olitični ogled Država SHS. Na poti do sporazuma je storjeno zopet par korakov. Demokrati, največji nasprotniki sporazuma, so se zapet tako obnašali, da so izgubili skoraj že zadnje ostanke zaupanja med radikali. Ona struja med radikali, ki je še vedno delala za ponovno zvezo z demokrati, se je žc do malega razšla in glavno besedo ima sedaj ona, ki je za sporazum. V verifikacijskem odboru so nastopali demokrati silno predrzno. Hoteli so spraviti nekaj svojih kandidatov skozi, ki niso dobili dovolj glasov. Celo glede dr. Kukovca in dr. 2erjava so vložili pritožbo. Na demokratski Iisti v enem srbskem in enern čmogorskem okraju sta kandidirala celo dva uradnika ter se nista zmenila za zakon, ki določa, da mora kandidat odložiti svoje državno službeno mesto. Verifikacijski od bor je obe lisli razveijavi; in tako so demokrati ob tri mandate. Eden od radikalskih prvakov je moral celo pripomniti, da Tlačijo demokrati politiko tudi v sodnijo ia da radi tega beži ven pravica. Demokratski zli duh dosedanje protiljudske politike bo sčasoma le izgubil zaslombo, katero si je prisleparil v Bcogradu ir. Da med Srbi. V soboto sta prišla v Beograd poslanca Radičeve stranke dr. Krnjevič in Kovačevič, da od Pašiča saniega čujeta, kaj sedaj misli o sporazumu, ko je sestavljena samoradikalna vlada. Med razgovori se je pokazalo, da Pašič v resnici misli na pošten in trajen sporazum. To so kazali tudi drugi ministri ter obljubili hrvatskemu odposlanstvu, da se bo marsikaj odpravilo, kar so demokrati upeljaii in kar je eden glavnih vzrokov nezadovoljstva. Radič je zadovoljen s poročiloin, ki so ga odposlanci prinesli iz Beograda, ter meni, da bi bilo najbolje, če bi se začelo polagoma popravljati, kar je dosedanja nesrečna politika zakrivila in če bi bile na jesen nove volitve. ce se l>odo radikali sporazuma držali, izidejo iz volitev še močnejši in vse siraake, ki sporazumu nasprotujejo, bi propadle. Radičeve odposlance so v Beogradu lepo sprejeli, samo policajdemokrati se niso znali krotiti in so po svojih listih pisali o »Radičevih ušivcih.« Ko so radikalni poslanci govorili z dr. Korošcem o političnem položaju in glede pogajanj za sporazum, so bili opozorjenii na dejstvo, da je Jugoslovanski klub v opoziciji proti vladi in da se iz držanja članov Jugoslovanskega kluba v verifikacijskeni odboru ne sme sklepati, da bo klub podpiral vlado. Dosedanje stališče je posledica tega, ker je klub hotel popraviti vsaj kolikor toliko krivice in nasilja, ki so jih demokrati uganjali za časa volitev. Jugoslovanski klub bo stal tudi v bodoče vedno točno na stališču svojega programa. Vsled tega s» vse ostale vesti brez podlage in zgolj ugibanja. Vsekako se je treba zavedati, da je borba Jugoslovanskcga kluba pred vsem naperjena proti policajdemokratski politiki. Francosko-nemški spor. Zavezniške velesile so odklonile nemško ponudbo glede plačanja vojnih odškodnin in svet se zlasti čudi, da je bil angleški odgovor nepričakovano oster in da je Anglija čisto prezrla oui del nemškega predloga, ki govori o možnosti določilve odškodninskega zneska po mednarodni komisiji. — V Poruhrju posiajajo razmere nevzdržne. Francozi izganjajo nemške uradniške rodbine, od nemške slrani si je pa ogorei-nje začclo iskati duška v uničevanju prometnih sredstev. Tako je bil od meznanih storilcev porušen večji del železnice, da imajo sedaj Francozi velike težave z odpremo zaplenjenega blaga. — Radi francoske vojnosodne obsodbe tovarnarja Kruppa na 15 let ječe in lOOmilijonsko globo je poslala nemška vlada vsem državani svoj protest. Umor ruskega zaslopnika. Pred tednom dni je bil v Lozani v holelu umorjen vodja ruskega odposlanstva na lozanski