obsega 25 obhajilnih pesnij, katere je za mešan zbor zložil in izdal P. Angelik Hribar, natisnila Katoliška Tiskarna. — Oena partituri je 1 gld., 4 glasovom 60 kr.; po pošti 10 kr. več. Dobiva se v frančiškanskem samostanu (na porti) in v Katoliški Tiskarni v Ljubljani. (Cerkven tat.) Jernej WoIf, 61-letni postopač iz Lokve na Hrvatskem, je v noči 20. sept. s ponarejenim ključem odprl vrata župne cerkve v Zagorju na Notranjskem ter pobrskal vse shrambe, iščoč denarja. Zapazila sta ga dva domača fanta ter naznanila orožnikom, ki so tatu zasačili ter izročili sodišču. Našli so pri njem nekaj denarja in več tatinskega orodja. (Zavarovanje proti škodi, provzročeni po potresu.) Tajnik peštanske zavarovalnice „Foncičre" v Gradcu, I. Ebner, je priobčil neki članek, v katerem pojasnjuje potrebo zavarovanja proti škodi, provzročeni po potresu ter priporoča to racijonalno podjetje. * * * (Premembe pri političnih oblastvih na Štajerskem.) Premeščeni so: okr. komisarji Julij pl. Vi-starini iz Maribora v Ptuj, baron Unterrichter iz Ptuja v Hartberg, A. M ii 11 e r iz Hartberga k namestništvu; dalje konceptni praktikantje dr. pl. VVeiss iz Ptuja v Maribor, G. Zeiske iz Slov.-Gradca k namestništvu, baron L a za rini od štaj. dež. šol. sveta k okr. glavarstvu v Lipnico, dr. pl. Rajakovics iz Feldbacha v Slov. Gradec, dr. Zolgar k okr. glavarstvu v Ptuj. (Iz Ljutomera) se nam poroča 10. okt.: Nekateri tukajšni vinogradniki so že prigeli. trgatev. Tekoči in prihodnji teden bo splošna trgatev. Ker je bilo vreme večinoma ugodno za trto, zato bo letošnja vinska kapljica izvrstna, dasi je ne bo veliko. (V Mariboru) je v soboto 12. t. m. napovedan ljudski shud, na katerem bo mej drugimi govoril tudi državni poslanec socijalist Pernerstorfer. * * * (Koroške novice.) Proračun mesta Beljak za I. 1895. kaže potrebšine 75.101 gld., pokritja 13.792 gld. — V Kočo na Vel. Zvoniku dospelo je letos vkup 4062 turistov; lani jih je bilo 3780, 1. 1893. 3744, 1. 1892. 3342. — V Borovljah je umrl due 8. t. m. Gust. Voigt, posestnik tužin, star 82 let. — Posestva pobeglega V. Plešivčnika na St. Uršel-ski Gori je kupil, kakor se poroča, laški grof Pan-dolfl v Guštanji za 200.000 gld. Posojilnico po sistemu Raiffeisenovem so vstanovili Nemci na Brnci pri Beljaku. (Iz celovške Škofije.) Razpisani sta do 16. nov. župniji Hohenfeld in Nemški Plajberg. — Premeščena sta č. gg. kaplana Fr. Rup iz Doberle-vesi v Kotarče in H. Smažik iz Kotarč v Doberlo-ves. — Vč. g. Val. Podgorc, prefekt v kn. - šk. Marij anišči je postal tam vikar. — V celovški bo-goslovnici je 53 bogoslovcev, in sicer v IV. letu 20, v III. letu 9, v II. letu 10, v I. letu 13. (Iz Preval j na Koroškem) dne 11. okt.: Umrl je vrli slovenski domoljub V. Skubl. Dasi priprost mlinar, delal je mnogo za slovensko gibanje in govoril tudi večkrat na shodih. — Dne 17. oktobra se vrše tu občinske volitve. * * * (Iz Trsta) 11. okt. Hud boj je nastal po časnikih radi topilnice za železo, kojo misli napraviti kranjska industrijska družba v Skednju pri Trstu. Posebno protivni pa so temu nameravanemu podjetju listi italijanski. — Vse mogoče predsodke in ugovore smo uže čitali. — Kako potrebna pa je ta industrija v Avstriji, prav jasno govore številke. Zakaj tako zel6 propada železna industrija pri nas? Pred vsem radi tega, ker primanjkuje tam, kjer je dosti železa in premoga, k kjer se nahaja ta, nedo-staje železa. — Livarna avstrijske pečajo se bolje z izdelovanjem špecijelnih proizvodov, & materijala surovega se leto za letom več uvaža iz druzih pokrajin. — Zadnjih pet let uvozilo se je povprek vsako leto po 657.676 meterskih centov surovine in starega železa, & leta 1894 uže 1,400.000 ; letos pa do 31. avgusta uže 1,313.926 meterskih centov; manjkajo pa še štiri celi meseci. Pravijo, da bi potem Avstrija morala mnogo denarja v inozemstvo pošiljati za premog; & to nij v nikaki primeri s tem, kar plača za surovine. Vrhu tega vzemimo v poštev, koliko bode dobila državna železnica za pre-vožnjo železa, ako se oživotvori nameravano podjetje. Tako piše strokovnjak v dunajskem .Fremdenblattu". (Shod v Gradiški.) Jeden najvažnejših političnih dogodkov v naši deželici, piše .Prim. list", je bila odpoved grofa Fr. Coroninija. Mi smo že takrat povdarjali, da ta odpoved ne ostane brez posledic v narodni borbi Slovencev in Italijanov v deželi. Italijani namreč hočejo imeti odločnega narodnjaka v državnem zboru, ki bi osnoval italijanski klub in postavil se po robu zlasti goriškima slovenskima poslancema. To je spoznal grof Coronini in zato se je umaknil. Ta želja svojega italij anskega kluba in bolje narodne organizacije v odpor pokazala se je tudi v Gradiški, na shodu zaupnih mož, dne 1. t. m. Predsedoval je dr. Venuti. V svojem uagovoru je tožil, da Furlanija je bila do zdaj politično mrtva in nezavedna (terra dei morti). To pa — rekel je dr. V. — ne sme biti več. Vte-meljeval je potrebo odpora in organizacije zlasti proti govorom