Največji slovenski dnevnik.
Velja $3*00
za vse leto
v_____>
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.

S 1. dnem marca smo povečali list, ker je zahtevala potreba.

V
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1879.				
ŠTEV. 77.		NEW YORK, V SOBOTO, DNE 1. A P RILA 1905.		LETNIK XH.
Slovenski Američani Epidemija samomorov in Avstrija. v New Yorku.
AVSTRIJSKA VLADA JE ODREDILA STROGO PREISKAVO O SMRTI SLOVENCA JAKOBA OMANA.
O umom v Castle Gate, Utah, smo v "Glasu Naroda" poročali že v januarju.
ZASLUGA "GLASA NARODA."
VSESTRANSKO NAVELICANJE ŽIVLJENJA. MOŽ IN ŽENA STA ODŠLA V NIRVANO V NAJLEPŠEJ DOBI.
Pomladna bolezen: probujenje narave, obup onih, ki nimajo kaj pričakovati.
PLIN, STRUP, REVOLVER IN — "KANON".
Salt Lake City. Utah, 1 aprila. — Avstr«>-o!rrski konzul v San Franci-scu. 4'al.. dobil je od dunajske vlade naročilo, naj prične z strogo preiskavo o umoru Slovenca Jakoba Omana, k terena je. kakor je "G1 N." svoje-dobno pomeni. dne 27. januarja t. I. jm>ebni policaj Lewis v Castle Gate, Utah, vstrelil.
Oman je stanoval v nekej huši. kjer je bilo več osob obolelo za kozami, zaradi česar ni smel nihče hišo ostaviti. Oman je pa. ne vedoč za predp:se. odšel na prosto, na 'kar ca je imenovani posebni policaj, ne da bi ga opomnil na. zdravstvene odredbe, na mestu ▼streli!.
Pri preiskavi j« Lewis trdil, da je streljal 1« radi teera, da bi Omana ostrMil in viled ts»a iegerore j« bil opro^eu.
Brat pekejaika, ki atanaje in dela v bliiini istega mesta, v Sunnyaide, Utah, obrail se js km&lo aatem na nas ter naa aaproail da bi kaj ukrenili v korist ponesreienaeve vdove ali otroka ▼ staraj demevini. — ča W se dal* kaka odškodnina zahtevati od mesta? T" naš« dolžnost smo si žteli, da se zavzamemo za krivično postopanje na pram našim rojakom, soaebno še t tem slučaju, iko je baš naš rojak postal nedolžna žrtva policijske roke.
Dne 27. februarja ovadili smo celo eadevo pri avstro-o<rrskemu konzulatu v San Franciscu. Cal.. ter odločno za htevali. da se ta zadeva strogo preišče, je-li naš rojak Oman kriv ali ne-tkriv policijskeira umora.
Kakorjeiz današnje navedene brzojavke razvidno, se je nas konzulat San Franeiseu v imenu avstrijske vlade dne 31. marca p° svojem konzulu obrnil do mestne oblasti v Salt Lake <"ity. Utah, ter zahteval strogo preiskav« i o umoru avstrijskega podanika Jakob Omana.
Značilna jc izjava policaja Lewi?a ki nripozna, da je ros streljal, toda le v sali a!i ila je Omana s tem plašil. b'l je pa od sodnika popolnoma oproščen
"Radovedni ^mo na izid tozadevne reklamacije. Morda se l»«de dalo dobiti z a sorodnike pokojnika kako zadoščenje oziroma odškodnino, in "to bode pokazala še enkratna, nova. ter stro*_ra preiskava. — Brat pokojni pravi, da ma dovolj prič in da lahko dokaže, da je bil Jakob Oman po nedolžnem ustreljen.
O izidu porf»čamo svojeeasno.
ALICE ZAROČENA?
Predsednikova hči je baje postala ne vesta senatorja Beveridgeja.
Po tednikn "Town Topics" posna memo, da se je gospodična Alice Roo sevelt. hči predsednika. zaročla z se natorjem Albert J. Beveridgem iz Tn iane. Zaroko bodo o Velikej noči raz jrlasili. Predsednik je s ženinom zel zadovoljen. Senator Beveridire je vdovec, star 42 let. Njegova prva so orocra je umrla leta 1000. Senator poznan pod rmenom "The boy orator of the Wabash", je 'self made man
Z 12 letom je oral na očetovih nji vab. ko je bil star 14 let, je bil dni nar pri železnici, in z svojim 15 letom voznik. Kasneje je obiskaval ljudsko šolo v Snirvann, 111., študiral pravo in postal član odvetniške tvrdke Mc Donald & Butler, kejr je ostal, dokler ni postal sam svoj. Kot republikansk govornik se je Beveridge vedno odi: kovals.
