Poitnln* »lihn * JU flMB Spedlzlone lo sbbonamcnt« oostalt EBjj IH Slovenski Prezzo - Cena Lir 0.50 štev. 247 V l/jubljani, v četrteh, 29. oktobra 1942-XX1 Lelo VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega (n tujega izvora: Onlone PubbliciU Ital lana S. A_ Milana Uredništvo in a prav«; Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Amministrazionei Kopitarjeva 8. Lubiana. Concesslonaria esc I ušiva par la pobbliciU dl provlnieni* i ta liana ed eaterai Unione PuftbliciU i ta liana S. A„ Milana Vojno poročilo št. 885 Napadi in protinapadi na egiptovski fronti 53 tankov in 22 letal uničenih Italijansko uradno vojno poročilo št. 88:« pravi: Napadi in protinapadi nasprotnih si oklepnih oddelkov in pehote so prihajali drug za drugim zlasti na severnem delu egiptovskega bojišča. Važna postojanka, za katero se je bil posebno zagrizen boj. je po hudih borbah oslala v naših rokah. Sovražnik je včeraj izgubil 53 tankov, ki so bili uničeni ali pa zajeti. V živahnih spopadih nad bojiščem je bilo zbitih 22 angleških letal, 11 po italijanskih, 11 pa Po nemških lovcih, neko drugo letalo pa je treščilo na tla, ko so ga zadele protiletalske baterije. 5 naših strojev se ni vrnilo z nastopov. Italija ob dvajsetletnici pohoda na Rim Hitlerjeve čestitke Mussoliniju — Sprejem poveljnikov oboroženih sil pri Duceju — Poklonitev vodstva fašistovske stranke — Amnestija za politične konfinirance Rim, 29. okt. s. Slavnostni dan dvajsetletnice pohoda na Rim so po vsej Italiji označevale resne prireditve v spomin zgodovinskega dogodka. Prireditve so bile po vseh poglavitnih mestih, a ne da bi se pretrgalo navadno delovno življenje po tovarnah, poljih in uradih. V Rimu so dopoldne položili lovorove vence v kapelici padlih, v Liklorskem domu na oltar padlih fašistov vrh Kapitola, v zaobljubljeni kapelici v Veranu in v svetišču milice. Po vsej Italiji so v navzočnosti zastopstev organizacij, ki sestavljajo vladne sile, bile službe božje v spomin padiih za revolucijo in domovino. Razne ustanove in združenja so Vladarju, Duceju in tajniku stranke poslala izraze vdanosti in trdne vere v zmago, za katero vsa Italija dela Nemške čete podirajo sovjetske postojanke drugo za drugo Pri Novorosijsku in Tuapseju so zavzele nove višine, ob Tereku pa obkolile skupino sovjetskih sil — Novi prodori v Stalingradu Pri El Alameinu trdi, a uspešni obrambni boji Hitlerjev glavni stan, 29. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno 'ojno poročilo: Jugovzhodno od Novorosjjska 60 nemške čete po celodnevni borbi zavzele važno sovjetsko višinsko postojanko. Vzodno od Tuapseja je bila v napadu zavzeta močno utrjena in trdovratno branjena sovjetska gorska jjostojanka Istotam so bili vsi sovje 18ki protinapadi odbiti.' Letalstvo 6e je udejstvovalo z napadi proti sovjetskim postojankam ter proti pristanišču in mestu Tuapseju. Z bombami je bila poškodovana sovjetska 6000 tonika trgovska ladja. „ Zahodno od Terčka so nemški napadi tudi včeraj dobro napredovali in je bil obkoljen sovjetski oddelek*. V Stalingradu so nemške čete vzhodno od tovarniškega okraja prodrle do Volge in zavzele večjo skupino hiš. Letalstvo je uspešno napadlo sovjetske čete. Južno od mesta je pehota odbila krajevne sovjetske napade. Letalski napadi 60 jsovzročili Sovjetom velike izgube v prometu na železnicah in na Kaspiškem morju. Uničenih je bilo 11 tovornih vlakov. Dve trgovski ladji s 6kupno 1000 tonami sta bili potopnem, ena petrolejska in ena trgovska ladja pa zažgani ali pošk nem, v zraku in na morju. Fašizem je od vsega začetka pripisoval bojem poseben življenjski jw>-men, ker pomenijo izpopolnitev in dvig duha in zato stvarno občuti vso globino srčnega prijateljstva do hrabrih oboroženih sil. Nedavni dogodku ki so se sprožili z vojno in se potem ponavljali v drugih bojih teh dvajset let, vse v svitu novih zamisli Ducejevega genija, velevajo fašizmu tako zaradi ideje, kakor tudi zaradi moči in ljubezni do domovine, da izreče vso pohvalo bojevnikom, kajti to je izraz priznanja za vzvišena dejanja skromnega vojaka, ki ne odje-nja, dokler je v njem še življenje in ki ima v bojih s sovražnikom vedno pred očmi lepo Italijo. Iz te ljubezni iri v službi koristim domovine je vzklil fašizem, ki je ideja vojaka, bojevnika, prostovoljca in invalida. V času po Piavi so se rodile Mussolinijeve Črne srajce, ki so vojaki med vojaki in katere so se po ulicah z vzklikom »Živela Italija« bile z zaničevalci domovine in se bratsko pridružile vojski v junaškem naporu, ki je bil potreben za dosego vojnih ciljev. Pred leti, vedno navdušene za veličino fašistične domovine, so se Črne srajce v Abesiniji pridružile vojakom v boju za italijanski imperij, enako pa so plemenito in viteško prelivale svojo kri v španski državljanski vojni. In danes, ko so vse sile vprežene v poslednji odločilni osvobodilni vojni, je vse fašistično ljudstvo, prekaljeno v svoji veri, v vrstah junaških oboroženih sil, ki se bore za veličino domovina. Ta nepogasljivi ogenj bojevitosti je zato tudi osnovni razlog za pravo dejansko in duhovno bratstvo, ki združuje stranko z italijanskimi vojaki v reporušen sklop, ki ima samo eno voljo: Služiti z vsemi silami in jeklenim duhom zmagi. Ko se ie dopolnilo to vojno dvajsetletje, ima stranka čast, da je pri oboroženih silah tolmač priznanja vsega naroda, ki »premija, sodeluje in živi s svojimi junaškimi borci, ki so mu poroštvo, da bo po doseženi zmagi domovina zaživela v vsej slavi, sreči in novem blesku omike. Živel kralj, živel Duce! Zavezniško vrhovno poveljstvo na Tihem morju sporoča, da so japonska letala napadla avstralsko luko Port Darvvin in povzročila škodo. Argentinska vlada je v Cordobi odredila aretacijo in konfinacijo voditelja argentinskih komunistov in ravnatelja lista »La Hora« Rudolfa Ghioldija, ker je obtožen, da je obsojal argentinsko zunanjo politiko. Načelnik glavnega etana vojske maršal Cavallero se je v imenu oboroženih sil zahvalil za izraze vzajemnosti, ki jih je sporočila stranka, ter pri tem povzdigoval veliko vojaško osebnost Du-ceja, ki se je izkazal zlasti v svojstvu vrhovnega poveljnika vojske, mornarice in letalstva. z zagrizenim zanosom. Po raznih mestih so izročili rabi javna dela, dogotovljena v XX. letu. Ob 12 so zvezni tajniki v spremstvu zveznega vodstva, krajevnega fašija, predsednikov bojevniških organizacij in vojaških poveljnikov, šli v vojašnice ter najvišjemu vojaškemu dostojanstveniku izrekli pozdrav, ki ga Črne srajce ponosno izrekajo oboroženim silam, katere je zora tretjega desetletja revolucije našla živo zaposlene na vseh vojnih teriščih. Po številnih mestih so bile prireditve na čast vojnim ranjencem. Ob spomenikih padlih za revolucijo na sedežu fašistovskih zvez so se v straži vrstili pohabljenci in ranjenci iz revolucije, skvadristi in fašisti izpred pohoda, vojaštvo, člani GUF-a in GIL-a. Sedeži organizacij in javna poslopja so bila ves dan v zastavah. Rim, 29. oktobra, s. Ob dvajsetletnici pohoda na Rim je Hitler Duceju poslal naslednjo brzojavko: »Ekscelenci predsedniku kr. italijanske vlado, cav. Benitu Mussoliniju, Rim. Ob dvajsetletnici pohoda na Rim se moja misel v duhu najzvestejšega prijateljstva in zavezništva obrača k Vam in k Vašim stvaritvam, ki nimajo v zgodovini primere. Z menoj se vse nemško na-rodnosocialistično ljudstvo živo udeležuje obletnice zmagoslavja fašistične revolucije. Kar ste Vi, Duce, in Vaši bojevniki dopolnili potem, to je Vašemu tedanjemu sunku dalo vrednost preobrata v človeški' zgodovini. Danes se najini ljudski revoluciji borita v najtesnejšem orožnem bratstvu zoper iste sile, ki so nekoč v notranjosti brez uspeha nasprotovale fašizmu po Italiji in narodnemu socializmu po Nemčiji. Judovstvo, bogataštvo in boljševizem bodo zaradi tega izgubili ta boj prav tako, kakor so ga izgubili tedaj. V tem trdnem prepričanju Vas, Duce, pozdravljam kar najprisrčneje in pošiljam Vam ter Vašim Črnim srajcam svoje in nemškega .tovarištva pozdrave. Adolf Ilitler.« Rim, 29. oktobra. Ob dvajsetletnici je Poglav-u i k poslal Duceju naslednje sporočilo: »V trenutku, ko Italija praznuje dvajseto obletnico zgodovinskega pohoda na Rim, se ustaika Hrvaška čuti ob strani Črnih srajc, ker se zaveda, da se je s pohodom na Rim začel pohod Evropo v novo zgodovinsko razdobje in začel napredek človeštva. Sprejmite, Duce, moja najbolj goreča voščila tudi v imenu hrvaškega ljudstva in želje, da bi bilo Vaše veleumje dolgo ohranjeno Italiji, da jo bo vodilo k novim zmagam in k novi slavi.« Rim. 29. oktobra, s. Duce je včeraj ob 12 sprejel načelnike glavnih stanov oboroženih sil, katere um je predstavil načelnik vrhovnega glavnega stana maršal Cavallero. Sprejeti so bili: general Ambrosio, načelnik glavnega stana vojske, admiral Riccardi, načelnik glavnega stana mornarice, general Fougier, načelnik glavnega stana letalstva, glavni namestnik general Galbiati, načelnik glavnega stana milice. Navzoč je bil državni podtajnik za vojsko Scuero, Maršal Cavallero je spregovoril nekaj besed, na katere je Duce odgovoril in dal načelnikom glavnih stanov obsežno priznanje za dopolnjeno delo. Dodal je, da kakor vedno računa Temeljit govor italijanskega prosvetnega ministra ob dvajsetletnici fašističnega pohoda Rim, 29. oktobra, s. Prosvetni minister Bottai je za 20 letnico pohoda na Rim govoril po radiu, brisal je na kratko pomenljive oktobrske dneve leta 1922, omenil ponosne mo?.e, ki so se dvignili na Mussolinijev klic, ter bežno popisal kratke krvave boje pred rimskim obzidjem in naposled prikazal zmagoslavni blesk fašističnih znamenj, ki so se dvignila h kralju. Ta je namreč prvi spoznal v vstaji vrednote pravilno usmerjenega prevrata. >Ni nam treba, da bi se poglobili v preteklost in se kakor nekdanja pokolenja ljubosumno zapirali sami vase. V teh dvajsetih letih so se socialni razredi, gospodarska združenja in poklicne kategorije spojili v enoto. Po preroški obljubi Mussolinijevi se je Italija preobrazila ne samo po vnanjosti, marveč tudi v duši. Zdaj je na tem. da bo kakor nekdaj spet kovala svojo usodo, h kateri jo nagiba nezlomljiva vera. Za merilo pa se moramo ozreti na preteklost, ki se nam bo razodela kot prava podlaga naše sedanje poti. če se danes spomnimo oktobrskega pohoda leta 1922, se nam bo ta pohod odkril kot edini razumski zaključek prejšnje svetovne vojne. V vojni leta 1914—1918 so nas oroj>ali zmage, a sedanja vojna je krivce (»sadila na obtožno klop. Bili so naši lažni zavezniki, naši včerajšnji in današnji sovražnikj: Francozi, Angleži, Amerikanci in njihovi manjši zavezniki. Tedaj se je dvignil Mussolinijev glas: »Vse, kar je krivično, minljivo in mučno, ne bo obstalo; poprava versaillske pogodbe bo glavni dogodek v bodočnosti.