konferenci VoroTski, dva druga delegata sta bila pa težko ranjena. Morilec je rodom Švicar, a ruski priseljenec in je bil Wranglov oficir. Mednarodni kongres za žensko volilno pravico se je začel te dni v Rimu. To je že 9. kongres te vrste ter ima 2000 odposlanic od 40 narodov. Ob poročilu o napredku ženskega gibanja se je tudi ugotovilo, da jc samo še 15 držav, kjer ženske še nimajo volilne pravice. ŽUPANSKI POUCNI TECAJ V SLOVENJGRADCU. Dne 15. januarja 1923 je priredila Županska zveza za Slovenijo poučni tečaj v Slovenjgradcu. — Pred začetkom tečaja je pojasnil slučajno v mestu se mudeči nar. poslanec dr. Hobnjec zbranim obč. zastopnikom, kako se sestavljajo in vlagajo kandidatne liste. — Pri tej priliki je povdarjal, da mi vsi hočemo ostati v drža"vi, ki nam bo dobra mati. Čisto nemogoče bi bila kaka samostojna slovenska republika. — Dasi govor poslanca dr. Hohnjeca ni bi' na sporedu županskega tečaja, vendar je bil vsestransko dobrodošel in odobravan. Otvorivši oficijelni del tečaja je pozdravil okrajni načelnik Županske zveze Guzelj v velikem številu zbrane obč. zastopnike, došle celo iz oddaljenih delov naše Koroške. Na to je pozdravil navzoče v imenu osrednje Županskc zveze njen tajnik Fr. Kristan, povdarjajoč važnost organizacije v varstvo avtonomije. Vladni svetnik Šporn je potem pojasnil v uvodu svojega predavanja pojm avtonomije, kaj občina more in kaj sme v okviru zakona in kako naj si uredi svoje gospodarstvo. Razdelitev moči mora biti v skladu z in-  teresi občine. Naloga Županske zveze pa je, da tolmači,  kakšne pravice imajo občine. Drugi predavatelj obč. revizor Kristan je tolmačil  način obč. gospodarstva, denarnega in splošnega poslo-  vanja, vire dohodkov i. dr. — Med tem so se razvili raz- govori in se stavila razna vprašanja, med drugimi gle- de lovs^ega zakona. — Pri tem se je pojasnilo, da mora vsak lovec poravnati škodo, ki jo komu napravi na pol- ju ali travniku. — Od lovskega zakupnika pa ni mogoče zahtevati pogoja (kakor je nekdo vprašal), da bi se za- varovale morebitne odskodnine za kokoši, če bi jih od- nesle lisice. Pojasnilo se je nadalje lia tozadevna vprašanja, da nimamo še novega lovskega in ne ribarskega zakona. Glede uradnib dopisov v cirilici so se pritoževali zaslopniki občin, da pravi okr. glavarstvo, da morajo znati cirilico. — Pojasni se teoretično pravna in praktična stran. Zakonito je stališče okrajnega glavarstva, ker je občina javna inštitucija, in zato mora sprejemati tudi dopise in odloike v cirilici kot v pismu državnega jezika. Županska zveza pa naprosi pokrajinsko upravo, da ona preskrbi prevode v slovcnščino, ker se danes od občin pač še ne more zahtevati, da bi znale cirilico. Nato je sledilo predavanje vladnega svetnika g. Šporna o domovinskih zadevah in s tem v/vezi o ubožni oskrbi itd. Sledila so razna vprašanja z odgovori in pojasnili, med temi zlasti o konkubinatu in kaznovanju po občini radi prestopka te vrste deliktov. V take namene in iz ozira izvrševanja krajevno policijskih kazni mora imeti vsaka občina svoj obč. zapor. — O konkubinatih in o javnosti pohujševanja priobčimo poseben članek v eni prihodnjib številk. Izražena je bila končno še želja, da bi se vsi navzoi-i zavzeli za cestno zvczo Sele—Kotle na Stari trg— Slovenjgradec kot drugo zvezo z Mežiško dolino, kjer je sedaj le ena zveza. Ondi mora biti nova vozna cesta. ki je tudi v vojažkem interesu. — izrekla se je želja, naj se zavzame za to tudi Županska zveza. Načclnik Gnzelj je na to z zahvalo predavateljem zaključil tečaj z željo, da bi vsi ohranili v srcih nauke, ki so jih čuli. — Pripcmniti moramo, da so vsi udeleženci vzlrajali do konca tečaja in predavanj.