♦ • •
Beveridire je zvezini senator države Indiane in — predsedniški kandidat Na ta način bi bilo "prestolonasledni štvo" rešeno in vse ostane pri starem. Tako arguemntirajo tudi evropski vladarji, kadar se ženijo njihove hčere.
Našli predpotopno žival.
Berkley, Cal., 31. marca Califor-nijsko vseučilišč« naznanja, da so našli delavci v apnenem Skalovju v Ne-vadi dobro ohranjeno okostnico pred-potopne šivali ihtioeanra - Okostnica je breadvomno starejša, nego so drupe, kar jih je do sedaj r ranih mu-eejih in je nadi tega neprecenljiva
Na Ellis Islandu.
Nove odredbe.
PROSTOVOLJNA . DEPORTACIJA BODE V NADALJE NEMOGOČA. — WATCHORNOVE REFORME.
Pogodbeniki na Ellis Islandu imajo nove nadloge. — Nova naloga vratarjev.
PROVLJANT.
Narava se pripravlja, da vzgoji novo življenje, toda med Newyorcani je zavladala epidemija,, ktere namen je življenje ugonobiti. Dan za dnevom prihajajo policiji, coronerjem in bolnicam poročila, da so se mladi in >tari ljudje, krepki možje in nežne ženske prostovoljno iznebile življenja. Koliko bede, pomanjkanja in srčnih bolesti mora človek prestati, predno seže po zadnjem sredstvu, da oprosti samega sebe z tem, da prostovoljno odide v smrt.
Včeraj zjutraj krog 3. ure, slišal je neki policaj ženske kliee na pomoč kteri so ga dovadli na stavbeni prostor žt. 213, 8. Ave. Tam ja našel gospo Klaverjevo, kters mu ja jokaje naznanila, da s* je njen mož vsmrtil. Plinov smrad ja potem vodil o<ba do saprtih vrat, za kterimi sta našla tru plo 35 let naga mesarja Fred Klaverja. Takoj na liae mesta došli zdravnik, izjavil je, da j« samomori le« že par ur mrtev. Plinova cev je bila odprta. V soseščini imenovane hiše, so se tekom zadnjih šest tednov pripetili štirje samomori. P redlining i -samomorilec je bil tudi mesar in takrat je še Kla ver nekega policaja v šali vprašaj, kteri mesar pride sedaj na vrsto? Policaj mu je odgovoril: "Vi!" — in pogodil je, kajti iz šale je postala resnica, ne da bi pokojnikova soproga vedela o vzroku.
—	45 let stari Clark B. Traphagen. je včeraj umrl vsled ran, ktere si prizadejal z revolverjem v sredo zvečer. Nesrečnež je bil že d\e leti jet i čen. Ni jeden zdravnik mu ni po niagal in ta zavest podala je pokojniku revolver v r; ko.
—	Skušala se je z pomočjo morfija -praviii v večnost — namreč jedva 23 let stara gospa Annie Smitliova, 30C> zapadna 25. ulica. Toda količina strupa je bila premajhna in tako so jo prepeljali v boln co.
Tukaj je ostala le par ur in potem je morfij izvršil svoj namen, dasirav-no je bilo spočetka upati, da mlada sa-m-niorilka še ostane med živimi. Nihče ne ve o vzroku, vsled kterega je odšla v N rvano.
— MeNarght se je naveličal živet kajti vse, kar jt želel, mu je spodletelo, vse <ra je varalo. Da bi ga pa tu d smrt ne varala, se je dobro na njo pripravil. Morfij, revolver in plin, to so jednostavna in prevsakdanja sredstva za |K)t v večnost. In tako si je nabavil mali — kanon, iz kterega si je pognal veliko kroglo v glavo. Izvrstno je izvršilo orožjf svojo nalogo, kajti odneslo mu ni le življenje, temveč tudi večji del glave.
—	Onstran Hudsona v Hobokenu je Ernest Kromnov vsled ponesrečen špekulacij izguLil vse premoženje Po 'stal je ubog in njegovi najboljši prijatelji so vsled njega tudi mnogo" izgubili. Čašica sirupa sličnega vodi. ga je odrešila in j»o:avnala njegove dol-irove.