« Samo slepec ne bi mogel videti, kakšna globoka težnja po pravičnosti je fašizem prevevala že od vsega početka. A ta težnja ni bila samo mednarodna, marveč tudi narodna. Za red med narodi je namreč tudi potreben red med notranjimi razredi v sleherni državi. Zato je iz Mussolinijeve misli kakor iz skupne korenine pognalo dvojno načelo: revizionizem in korporativizem. Med obema je nujna zveza, zakaj za dober notranji red v domačem gospodarstvu je treba odpraviti hkrati zunanje mednarodne ovire. Take ovire pa so vedno pripravljale bogataške države. Zato se je fašizem dvignil proti liberalizmu, ki ni mogel rešiti ve- 'ikih nalog socialno pravičnosti; rešil pa jih bo fašizem s svojo zmago. Smešni poskus nasprotnikov — je zaključil govornik — zaustaviti zgodovinski razvoj, kakor se po dvajsetih letih razodeva našim očem, ne bo uspel. Za to jamčimo mi, v tem Rimu, od koder je šel v svet prvi glas po novem redu. Tu, na tej zemlji, je bilo vse preskušeno v dolgih stoletjih. Tu so se okrepile in zaživele vse politične zamisli, od katerih svet še danes živi Tu je prišlo do gospodarskega ravnovesja, na katerem bo nova zgodovina gradila svoje pravo razmerje med poedinci, med razredi in med narodi. Mi smo korakali nad Rim, toda Rim je v mislih in dejanju korakal z nami kot pravi zgled večnega omikanega sožitja. Italijanska zgodovina je zgodovina človeških sil in v njej pozdravljamo po dvajsetih letih globoke vere do njegove vlade Mussolinija, njenega najbolj resničnega junaka.« Vesti 29. oktobra V Zagreb je prispel slovaški narodni minister, da podpiše dogovor med Hrvaško in Slovaško. Ameriški urad za izdelavo orožja jx>trebuie 500.000 pisalnih 6trojev za vojaštvo, katere bodo pobrali pri trgovskih podjetjih, ker je industrija pisalnih 6trojev skoro popolnoma ustavljena. Roosevelt je izdal nalog za nov davek na plače in 6ieer za vsak tedenski zaslužek, ki presega 12 dolarjev, bodo plačevali odslej 25% davka. Amerikanske čete so drago plačale napad na japonske postojanke na Salomonskih otokih piše dopisnik agencije »Domei«. Napad, ki so ga izvršili 26. t. m. je spodletel in Japonci so s protinapadom prizadejali Amerikancem velike izgube. Dopisnik pravi, da 6e je v bitki za Salomonske otoke zopet pokazala nesposobnost ameriškega brodovja, ki je izgublja nove ladje. Ogromen požar je uničil ček* vas v Pootungu v okolici Šanghaja. 4.500 barak je bilo uničenih in je zaradi tega ostalo 20.000 ljudi brez strehe na njihovo razumno in vdano sodelovanje pri bodočih nalogah. Rim, 29. oktobra, s Ob dvajsetletnici pohoda na Rim je Dure izdal obsežno pomilostitev za politične konfinirance. Po tem ukrepu bo osvobojenih okoli 1300 konfinirancev. Brisani bodo vsi policijski opomini in nezaupnice, ki jih je izrekla policija zaradi političnih zadev. Rim, 29. oktobra, s. Duce je dobil naslednjo brzojavko: »Fašistična in korporacijska zbornica Vam, Duce, ob dvajsetletnici pohoda na Rim obnavlja prisego zvestobe naših bojevniških oddelkov izpred dvajset let. Vi ste privedli Italijo iz Vittoria Veneta v Rim, Vi boste fašistično Italijo privedli do zmage. Grandi, predsednik fašistične in korporacijska 7/bornice.t Rim, 29. oktobra, s. Ob 12.90 je Duce v Beneški palači sprejel tajnika stranke, ki mu je v spremstvu članov državnega vodstva izročil člansko izkaznico stranke št. 1, obnovljeno za leto XXI. Navzoče je bilo zastopstvo sirot, in sicer osem 6irot padlih za revolucijo in osem sirot padlih v vojni. Tajnik stranke je zapovedal pozdrav Duceju. Duce se je po očetovsko ustavil pri vsakem otroku. Med njimi je bil tudi sin prefekta Vezia Orazia. V posebno zadovoljstvo so mu bile besede ljubeče vdanosti, ki jih je izrekel balillski mornarček. Tajnik stranke je Duceju predložil izkaz o silah, ki jih obsega fašistična stranka in pa njene organizacije. Stanje 28. oktobra leta XX. je bilo naslednje: bojevniški fašiji: 4,770.770 organizirancev; fašistične vseučiliške skupine: 159.297; GIL: 8,754.589; ženski fašiji: 1,027.409; kmečke gospodinje: 2,491.792; delavke in postrežnice: 864.922; tuji študentje: 875; fašistično šolsko združenje: 179.615; fašistično združ. javnih nameščencev: 386.865; fašistično združenje uslužbencev v državnih podjetjih: 153.421; fašistično združenje železničarjev: 158.589; fašistično združenje poilurjor: 87.645; Dopolavoro: 4,612.294; CONI: 740.980; narodni zavod za fašistično omiko: 2l1.f>r>0; narodno .združ. rodbin padlih v vojni: 379.284; narodno združenje padlih in pohabljenih pri letalstvu: 6202; narodno združenje italijanskih rezervnih častnikov: 301.532; skupina odlikovancev z zlato svetinjo za vojaško hrabrost: 126; ustanova Sinjega traku: 23.668; narodno združenje tribarvnega traku za odlikovance: 3500. Narodno združenje pohabljencev in vojnih invalidov: 215.852 Narodno bojevniško združenje: 907.196. Legija italijanskih prostovoljcev: 97.841. Oddelki italijanskih arditov: 20.037. Garibaldinska legija: 5989 Italijanska pomorska zveza: 261.499. Nato je minister Vidussoni Duceja takole nagovoril: »Duce, imam čast izročiti Vam izkaz o silah stranke ob dvajsetletnici pohoda na Rim. V dvajsetih letih nepopustljive udanosti do 6tvari je 6tranka v častne vrste prištela naslednje svoje tovariše iz fašistovskih vojska: padlih 34.322, od tega 1240 dostojanstvenikov. Ranjenih 50.435, od tega 1524 dostojanstvenikov. Odlikovanih 17.643, od tega 1362 dostojanstvenikov. Častni seznam veže v en 3nop žrtve tiste, ki 60 padli po cestah v junaških letih na predvečer in tiste, ki so padli v vseh vojskah, ljudi vseh starosti in vseh 6lojev, tiste, ki so po veri in po udanosti do fašizma in do domovine bili izmed nas najboljši. Duce, stranka je ponosna zaradi tolikega bogastva krvi in žrtev. To je najzanesljivejše in najresničnejše znamenje, da stranka v dvajsetih letih ni zahtevala druge pravice, kukor da sc bori in da koraka r prednji straži ljudstva, v čigar zdravem in plemenitem sren je Vaša vera postala pogoj za življenje. Stranka pod Vašim vodstvom kot buden in ljubosumen stražar revolucijskih vzorov deluje in nastopa nn področju stvarnosti, zavedajoč se svojih dolžnosti do te osvobodilne vojne, za katero je napela vse svoje sile in vsa svoja sredstva. Z vzgledom moralno neodjenljivosti, ki je zakon življenja, z vzgledom žrtev, sprejete zavestno in osvetljene po luči vzorov stvarne in domovine, izkazujoč z odkritim srcem najplemenitejše in najbolj stvarno vzajemnost vsem tistim, ki najbolj čutijo sedanje težave, hraneč z utripom hvaležnosti bratstvo v orožju in v duhu pri hrabrih bojevnikih, utriplje stranka kot živa neizčrpana in neiz-črpljiva sila, ker ste Vi, Duce, njena vera in njena duša. Nam, Duce, je usoda naklonila najvišjo čast. da Vam ob slavni dvajsetletnici prinesemo navdušeni in zvesti glas Vaših črnih srajc in fašistovskega ljudstva, čigar usodi ste Vi odprli trde poti, toda polne ponosa in slave v zasluženi veličini. Duce, nad vsemi se danes vzdiguje visoko, odločno, slovesno in neizprosno Vaša volja: vredno živeti to zgodovinsko uro, da se poveliča fa-šistovska domovina. Živel Duce1« Mister Vidussoni je nato Duceju poklonil nekaj strankinih knjig. Dnee je pohvalil delo stranke na vseh področjih narodnega življenja, zlasli na področju pomoči in vzajemnosti z bojevniki in z njihovimi rodbinami. Nato'je dal navodila za bodoče delovanje, ki ima danes en sam cilj: zmagati. Na koncu je tajnik stranke zapovedal pozdrav Duceju, kateremu je odgovoril navdušen »A nod!c vseh navzočih. Visoki komisar, Eksc. Robotti in nemški konzul so S3 poklonili pred spominskim kamnom padlih fašistov oh priliki 20 letnice pohoda na Rim Včeraj so se oh priliki 20letnicp Revolucije Črnih Srajc napotili hk-scelenca Visoki komisar. Ekscelenca Robotti s častniki popadke ter nemški konzul v Dom fašijev, da polože vence in se poklonijo pred spominskim kamnom padlih fašistov Ob 9 je prispel na sedež Federacije spremljan z godbo divizije >Alpskih lovcev« Ekscelenca Robotti. poveljnik Armadnega zbora s častniki popadke in četo. sestavljeno iz vseh rodov orožja nastanjenih v Ljubljani. Poveljnik Armadnega zbora je v spremstvu svojega »lavnega stana položil venec na podstavek kamna, dočim so častniki, častna četa in oboroženi odred Fašistov izvršili vojaški pozdrav. Ob koncu vzvišenega obreda je Ekscelenca Robotti, preden je zapustil sedež Zveze izrekel Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo častnikov posadke Črnim Srajcam v Ljubljani. Ob 10. je prispel na sedež Zveze bojevniških F ašijev Visoki konr da prinese svoj in svojih sodelavcev