in naporom goriških in isterskih poslancev. Imen ni imenoval, ali na mislih sta mu bila zlasti grof Alfred Coronini in posl. Spinčič. V ta namen je treba poiskati poslanca, ki bo znal in hotel braniti narodne in gospodarske koristi r sporazumljenju z italijanskimi poslanci iz Istre in Trsta. Po kratkem posvetovanju so se izrekli — skoraj jednoglasno — za kneza Egona Hohenlohe mesto dr. Bujattija, kojega so od začetka nameravali voliti. Knez Hohenlohe se jim je priporočal, ker je 11 a 1 i j a n in ker ima mo-gočenvpliv na Dunaju pri dvoru in pri ministerstvu. Iz tega je razvidno, da je ta kandidatura načelne važnosti. Hoče se kneza Hohenlohe na mesto grofa F r. Coronini j a. Ta nam je očit; kajti prav lahko bi volili kneza Hohenlohe v velikem posestvu poleg dr. Bujattija v mestih in trgih. S tem so pa izrekli, da Coroninijeve posredovalne in pomirljive politike ue marajo več na Goriškem. Ce je pa to res, tedaj ne razumemo prav, kako li bu mogel grof Fr. Coronini voditi deželni zbor goriški ? Ce imajo novoizvoljeni poslaDci. iste zahteve in trme, ko prejšnji, kako bodo zborovali ? Odgovor ni nujen, ker goriški deželni zbor se ne snide še tako kmalu, a upati pa tudi ni, da bi bližnji čas premenil razmere. (Iz goriške nadškofije.) Zakrament sv. birme se bode delil v naslednjih župnijah: 22. t. m. pod Sa-botinom, 23. pri sv. Mavru, 24. v Kronbergu in 27. v Solkanu. — Premeščeni so naslednji čč. gg.: Iv. K o d r o m a c iz Izole Morozini v Trnovo pri Koboridu, Tom. Guggenberger iz Ročinja v Bovec; na njegovo mesto pa pride novomašnik Kristijan Stibilj. — Farni izpit so delali naslednji čč. gg.: K. C i g o n , vikar na Vojščici; Andrej G r g o 1 e t, upravitelj v St. Lovrencu ; Iv. Roječ, vikar v Biljah ; Pet. Z o r z i n, kaplan v Fiumicello. — V bogoslovnici se je pričelo šolsko leto 5. t. m. z duhovnimi vajami. V prvi razred se je oglasilo 31 kandidatov, in sicer za goriško nadškofijo 11, za tržaško 14, za poreško 3 in za krško 3. Od teh je 21 domačinov, ostali so pa iz druzih pokrajin. (Proti kandidaturi kneza Hohenlohe.) Društvo .Sloga" opozarja volilce v skupini mest, trgov in obrtnih krajev, da prihodnji četrtek dne 17. oktobra jim bo voliti enega državnega poslanca namesto od-stopivšega Franca grofa Coroninija. V tej skupini volijo goriško mesto, kupčijska in obrtnijska zbornica v Gorici ter vsi trgi in obrtni kraji slovenski in furlanski. Goriški Italijani kandidujejo za to mesto svojega pristaša, Slovencem znanega Hegona kneza Hohenloha, predsednika južne železnice na Dunaju, ki je bil propadel pred petimi leti v velikem veleposestvu nasproti Alfredu grofu Coroni-niju. Hvalijo ga v svojem glasilu, da je sin italijanske matere, navzet italijanskega duha, ter da ima palačo v Benetkah in posestva v Toškani. Nedavno je bil odlikovan od italijanskega kralja kol pospe-šitelj krajše železniške zveze med Trstom in Benetkami. To mu je pridobilo v nekaterih krogih še posebno naklonjenost. Slovenci ne moremo glasovati za tega kandidata, ker velja že od nekdaj kot odločen nasprotnik slovenskemu narodu in kot navdušen pokrovitelj onih goriških mogotcev, ki trdovratno zanikajo goriškim Slovencem po zakonu zajamčene jim pravice in sredstva do omike. Vrhu tega mora biti knez Hohenlohe kot predsednik južne železnice nasproten predelski in vipavski železnici in vsakteri železnici, ki bi bila v škodo oni, kateri je on na čelu , nasproten torej onim podjetjem, v katerih vidijo naši trgi in trezni Goričani edino rešitev iz svojega žalostnega položaja popolne gospodarske onemoglosti. Slovenci bi lahko postavili svojega kandidata in združili nanj svoje glasove: ali to bi bil samo pojav zaupanja, katero imamo do svojega moža, in nezaupanja do nasprotnega kandidata; drugega uspeha bi ne dosegli s tem, ker zmagali bi gotovo ne. Zato kaže, da bi se slovenski volilci poprijeli enega kandidata, katerega so postavili furlanski volilci v Gradišči, s katerim bo mogoče zmagati, ako konservativni Italijani v Gorici ne ostanejo pri besedah, katere je imel njihov list proti Hohenlohu, ampak bodo tudi delali v onem smislu. Ta kandidat je dr. Edvard vitez Bujatti, posestnik v Brumi, bivši tajnik tržaške borse ter podtajnik kupčijske in obrtnijske zbornice v Trstu. Rodil se je v Gorici, kjer je bil njegov oče župan v dobi, predno smo dobili ustavo in samoupravo. Po mišljenju je Avstrijec, in to je za nas razloga dovolj, da mu smemo zaupati; bil je tudi odlikovan , in sicer od našega cesarja. V narodnem oziru sicer ne moremo pričakovati pomoči od njega, a zdi se, da tudi škodovati nam ne bo mogel; in gotovo nam je manj nevaren nego knez Hohenlohe. Iz zanesljivega vira vemo, da je prijazen predelski in vipavski železnici ter da bo glasoval, ako bo izbran, za vsakatero železnico, ki bi bila v korist goriški deželi, v prvi vrsti za dve imenovani progi. Z ozirom na te razloge priporoča društvo „Sloga" slovenskim volilcem mest, trgov in obrtnih krajev, naj se prav gotovo