Novi gospodar na Ellis Islandu, komisar "Watcborn, je z svojo novo odredbo, ktero je včeraj izdal, pokazal, da je zdrave pameti. V New Yorku in okolici je vse polno tak:h inozem-cev, kteri so se po kratkem bivanju na pragu Amerike, naveličali vse Amerike, ker niso našli tukaj one sreče, katero so pričakovali. Taki ljudje so se do sedaj skoraj vsaki dan javljali na otoku in zahtevali, da se jih na ra eun ameriške vlade pošlje v staro domovino. Ko je bil Mr. Williams še na otoku, bilo je v tamošnjem uradu vsaki dan polno tacih ljudi. Sicer so la malo takih ljudi poslali nazaj, vendar so pa o vsakem pojedinem slučaju spisali velik zapisnik. Na podlagi teh zapiskov so potem argumentirali, da je omejitev naseljevanja potrebna, Iker le na ta način je mogoče preprečiti takim ljudem prihod v Ameriko. Radi
Bowen odstopi. Po želji Venezuele.
VENEZUELSKI POSLANIK JE NAPROSIL VLADO NAJ ODPO-ZOVE POSLANICA V CARACASU.
Vlada bode v prošnjo predsednika Ca-stra gotovo privolila.
ZA BOLJI SPORAZUM.
Italija potolažena.
Washington, 31. marca. Posebni poslanik republike Venezuele dr. Jose de Jesus Paul, obiskal je včeraj predsednika Roosevelta in se z njim posvetoval o položaju v republiki Venezueli. Dr. Paul je zatrdil predsedniku da Venezuela nikakor ne dela na to, da bi nastale med vladami v Caracasu in Washingtonu kake neprilike in je predsedniku naznanil, da tvori ame r:ški poslanik Herbert Bowen jedino zapreko pri sporazumu še nerešenih vprašanj med obema republikama, kajti Bowen je pri Castru "persona nongrata".
Povodom jednakega razgovora vojnimi tajnikom Taftom po konferenci v Belej hiši, je Taft venezuel-skemu poslaniku zatrdil, da bodo Z^e-dinjene države odpravile vsako zapreko, ktara škoduje sporazumu med Zje-dinjeninai državami in Venezuelo.
Iz tega ja sklepati, da bode vlada odpozrala poslanika Bowena ii Cara-casa.
carina.
Na iztočnem bojišču. Dogodki v Rusiji. Pred novo bitko. Zopet "teroristi."
ITALIJANSKA VLADA SE BODE PRIDRUŽILA CARINSKEM DOGOVORU Z JED. DRŽAV IN SAN DOMING A.
—o—
Zastopnik newyorske San Domingo Improvement Co. pri predsedniku.
MIR NA HAYTI.
Washington, 31. marca. Italijanski poslanik Mayor des Planches, se je danes v državnem uradu posvetoval z državnim podtajnikom Adeejem glede mednarodnega odgovora o razdelitvi sandominških carinikih dohodkov med upnike Italija zastopa isto-talko, kakor Zjed. države, zahteve svojih državljanov in je zadovoljna, da se z temi zahtevami tako postopa, kakor z onimi ostalih upnikov. Poslanik se je hotel le z predlaganim "modusom vivčndi" seznaniti. Ko je zvedel, da zavzemajo pri tem italijanske zahteve isto mesto, kakor one druzih držav, je izjavil, da se z tem dogovorom popolnoma strinja.
John Baasatt Moore, aastopnilk new-vorške San Domingo Improvement Co., je včeraj obiskal predsednika Roosevelta, da izve, v koliko se imenovani dogovor tiče terjatev njegove družbe. O tem je govoril tudi z urad niki državnega urada.
Washington, 31. marca. Poslanik republike Hay ti, Mr. Leger v Wash-ingtonu dobil je od tamošnjega pred-sednilka brzojavno naananilo, da so ve sti, vsled ktenh je v Hayti pričakovati revolucije, neosnovane. Po vsej Hayti vlada mir in se ni bati kake vstaje. Zakon, kteri se nanaša na iz tiranje Asircev. se izvršuje mirnim potom, in vlada je v stanu vzdrževat red.
Port au Prince, Hayti, 31. marca Včeraj so tukaj havtski vojaki vpri zorili male izgrede, ktere je pa policija takoj zatrla. Vlada bode lahko vzdrževala red in je vkrenila vse potrebne korake, talko, da do večjih izgredov ne more priti.