pozo, .v Zveznemu tajniku. Zvezni tajnik je pričakoval Ekscelenco Graziolija pred vhodom v poslopje Zveze Fašija skupaj z zaupnico Pokrajinskega ženskega Eašija m s podtajnikoma s konzulom obmejne milice B. Padova, z direktorjem »Prima linea,« s tajnikom Fašija v Ljubljani in z drugimi fašističnimi hierarhi. Pred spominskim kamnom, v katerega so vklesana imena Črnih Srajc žrtev, ki so padle zaradi komunističnega sovraštva so se ob straneh postavili v častno četo mladi Fašisti s praporom Ljubljanskega Fašija in oddelek skva-dristov v orožju Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, je obšel postrojene oddelke in nato stopil pred spominski kamen padlih, ki ga je pozdravil i rimskim pozdravom. Ekscelenca Grazioli, ki so ga med obiskom spremljali vicepreiekt David in šel' kabineta Bisia, je odšel nato v urad Zveznega tajnika. Tu je Ekscelenca Grazioli potem, ko je pozval navzoče k vzkliku Kralju in Cesarju m Duceju, z vznesenimi in Ognjevitimi besedami izročil predstavniku Stranke svoj pozdrav, pozdrav predstavnika oblasti in vseh svojih sodelavcev in je nato govoreč o duhu sodelovanja, ki preveva vsakdanje delo slehernega, poudaril, da so sile vsakega Italijana, ki ima čast, da služi na tej zemlji, vse usmerjene proti enemu samemu cilju, namreč: poslušati Ducejk in delati za dobro Italije. Dr. Orlandini je potem, ko se je zahvalil Visokemu komisarju, da se je izvolil ustaviti v hiši Fašijev, izrekel besede najglobljega priznanja za sodelovanje, ki ga je ob vsaki priložnosti omogočil Ekscelenca Grazioli Stranki, poudarjajoč, da so vsi fašisti, bivajoči v Ljubljani, s svojim sodelovanjem v Zvezi ‘pokazali najbolj vzvišeni duh tovarištva in požrtvovalnosti. V znak prisrčne hvaležnosti je Zvezni tajnik izročd Visokemu komisarju častno legitimacijo urednika »Prima lineat, borbenega in živahnega tednika Zveze. Visoki komisar se je zahvalil Zveznemu tajniku za ta izraz tovarištva kakor tudi njegovemu sodelavcu uredniku dr. PietroaftlOttiu. direktorju tednika, in pozval uavzoče, naj povzdignejo svojo misel Kralju in Cesarju in Duceju. Ekscelenca Grazioli je nato v spremstvu Zveznega Tajnika in Podtajnika Capursa, Podtajnika Scarnicija in drugih bijerarliov posetil sedež Zveze ter se razgovarjal zlasti v bojevniškem uradu, v uredništvu Prima linea in v drugih uradih, kjer se je imet priliko prepričati o vnemi, ki preveva vse, ki neposredno delujejo na življenju Stranke v tem važnem odseku Med posetom se je Visoki komisar ustavil in govoril z načelniki uradov in njihovimi sodelavci. S posebnim zanimanjem se je Ekscelenca Grazioli pomudil v prostorih Zenskega Fašija, kjer ga je tovarišica De Vecchijeva tovariško pozdravila ter zagotovila njega in Zveznega Tajnika trdne volje za delo. ki preveva vse tovariše, bivajoče v novi pokrajini. Visoki komisar je izrazil gospej De Vecchijevi svojo toplo zahvalo za izvršeno delo. Visoki hijer-arh je nato posetil tudi delavnico Zenskega fašija, kjer so bile zbrane mnogoštevilne gospe, ki skrbe za dobrodelnost v korist bojevnikov. Ekscelenca Grazioli se je zanimal za delo, izvršeno v upoštevanja vrednem obsegu, za posle, ki se še pripravljajo in ko je povprašal po raznih panogah delavnosti, ki jo vrše gospe v radovoljnem sodelovanju, je določil 25.000 lir za nakup potrebnega materiala, da bi se sijajno delo. ki ga tovarišice v6ak dan uresničujejo, še bolj ojačilo. Popoldne se je Visoki komisar napotil v vojaško bolnišnico, da je na ta slavnostni dan izročil svoj pozdrav ranjencem iu bolnikom ter da jim je zagotovil, da je domovina ob vsaki priliki blizu tistim, ki so trpeli in dali svojo kri zanjo. Med posetom je Visokega komisarja spremljala njegova gospa =oproga. Sprejet od ravnatelja bolnišnice in častnikov zdravnikov raznih oddelkov sta E. Grazioli in gospa soproga obšla vse dvorane, se ustavljala pri posteljah ranjencev in bolnikov ter s tovariško ljubeznivostjo izpraševala j>o njihovem zdravju, kako se jim celijo rane. o njihovih družinah in o njihovih jx>-trebah. Visokega komisarja je pri vsaki postelji sprejel hvaležen smehljaj ranjencev in bolnikov, ki so z besedo in gesto kazali svoje zadovoljstvo, ki so ga čutili za zanimanje predstavnika fašistične vlade. Dokler se je vršil obisk, je gospa Graziolijeva s pomočjo gospe Rdečega križa in častnikov zdravnikov razdeljevala darove in nagrade. ki jih je v Ducejevem imenu določil Visoki komisar za bolnišnico. Isto popoldne so j>o nalogu Ekc. Graziolija poselili komisarji okrajnih glavarstev poljske bolnišnice ter prinesli ranjencem in bolnikom darove in nagrade v imenu Ducejevem. Pri tem so jim izrazili popolno hvaležnost naroda za težke žrtve in za vrline dokazane v boju. V teku dopoldneva je Visoki komisar pokoravajoč se Dučejevi zapovedi, naj gre narodu naproti posetil zastavljalnico, otroško bolnišnico ter osrednji urad za zimsko pomoč. Povsod se je toplo zanimal za potrebe ljudstva ter za potrebe organizacije, ki jih je posetil. O teh posetih bomo obširneje poročali jutri. Ob 10.30 je prispel v Dom Fašijev nemški konzul v 6premstvu svojih najbližjih sodelavcev. Predstavnik Nemčije je položil na podstavek kam- Visoki komisar Eksc. Grazioli za najrevnejše . Ljubljančane Na praznik 20. letnice pohoda na Rim je Vis. komisar Eksc. Lmilio Grazioli z najplemenitejšim namenom obiskal mestno zastavljalnico na Poljanski cesu v spremstvu vodje občinskega odbora Pokrajinske podporne ustanove, seniorja Campane, župana generala Leona Rupnika, podžupana comm. dr. Salvatorja Tranchide in drugih funkcionarjev z Visokega komisariata. Visoki komisar Eksc. Grazioli si je z velikim zanimanjem ogledal vse poslovanje mestne zastav-ljaulnice in vse prostore ter pokazal, kako temeljito je poučen o velikem socialnem pomenu zavoda iz poročil, ki so mu jih že prej predložili strokovnjaki. Z zelo priznalnitm besedami je pohvali! vodjo zastavljalnice Rudolfa Rudolfa ter vse usluž-benstvo. obenem pa dal smernice za nadaljnji razvoj in čim večji napredek tga važnega socialnega zavoda. Najx>sled je Ek6c. Grazioli v poveličanje Najvišje dopustne cene za za okras Ljubljana, 29. oktobra. Kakor lansko leto ob praznikih mrtvih, je mestno županstvo tudi letos hotelo omogočiti prebivalstvu okras grobov po čim nižjih cenah ter je zato tudi letos Visokemu komisariatu predlagalo najvišje dopustne cene za tako blago, ki je pridelano v Ljubljanski pokrajini. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je s št. V111-2 1262-1 predloženi cenik odobril. 'Maksimalni cenik za cvetje, vence in zelenje za okras grobov je torej veljaven samo za blago. i . ' * - ■ lh oKras srooov lort* vei avtui duiiiu c.a uia^v. na, k, spornima na žrtve tovarišev, padlih od ko- , ide, » Ljubljanski pokrajini, od četrtka, dne miini^tiDnp rnkp upnpr Invnria v impnii zave/- * _ .J _ 1 ’ munistične roke, venec iz lovorja v imenu zavez niškega in prijateljskega naroda. Nato se je nemški konzul v uradu Zveznega tajnika podrobno zanimal za organizacije Stranke v tej pokrajini s posebnim ozirom na vprašanja mladinske vzoje. Preden so odšli iz Doma Fašijev so nemški tovariši izrazili Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo nad delom in uspehom, ki jih je Stranka dosegla v tej novi italijanski pokrajini. Popoldne je Zvezni tajnik vrnil po6et oblastem, ki so dopoldne obiskale Zvezo Fašijev Ekscelenci Robottiju, poveljniku XI. Armijskega zbora je Zvezni tajnik ob tej priliki izročil častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«. Tudi popoldne sc se Zvezni tajnik in člani di-rekforija zveze ter Fašija napotili k četam, da so vrlim tovarišem v 6ivo-zelenem prinesli pozdrav in darove Stranke. 29. oktobra zjutraj do 2. novembra zvečer. Domače negojene kuzanteme v šopkih po osem kosov je dovoljeno prodajati po največ 3 lire za kos; domače, pri vrtnarjih vzgojene krizanteme po velikosti od 3 do 5 lir za kos; kmečke gojene krizanteme največ po 3 lire. Vejice mahonije. dolge od 30 do 50 cm, po 0.50 lir; nad 50 cm dolge vejice mahonije po 1 liro za kos. Navadne zelene kmečke vence po velikosti od 3 do 5 lir ko«. Kakor pri drugem blagu, morajo biti tudi cene cvetju, vencem in zelenju za okras grobov na živilskem trgu in po vsej Ljubljani razvidne in napisane na posebnih listkih. Mestno županstvo je hotelo olajšati okras grobov zlasti manj premožnim slojem ter je zato ukinilo vse mestne trošarine na uvoženo in doma pri delano cvetje in zelenje ter vence. Pri velikih, uvoženih krizantemah se to znižanje precej pozna, saj praznika 20. obletnice pohoda na Rim velikodušno dal na razpolago 50.000 lir za rešitev predmetov, ki so jih morali zastaviti najrevnejši ter jih sedaj potrebujejo za zimo. Predvsem naj bodo . te dobrote deležne družine z velikim številom otrok in ljubljanski občinski odbor Pokrajinske podporne ustanove bo sporazumno z mestno upravo izvedel to človekoljubno akcijo, ki bo veliko najbednejših družin rešila najtežje stiske pozimi. Zupan in podžupan 6ta Visokemu komisarju Eksc. Grazioliju za plemenito darilo izrekla najtoplejšo zahvalo mesta Ljubljane ter zagotovila najvnetejše sodelovanje pri prizadevanjih za manj premožne sloje mesta Ljubljane. Po ogledu mestne zastavljalnice je Visoki komisar Eksc, Grazioli peš odšel obiskat še otroško bolnišnico in zavode za najbednejše v 6tari cukrarni. cvetje, vence in zelenje grobov znaša trošarina po 10 lir za kilogram uvoženega cvetja Posebno se bo pa to znižanje poznalo pri prekrasnih uvoženih nageljnih, saj za praznike mrtvih cvetličarnam zaradi ukinjene mestne trošarine ne bo treba zvišati cen za uvoženo cvetje. Sedaj je pa županstvo pri Visokem komisariatu izposlovalo tudi določitev najvišjih dopustnih cen za domače cvetje, vence in zelenje ter smo v Ljubljani tako dobili za doma vzgojeno cvetje in za doma izdelane vence lanske maksimalne cene. Pri vsem tem pa mestno županstvo opozarja prebivalstvo na skromnost ter upoštevanje že prejšnja leta tako uveljavljenega načela: »Počastite rajne z dobrimi deli!