udeležijo volitve v četrtek 17. t. m. in naj volijo kandidata dr. Eduarda Bujattija. * * * (Iz Prage,) 6. oktobra. Danes pričnem z dunajskimi volitvami. Sicer ne storim tega, kakor bi mi manjkalo tvarine — dovolj je je — toda zmaga dunajskih antisemitov bi morala biti nam v po-snemo. Liberalni Dun&j je premagan, zmagal je pa prav za prav P. Abel, ki je vodil vsako leto procesije v Marijino Celje. Kdaj se združijo pri nas katoliška društva z duhovščino, da vzdignejo jedenkrat naše liberalne in mlačne Staročehe? Na praznik sv. Vaclava pridejo sem tisoči in tisoči dežela-nov priporočit se svojemu deželnemu patronu. Zraven si vselej ogledajo mesto. Kako pa morajo strmeti, ko vidijo, da se n. pr. na ta praznik pomivajo okna v plinarnici 1 Na trgu sv. Vaclava se je isti dan polagal tlak, arhitekt Wiehl je dal voziti opeko, pesek itd. Mestna gospoda se bode gotovo izgovarjala: mi tega nismo ukazali. Niso ukazali, hočejo pa neki podreti jedino cerkev sv. Vaclava, da pridobijo prostor za kako novo hišo. Neki odbornik je tudi predlagal, da naj se postavi spomenik Palackemu, na spomenik sv. Vaclava se pa pozablja. Take reči se godijo pri nas v Pragi in vse molči! Naša mestna gospoda bi rada imela tudi Veliko Prago; naj le gleda, da ne dobi sčasoma velikega poraza! Katoličani se še nahajajo, kakor po celem svetu, tako tudi v Pragi, brez dvoma ne bodo držali križem rok in gledali samo, kako se sramoti vera in njeni svetniki. Staročehi pa naj nikar ne tožijo, da ne morejo zmagati. Ako hočejo biti cerkvi taki prijatelji, da bodo na vse zaničevanje njeno molčali, jim bo v kratkem popolnoma odklenkalo, in lahko porečejo: fuimus! — Pokojnemu Nerudi so priredili slavnost in hočejo imenovati po njem Ostruhove ulice. Tudi Smetana bo dosegel podobno čast. Menda bi zadostovalo, ako bi se posvečevale slavnim možem nove ulice in stare pustile pri miru. Na razstavi je Stara Praga. Po čemu pa? Kmalu bode vsak na njo pozabil in Stara Praga naj gre v kot. Čez 100 let jo lahko zopet očedijo in razstavijo. Ce bo šlo z ulicami tako-le, se bodo starejši ljudje kmalu v Pragi zgubili. — Boritelju za chodske pravice, Janu Sladkemu Kozinovi, se je postavil v Hradku spomenik in bode danes odkrit. — „Bohmer-waldbund" je imel svoj občni zbor, h kojemu je prišel tudi dr. Lehr iz Berolina. V teku zadnjih let se je močno razširil; šteje 291 pododborov. Vse to se godi le, ker Cehi spd v onih krajih — Mlado- češki shod v Pragi je doživel ostro kritiko. „Cas" udriha po dr. Heroldu, mu očita dobičkarijo in ne-značajnost, napada dr. Gregra z njegovim državnim pravom, o katerem nič ne v4 in si ga predstaviti ne more in obsoja dr. Engla. Mladočehi so si že v laseh. — V Novi Paki je umrl Karol Z&horskj, pesnik in komponist. Maogo njegovih pesmij je postalo narodnih. Bil je domoljub stare garde, domoljub v dejanju, ne pa v kričanju. — Viljem Bodling je izneveril svojemu šefu Loschnerju večjo svoto denarja, kupil si novo kolesarsko obleko in velociped ter jo popihal najbrže na Bavarsko. Kolo postane zdaj najbolj varno sredstvo za sleparje, da lažje uidejo. — Dr. Pippich v Chrudimi je velik sovražnik samostanskih šol, vsaj na zunaj, ker je prosil za sprejem v tamošnji samostanski zavod za jedno svojo izročenko. Kako čudni so ti liberalci! Zabav Ijajo vedno naprej črez vero, in vendar jim je vera dobra. Rekel je že Diderot, ki je dal svojo hčer v katoliškem zavodu vzgojiti: „Hočem , da postane moja hči poštena žena, naše brezverstvo ni umestno za domaČe življenje, umestno je za parado pred svetom". Diderot je resnico govoril! (Semnji po Slovenskem od 14—19. okt.) N a Kranjskem: 14. v St. Vidu pri Zatičini, ua Vinici, pri sv. Roku pri Mokronogu; v Kamniku in Idriji; 16. v Kočevju; 18. v Lukovcu, Postojni, Ra-dohovi vasi, Sorici, Boh Bistrici; 19. v Trnovem na Notranjskem. — Na Štajerskem: 15. na Planini; 18. v Mozirji, Podsredi, Trbovljah, Vojniku; 19. v Mariboru. — Na Koroškem: 14. v Doberli vasi; 18. v Gutštajnu, sv. Hemi in Milštatu. — Na Primorskem: 14. v Štanjelu; 15. v Ajdovščini. Društva. (Pevski zbor »Glasbene Matice".) Ženski in moški zbor sta sklenila, pomožiti število rednih pevskih vaj od dveh na teden na tri, in sicer za ženski zbor: v ponedeljek alt, v četrtek sopran, v soboto oba glasova, vselej od 6. do 7. ure zvečer: moški zbor: v ponedeljek bas, v sredo tenor in oba glasova skupno v petek ali v soboto menjaje, kedar ni slovenske gledališke predstave, vselej oil 8. do 9. ure. (D r u ž b i s v. Cirila in M eto da v Ljubi j a d i) so zadnji teden^poslali: Gosp. Fran Pristan 2 gld. 62 kr., katere je nabral na Hojnik-Mačkovi gostiji v Braslovčah ; Ivanka 1 gld.; gosp. Ivan Pignatori v Crničah pri Gorici iz nabiralnika 2 gld. 40 kr.; g. Rajko Arce v Ljubljani 1 gld.; g. K. Fiegl v Tižiču na Prim. 2 gld.; slav. uredništvo »Slovenskega Naroda" v Ljubljani zbirko darov v mesecih julij, avgust in september v znesku 651 gld. 11 kr.; podružnica na Greti 6 gld. 20 kr.; šentpeterska