Predsednik Nora je izdal odredbo da se mora vsaka plenite v zatret Asirci so svoje prodajalnice zaprli, do-čim so drugi inozemski kupčevalci nad svojimi prodajalnicami razobesili zastave držav, od kjer so pršli. Prodajalnice bodo več dni ostale zaprte. Asirci upajo, da bodo svoje prodajalnice dne 4. aprila zopet lahko ^odprli, •ker bode razburjenost poulične dru hali do tedaj zopet lahko poleglo.
OYAMA JE PRIČEL Z VSO VOJSKO NAPREDOVATI PROTI RUSKIM POZICIJAM.
Do sklenitve miru še dolgo ne pride. Rožestvenskovo brodovje na potu proti Hongkongu.
HARIKAR1 IN ARZENXK
PO RAZNIH MESTIH JE PRIČAKOVATI VSAKI ČAS NOVIH ZAVRATNIH NAPADOV.
Zarotniki so na smrt "obsodili" trideset osob z velikim knezom Ale-ksejem na čelu.
OBLEGANI SAMOSTAN.
GENERAL RENENKAMP.
VABILO NA NAROCBO!
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalu poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč, da postane list tem zanimivejši.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cen j naročnike'; vsem pa nikakor ne moremo vstreci. Ako dobimo Vedno vež podpore, sebdde list se'nk-širil, ker vedno "naprej" je nase
UprarilStio "Mas Nandi".
slabosti pojedincev. naj toraj trpi ce-lokupnost vseh naseljencev.
Komisar "Watcborn je sedaj odredil, da vratarji, ki so na straži v newyor škem Barge office ne smejo nikomur pustiti na otok. Samo onim siromaš-n:m in razočaranim Evropejcem, naj se dovoli pristop na otok. ktere pošljejo tjekaj mestno oblasti. V takih slučajih je preiskava naravno potrebna. Z ljudmi, kterim tukaj ne ugaja in koji bi radi potovali v domovino na vladine stroške, nori komisar neče imeti posla. Oni so se najbrže podali v Ameriko vsled krivih obljub in naj se sami vrnejo domov z tem. da delajo na parnikih.
Nadalje je novi komisar odredil,' da na mostovžih, za kterimi so zaprti še neeasl:šani naseljenci, ne sme nihče več prodajati razne jestvine. Tukaj so namreč vslužbenei pogodbenika, kteri daje hrano naseljencem, prodajali Evropejcem. kteri so potovali dalje proti zapadu, lunch v obliki kruha in klobas po — $1. Vsak naseljenec, kterega so iz uradov izpustili, je mislil, da mora kupiti lunch in tako je plačal ono, kar bi inače dobil za 15 centov z dolarjem Provijantne mize stoje sedaj v čakalnici >za železnice, kjer imajo naseljenci čas, da premislijo predno kaj kupijo.
Število naseljencev dan za dnevom narašča, in nradniki imajo toliko dela, da &aj tacega ne pomnijo.
Caracas, Venezuela, 1. aprila. Predsednik Arnal, od najvišjega sodnega dvora v Venezueli, je razsodil, da francoska brzojavna družba ni izpolnjevala pogojev, 'ktere določa pogodba, kojo je sklenila z venezuelsko vlado. Vladino zahtevo na plačilo odškodnine je seiior Arnal odbil. Družba ima pet dni časa za vložitev pri-ziva.
Dnevni buletin newyorski podulične
železnice.
■ * v
"Jeden mrtev, več ranjenih, raz-strelba dinamita, razdejanje jedne še ne dodelane postaje, dva gasilca one-sveščena, oviran promet na vseh progah, cjutraj, opoludne in zvečer— V ostalem prosimo ljudstvo naj potrpi. Hedley, sr., fsmstral."
ZAMORSKI NAPAD.
Šest zamorcev je napadlo belo žensko v Uniontownu, Pa.
Uniontown, Pa., 31. marca. Tukaj so zaprli šest zamorcev, kteri so ob-dolženi. da so napadli gospo Belle Me-Neilovo.
MeNeilova in Raymond Wright, oba iz Uniontowna, sta šla zvečer po Dee-son Ave., ko so ju zamorci napadli. Jeden izmed napadalcev je meril z revolverjem na Wrighta, med tem, ko so drugi izpraznili njegove žepe. Isto-tako so storili tudi z MeNeilovo. Kasneje so zamorce vjeli in MeNeilova je tri spoznala, kteri so potem svoj zločin tudi priznali.
