Anketa o kmetskem (iiadaljevaltiem) šolstvu. Oblastni komisarijat ljubljanske samo= uprave je priredil dne 19. in 20. t. m. anketo voditeljev in voditeljic kmctskih (nadaljev.a!* nih) šol, ki ji je"pred&edoval g. dr. Milavec. Prvi dan se je vršila ožja anketa z namenom, da pripravi gradivo z,a širšo dne 20. junija. Širše ankcte st, je uddcžilo 43 vodiiteljev in voditdjic kmetskih (nadaljevalnih) šol in pri= sostvoval ji je tudi zastopnik velikega župana kmctijski svetnik Trampuš ter r.avnatelj kmetijske šole na Grmu inž. Podgornik, kot zastopnik kmetskcga stanu pa gospod Lov» rač iz Izlak, ki je v svojem pozdravu pod= črtal pomen kmetskega šolstva za gospodar^ ski napredk slovenskega kmeta. Gospod oblastni komisar, ki se je udeleži.l ožje an? kcte jc bil drugi dan službeno nujno za= držan. Predsednik je v svojcm poročilu podal kratko sliko sedanjega stanja tega šolstva v Ijubljanski oblasti. Prijavljenih je bilo oblast« nemu komisarijatu 29 kmctskih šol za fante in 15 za dckleta s skupnim številom obisko? valcev 500 za prvo in 211 za dfugo vrsto šoi. Povprcčnoi so znašali izdatki oblastne samo* uprave za eno kmetsko šolo za fante 2500 Din, za eno za dekkta 4880 Din. IPri slednjih je treba računati cnkratno podporo za nabavo kuhinjske opreme. Skupno je izdala cbl.astna samouprava za kmetsko šolstvo okroglo 170.000 Din, pri čemer so všteti razcn hono^ rarjev za učitdjstvo tudi stroški za potnine, tečajc in drugo. Po poročilu predsednika so zborovali učl^ tejji jn, učiteljice ločeno, da razpravljajo o notranjem šcilskem de!u, o raznih problemih tega šolstva in svojih izkušnjah pri ustanav ljanju in vodstvu tch šol. Tov. Josip Dolgan je v svojem uvodnem referatu začrtal idcjno smer in naloge tega šolstva s stališča praks tika in pedagoga, nakar se je razvila obširna debata in so posamezni voditelji poročali o svojem delu in svojih težnj.ah. Enako se je vršilo zborovanje učitdjic, kjer je podala uvoidni referat tovarišica Dolganova. Tova» riši so imcli spričo libcralnosti predsedniTca priliko, da so svobodno povedali vse, kar jih je težilo in so imeli- na srcu. Tovarišice so si izbrale predsednico same, in sic r tovarišico Pleveljevo. Popoldne se je nadaljevalo skupno po« svetovanje pod predsedstvom dr. Milavca. N.amenjeno ie bilo obravnavi pravilnika, in so s.e v predloženi projekt vnesle nckatere dopolnitvt in spremembe. Anketa sc je iz« rekla za to, da se imenuje predmctna šola kratko »kmctska šola«. Ob koncu so bile sprejetc kot rezume izraženih želj in misii sledeče rcsolucije, ki jih je redigiral med od* morom poseben odbor. Predlogi sprsjeti na anketi učitcljcv m učiteljic kmctskih šol, prirejeni po oblastnem komisarijatu v Ljubljani, dne 20. junija 1929. Predlogi splošnega znEČaja. I. Z zadoščenjem jemljemo na znanjc ugo* tovitev predsednik.a ankete, da je bil v sploš* nem uspdi kmetskih šcl, tako fantovskih in dekliških, prav razveseljiv in so nekatere šole dosegle izborne uspehe, da je torej ta nova institucija dokazala svoj pomen za iz* obrazbo in gospodarski napredek našega kmetskega Ijudstva. II. Z ozirom na prosvetni program ministr* stva, v kolikor je bil objavljen v časopisju, izražamo svoje prepričanjc, da je za razvoj kmetskeg.a nad. šolstva v Sloveniji v započeti smeri neobhodno potrcbno, da se pusti ob^ lastnim samoupravam potrebna široka kom» petenca za organizacijo