moška in ženska podružnica v Ljub Ijaui skupaj 420 gld. — Veliki dve vsoti v tem zaznamku dokazujeta, da še ni umrla slovenska da režljivost. Živeli blagodušni darovalci in njih nasledniki 1 Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. ( K a t o 1 i š k o - p o 1 i ti č n o in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) je zborovalo dne 6. oktobra v Hodi-šah ob mnogobrojni udeležbi. Nastopilo je pet govornikov, ki so naudušeno in prepričevalno govorili o blagem društvenem namenu, političnem položaju, liberalni zakonodaji, šoli itd. Po zborovanju je zapel pevski zbor kotmirski nekoliko slovenskih pesmij. (Podružnica sv. Cirila in Metoda zaKotmaroves) in okolico bode imela v nedeljo dne 20. oktobra 1895, ob 3. uri popoludne, v gostilni pri Mežnarja v Kotmarivesi svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem iu vpisovanje udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajni govori in nasveti. — Po zborovanju bode prosta zabava in petje s sodelovanjem domačih pevcev. Telegrami. Dunaj, 11. oktobra. Vojaški zakonik poroča: Presvetli cesar je imenoval barona Stankoviča brambovskim divizijonerjem v Gradcu. Dunaj, 12. oktobra. „Wiener-Zeitung" objavlja odlok, s kojim se odslavlja poslanik v Rimu, Bruck, od dosedanje službe ter se mu tem povodom podeli veliki križ Leopol-dovega reda. Na njegovo mesto je imenovan sekcijski načelnik Pasetti. Rim, 11. oktobra. Iz Katanije se poroča, da je neka ženska zastrupila 23 otrok z vinom. Zvabila jih je k sebi z sladkarijami in igračami. Pred sodiščem je pripo-znala krivdo ter pripomnila, da je to storila iz maščevanja. Rim, 11. oktobra. „Agenzia Štefani" je dobila; nalog pojasniti, da Crispi ni vsprejel tržaških strelcev. Kolin, 11. oktobra. Pod razvalinami Bechmannove predilnico so našli 25 ubitih in 8 težko ranjene. Pariz, 11. oktobra. V budgetni komisiji je prebral posl. Bellatan svoje poročilo o budgetu za pomorstvo. V tem poročilu kri-tizuje naprave v pristaniščih, sestavo bro-dovja, čezmerno število štabnih častnikov ter predlaga, naj se črta v proračunu svota 16 milijonov frankov. Carigrad, 11. oktobra. Včeraj so jeli prazniti cerkve, kar se jim je deloma posrečilo. Po sultanovem povelju se je zahvalil Saidpaša vsem inozemskim poslanikom za vspešno posredovanje in pomirjevanje kristijanov Havana, 11. oktobra. Ustaši so vrgli v osebni vlak dinamitno bombo; jedna oseba je mrtva in 6 težko ranjenih. P ih tS g «•= E 2 a«, «5.2 s 02:2 Ha| ■2 o § »d .s « CC > s »2 S .2 N S ••s C »> S. M * "P N »O — a LAVN o proti katarom aopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočane, katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese. 6 41 II. Henrik Mattoni v Giesshiibl Satierbrunn. Meteorologiono porodilo. a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 11 9. zvečer 736-0 12-1 pr. m. sever dež 71 12 7, zjutraj 2. popol. 7382 7377 7-9 14 0 sr. sever si. svzh. oblačno skoro oblč normalom. St. Ulrich, Groden, Tirolsko, priporoča se v naročila na sohe svetnikov, telo Kristusovo, božje grobe, Jaslice, vzbuknjena krl-ževa pota, altarje Itd. in vsa v podobarsko stroko vštevajoča se lesena dela. Ilustr. ceniki dobijo te zastonj. Priporočilo. Blagorodni, spoštovani gosp. Mahlkneeht 1 Resnioi na ljubo rad potrdim, da so dela, katera ste mi poslali, vseskozi umeteljno izvršena. Mati Božja lurška, katero sem prejel lani, iznenadila nas je vse, vsakdo jo pohvali, kdor jo vidi. Sv. K vir in, katerega sem letos naročil in prejel, je prav lepo izvržen, ter sem z obema predmetoma jako zadovoljen in morem odkritosrčno reči: „veni, vidi et judica", pridi, poglej in B0° na slovenskem ozemlji: Llubljana-Dunaji L|ubl|ana-Trst; Sv. Peter-Reka-, Nabrežlna-Gorloa; Zidan most-Zagreb; Celje-Velenje; Splelfeld-Radgona-LJutomer. Llubllana-Trbiž-Dunaj; LJubljana-Novo mesto-Straža; Ljubljana-Kofievja; LJublJana-Kamnlk dobiva se komad po 10 kr. v Katol. Tiskarni, pri A. Turku na Dunajski cesti in pri Henriku Ničmanu. 3 zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in priznalulli diplom 250 3 Franc Iv. Kvvizda. Varstvena Kwizdov korneuburški živinore&ilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspebom rabi se ie nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Škatlja velja 70 kr., pol Skatlje 35 kr. PI H <" 5 og S'S-1 . p, I «1 o Pazi naj se na varstven« znamko | in zahteva Le Ivliiov KorneuburSVi iivinored. praiek. Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 331 20—8 11. Dobiva se v vseh lekarnah ln drognerljBklh | prodajal -nloah avstro- \ operklah. Jfaznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in b1. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sera po potresu 16. aprila opustil prodajalnieo v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52-22 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. BS" samo na Starem trgu Cpei Fraafo) St. I poleg čevljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ v Ljubljani, Stari trg. št 1. I Želodčne kapljice. J Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjujo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in kiepCajo želodec); rabijo pri napenjanji in zape6enostl preobloženem želodoi z jedili ln pijačami itd. Steklenloa z rabilnim navddom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 9 i I^ekarjia 449 57 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju [ju. £ 2 * S a P ^ «h cč .1-1 M ^ s C/3 ,§ S u O M cč -M '3 Št. 503/m. š. sv. Razpis učiteljske službe. 600 1-1 O M Na mestni dvorazredni ljudski šoli na Barji je popolniti novoustanovljeno drugo učno mesto s službenimi prejemki III. plačilne vrste in s prostim naturalnim stanovanjem. Prosilci za to učno mesto naj vlože svoje prošnje po zakonitem potu do 24. oktobra 1895. leta pri podpisanem šolskem oblastvu. Ker je pri novi šoli na Barji oskrbovati tudi velik šolski vrt, imajo prosilci, ki so zvedeni v šolskem vrtarstvu, caeteris paribus prednost. €. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 10. dan oktobra 1895. Predsednik: GRASSELLI s. r. Preselitev trgovine. Usojam si si. občinstvu, osobito cenjenim svojim naročevalcem oziroma odjemalcem uljudno javiti, da so od danes nadalje turne trgovine na debelo in drobno v nalašč v ta namen zgrajeni veliki baraki na Kongresnem trgu nasproti nunski cerkvi. Velespoštovanjem V Ljubljani, dne 13. julija 1895. Iv - ; - _ # , « -rr-K- 1 • 1 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spome- ^ J^ QJ Ig jj Q ^ jj nikov iz mramora, granita^sijenita L lsrižev apticami jiz kamenarski mojster snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20'— naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veie, dvorišča in kleti; mramormozaik za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe šmlrgeloement-plošde od gld. 2-— naprej. 173 34—31 Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 Delavnica za splošne iidelke za cerkve, stavbe in pohištva. - Obrisi in računi brezplačno na razpolago. TEtt Ml* •' B; SK3SS4SH! iS«.1 domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj, naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati, Fr. Petrič $ v Ljubljani, H Špitalske ulice priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske ot>leke vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, celir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažaste == 'ic«" st- mm C.«*. - r Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. "i Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. ir izdelovatelj cerkvenega t orodja in posode Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. Alojzijevlšča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborij ev, ke-1 liho v, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po pogubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva y Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega aii trdega lesa. Izvršuje tudi naro- : čila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki i so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov ln klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče 0 1,- a. rt XI ca P s-' «5 C O O it J Fr. Breskvar pr. Sverljuga J ♦ knjlgc/res t LJubljani ♦ * Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ J se priporoča prečast. duhovščini 'n slav. * + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. + Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ ; vse po najnižji ceni. T J dela I GABRIJEL OZELJ ti $ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko X spadajočih predmetov, kakor: garnitur, x divanov, žimnatih in modrocevna peresih + WC itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po W ^ najnižji cer.i — Ponudi se tudi v tapeci- JK X ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ « tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « delo na deželi. ^ ? t j ♦ t Josip Rebek prejo Ahčin f ključavničar 1 v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T predstojništvom in p.n.občinstvu v vsako- * vrstna stavbinska kljnčarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov'0telefonov. Doto trpežno in natančno, ceno nizke. P5H5HSHSasasa45HSH5H5aSH5a H Franc Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji I s] se priporoča prečast. duhovščini v izde-1 Ln lovanje vsakovrstne aiar duhovniške obleke ta in si. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zago-[ tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno [ postrežbo in kar možno nizko ceno. Q'aSH5H5aS2SHS#asaSHSHSE Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OHOSLAV DOLENEC i svecar In lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Gledallščne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec ! in medenina prav po nizki ceni. Zaloga ! in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek j in suho satovje. BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za fran&ISkansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. J Anton Belec-a delalnloa kleparskih, kl]u6arsklh In kovlno-Specijalist tiskarskih del Specijalist ® v Št Vidu nad Ljubljano tj za kritje zvonikov in raznih streh; za izde-4 lovanje železnih vzidanih Sledilnih ognjišč. 