« Sodbe zaradi ukradenega usnja in rjuhe Ljubljana, 29. oktobra. V razpravni dvorani okrožnega sodišča je bila cčeraj zbrana kaj jrestra in raznolika človeška družba pred malim kazenskim senatom. V lepem številu so bili zastopani čevljarski mojstri in* sploh ljudje od čevljarske in usnjarske stroge. Letos spomladi je bila izvršena večja vlpm-na tatvina v tovarno »Indus« na Sv. Petra cesti. Vlomilci so odnesli precej blaga. Pristojnim varnostnim oblastem se je kmalu posrečilo odkriti pravo skladišče ukradenega usnja in strojenih kož. Trije, drugače še nekaznovani dečaki Lojze, Janez in Stanko so organizirali tajno trgovsko družbo z usnjeni. Začeli so skrivati in nato prodajati odnosno razpečavati med čevljarje razno usnje Imeli so ga na zalogi tako-Ie za 18.000 lir vrednosti. Prvi družabnik Lojze je n. pr. v marcu skril do 70 kg dobrih kruponov v vrednosti 10.000 lir in skušal nato usnje po svojih znancih spraviti med čevljarji v denar. Zatrjeval ie pozneje, da je dobil usnje v shrambo od »nekega Toneta«. Ta trojica je, kakor so dognali, vzdrževala tajne zveze z nekaterimi poklicnimi vlomilci. Vsi trije so bili sedaj pred senatom obtoženi, da so obrtoraa izvrševali posle prikrivanja in da so stalno dajali potuho tatovom. Precej usnja so razprodali med čevljarje, samo en čevljar ga je kupil za 9.000 lir. Poleg te družbe je prišlo na zatožno klop tudi še mnogo ljubljanskih čevljarjev in drugih oseb, ki so kupovale od te družbe usnje in kože. Bilo je vseh do 15 obtožencev. Zadnji so bili obtoženi zaradi nakupa sumljivega blaga, zaradi prestopka po §-u 353 kaz. zak. l i obtoženci niso bili obsojeni, ker je državni tožilec proti njim umaknil obtožbo z ozirom na določila amnestije od 15. t. m. Glavna razprava je bila osredotočena samo na glavne tri obtožence, ki so v bistvu svoja dejanja priznali, izgovarjali pa so se na vse mogoče načine, češ da so usnje našli ob zatvornici Gruberjevega prekopa. Zaradi zlo- činstva obrtnega prikrivanja ukradenega blaga po š-u 333 kaz. zak. so bili obsojeni: Lojze S. na 8 mesecev strogega zapora in 150 lir denarne kazni, drugi, Janez B., samo na 3200 lir denarne kazni in tretji, Stanko B., na 7 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni. Obsojen je bil tudi njihov pomagač Avgust T. na 6 mesecev strogega zapora. Razprava je trajala vse dopoldne. Pred torkovim kazenskim senatom je bil obsojen Leon Likar na 8 mesecev strogega zajro-ra. ker je ukradel 120 lir vredno rjuho. Zakaj tako visoka kazen? Leon Likar je čuden tip. Državni tožilec ga je v kratki obtožnici označil kot človeka, zelo nevarnega tujemu imetju. Mnogo preglavic je že naredil, je Ljubljančan in star 40 let. Bil je že večkrat zaradi tatvine kaznovan na strogi zapor in to je okolnost, ki jo tako državni tožilec kakor tudi kazenski sodniki morajo vpoštevati, ko sodijo tudi malenkostno tatvino, ki se po zakonu smatra v takih primerih za zločinstvo, ne pa za navaden prestojiek tatvine. -------------------------m- Use za leto • KNJIGE, ZVEZKE, PERESA, RISALNE POTREBŠČINE, AKTOVKE, MAPE itd. dobite v LJUDSKI KNJIGARNI Pred škofijo 5 - Podružnica Miklošičeva 5 Zvezni tajnik izroča uredniško legitimacijo tovarišem lista »Prima linea« Včeraj je Zvezni tajnik :zročal priznalno izkaznico direktorju in urednikom 'ašističnega tednika »Prima linea«. Pri tem ie Zvezni tajnik ‘ova-rišem urednikom izrekel besede .ople oohvale odobravajoč njihovo dosedanje delovanje. Direktor lista je odgovoril zahvaljujoč 6e in izražujoč svojo in 6vojih sodelavcev voljo za vztrajno in uspešno delo v Stranki za dosego najvišjih idealov Fašistične Revolucije. Športni drobiž Od nedeljskih tekem, ki jih bodo igrali po raznih evropskih igriščih, bo menda najvažnejša ona v Stuttgartu, ko se bosta pomerili nogometni predstavništvi Nemčije in Hrvaške. Obe enaj-storici se za nastop vestno pripravljata. Tekma bo vroča, saj bodo i eni i drugi postavili vse najboljše kar imajo, Novi evropski boksarski prvak o polteiki kategoriji Marcel Cerden se bo prihodnji mesec pomeril z znanim Ferrerjem. Še pred tem bojem se bo pa pogledal z oči v oči z belgijskim državnim prvakom Al Bakerjem. Preteklo nedeljo so igrali Kranjčani prvenstveno tekmo z Beljačani. Niso jim bili kos in so tekmo izgubili kar s 7:1, Časten gol za kranjske barve je zabil Slapar. Tudi na Jesenicah niso bili preteklo nedeljo brez nogometnega dogodka. V gosteh so imeli zrakoplovce iz Celovca. Domačini so imeli čisto v svojih rokah igro in so dali temu izraza tudi v številkah. Goste so odpravili s 5:2. Najuspešnejši strelec je bil tudi Ljubljančanom znani Janežič, ki je zabil dva gola, jx> enega so pa zabili še Ropret. Knific in Kurež. Prihodnjo nedeljo bomo imeli tudi v Ljubljani celodneven športni spored. Dopoldne se bodo na igrišču Ljubljane pomerila štiri moštva, in to: Tobačna tovarna bo igrala z Vičem, Mladika pa z Žabjekom. Popoldne se bodo tekme nadaljevale. Nastopili pa bodo starpjši Spored ie takle: Tobačna tovarna : Vič. Mars : Žabjak in Mladika ■ Korotan. Začetki tekem in sodniki bodo objavljeni v prihodnjih številkah našega in ostalega dnevnega časopisja. Tretji simfonični koncert v Trbovljah bodo priredili, ko &e prične novo šoleko leto okrožne glasbene šole v Trbovljah s podružnicama v Hrastniku in Zagorju. Na spoiedu 60 tri skladbe štajerskega skladatelja Roderika Moisisovicza - Moj-6varja, ki praznuje letos 65 letnico tn ga štejejo med vodilne nemške skladatelje. Nadalje 6ta na 6poredu Boccherini in Mozart. S. S. VAN DINE: Skrivnostni ""UfeBiliRiSib- '""SiHiliilliili!..- ■!:»iH8iiiiliiiii=:-.... „3®ii!iii!na. . . -»aiBiHiniffiii!«. , „ ‘Bil®«!«. “'^rarafor«,. -»uiiimniinipi:;.. ••‘mjiiniiiiiillS;;.:- ':;i!lhi:n!:mm:=-. -»biiiliEiililiiii.- Kriminalni roman Vanče je pritrdil ves razmišljen. | »Včasih je lajiko otroška igra ena1 najbolj resnih življenjskih. stvari« je dejal, Icakor bi bile n jegove misli da leč nekje drugod. Zadeva pa' mi ni všeč, res, prav nič ne. Bolna pamet podobna pameti otroka, ki je bi! star rojen in ni imel svojih možgan na pravem mestu. Njena zlobnost mi nič ni všeč. Pri tem je močno potegnil svojo cigareto, globoko vdihnil dim, naredil obraz, kakor da mu Je /operno ter nadaljeval: »Da,j mi podatke. Poizkusiva se malo razgledati v tej zmešnjavi, v kateri sva se znašla.« »Nimam dosti jvovedati. Vse, kar vem, sem ti povedal že jk> telefonu Malo prej. preden «em ti telefoniral, je poslal pome stari profesor Dillard.« »Dillard? Je to morda profesor Bertrnnd Dillard?« »Da, vprav ta. Dogodek se je pripetil v njegovi hiši. Ga poznaš?« »Osebno ne. Spomnim ee ga zaradi slovesa, ki ga uživa v znanstvenem svetu. Je eden največjih zdaj živečih fizikov in matematikov. Imam skoro vsa njegova znanstvena del«. Pa kako, da je poklical vprav tebe?« »Poznam ga že dvajset let. Na kolumbijskem vseučilišču je bil moj profesor matematike, jwzneje pa sem imel priliko pozanimati se za nekateri njegove pravne zadeve. Komaj so našli Robina umorjenega, že mi je okrog pol dvanajstih telefoniral v urad. Zadevo sem izročil brez nadaljnega Ileathu, ki se je takoj poda! na kraj dogodka in čnka, da pridem tja tudi jaz. Potem sem telefoniral tebi. Narednik me pričakuje s svojimi možmi pri Dillardovih. »Kdo so vse člani te družine?« »Profesor es je, kakor sem zvedel poslovil od svoje vseučiliške stolice pred kakimi desetimi leti ter odšel k eni svojih nečakinj, hčerki svojega brata, ki stanuje na Cesti 75a. Dekle je staro približno pet in dvajset let. Pod isto streho stanuje potem še profesorjev varovanec Sigurd Arnrson, moj sošolec, ki ga je Dillard vzel zn svojega eno leto prej, preden jo Ar-nesson postal doktor. Arnesson je danes star okrog štirideset let in jkiiiču je matematiko na kolumbijskem vse učilišču. Po rodu je Norvežan in je kot triletni otrok prišel v Ameriko. Lsgubil je starše, ko je bil star okrog 06em let. Profesor Dillard ga je posi-i novil. ker je sjvoznal. da je za fiziko' izredno nadarjen. In res im« Arnesson čudovite sposobnosti za matematične vede. »Slišal sem že o njem« je dejal Vanče. »Pred kratkim je objavil zanimivo razpravo o elektrodinamiki gibljivih teles... Toda, povej mi malo, ali te tri osebe, Dillard, Arneeson in tisto dekle, žive same v svojem stanovanju?« »Imajo dva služabnika. Zdi se, da ima Dillard precejšnje dohodke, zaradi česar je lahko naredil iz svoje hiše nekako svetišče matematike, kamor zahaja v goste kar cel krožek znanstvenikov... Potem pa tudi dekle, ki zelo ljubi šport v prosti naravi, sprejema marsikoga. Večkrat sem bil gost v tej hiši in vselej sem videl tam najrazličnejše ljudi. V gornjem nadstropju ljudje resnih obrazov, k) so bavijo z abstraktnimi vedami, v pritličju, kjer kraljuje Bella Dillard, pa vesele družbe dekletovih prijateljev.« »In kaj je z Robinom?« »No, Robin ni bil učenjak. Vse prej bi dejal, da je pripadal družbi Belle Dillardove. Bil jo posveten, malo do zorel mladenič, ki si je bil prido precejšen sloves zaradi izbornega strel jan ja z lokom ... »Res je. Med športniki je zavzemal odlično mesto neki gosjiod J. C. Robin na drugi strani pa neki gospod Sperling, njegov najnevarnejši tekmec ne samo na enem, temveč že na številnih nastopih. Kaj pa gospodična Dillard? i Se tudi posveča temu športu, strelja I niu z lokom?