UMORILA SVOJEGA MOŽA.
Morilka je Hrvatica.
Pittsburg, Pa., 31. marca. Hrvatica NovakoviČeva je včeraj umorila svojega soproga, delavca Mihaela Novako-viča. Umor je izvršila, ko je njen mož spal šn sicer mu je z sekiro razsefkala glavo.
Morilko so takoj zaprli in je svoj gromi fan takoj priznala. Vzrok umoru še ni anan.
Novosti iz inozemstva.
MADJARI BODO ČAKALI ŠE DVE LETI Z SVOJIMI ZAHTEVAMI GLEDE VOJAŠTVA. ZAČASNO PREMIRJE.
Samomor "nemškega" državnega po slanca v Mariboru na Štajerskem. Italijanski ogleduh v Pulju.
VELIK POŽAR V SEBASTOPOLJU.


Maribor. Štajerska. 1. aprila Nem-škonacijonalni državni poslanec dr. Eduard Wolffhardt. ikteri je v držav nem zboru na Dunaju zastopal tukajšnje mesto, se je vstrelil. Poslanec je bil neozdravljivo bolan in je večkrat izjavil, da se je naveličal živeti.
Pulj, Istra, 1. aprila. V okrožju tukajšnjih trdnjav, kamor je pristop nepozvanim zabranjen, so prijeli nekega italijanskega častnika. Pri njem so našli natančne načrte vseh utrdb vojne luike v Pulju. Kakor znano, bo Avstrija zgradila sedaj še nove trdnja ve, ktere bodo veljale $1,200,000. da se tako pripravi na neizogibno vojno z Italijo.
Sebastopolj, Rusija, 1. aprila. Skladišča tukajšnje parobrodne rtižbe so v plamenu. Škoda je prevelika.
Budimpešta, 31. marca. Politični položaj v Budimpešti se jasni, kajti sedaj se zatrjuje, da je prišlo do sporazuma med vladarjem in strankami opozicije. Vojno ministerstvo in ogrska c*pozrcija sta še dogovorila, da se vprresanje glede madjarščine kot vojaškega jezžka preloži za dve leti Pro-vizoriien kabinet bode v kratkem imenovan.
Petrograd, 1. aprila. Položaj na bo-j šču se za sedaj še ni spremenil. Iztočno od železnice so Japonci zelo živahni. V minolej noči je snežilo.
Iz prelaza Gunshu se brzojavlja, da je general Linjevič ukazal prebivalcem mesta Harbina. naj ne ostavijo mesta brez posebnega dovoljenja, ker bi potem zamoglo zmanjkati delavcev.
Na zapadu, blizo mongolske meje, so Japonci najbolj živahni. Med Kitajci se agitira proti inozerncem za obnovitev boksarske vstaje. Agitacijo podpirajo družbe Hun Yuan Min v Mukdenu in Kirinu, ter Tsai Li v Tsi-tsiharju. Japonski vspehi *elo vplji-vajo na agitacijo.
Port Louis, otok Maurieij, 1. aprila Semkaj s« poroia, de so premogovi parniki, kteri spremljajo brodovje admirala RožestTenAega, dobili povelje odpluti pr«ke Batavije na Javi v Hon kong.
Petro j»rad, 1. aprila. "Birževija Vjedomosti" objavlja poročilo, da se je mnogo vjetih Japoncev, kteri so zaprti v Medvedu, vsmrtilo z. tem, da so si razparali trebuh in pili arzenik. — Glavni vzrok je dolgočasnost in jedno-lienost jetništva.
Portland. Ore., 1. aprlia. Semkaj je dospel ruski civilni gubernator A. Veršinin, (kteri se vrača v domov.no. Po njegovem mnenju bi se Port Arthur še dva meseca lahko držal in tako bi tudi ne prišlo do poraza pri Mukdenu, ker bi Japonci ne dobili 100.000 mož pomoči. Veršinin izjavlja, da sta bila duša obrambe Port Arthur-ja generala Smirnov in Ivondratenko
Paris, 1. aprila. Tukajšnji japonski poslanik:, dr. Motono, uradoma na znanja:
1 'Izrecno povdarjam, da do mirov-n h obravnav ni prišlo in o sklepanju miru ni nikomur ka j znanega. Vse go-iD>rice o pogojih miru so izmišljene i* vojna se bode nadaljevala."