2 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-1 ličnih velikostih in oblikah. ♦esszxza«EXXSZZ2e U IGNAC ČAMERNIK, kamnosek M \i v Ljubljani, Poljske ulice 49 u ^ priporoča preč. duhovščini zalogo razno- M || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- ^ Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in w stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. JJ Ve3Ez:ezz:«EEza:zz2« Friderik Pauer pek v Ljubljani, Sv. Petru ccsta Stev. &0 | priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, | trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri SCjŠT Jakobu Zalazniku dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno in sladščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob prl-micijah, svatovščinah, imendneh In raznih slovesnostih._ FR. TOMEC j pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 £ ; se priporoča preč. duhovščini in si. ob- j? činstvu v izvršitev vseli pozlatarskili del k in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, £ križevih potov, podob svetnikov ild. za- r gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene porode v Ljubljani Sv. Petra cesta It. 17. priporoča preč. duliovžčini vzgledno svojo zalogo oerkvene posod?, svečnikov, lestenoev, ■vetllnio, kadllnio itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na novo predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki coni. }>-Q-Q-E3-Q-E3-Q-8 FRANC VELKAVERH ! sedlar in jermenar v Ljubljani i Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvod o in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- , prave ter je izvrši po prav nizki ceni. ■£3-E3-Q-E3-Q-E3«£3{_ Franjo Toman t ! podobar in pozlatar, Križevniški trgi, LJubljana % se priporoča preč. duhovščini za izdelo- j* vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ w ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- ♦ 2 logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), S slike, cofe, krogljicc za vrvi itd. ^ V*?********** ** *** » ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ Karol Hinterleehner ♦ J čevljarski mojster v Ljubljani ♦ T Francovo nabrežje št. 23 ^ J priporoča preč. duhovščini in s1.občinstvu i t svojo mnogo let na istem mesi.u poslujočo T {čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ▼ pošteno, trajno delo 'n delu primerno ceno. y ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »sgjn izH g-ir-'P1—r-"—■ r-^-h^. r^a 11 Drag. TM atkovič 11 brivec in vljasuljar jI v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 I se priporoča v najtančnejše izvrševanje jI vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt [j spadajočih del. Postrežba je uljudna in j| vsestranski pozorna ■OOOOOO^OOOOOOB 0 Lorene Blaznik 0 Q v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q ^ priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno ^ a — zaloga galanterijskega blaga — a V po najnižji ceni od 6 kr. ln viSJe. v 0 Zaloga in prodaja smodok in raznega tobaka. ^ ■oooooo»oooooo> i ^jernej^ermeljT^ H trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo !|| v Ljubljani, Seiner'šče (za vodo) v IjJunijam, seiner-sctJ iuuu; 1 priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu !1' avnin bncato 7.;l10*T0 vseca V | -^11 »pri angelu" ® v Ljubljani, Dunajska cesta g Knlo^ss največji izberi priporoča ^ L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. /YYYrvvvvv^n>rYyrvvvvvvvvr^*^. Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obatala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | l*saae Bončasr I | pleskarski mojster, ? Ljubljani, Rimska cesta 91 * so priporoča preč. duhovščini in si. ob- J J činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- $ tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri » novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo | 5 in cen6. Prenavlja tudi obrabljenepredmete. J IVAN ŠTRUKELJ elikar v Ljubljani - ua Dunnjski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovoljnost naročnikov. Cene dokaj nizke. ^ Mej dobrimi stvarmi najboljša ^ J. Kiauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo Ta specijallteta prve vrste glede dobrote in vplivanja na prebavne , o r k a n e se dobiva pri izdelovateliu in v $ vseli boljših špecerijah in v kavarnah. Aleksander Giitzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani j Glediške ulice št. 8 ' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo I na svojo izborno urejeno podobarsko In i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I dela natančno incenč. Obrisi na razpolago. | Hiustzovani medni (isti za jcseiisfio in zimsko sezono Ivtdfic Strta* S; dUejai, v £ju6Cjani, Sfonove uiice št. 9, so izšii fai se pošiCjajo na zahtevo Szez-ptačno in poštnine pzesto. cDražestne novosti za jeseiisfio in zimsfio sezono so na vedfio i&Sez ie v zafogi. 