« »Zelo mnogo se bavi z njim. Po njeni zaslugi ie bil ustanovljen Klub lokostrelcev. Na njeno pobudo so uporabili dvorišče z_a hišo profesorja Dit-larda ob Cesti 75a za vaje v streljanju z lokom, za strelišče, tn na tem strelišču je bil Robin umorjen. »An! In kakor pravite, je bila oseba. ki so jo zadnjo videli v njegovi družbi,* Sperling. Kje je zdaj naš »vrabec«? »Ne vem. Malo prej, preden se je žaloigra odigrala, je bil z Robinom skupaj. Ko p« so našli umorjenčevo truplo. Sperlinga že ni bilo nikjer več. Zdi se mi. da bo o tem Heath lahko kaj več povedal. »Iz česa pa sklepaš, da je bila vzrok »ločina zavist, kakor si malo prej omenil?« Pri tem vprašanju je Vanče malomarno povesil oči Premišljena počasnost, s katero je vdihaval dim svoje cigarete, je razodevala njegovo veliko zanimanje za vse. kar je slišal. »Profesor Dillard mi je povedal, da sta se njegova nečakinja in Robin rada videla. Na vprašanje, s kakšno pretvezo je Sjierling hodil k njim. je Dillard odgovoril, da je tudi Sperling zares hrepenel po dekletu Po telefonu se nisem mogel podrobno spuščati v to stvar, imel pa sem tudi vtis, da sta si bila Robin in Sperling nekaka tekmeca in da je imelo dekle Robina rajši.« »In konec je bil tak, kakor poje tista popevčica, da je vrabec ubil taščico.« Vanče je zmajal z glavo, kakor da ne verjame. »Zdi ee mi čudno. Preveč enostavna je vsa stvar.., ob- enem pa preveč zamotana. Natančni vražji posnetek te pesmice o taščici ne more najti svoje razlage samo v goli zavisti. Stvar ima še temnejše in globlje ozadje. V njej je nekaj strahot-nejšega, dosti bolj nenavadnega- Toda, dovoli mi tole vprašanje: kdo je bil tisti, ki je prvi našel Cocka Robina umorjenega? »Profesor Dillard. Ko je stopil na noiranji balkon, ki je na zadnji strani hiše, je zagleda! Robina, zleknjenega na tleh na strelišču, v prsih pa mu ie tičala 6trelica. Z največjo naglico, ki mu jo je pač dovoljeval protin, na katerem hudo boleha, je šel na dvorišče in našel taro mladeniča že mrtvega. Takoj nato mi je telefoniral. — Zdaj vem samo to, nič drugega.« »Ni mnogo. Vendar pa je to zaenkrat dovolj kajti stvar je prikazana v takšni luči, kakor da gre po vsej verjetnosti za zvijačo...« Vanče je vstal. »MHrkha.m, stari moj Markham, pripravi se na nekaj zelo nenavadnega-Ne govorim o puščici, ki je obtičala * prsih. Dejstvo pa, da je neki gospod »Vrabec« umoril nekoga, ki sliši n8 ime Cockrane Robin. t. j. »Taščica«, z lokom in puščico (kakor poje tisj8 pesmica), ne dovoljuje enostavnih sklejmv. Neverjetno mnogo okoliščin, ki so očividne. kaže, da je za kulisami tega dogodka vzrok, ki ga je težko ugotoviti. Zdaj pa na noge, pojdi** pogledat, če se nama posreči naj/1 Kakšno novo sumljivo stvar na kfaJu dogodka samega, ki bi ga avstrijska policija učeno imenovala situs crim>' nis. Štev. ?47. Pismo - ogledalo partizanskih razmer Razočarani politični komisar Vlado: »Riba smrdi pri glavi!« dobrem polju so našli značilno pismo zna-g partizanskega političnega komisarja Vlada, i je pisal svoji zeni Vidi in sinu Janezeku naslednje pismo: »Davi sem doživel polom, ki me je silno prevzelo. Razočaral me je primer, ki ne more in ne sme biti nikdar tovariški, partizanski. CujI V ^luzhi 8 tovarišev sem spal v bHžini neke vasi goseavi. Vodja je zvečer izjavil, da bomo ves astednji dan ostali na istem mestu. Počutili smo ,.P varne Mene je vso noč močno bolela noga, i sem si jo pri begu izpahnil. Otekala mi je ... Povedal sem Grči. kako je z menoj Videz je u, da mi ne verjame posebno, ker je njegova f,var.lslca Jelka povedala, da to ne more biti res. • 6 ,Sl. eIovek izpahne nogo. sploh ne more hoditi, je dejala. Zjutraj ob 4 je prišlo povelje: Dvigni se! Z največ jo muko sem zbral svoje stvari in izjavil, a grem proti vasi. če me kdo skrije. Grča je po svoji stari navadi izustil grdo južnjaško kletvico, nakar sem zgrabil za puško in opiraje se nanjo počasi šel s tovariši, ki so kar tekli na-Pre.i. Po nekaj korakih se vrne k meni Grčin orat mi vzame odejo in prosi, naj se posilim, KOSjilim, kolikor morem. Vzrok nenadnega odhoda je bila spet Grčina čudovita nestalnost: vse, kar je on sklenil, je bilo drugi dan postavljeno na glavo. Tudi Grčin brat je šel naprej in mi prej povedal smer, v katero bežimo. Po silno mučni hoji sem tudi jaz prišel do gozda, toda tovarišev ni bilo nik er Šepal sem v vse smeri in dajal z ukanjem znamenja, a odgovora ni bilo. Ostal sem sam brez odeje, hrane, le vso zalogo soli sem unel s seboj. Dobro! Bom pa sam! Odšel sem proti vzhodu in prispe! v vas Sp. Vecenbah. kjer sem dobil za dva dni na razpolago kočo. kjer se bom odpočil in uredil, nakar bom krenil na Gornjo Pako h Grzinu. V moji kočici je kar prijetno. Včeraj Sem bil ves dan sam. premišljeval sem izdajstvo svo ih tovarišev in prišel do spoznanja- da Grčina četa ni mogla biti junaška četa. Res, dobil sem vtis. da so vsi Ižanci prišli k partizanom, da bodo dobro »pili in jedli«, saj se spominjam tovariša Kukoviče, namestnika komandirja, ki je skoraj vsak dan vsaj dvakrat izjavil: ■»Fantje, al nauma niejl kaj jejst’, n bo noben aruž-ie nič pomaguk In Grča jim je tega obilo nudil, saj so vedno ropali. Cim pa je prišlo drugače, je Grčina četa na jnah pokazala, iz kakšnih ljudi je sestavljena in kdo ji poveljuje. Vsi skupaj bo se izkazali strahopetne. Poveljnik je seveda počasi uvidel, kaj Ugledni posestnik Možina s Police — ustreljen S police je prispela vest o novem komunističnem zločinstvu nad tamkaj znanim in uglednim posestnikom Možino. Partizani so hoteli spra-vitj v kraj tega poštenjaka zato, ker se ni stri-n'al z njihovimi morilskimi idejami. Prišli so PPni in ga ustrelili.. Zločince je presenetil Mo-^■mov sin in napadalca in roparje, ki so Moži-l?'1? hišo popolnoma oplenili, zasledoval in do pliKi--pi!ed župniščem, ko so ga hoteli napasti. *e zločinski oboroženi tolpi in zagnal m«*- Olr,bo' k' !,e eksplodirala in »h ranila. Možina so pripeljali v bolnišnico, kjer pa je poškodbam kmalu podlegel. je z »junaštvom«^ n jegovega moštva. Postal je ne-siguren in zelo živčen. Teden sem se boril proti tujim kletvicam, ki jih je uporabljal in z njim seveda tudi vsa četa, pa vse zaman. Politični uri sem imel le dve in še za tistimi mi je žal. da sem se sploh nanju pripravil. V četi so ponajvef bili Ižanci in nekaj Ribničanov. Sodim, da je nujno potrebno vse Ižance porazdeliti po vseh četah, da jih s tem razbijemo in odpravimo zbiranje takih ljudi. Iz vsega tega sledijo predlogi, ki naj jih temeljito pretresejo in pregledajo. 1. Komandir čete sme biti samo član partije. Le tako je mogoče dobiti naše ljudi z našo kontrolo in z našo moralo. 2. Partizan naj se ne bori v domačem kraju. Tu ima večjo možnost »žicanja« in s tem seveda tudi razvajanja. 3. Alkohol naj izgine iz partizanskih čet. bataljonskih odrednih in brigadnih štabov. Riba smrdi pri glavi! 4. Odprava tujih izrazov in kletvin v partizanskem življenju. Poveljuj slovenski! 5. V borbenih edinicah naj ne bo žensk, če pa že so, naj to ne bo žena ali zaročenka kakega partizana.« Nepotrebna je vsaka razlaga. S Hrvaškega Hrvatski vojaki bodo postavili s svojimi darovi nov križev pot na božji poti pri Mariji Bistriški. Na pobudo hrvatskega generala in poveljnika kopenske vojske, Slavka Štancerja, je bila v vrstah hrvatske narodne vojske sprožena zamisel^ nabiralne akcije za narodno božjepotno svetišče pri Mariji Bistrici. Podpolkovnik St Sertič je zbral že v kratkem času in izročil posebnemu odboru za prenovitev te najznamenitejše hrvatske božje poti vsoto 80.276 kun, S tem je bil dan temeljni kamen še za nadaljnje zbirke med hrvat-sko vojsko. Hrvatski vojaki namreč žele, da bi se z njihovim denarjem postavil veličasten križev pot. Lepa je misel, da hrvatska vojska postavi pri Mariji Bistriški dostojen spomenik, ki bo dajal na viden način izraza hvaležnosti hrvatskega vojaka za pomoč, ki jo je Marija Pomočnica vedno dajala v borbah za svobodo skozi dolga stoletja. Spomnimo se dolgih in krvavih borb hrvat-skih prednikov, ki so se pod Marijino zastavo borili za Križ častni in zlato svobodo. V tistih borbah in tudi pozneje so hrvatski vojaki korakali proti nasprotniku pod zastavami, v katere je bila vtkana podoba Marije iz Bistrice. Za zbiranje darov med vojaki se je zagrebški nadškof v posebnem pismu zahvalil generalu Štancerju. Polkovnika Sertiča, ki je sam začel nabiralno akcijo, pa je nadškof sprejel v posebni avdienci in mu pri tej priliki izročil odlikovanje v obliki zlate spo minske kolajne in posebne diplome. Tržno vrvenje ob koncu oktobra Ljubljana, 29. oktobra. Ob sivkasti megli, ko je ponoči nekoliko deževalo, in ob toplem vremenu, ko je lani bilo na trgu že 3 stopinje pod ničlo, se je včeraj začelo trz.no vrvenje na tržni dan, ki je običajen in tradicionalen že več kot po! stoletja. Ljudje iščejo lepi kostanj. Domačega ni. Kar ga je bilo po golovških in rožniških gozdovih, 60 ga priprosti ljudje že obrali in pobrali. Le kak kostanjček se še lahko najde. Vse je bilo prodano in porabljeno. Nekateri kostanjarji so zaprli svoje barake ter začasno prekinili pečenje kostanja. Drugi kostanjarji imajo še primerne zaloge, toda razdelili so si jih za vsak dan tako, da podaljšajo sezono. Ljudje so si zelo privoščili dobri in pečeni kostanj. Na trgu sedaj ni več grozdja. Pred dnevi je človek tu in tam pri branjevcu na Vodnikovem in tam na Pogačarjevem trgu še naletel na kak grozd. Nekaj dni je bilo še nekaj grozdja boljše vrste v zalogi. Sezona za grozdje pa je letos končana. Statistika bo pač povedala, koliko grozdja je Ljubljana letos porabila. Najbrž velike množine, kajti ljudje so kaj radi segali po sladkem grozdju. Še nobeno leto pa ni bi! dovoz zelene paprike tako velik in tako dolgotrajen. Druga leta je tr<» ob tem času že bil popolnoma prazen zeleno pap” rike. Letos prihajajo še vedno velike pošiljke paprike. Tudi dane« je na trgu večja množina zelene paprike na izbiro, toda videti je, da ee tudi sezona za papriko bliža koncu. . Živilski trg je izredno bogato založen z lej>o in težko cvetačo, ki je bila uvožena iz Gorizije. Grosistom dela težave veliko perje, ki med prevozom ovene. V gorizijski pokrajini je navada, da pridelovalci cvetač prodajo pridelek takšen, kakršen je na njivah. To je, cvetačo z listjem vred, dočim so naši pridelovalci navajeni, da postavijo na trg cvetačo osnaženo in da listje porežejo do gotove mere. Listje samo na sebi. če je zdravo in zeleno, pa je izvrstno za prikuho. Napravlja 6e kot ohrovt. V Ljubljano je dospelo zadnje dni do dva vagona cvetače. Nekatera je sila debela in llllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillllllllllllllllllllllll!^ Compagnia Edizioni Tealro Registraifoni Aifini Družba za posnemanje na ploSCe gledaliških Komadov m slltnega i II piu completo e significativo repertorio di incisicni di mušica sinfonica, operistica e da camera, di mušica religiosa, di mušica c.pe-rettistica leggera e di genere. di ritmi, can zoni e motivi da film. Dischi per bamb>ni. D zioni di prosa e poesia. Valtgie e tavolini granunofomci. II pju ampio assortimento di accessorj fonografi ci. Najbolj popolen in pomemben repertoir, posnet na plošče, sinfonične, operne, komorne, nabožne in lahke opereine glasbe kakor tudi druge glasbe, pes ;i m napevov n filmov, Plošče za otroke. Predvajunia v prozi in poeziji. Kovčki in mizice za gramofone. Največia izbira fonografičnega pribora. IZDELUJE: PRODUTTRICE — 1ZDELUJU: S« A« Ci E.T. R. A« Via Arsenale, 17-19 ■ TORINO tehta celo do 5 kg. Cena cvetači je bila nastavljena po 4 do 5 lir kilogram. t O domači zelenjavi! Kaj naj pripomnimo? Drugi živilski otok je bil danes dobro založen z vsemi vrstami zelenjave in domačega sočivja. Videti pa je bilo. da smo proti koncu meseca. Promet ni bil tako živahen kot druge srede. Lepa je letos endivija. Mnogi zatrjujejo, da še niso kmalu zaužili tako okusne in dobre endivije kot letos. Res je endiviji letošnje jesensko sonce podarilo nek poseben okus in moč. Mnogo je bilo na pro- storu ob semenišču raznih gob, ki jih tržni cenik uvršča med gobe druge vrste. Včerajšnji dež je bil blagodejen za rast raznih gob. Na izbiro so bile kravjače, peščenke, maslenke, cigani in Čebularji. Tu in tam je človek dobil tudi kakega jurčka. Za te je v Ljubljani še vedno veliko povpraševanje. Mnoge gospodinje pa so se že dobro založile s suhimi gobami — jurčki, ki v ceni gredo kvišku. Kot posebnost za oktober naj omenimo, da se je na trgu tu in tam pojavil »topinambur«, ki je po 4 lire kg. Zanimanje za ta pridelek ni veliko. Bolni na ledvicah ga uživajo in tudi onim, ki so bolni na sladkorni, je priporočljiv. šport Pari in sodniki nedeljskih nogometnih tekem Prihodnjo nedeljo t. novembra bodo nadaljevali s tekmami v ljubljanskem nogometnem turnirju. Na sporedu bo spet pet tekem, ki bodo že dokončno odločile, kateri klub se bo plasiral v finalne tekme za prvo. drugo, tretje in četrto mesto. Vse tekme bodo na igrišču Ljubljane kot doslej. Spored tekem: Mladika : Žabjak ob 10.30. OND Tobačna tovarna : Vič ob 11.30. Obe tekmi spadata v mladinsko skupino A. Popoldne pa bodo nastopili tile pari: OND Tobačna tovarna : Vič ob 13.30. Mladika : Korotan ob 14.50. Mars : Žabjak ob 16.10. Zveza pa je za sojen je navedenih tekem določila tele sodnike: Mladika : Žabjak g. Dolinar, OND Tobačna tovarna : Vič g. Jerman, OND Tobačna tovarna : Vič g. Kos, Mladika : Korotan g. Makovec in Mars : Žabjak g. Kos. Nekaj besed o nedeljskih nasprotnikih pa v jutrišnji številki našega lista. * V semifinalni boksarski borbi za tiasloo evropskega prvaka v lahki kategoriji se bosta 18. novembra pomerila Robert Proietti in Jan Nicolas. Težka borba bo v italijanskem mestu Aia. Tudi Trboveljčani so igrali preteklo nedeljo z žogo. Pomerili so se s sosednjimi Zagorjani. Zmagali so igralci iz Trbovelj in to precej občutno z 8:1. Hrastničani so bili pa spet uspešni v Mariboru, kjer so nastopili proti poštarskemu moštvu. Kot rečeno so bili uspešni in so tekmo odločili z 5:3 v svojo korist. V Los Angelesu sta se pomerila o ringu nekdanji svetovni boksarski prvak Armstrong in meksikanski borec Zurita. Z lahkoto je zmagal Armstrong in to že v drugi rundi s k. o. Španski boksarji so pred nekaj dneoi gostovali v švicarskem Bernu, kjer so imeli nasproti švicarsko boksarsko predstavništvo. Zmagali so boljši Španci z 9:7. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 29. oktobra: Narci6, šk. Petek, 30, oktobra: Alfonz R. Ohv*>ntita Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. štiri dela iz komorne literature bomo slišali na prvem letošnjem koncertu Ljubljanskega komornega tria, ki bo v torek, 3. novembra ob 18 v veliki filharmonični dvorani. Italijansko literaturo zastopa Pugnani s svojo Sonato za trio. Iz vrste klasičnih del t>o na sporedu Mozartov Trio v (.-duru. Slovensko komorno literaturo zastopa Lipovškova Sonata za violino in klavir, iz češke literature pa bomo slišali znameniti Smetanov Trio, op. 15 v g-molu. Odličen spored, katerega bodo izvajali naši priznani domači umetniki: Dermelj, Šedlbauer in Lipovšek. Občinstvo opozarjamo na ta koncert. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Pridelovalcem koruze, ovsa in fižola mestni gospodarski urad sporoča, da morajo prijaviti svoj pridelek v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 35 v II. nadstropju, kjer dobe predpisane tiskovine. Še posebej jih opozarjamo, da morajo v prijavah naznaniti resnične podatke, ker so za neresnične prijave pridelka določene občutne kazni. Prijave morajo biti v vseh rubrikah izpolnjene natančno in čitljivo s Črnilom ali pisalnim strojem. Interesenti dobe prijave od četrtka 29. oktobra do četrtka 5. novembra, oddati pa jih morajo najpozneje do 15 novembra. Obenem pa opozarjamo, da tudi najmanjši pridelovalci morajo prijaviti pridelek. Posebno so dolžni oddati prijave tisti, ki so naznanili posevek, pa nimajo nič pridelka. To pa zato, ker mestni gospodarski urad vodi evidenco nad posevkom in pridelkom Zato naj slednji pridelovalec zadosti uredbi, da ne bo kaznovan. Hkrati opozarjamo vse nridclovalrc krompirja, torej vse zamudnike, ki še niso oddali prijave pridelka, a so oddali prijavo posevka, naj pridelek takoj prijavijo, ker sicer mestni gospodarski nrad nima Drav^ evidence. Nakazila za sladkor, maščobe in milo za november dobe trgovci od četrtka do sobote, torej od 29, do 31 t. m., v mestnem preskrbovalnem uradu, tako da v četrtek 29. t. m. pridejo na vrsto trgovci z začetnimi črkami A—J. v petek 30. t m. od K—O in v soboto 31. t. m. od P—Ž, Za mesec november l>o vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil za zabelo po 200 gr presnega masla in 2 18 del olja. Odrezke in bone za sladkor, maščobe, milo in krompir za mesec oktober bo mestni preskrbovalni urad od trgovcev sprejemal tako, da jih 2. novembra morajo oddati trgovci z začetnimi črkami A—F, 8, novembra od G—J, 4. novembra od K—L, 5. novembra od M—O. 6, novembra od P do S in 7, novembra od Š—Ž. Trgovce prosimo, naj se v lastnem interesu natanko ravnajo po tem razporedu ter zanesljivo s seboj prinesejo tudi seznam oddanih odrezkov in bonov v dvojniku po vzorcu, ki ga je založilo Združenje trgovcev, prav tako pa tudi zeleno knjigo o prejemu blaga in oddaji odrezkov. Oba seznama pa morata biti podpisana od tigovca in opremljena z njegovim žigom. Odrezki za krompir morajo biti tako urejeni, da bodo oktobrski,i.npv^mbrski in decemhr-ski nalepljeni za vsak : ipaaec, posebej in popolnoma ločeno. . Dodatne krušne karte za trgovske vajence. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino je s svojo rešitvijo z dno 17. X 1942 odobril izdajo dodatnih krušnih nakaznic za ročne delavce tistim trgovskim vajencem, ki so zaposleni v trgovini z živili. Trgovski oddelek Pokrajinske delavske zveze poziva vse trgovske vajence, zaposlene v trgovini z živili, da v lastnem interesu dvignejo pripadajoče jim dodatne nakaznice za kruh do konca tega meseca. U. dekliška (licejska) ljudska šola ima začetno službo božjo v soboto dne 31. oktobra t. 1. ob 9 v Vajeniškem domu, Kersnikova ulica 3 (nasproti Slamiča). Tam bodo učenke zvedele, kje in kdaj se vrši pouk. l,}nbljansteo gleihtlisee Drama: Četrtek, 29. oktobra ob 16.30: »Deseti brat«. Red Četrtek. Petek, 30. oktobra ob 16: »Hamlet«. Prvič v sezoni. Red Premierski. Sobota, 31. oktobra ob 16.30: »Deseti brat«. Izven. Nedelja, 1. novembra ob 16; »Hamlet*. Izven. Opera: Četrtek, 29. oktobra: Zaprto. Petek, 30. oktobra ob 16: »Traviata«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 31. oktobia ob 16: »Don Pas^mle^. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja, 1. novembra ob 16: »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Proda se večja količina popolnoma novih la hrastovih parketov vel. 40/6 cm, ter terazo ploščic, material za centralno kurjavo in vodovodno instalacijo Naslov v upravi lista. V. HEISER 1?9 Zdravnik gre križem svet Edino plačilo, ki ga zdravnik lahko pričakuje, potem ko je vse svoje življenje posvetil javnemu zdravstvu, je seveda v njegovem poklicnem položaju in v spoštovanju, ki si ga je priboril, ter v globokem zadovoljstvu, dg je bil nesebično uslužen do drugih. Zato 'mi boste nemara odpustili, fe bom omenil primerjavo med resnično izrednim današnjim stanjem in zaostalim položajem javnega zdravstva I. 1914, ko je dr. Rose prišel na Mlipine. da bi me pridobil in navdušil ta delovauje naše ustanove. Velik napredek ki ga z veseljem in v velik: meri pripisujem ustanovi, je nekaj, kar vsakogar globoko prevzame Čisto nemogoče bi bilo omeniti — čeprav le površno — naj-znntnejše uspehe, dosežene v vsaki od Štiridesetih nežel. v katerih .sem lahko dela) preiskave in predlagal načrte v prvih časih naše ustanove Zmeraj bom hvaležen vsem tistim, ki jim je bila ~ana naloga, naj moje predloge izvršujejo, bodisi neposredno ali pa po ustanovi. .