Petroirrad. 31. marca. Iz bojišr? na Daljnem Iztoku se poroča, da se jt napotil maršal Oyama z glavno vojsko proli severu za Rusi. Krila njegove vojske so daleč narazen. Proti ruskemu središču se vrše velika re-kocrnosciranja z namenom, da Japonci obidejo rusko vojsko.
Uradoma se danes naznanja, da je general Karkevič imenovan štabnim šefom srenerala Linjeviča. kot nasled-n:k generala Saharova. Stakelberir in Saharov sta imenovana članom odbora za oskrbovanje vojake..
Paris. 31. marca. Vse nade za sklenitev mini so splavale po vodi in vse kaže na to, da se l>ode vojna na Daljnem Iztoku počasu vlekla dalje, dokler Japonci od samih "zmag" ne opešajo in bodo prisiljeni sklen ti mir pod ruskimi potroji. Vesti, o bližajočem se miru. ktere je objavljalo ameriško časopisje, so neresnične.
-o-
Posebno zasedanje kongresa.
Washington, 31. marca Senatorji, kteri so danes obiskali predsednika, a izvedo, tedaj namerava sklicati posebno zasedanje kongresa, so zvedeli, da se bode to zgodilo dne 16. oktobra Do tedaj se bodo oni senatorji in zastopniki, ki potujejo na Filipine, zopet vrnili v Zjedinjene države. -o-
Petrograd, 31. aprila. Policija najde skoraj vsaki dan nove dokaze o delovanju takozvanih teroristov v Pe-trogradu in drugih mestih, tako, da je po njenem mnenju vsaki čas pričakovati novih za vratnih umorov. Znano je namreč, da je revolucijonarna onra n zaeija "obsodila'' 30 osob v smrt. Med temi se imenuje kot prvi veliiki knez Aleksej in njemu sledi generalni •jrubernator Trepov. Policija je sicer aretovala več osob, pri kterih so našli bnrsbe, toda glavnemu odboru teroristov ne more priti na sled.
Oblasti so še vedno mnenja, da je eentralna organizacija zarotnikov ali v Genevi ali pa v Pariru in da so oni, ktere ao do sedaj v Rusiji vjeli, le agentje imenovane organizacije. Od jetnikov pa ni mogoče ničesar zvedeti.
Včeraj je policija preprečila za-vr»tni napad na generalnega guber-natorja Trepova Detektivi so namreč opaževali nekega moža. kteri je zelo razburjen hodil v soseščini hiše. kjer stanuje Trepov. Ko je nek detektiv skušal sumljivega človeka aretirati, je slednji na detektiva streljal in ga lahko ranil. Ko so ga aretirali, ni hotel povedati svojega imena, pač je pa priznal, da je nameraval Trepova vstreliti.
V	novejšem času stoje pred Trepovo hišo vedno tri poj>olnoma jednake kočije. da napadalci ne vedo. v kterej se on pelje. Toda teroristi so to prevaro takoj uvideli in so Trej>ovu poslali •jrrozilno pismo, da ga bode umorili v njegovej postelji.
V	hotelu Royal so zaprli neceea moža. pri kterem so našli več bomb.
Tukaj so tudi zaprli 10 {sob. ktere so v neposrednej zvez: z onranizaeijo oziroma vodstvom teroristov. Pri njih so našli važne spise o raznih zarotah. Med jetniki sti tudi dve žen-ki in sicer 50 letna ninilistinja Ivpnovskaja. ktero so od umora carja Aleksandra II. nadalje iskali ier — hči j-e:ierala Luntjeva, bivšega gubernatorja Pol-tavske gubernije.
Petrograd. 1. aprila. V Vardzji na Kavkazu so kmetje obkolili tamošnj» samostan in zahtevajo, da se njim od stopi posestvo samostana.
OZDRAVLJENJE PO VELIKEM TRPLJENJU.