589 3-3 v Ljubljani, Gradišče št. 16 se priporoča za napeljavo vodovodov, kopališč, najnavadnejših in najfinejših, za izdelovanje kopalnih banj, kurilnih in navadnih, vsakovrstnih stranišč, pisoarjev, vlitega emalla in fayenoe, sifonsklh in dišavnlh zaporkov, umivalnih miz, umivalnikov s pršečo pripravo, pritrjenih ali gibalnih. Vsakovrstna popravila, prenavljanja, povečanja, ozir. podaljšanja vže obstoječih napeljav prevzema ter najceneje,, točno in stro-kovnjaško zanesljivo izvršuje. Vsprejemlje tudi Vitanja naročila na vsakovrstne napeljave posamnih posestnikov, kakor tudi celin okrajev, oziroma občin. 596 1-1 Proračuni brezplačno. w m I e € g@§i,©®®f Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih nlloah št. 12 in na Sv. Jakoba trga št. 9 in ne morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnico, da bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati nekaj svojega blaga _ W pod kupno oeno in vabim p. n. občinstvo, da ine počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesal, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar .več tako oenč kupil. — Z odličnim spoštovanjem M. Pakič, trgovec z lesno robo, košarami, siti in rešeti, žimo in morsko travo v Ljubljani, šolski drevored. 415 12—7 P. n. Prav posebno si usojam opozarjati na garantirano pristno žimo, katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najcenoje oddajam; ravno tako tudi na Crin d' Afrique (morsko travo), za katero sem prevzel od Exportation Usine a vapeur de Crin v6g6tal d' Afrique V Algiru samorazprodajo za LJubljano ln Kranjsko vsled pisma z dne 15. sept. 1894. Ravno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg in potovanje, žičnih tkanin, omrežij ln pletenin za vrtne ograje, preprog lz lesa, torblo za šolo ln za dom, podnožnio iz slame ln kokosa itd. P. n. vnanjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez daljnih stroškov dostavljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku. urar v LJubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših švicarskih zlatih in srebrnih žepnih nr, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, _zlatnino in srebrnino m. m. po zdatno znižani ceni."W Radi velike nesreče, kalero je provzročil grozni polres. ni skoro nobene kopčije. torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lO°/0. V prav obilno nakupovanje se priporočam naj-uljud ieje. A. Vidiš krasno uro, katera točno in 7.iip01 liivo k. 'o? II. Ah, ros pre .nri .l.iivo! K.ie Ki jo noki k.'pil in koliko velja? A. Pri znanem urnrju Cudnu v Ljnbljaui /n rc čudovito cono. Ii. Tako.j idiva, omislim ni Indiju/, podobno uro. Ceniki se zastonj razpošiljajo. Edina zaloga blciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu.285 29 ♦ Naznanilo. Čevljarska zadruga uljudno naznanja v imenu vseh čevljarskih obrtnikov čestitim naročevalcero, da so zaradi 30 do 80°,o podraženja usnja primorani cene svojih obuvalnih izdelkov zviSati najmanj za 10 do 20°/e- Iz tega neznatnega zvišanja izdelkov proti res izdatnemu podraženju usnja je razvidno, da smo kolikor možno uvaževali koristi cenjenih naročnikov. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1895. i 601 2-1 Načelništvo čevljarske zadruge. HflllVnVflnfl zarad' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UUII1S.UVduld slučajev, v katerih izvrstno vpliva, 8 častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu. Tinktura za želodec lekarnarja Piccolija v Ljubljani je izborno sredstvo, katero krepč& in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre. To tinktnro za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Plocoll v LJubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic g'd. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr. 617 50-43 Javna zahvala. Velika požarna nezgoda od dnč 26. m. m. daje mi povod izreči javno svojo najtoplejšo zalivalo slavni ljubljanski prostovoljni požarni brambi, [ katera je zaprečila z vspešnim energičnim poseganjem raz-širjevanje ognja, kakor tudi vsem drugim pri gasitvi in rešitvi požrtvovalno delujočim osebam. Posebna dolžnost mi je pa na tem mestu zahvaliti se slavni c. kr. priv. občni zavarovalnici Assioura-zioni Generali" v Trstu — zastopana po bančni hiši J. O. Mayer tu — za takojšnjo poizvedbo škode, prav kulantno odmerjenje odškodbe in točno izplačanje, akopram je slavnoznana družba izrecno izrazila željo opustiti javno zahvalo. Fran Jakopič, 592 3—3 posestnik hiše št. 2 na JEmonski cesti. -i^r. Uradno opravičeni in zapriseženi stavbinskl inženir in stavbeni mojster Jaromir Haiius jjj| priporoča se za izvrševanje vseh § v stavbinsko stroko spadajočih del, A -------------------------- rjjj prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenali, naprave ^ vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje cest iHJ in posestev itd. fjjj Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši M na Poljanskem predmestju nasproti domobranske k vojašnice. 