čeprav ustanova pri svojem blago-“ejnem delovanju ni neposredno vklju- čevala gobavosti v svojih načrtih (in mislim, da je bilo to pametno), mi je vendar vedno nudila največje možnosti. da sem se tudi za to stvar lahko zanimal. Velik del uresničenega napredka v zadnjih letih glede pobijanja gobavosti smo dolžni temu blagohotnemu ze.nimanju in zgledu, ki ga je naša nstanova dala drugim organizacijam. Prav tako izdatno mi je ustanova pomagala tudi pri vseh mojih ostalih poskusih, da bi pospešil zdravstvo še na ostalih poljih. Ves to moram ori-znati z globoko hvaležnostjo. Ob zaključku mi dovolite, da se Vas osebno !er po Vas tudi vsem odtalim družabnikom v tej krasni usiano- i vi iskreno zahvalim za stalno ljubez- ' njivost in, sodelovanje, s katerim ste mi pomagali v vseh dolgih dvajsetih letih temeljitega službovanja. V bodočih letih upam, da bom prispeval k skupni zadevi človeštvo tako, da ne j bom prisiljen prebivati toliko časa izven meja moje domovine. Kakršno koli bodi moje bodoče delovanje, n« svoje odnošaje z Rockefellerjevo ustano. ‘ vo v preteklih letih bom vedno gledal kakor na svoje glavno življenjsko delo: vedno bom ceni! kot svojo dolžnost in posebno pravico, da bom vselej storil vse, kar bo v mojih močeh, za njene bodoče cilje. Vaš vdani Victor G. Heiser. Rockefeller Center Ne\v-York, 14. januarja 1935. V upanju, da Ves bo vedno spremljala živa zavest temeljito opravljenega dela in zadovoljstvo nad dobro posvečenim življenjem, ostanem vedno Vaš vdani John D Rockefeller. Nemara se ne bi nikdar docela zavedal, kako srečna je bila moja življenjska usoda, če se ne bi lotil pisanja te knjijre; tako pa sem moral pre- »Dragi dr. Heiser! Hvala Vam, da listati mnogo strani svojih starih za-ste mi dali priliko, da setu mogel piskov, ki bi verjetno ostali zaprti v prebrati pismo, ki ste ga poslali dr. Masonu. Kolikšno izredno delo ste napravili! Pomislite malo: šestnajstkrat ste prepotovali ves svet; življenje ste posvetili javnemu zdravju v skoraj vseh delih sveta ter opravili resnično veliko' delo med štiridesetimi različnimi narodi! To je gotovo prvenstvo, na katero ste lahko po vsej pravici ponosni in ki Vam del« najvccjo čast. Kot predsednik sveta Rockefellerjeve ustanove in kot Vaš iskren in kovčegih in zabojih, kamor sem jih spravil ž.e pred leti. N. pa dvoma, da ni mogoče spraviti med ovoje ene same knjige niti najbolj presenetljivih dogodb celih štiridesetih let, ki sem jih posvetil izvrševanju svojega poklica v vsakem delu sveta, v deželah z lepimi cestami m v deželah brez cest. Nisem imel dovolj prostora, da bi popisoval mesece, ki sem jih prebil v vojski v pretekli svetovni vojni A tudi sestavki o Kitajski, Indiji, Kgip- star prijatelj sem se z veseljem odlo-'tu in Srednji Ameriki ter drugih de-čil za to priliko, da Vam izrazim svoteželah so vsi prekratki. najgloblje zadovoljstvo nad delom, ki ste opravili v zvezi r našo ustanovo. Toda še bolj važno je to. da bodo Prav tako nisem imel prostora, da bi omenil svoje napore za zgraditev zdravstvenega muzeja, ki naj bi bil ta- v prihodnjih letih na temeljih, ki ste' ko velik kakor metropolitanski miizej; jih tako trdno postavili lahko zgra- nisem omenil zanimivih preiskav za dili stavbe, ki bodo polagoma utegnile bolj skrbno pomoč v nesrečah v indu-služiti zdravju in blagru vseh ljud- «tri j j; nisem omenil svojega dela / že-stev po vsem svetu. Ilezniškim zdravstvenim odborom ,ki je pozneje imelo tolikšen vpliv; končno tudi nisem omenil izrednega širjenja pouka glede otroškega zdravstva po vsem svetu, ki sem ga razvil s sodelovanjem predsednika Hooverja, z dr. Emmettom Holtom t dr. Friderikom Petersonom in mnogimi drugimi. Življenje, kakršno je bilo moje, mi je nujno vzelo možnost lastnih družinskih vezi ter mnogih drugih izkušenj, ki bogatijo naše življenje. A ta odpoved me je poplačala = priliko, da sem prinesel najdbe znanstvenih delavnic j milijonom bolnikov, ki niso mogli nikjer najti nobene utehe in tudi niso upali, da bi kdaj našli tolažbo. Moje življenje je bilo izredno srečno in bogato. Poplačalo me je med drugim tudi s celo armado prijateljev, ki so mi življenjsko pot napravili prijetno Zdi sc mi, da jih vidim pred svojimi očmi po raznih kotičkih zemeljske oble: jasno pa sem tudi prepričan, da bi v šestdesetih deželah, ki sem jih obiskal, gotovo spe: naletel na prav topel sprejem, če bi se kdaj spet odpravil na pot. Kadar človek odlaga odgovornost aktivnega delovanja ter prelomi z navadami in zvezami vsega prejšnjega življenja, se ga loteva neka žalost. Toda zavest, da si služil j, vso vnemo, ter veselje nad opravljenim velikim delom lajšat« to, srčna te-snobo ter omilita težko ločiter.. KONEC Novi »pomožni denar« v nemški vojski Nemško vrhovno poveljstvo je z njim hotelo preprečiti, da ne bi kupna moč vojske neugodno vplivala na cene v zasedenih deželah Berlinski gospodarski krogi so pred nekaj dnevi objavili podrobnosti o novem nemškem »vojaškem denarju«, ki s-5 je zdaj pridružil že znanim kreditnim bankovcem. Medtem ko ti poslednji v zasedenih deželah veljajo kot zakonito plačilno sredstvo poleg denarja ki je v teh deželah v navadi, pa novi pomožni vojaški denar rabi samo kot plačilno in obračunsko sredstvo v nemški vojski sami. Zato je njegova raba v denarnem prometu = prebivalstvom po zasedenih pokrajinah izrečno prepovedana, a tudi dejansko nemogoča 1 a pomožni denar je torej nove vrste, ki ima nekakega prednika v tako imenovanem kan-tinskem denarju, kakršnega so pred nekim časom dali v promet v Bolgariji in Romuniji. Povod k izdaji tega novega denarja je bilo dejstvo, da so mezde in oskrbovalne plače nemških čet, ki so nastanjene v prijateljskih državah jugovzhoda predstavljale dodatno in tako znatno kupno moč, da bi to utegnilo zelo slabo vplivati na cene v dotičnih deželah. Zato so vojakom mezde izplačevali v denarju dotičue dežele, toda le v omejenem znesku, medtem ko so ostalo dobili izplačano v novem kantinskem denarju. Za kantinski denar so uporabljali prave rajhovske novce za 5 in 10 pfenigov, poleg tega pa so izdelali nove bankovce za t pfenig, na katerih je bilo natisnjeno »pomožno plačilno sredstvo oborožene silec in ki torej niso imeli veljave pravih nemških kreditnih bankovcev. Da pa vojaki ne bi tega denarja uporabljali pri drobnih nakupih po zasedenih deželah, so določili, da naj ima denar v plačilnem prometu med vojaki in kantino desetkratno veljavo nominalne vrednosti. S tem so dosegli, da kantinski denar ni šel v splošni promet, saj bi zunaj vojske izgubil 90 odstotkov svoje vrednosti in bi torej dejansko bil brez veljave. Kantinski denar se je dobro obnesel. Zato ga je nemško vrhovno poveljstvo zdaj spremenilo v splošni »pomožni denar nemške vojske«, l a ima v primeri s kantinskim denarjem poleg drugeg,a to veliko prednost, da ga vojaki lahko pošljejo tudi domov. V tem oziru so doslej vla- HENRIK SIENKIEWICZ dale precejšnje težkoče, ki so pa zdaj odpravljene, kar je možno novi pomožni denar v Nemčijo uvažati in izvažati. V Nemčiji imajo za to posebne vojaške blagajne, denarne zavode in obmejne menjalnice, ki novi denar brez nadalj-nega zamenjajo v rajhsmarke. Novi »pomožni denar nemške vojske« so izdali v bankovcih po 1, 5 in 10 pfenigov. Podobno kakor pri kantinskem denarju ga zamenjajo po desetkratni nominalni vrednosti in s tem je zloraba tega denarja v prijateljskih državah in po zasedenih pokrajinah izključena. S tem bistrim ukrepom je nemško vrhovno poveljstvo hotelo doseči, da odvisna kupna moč nemških čet ne bi slabo vplivala na cene in preskrbo dotične dežele, kjer so nemške čete nastanjene. Ljudje, ki se pogreznejo v zimsko spanje Ha Ognjeni zemlji se moški vdajajo v zimskih mesecih brezdelju in obilnemu spanju — Ženske morajo skrbeti za hrano V živalskem svetu poznamo več zvrsti, ki trde zimske mesece, ko primanjkuje krmil, premostijo s spanjem, a da bi tudi kako človeško pleme imelo lo navado, se je šele nedavno izvedelo. Tak nenavaden pojav človeškega prezimovanja vidimo na velikem otoku Ognjene zemlje, ki ga od južnoameriške celine loči Magellanova cesta in h kateremu prištevamo še nešteto otočkov. Ognjena zemlja nosi svoje ime po številnih taboriščnih ognjih, ki jih je leta 1520. pri odkritju otoka in potovanju skozi preliv ugledal Magalhaes. Na Ognjeni zemlji živi ob obrežju jezera Fagnama indijansko pleme, čigar moški se vdajajo zimskemu 6panju. Zima na južni polobli ne nastopa ob istem času kakor pri nas Tam pritisne šele meseca marca Tedaj se moški tega plemena, ki 60 poletje preživeli v preprostih kočah iz lubja, umaknejo v ze- meljske votline in jame, iz katerih se na novo spet prikažejo šele ob nastopu toplejšega letnega časa. V zimskih mesecih skrbijo za prehrano izključno samo ženske. Opravljati morajo hišna dela ter hoditi na lov. Taka ureditev se zdi prebivalcem Ognjene zemlje sama po sebi razumljiva. Poleti tem Indijancem še na misel ne pride, da bi si kopičili zaloge za kratko zimsko dobo. Poglavitni naravni vzrok pa je v tem, da se po starih navadah otroci rodijo skoraj izključno samo v poslednjih