Mr. Josip. Januš. bogat farmer v countyju Fayette, Texas, piše nam o ozdravljenju svoje soproge, gospe Annie JanuŠ: "Z veseljem potrjujem, da je bila moja žena ozdravljena potem ko je nad dve leti bolovala za nepre-bavljenjem. To je dosegla z vporabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Vsa zdravila, ktera so jej svetovali zdravniki, jej niso koristila in mi nismo vedeli, kaj nam je storiti Kupil sem na to tri stekleuice Trinerjevega ameriškega grenkega vina, in sem se moral čuditi, ko sem opazoval, kako jej je postalo boljše že od prv steiklenice. Sedaj je moja žena popolnoma zdrava.*' Trinerjevo ameriški grenko vino redno ozdravi vse želodčne bolezni, tudi ako bolnik nima nade, da bi okreval. Ono ie naravna sredstvo, izdelano iz čistega trtineea vina in zelišč ter je najboljši krioi-■tiiec in tonika za iivee. V lekarnah Jas. TrUer, 799 So Ashland Ave., Okie age, HI.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeti imajo*
Georgic iz Liverpoola. La Lorraine iz Liverpoola. Celtic iz Liverpoola. Campania iz Southamptona., Panonia iz Reke. Caledonian iz Glasgowa. Zeeland iz Antwerpena. Prinz Adalbert iz Genove. Montreal iz Havre. Victorian iz L verpoola. Grosser Kurfnerst iz Bremena. Pomeranian iz Glasgowa. Bluecher iz Hambnnra. Sil via iz Hambur<ra. Pollenze iz Hamburga, lioterdam iz Rotterdama.
Oapluli so:
Philadelphia 1. aprila v Southampton. Ivroonland 1. aprila v Antwerpen. W eimar 1. aprila v Genovo. Et runa 1. aprila v Liverpool. Pretoria 1. aprila v Hamburg.
Odpluli bedo: Kaiser Wilhelm der Grcsse 4. aprila
v Bremen. Teutonic 5. aprila v Liverpool. Rvndam 5. aprila v Rotterdam. La Lorra:ne 6. aprila v Havre. Gneisenau 6. aprila v Bremen. Campania 8. aprila v Liverpool. . St. Paul 8. aprila v Southampton. Caledonia 8. aprila v Glasgow. Zeeland 8. aprila v Antwerpen. Koenig Albert 8. aprila v Genovo.
SKD si namenjen
...-i... ..	. 'iSS&Sik
. .H,'-
Ž 6 B 0f
otroke
ali pa ▼ Ameriko vzeti, voine cene na: FKAhX St, New Yerk, H.
tjboije


sjip- ••
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev r Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta....... 2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo lijt skupno dve številki.
"GLAS NA KODA" izhaja vsaki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every dav, except Sundays and
IloIidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobrosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraia naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika Dopisom in pošiljatvazn naredite našlo i .
"Glas IVaroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Talcion: 379B Cortlund.
Američan in anarhist.
Anarhisti, kakoršnjih je umocro zlasti v Pntersnnu X J., in \ Chieami, Ul., irotovo ne bodo zadovoljni z onim čl"VPkom, o ktermi smo svnjedobno v ''Glasu Narola" p:sali. da je skušal parnik "Umbria" ?. dinamitom razstreliti, in krori je sedaj pri new vorškem sodišču priznal svoj zločin. Rosseau — taiko se imenuje dozdevni zločinec — yiri tekom zadnjih dni se vrseeej obravnavi ni izraril prepričanja, da odobrava brezzakoniti položaj ljudstev in držav, in on tudi ni dejal, da ljudje ne smejo imeti kako vlado. In vendar pra zamoremo prištevati k anarhistom, sicer ne k onim zločinskega prepričanja, pač pa k o nim, Ikterih edini eilj je razdejali vse ono, kar so ljudje ustvarili, kteri žele le moriti in opustoševati, samo da uničijo sedanji red. On se ni sramoval priznati, kako ponosen je na to, da izdeluje bombe, ktere "delujejo" Povedal je tudi. da je ponudil Burom v rjihovem boju proti Angliji morilni stroj. Mopoče ni povoril resnico in se je hotel le nekako pohvaliti, ko je povedal, da je cuban.=fdm vstašem prodal ono bombo, s ktem je bila potem vojna lad:ja "Maine" Tazdeja-na. "Vendar je pa neovnrljivo dokazal, kako veselje ima pri napravljanju morilnih strojev in učinkih dina-mita.
Dejstvo je pa tudi, da je Rosseau več kakor enkrat dejal, kako iz dna srca sovraži vse naseljence in najbolj pa Anjrleže, radi česar je hotel an-jrl^žki parnik ''Umhria" razdejati. "Inozemci nimajo tukaj kai opraviti; Amerika naj bode le za Američane", to je del njegovega prepričanja. On sam je rojen v Zjedinjenih državah, toda njeerovi rtariši so bili naseljenci.