518 23 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera ntSr Wien, I. Bezlrk, Ustanovljeno lota 1870. Izdelava perila za gospode, gospi in otroke ua debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. r beli chiffon, g]»dke na (jnik, trei ovratnika, brez maniat, 27 vrat jedna od gld. 110 do 8-70 4e«t „ „ 6-25 „ 15 — Srajoe za deSke, ▼ 4 velikostih, sicer kakor gornja jedna od gld. 1— do 140 «e»t „ „ 5 75 „ 7-78 Bvitloe za groapode, 6 vrst jedno 80 kr. do gld. 1-40 Jest gld. 4-60 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov , od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3'30 do 4-60. 13 predlog (Vorhemden) odgld.S'25do5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O. Hamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbnje mnogo o. in kr. častnikov in o. in kr. mornarloo. Sdf" Cenike nemške, slovenske, laike pošilja na zahtevo brezplačno. 206 29 SVažno n kmetijstvo, tehnike ln industrijo.^ jtaMc patatne jste |W katere niso zvarjene "VR iz tovarne tvrdke iiepiiagif S Comp, ? 1 Unzerreissban njp n i w si m pil; Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 272 večja gotovost proti prelomu; i 2.) prihranitev pri teži; 8.) brezpogojna varnost. Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge in vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne i'8 do 6*5 mm. Edina zaloga za Kranjsko pri j b« (i, 7) EMESTU HAMMERSCHMIDT-u v Ljubljani ( na Nemškem trgu. Duhovnik se išče, v začasnem ali stalnem pokoju, kateri bi hotel priti v grad Haasberg;. da bi vsak dan bral sv. mašo rodbini kneza Windisch-Grratza. Naj se nemudoma zglasi pri podpisanem. Stanovanje, hrana, primerna nagrada in odškodnina za potne stroške zagotovljena. Službo, katera pa traja le do odhoda rodbine na Dunaj, to je, do Božiča ali novega leta, je takoj nastopiti. — Več pove 597 2-2 J. Podboj, župnik v Planini. Pošta Planina, Notranjsko. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra ceita it. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 895 26-18 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenloah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, družbe, druitva itd., ter lepim senčnatim vrtom. Kegljišče jo na ruzpolago. Vhod tudi v Poljskih ulicah. Tovarna cerkvene opravo. Preinovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Franc Brlickner. Na dogovorjena naroČila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela masna obleka v najpravilnejši obliki. 12 24—19 Cerkveni paramenti. r! M K?) Vele častiti duhov- v v scini usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v paljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovoli vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej moram postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-< rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem cfina *Kof6auer vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1870 I m Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 64 26"20 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. aKiT Poprave se dobro ln solidno Izvršujejo. Dunajska b Dn6 12. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 70 kr. Bkupni državni dolg v srebru.....101 , — « Avstrijska zlata renta 4%......121 , 10 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 25 . Ogerska zlata renta 4%.......121 „ 35 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . 25 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1066 „ — . Kreditne delnice, 160 gld......401 „ 00 . London vista...........120 „ 35 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 „ 90 . 20 mark............11 „ 78 . 20 frankov (napoleondor).......9 „ 52»/,. Italijanski bankovci........45 „ 25 „ C. kr. cekini......................5 „ 69 „ Dn6 U. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . h% državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3 % . „ „ južne železnice b% . „ „ dolenjskih železnic 4* o r Z 151 gld. 50 kr. 159 „ 50 n 196 „ - n 99 „ 15 n 144 . - n 131 „ - n 107 „ 76 n 112 „ - n 99 „ 25 n 99 „ 70 n 218 „ 30 e 169 „ 50 n 131 „ 20 n 99 „ 50 o a. Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........70 St. Gendis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 175 Akcije Ferdinandove sev. železn.,11000 gl. st.v. 3500 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . b38 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 Montanska družba avstr. plan. .... 101 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 184 Papirnih rubljev 100........12a 60 25 50 50 60 75 40 50 Nakup ln prodaja *£B vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgufr 3 pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B C U Vollzeili it. 10 Dnnaj, lariahilfirstraue 74 B. 66 Pojasnila *£tt v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.