poletnih mesecih. Moški se sicer vdajajo brezdelju in »zimskemu spanju«, a v nasprotju z živalskim svetom ne mfr rejo ostati brez hrane. Zato morajo zanje skrbeti ženske, ki jim prinašajo jestvine v votline, da jih po vsakokratnem obilnem spancu užijejo. Doslej znanost o tej čudni navadi ni prav nič vedela, to pa najbrž zaradi tega, ker so kraji, kjer ti svojski Indijanci živijo, pozimi zelo težko dostopni. ai M * * i I a i j 4 1 a * * ■ S ■ ■ a ■ ■ : a a m Lepo domačo knjižnico si ustvarite za majhen denar, ako se naročite na »SLOVENČEVO KNJIŽNICO« ki izdaja vsak mesec po tri knjige: romane, povesti, novele itd. iz vseh svetovnih književnosti. Najodličneje so seveda zastopana domača dela. Vsaka knjiga Vas stane samo 6 lir, dočim je v knjigarni znatno dražja. Ob koncu letnika dobite še dve knjigi brezplačno kot nagrado. Plačuje se lahko v obrokih. Opozarjamo na res okusno vezavo po načrtu arhitekta Gajška. V celo platno vezane knjige stanejo za naročnike po 20 lir, v pol platno po 13 lir. Naročila sprejemamo še do božiča. Drugi letnik se je začel z oktobrom in so za ta mesec izšle že vse tri knjige, ki so jih naročniki z velikim veseljem in užitkom brali: Jalenovi »BOBRI«, Perrijev »NEZNANI UČENEC« in Heyeva »POTA IN ZAPREK E«. V soboto izide Ljeskova »ZAČARANI ROMA R«, v sredi prihodnjega meseca trije zvezki Kuretovega »VESELJA DOM«, 1. decembra pa Tomažičeve »POHORSKE PRAVLJICE«, bogato ilustrirane — najlepše Miklavževo in božično darilo otrokom. Naročila se sprejemajo v upravi »Slovenca« in v Ljudski knjigarni. ROMAN V SLIKAH I m m 4* USlSlSl^Ljal ■ ■ - v. 67. Hilon je skrit za voglom dolgo čakal. Prepričan-je bil, da se mora stvar zanj dobro izteči. Toda čas se je vlekel in začelo ga je skrbeti. Nenadno pa se je iz veže počasi pokazala Ursusova glava, se previdno ozrla naokoli, potem pa je stopil čez prag Ursus, noseč na rokah Kroto-novo truplo ter zdirjal z njim proti reki. Hilonu so se naježili vsi lasje. »Po meni je, če me zagleda!« Začel je prositi pomoči vse bogove, kar jih je poznal, celo Kristusa. Potem jo je pa ucvrl, kar so ga nesle noge El AR - Radio Ljubljana Petek. 30. oktobra: 7.30 Pesmi in napevi — 8.00 Napoved časa: poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13.00 Napoved časa; poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Radijske pesmi vodi dirigent Angelini — 14.00 Poročila v italijanščini — 14-15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec; pisana glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Kmečki trio — 17.35 Četrt ure za tvrd- 68. Za denar, icl mu ga |e Bil dal Vinicij, se je nekje najedel in se skopal, potem se je zavlekel domov in zaspal ko ubit. Ko se Je zbudil, Je zagledal pred sabo sužnjico, ki si jo je bil kupil. Klicala ga je in tresla. Za njo je na pragu zapazil — Ursusa, Pomel si je oči, da bi bolje videl, potem so mu začeli laziti mravljinci po hrbtu. Šklepetaje z zobmi je dejal: ■Oaz ... ne poznam .. tega dobrega., človeka. Ni me ... doma.« Toda Ursus ni hotel dolgo čakati. Sklonil se je v sobo, rekoč: »J-lilon, Hilonides!« »Mir s tabo, mir s tabo, o najboljši izmed .kristjanov, toda jaz te ne poznam!« »Hilon Hilonides,« je ponovil Ursus, tvoj gospodar Vinicij te kliče, da pridi k njemu!« ko Nizzardo — 17.50 Pisana glasba — 19.00 > Govorimo italijansko« — prof. dr. St. Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20.00 Napoved časa; poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Voiaške pesmi — 20.45 Znani dueti — 21.15 A. Nicotcra: Pogovor s Slovenci — 21.30 Violinski koncert Alberta Dermelja; pri klavirju M. Lipovšek — 22.10 Koncert pianistke Marcelle Barzetti — 22.45 Poročila v italijanščini. Naročajte Slovenski dom! V deželi cvetočih čreieni Prva noč na Japonskem 1 Yokohama. Vihar nas je ustavil in bilo je že pozno, ko se je naš parnik pripeljal v Tokijski zaliv. Nebo je bilo kakor umazana vata, megleno in nizko. Kjer tone sonce je blestelo rjasto rdeče. Majhni ribiški čolni z daleč upognjenim nosom in krmilom. Vasi so daleč na golih rjavili pobočjih. Počasi se je izognil krmač trdnjavskemu otoku, ki ga je potres raztrgal. Razpočene betonske kupole, polovični oboki, odpadlo kamenje. V sivini se bližamo pristanišču. Stara premražena ženska se je naslanjala na ograjo na palubi: »Tu, ali vidite podrtine? Od potresa leta 1923. Tod je stala naša hiša. Oh, in tu na obali — ne, bolj nazaj. Obala se je čisto spremenila. Tu sem stala osem ur v vodi, dokler me ni našel moj kuhar, Koliko krvi je preteki« ta dan. Štiristotisoč ljudi je umrlo! Štiristotisoč! Pomislile! Še nobena vojska ni Japonsko toliko ve-ljala.< ,.. Yok#hama... Godba zveni iz besede — dokler ni prišel potres. Sedaj diši po krvi. Še vedno po dveh in pol letih... Yokohama... Črešnjev cvet diši iz besede, dokler se ni zemlja sama pogreznila vase. Zemlja se je dvignila za meter, se spet pogreznila, se zlomila kakor preperel les in požirala človeške kepe. Tri minute je drezal prst po razbumjemem mravljišču velemesta. Potem so počili tanki za olje. Tu na pristanišču je zgorelo štiristotisoč ljudi. Tu, kjer prav zdaj migljajo kresnice papirnatih lam-pijonov, kjer je izkrcevalni mostiček tako skrbno zavarovan, da si nihče ne more niti noge zlomiti. »Rikša, rikša?« Suh rumen človeček s sedlastim nosom je capljal med ojema voza, mahal s svojim lampijonom in se režal kakor mrtvaška glava. »Rikša? Rikša? Club hotel!« Rumeni človek — konj je vlekel v kratkem teku, zavijal okoli ko® iz valovite pločevine, lesenih hiš in se spotikal na prašnih cestah brez tlaka. Kjer je visela na brzojavnem drogu luč, sem videl pred seboj rumen mumijski tilnik, nad katerim je vihral ploščat moder klobuk. Na obeh straneh ceste so bile podrtine, kosi malte, kupi opek. Iz betonskih podrtin mole železne palice. Verjetno so spodaj še trupla. Še vedno. Toda nad tem že rastejo ogrodja in se dvigajo škripci. Mravljinci izboljšujejo svoja mravljišča. Majhne lesene hiše s prozornimi okni stoje posamično med podrtinami in prahom. Skednji s streho iz valovite pločevine; telefonske žice. Na zapuščenem prostoru je na postrani vdrtem temelju izobešen napis: »Najboljši prostor za trgovino. Dajemo v najem!« Pošastno in mrzlo! Mraz, da kar reže! Kuli se je ustavil pred leseno kočo. »Club hoi'''’’ Mrtvaška glava zmaje: »Ni hotel; fina hiša; lepa dekleta.« »Club hotel,« go on. Ali right!« Zopet okoli oglov in po blatu. Končno pridemo do hotela. Zasilna enonadstropna stavba iz tanke opeke. Pov=~-i luči, stoli in govoreči ljudje. V sobici je petrol°i*kn ro* »Velja?« »Šest dolarjev, prosim.« »Naj vas vzame ..,« Večerja je bila zapadnjaška, od oliv do moke. Samo, da izletniki ne bi bili tako glasni. Prižgal sem si cigaro in šel nasproti majhnim pisanim lučem, ki naznanjajo na novo pozidane ulice. Nato sem zašel v mrazu po prašnih zavitih potih med kamanitimi razvalinami. Končno sem zagledal tri nove hiše, drugo ob drugi. Nastavek za novo ulico. Na srednji hiši se sveti: »Caffč Hamburg«! Poglej, saj to je Nemec. Široko stoji za točilno mizo in z debelimi mornarskimi rokami pripravlja gin in grenčico, kuminovec in rum za dva moža, ki se grejeta ob žganju in govorita nemško. »Ali ste tujec?« »Pravkar sem dospel z ,Korea Maru*.« »Iz Frisca?« »Iz toplejših krajev: Honolulu.« »Ali boste enega?« »Rad.« »Gin, kuminovec, gin. Ali želite videti Yokohamo? »Prav zato- sem šel ven.« »Halo Walter, pripravi voz!« Za kupom opeke je zabrenčal osemcilindrski motor. Nimam pojma, kako se imenujejo ljudje s katerimi sem skupaj. Vsekakor so dobri ljudje. Brez njih bi bil nocojšnji večer obupen. »Kam se peljemo?« »Kain?« je vprašal nazaj dolg, vitek mož,« kam se lahko peljemo. V Honolulu, seveda.« »?« »Ali š;e nikdar niste bili na Japonskem? V Honolulu, Človek, v hotel. Vse javne hiše se tod imenujejo hoteli. Vem za prav dobro. Kyo hotel, šofer!« Ta je približno pokimal, kakor da gre za nekaj samo po sebi umevnega. Kam pa naj sicer gremo. V Yokohami je izbira majhna: ruševino aii javne hiše. Prišli smo do nove hiše, ki je bila še vlažna od malte. Hiša je na pol evropska z barom, klavirjem in gramofonom in na pol japonska z vejico črešnjevega cveta kot edino sliko, s premakljivimi okni, plahtami in dekleti. Seveda z dekleti: deset, dvanajst; oblečene so v svilene kimone s cvetovi in s sandali na belih nogavicah. Dekleta so lepa, nevsiljiva, toda s pasje prežečim pogledom. Gost samo pomežikne in dekle že ve. V baru razsaja nek pijanec. Dva hišna hlapca majhna kot fantiča, toda širokih ramen pristopita k njemu in ga sprva vljudno mirita. Pijanec tuli kar naprej in vrže steklenico z zeleno poprovo meto preko mize, toda naenkrat utihne. Oba čokata hlapca sta ga zagrabila za členke, mu s pravim jiu-jitsom zakrenila roke in ga spet izpustila. Bogat gost je dober gost. Kdo bi ga1 vrgel ven? Opozorilo je bilo za mene nepotrebno. Eden mojih spremljevalcev je izginil, drugi pleše z nekim majhnim mladim dekletom. Kadar klavirist preneha, se dekletce v zadregi vleče za kratki črni kiti. V dvajsetih dneh bodo zacvetele češnje, ei mislim, in jaz bom v Nikko. V dvajsetih dneh se bo tudi mlado dekletce odvadilo vleči za kite. V dvajsetih dneh si bom ogledal drug del Japonske, morda tisti, o katerem sanjajo slikarji, ali oni, nad katerim se razburjajo politiki. Ah truden sem in ne vem kaj me fte Čaka. Morda spet kak potres... Za Ljudsko sečna naročnina tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Me-ina 11 lir, za inozemstvo 15 lir - Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/I1I - Uprava; Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon stev. st. 40-01 do 40-05 - Podružnica. Novo mesto