tega šolstva. Ko to ugotavljamcv pa moramo hkratu odločno zahtevati, da se pravni položaj tcga šolstva in pravno razmerje njegovega učitelj« stva napram oblastni samoupravi čimprdj uredi in da se pri tem naše upravičene za» hteve upoštevajo. III. Pri ustanavljanju kmetskih nad. šol njih obisku in kritju stvarndh potrebščin smo spc zn.ali, da je uspeh dostikrat odvisen od pod« pore, ki jih učitdj(ica), oziroma šola dobiva od raznih javnih činiteljiv v občini in okraju, bodi, da j.e ta podpora samo moralnega zn,a» čaja. Dogaja se, da se šola samo zato ne more ustanoviti, oziroma uspevati, ker ti činitelji stvari ne podpirajo. Zato prosimo gospoda komisarja oblastne samouprave, da poskrbi v lastnem delokrogu ali s posredovanjem dw hovske, politične in prosvetnc oblasti, da bo« do krajcvni činitdji kmctsko nad. šolstvo z vso svojo avtoriteto podpirali. V splošncm je za zdrav razvoj tega šol* stva potrebno složno sodclovanje vseh pri= zadetih činiteljev potrebno zlasti, da se vse učiteljstvo cnodušno z,avzame za stvar in z vncmo posvcti novi nalogi. Zato je največ* jega pomena, da vlada razmcrje pravega za» upanj.a med učiteljstvom in onimi, ki imajo vodstvo tega šolstva v rokah. IV. Uspeh kmctske nad. šole je v največji meri odvisen od tega, da učitelj svojo nalogo pravilno pojmuje, da je zanjo pripravljen in usposobljen. Ne zadostuje samo. da učno snov obvlada, on mora tudi v pedagoškem in metodičiKm oziru biti kos svoji nalogi, ki Je druga kot na osnovni ali ponavljalni šoli. Šola predstavlja neko delovno občestvo ali šolsko občino, ki se sama upravlja in vsa vzgojna smer in učni postopek se mora temu dejstvu prilagoditi. Pouk je neobvezen in uči« tdj mora zn,ati prikleniti uč'nce nase. Oz:* rati se mora na krajevne razmere in potrebe ter predizobrazbo učencev. Ves stvarni pouk mora biti vzgojno usmerjen, vzgojnim nalo= gam in ciljem te šole je trdoa posvečati n,aj> večjo skrb, pri čemer se mora učitelj(ica) za« vedati pomena lastnega zgleda. Učiteljeva naloga je, da upelje učenca v poklicno živ* ljenje in spoznavanje njegovih nalog kot ob< čana in zavestnega člana kmetskega in narod* neg.a občestva. Šola naj se razvije v srediŠče vsega vzgojno=prosvctnega in kmetskosskrb« stvenega dela v srenji ter v najboljšo oporo kmetijsko * pospeševalne službe kmetijskih strokovnjakov in oblasti. Spričo tako velike in odgovorne naioge učitdja in učitdjice ne gre, da bi ju pustili pri njuncm delu brez duhovne opore in vod= stva, brez n.avodil in brez učnih pripomoč« kov. Učiteljstvo rabi neko centralo kamor se lahko vsak čas zaupno obrača, odkodtr do^ biva potrebno pomoč, kjer najds polno raz= umcvanje za svoje težnje. Zato smatramo kdt neobhodno potrcbno, da se ustanovi pri oblastnem komisarju samcstojen referat za kmetskc nad. šolstvo in s^ poveri osebi ki se lahko posveti popolnoma in tdino tej nalc* gi, k,i pa ima tudi vse pogoje, d.a lahko po* stane duhovni vodnik in svetovalec učitdj* stva, za kar j.e potrebno, da globoko pojmuje naloge tega šolstva, da ima širok pogled n,a cdotne problemc našega kmststva in že kot osebnost predstavlja neko duhovnc' avtori^ teto-. Nadzornika odklanjamo. Današnje sta= nje smatramo kot provizorično in trajno ne» vzdržno. Potrcbna je nadalje temeljita priprava učiteljstva za delov.anje na teh šolah, ki se mora vršiti z ozirom na označene njegcve nalogc v treh smereh: v strokovno=kmetijski oziroma gospodinjski, v ljudsko*pedagoški in scicialnospolitični ter v pedagoškosmetodično praktični. Za to pripravo je treba vsaj doba enega leta in ne moremo si je predstavljati brez lastnega zavoda z internatom in zemlji* ščem. Le gkde starejšega učiteljstva mora biti dcpustno da si z ozirom na svoje živ= Ijenske in praktične izkušnj« pridobijo uspo« sobljenost v krajših ttčajiri. Zavod kakor si ga zamišljamo bi moral pcstati središče vse-» g.a našcga ddovanja v področju kmetskega nad. šolstva in Ijudskc prosvete med. našim kmetskim Ijudstvom. Predlogi specialnega značaja. 1. "Odseku za nad. kmetsko šolstvo pri po=> verjeništvu UJU v Ljubljani izrekamo svoje priznanjc z.a njegovo prizadevanje v področ^ ju kmetsktga nad. šolstva in želimo, da se predlogi OTganizacije pri vseh dalekosežnej^ ših ukrepih glede tega šolstva upoštevajo in se jo vabi k soddovanju. 2. Novi šolski zakon naj vsebuje določbo, ki amogoča, da se lahko po potrebi na pode* ždskih šolah porabi en dan na tedm od red* ncga učnega časa za pouk na kirutski nad šoli. 3. Mnogo tcžav dela pogosto vprašanje uč* nih piostorov. Naj bi se pri gradnji in pre* <<radnji šc\ skrbdo tudi za primeren prostor ¦z,\ kmctsko nad. šolo, zlasti za gospodinjsko in naj se da, kjer ni prim.rnega posebnega prostora na šoli, v ta namcn na razpolago kaka učn.i soba >en dan na tcden. 4. Šolska oblast naj cmogoč', da bo učitcs ljica kmetskc nad. šole en dan na ted^n pro= sta rednega pouka s prdožitvijo predpis,anili učnih ur na druge dneve. 5. Pcsamezne občine so tako revne, da ni mogoče najti srcdstev za uteditev in cprerno kuhinje ali nabavo najpotrebnejših učil, dasi so dani vsi drugi pogoji za ustanovitev in uspevanje šolc. Oblastna samounrava naj b: zato vsako lcto postavila v svoj proračun za podporo takim občinam primcrno postavko, ki se naj odmcrja sor;.izmerno s fi>nančnim položajem občine in potrebami kraja. 6. Gledc poslovanja urada. z,a kmetsko nad. šolstvo izražamo sledeče želj-c: a') da bo vse vloge, dopise in predlogc glcde ustanovitv.' šol čim hitreje rešil, uči= tdjstvu nudil tud.i moralno podporo in prav* no stran zadeve takcj urcdil b) da poskrbi za potrebna navodila za ustanavljanjc delovanje in vodstvo šol. c) da poskrbi s soddovanjem učiteljstva takoj za okvirnc učnc načrte s potrebnimi navodili za njih izvajanje. d) da poskrbi s sodelovanjem in upoštc* vamjem predlogov delovne zajednice in uči* teljskc orjJaniz,acije za scstavo učne snovi in učnih pripomočkov, skripta in pomožnih knjig, za stznam dobrih učil in posredovanje pri njih naročbi ter scznam knjižnih virov za pripravljanje na pouk. 7. Ždimo, da sc tcčaji z.' izobrazbo učite* ljev <n učiteljic krriLtskih šol vršijo ridno vsako' leto, da se pravočasno in t.meljitc prl* pravijo in da se pri injih upoštcvajo vse plati izobrazbe, ki jo učitdj(ica) potiebuje za uspešno vršenje svojc naloge. Pri tcm naj se upoštevajo ponovnC' •obrazloženc in utc mtljcne želje učiteljstva. 8. Oblastni komisarijat naj upošteva pri po» d.ljcvanju podpor v kmetijske svrhe v prvl vrsti absolvcnte kmetskih nad. šol. 9. Vsako umetno ločevanje pr.aktičnih in tc* or.tskih ur pri honoriranju uč'tcljic kmetskih šol naj odpade. 10. Oblastni komisarijat naj bi dal kmet-skim nad šolam na r.azpolago potrebno ko ličino umetnih gnojil za nam- nc. praktičnih preizkuševanj.