Ko je naše postavodajal-rvo nameravalo naseljevanje omejiti, je vedno povdarjalo, (kolika nevarnost preti naše j de/eli od evropskih anarlrstov. McKinleyev morilec je bil Američan; toda takrat se je di>mne\alo, da so ga pokvarili inozemski anarhisti, kateri se zbirajo v Chicagu, od kjer razširjajo svoje fantazije in zapeljevanje delavcev potom časnikov v raznih jezikih po vseh ikrajih Zjedinjenih držav. Mogoče je temu tako toda pov darjati moramo, da socijalizem ali anarhizem ne poznata narodnosti. Rosseau ni učenec anarhistične šole, on se ni zmenil za fantazujoče ino-zemce in imenuje samega sebe "patri iotičnega Američana".
Določbo novesra naselniškoga zakona, vsled ktere naj se anarhistom za-brani pristop na naše ozemlje, je sicer odobravati, toda določba je — odveč in nesmiselna. Toda povdarjati moramo, da je baš Rosseau dokazal, da so trditve o vzvišenosti Američanov nad inozemci povsem neopravičene. In naši nativisti gotovo ne bodo veseli, da so v Rosseau našli svojega najboljšega zaveznika.
Jan Francisci umrl. Slovaški na. rod je zadela velika izsruba. V Tur-čanskem Sv. Martinu je namreč umrl Spletni Jan Francisci. prvak slovaških rodoljubov. Pokojnik je v narodno-kulturnem in političnem boju Slova-•(kov ijrral glavno vlogo. Bil je častni predsednik nekdanje "Slovaške Matice", ki jo je madjarska vlada po kopala, veliki župan liptovskega fcomi-tata in svetnik kr. namestniskesra sveta v Budimpešti. Mnosro je pisal in deloval Francisci, da povzdign narodno zavest med svojimi rojaki Taž.io vlo-po je igral za časa provizorija od leta ISfiO. do 1S67.. ko pa se je leta 1P67. tiklenila nagodba, potisn:li so ga Ma-djari iz javnega delovanja ter so ga na vse načine preganjali, toda Frat. cisci je pretrpel rajši vse. kakor da bi ae odpovedal političnemu delu za svo' narod. Kot slovaški rodoljub je b." odlikovan z ruskim redom sv. Ane.
lOOletnico obhaja te dni iznajditelj zrcala za grlo, bivši pevec Garcia. — Nemški cesar mu je pri tej priliki podaril svetinjo za. nmetnost in znan-stvo.
Samouprava Filipinov
Dasiravno nismo pričakovali, da se boie izpolnila obljuba polk o j nega predsednika McKinleva, vsled ktere naj bi dobili Filipini gotovi del samouprave, se bode to vendarle zgodilo. Sedaj se poroča \7j Washingtona, da bode naša vlada tekom dveh let podelila koloniji . ktero je dobila v boj-nej sreči in ?a ktero je v ostalem žrtvovala ogromne svote denarja, samostojno postavodajalstvo, oziroma samoupravo. To-adevne volitve se bo do vrš le dne 27. marca 1907 in prva seja filipinskega kongresa se prične v februarju 1908.
Filipinci bodo toraj v par (kratkih letilj dobili ono. za kar <=o se Agui-na!do in drugi filipinski patrijotje zaman bojevali dolgo vrsto let. Filipinci bodo za mogli v upravi svoje domovine sami določati, toda k^jub temu ostmejo še v nadalje pod strogim nadzorstvom Zjedinjen h držav. Sedanja filipinska komisija se namreč potem spremeni v gorenjo zbornico, katera bode naravno zamogln vse za kone. koje bode domačini izdelali in odobrJi, ovreči, a!ko bi zakoni ne ugajali administraciji. Komisija bode imela pri zasedanju filipi'i=kega kongresa isto moč. kakoršnjo ima pri nas senat.
V ostalem pa v filipinskem parlamentu ne bode zastopano vse filipinsko ljudstvo, temveč le oni del, kteri je kristijanslki. Moroti in drugi "ma-likovalski" rodovi dobe še le potem svoje poslance, ko postanejo — kristjani, ali ko saj nekoliko napredujejo v kulturi. Ker dobe volilno pravico na Filipinih le kristjani, obudilo bode to na Filipinih, še bolj pa v Zjedinjenih državah veliko ogorčenje, kajti ta določba je pred vsem protiv-na zvezinej ustavi in določa nekako državno vero za Filipinsko otočje.
Radi tega pa tud^ neodvisnost, ktero dobe naši sedanji "podaniki", ne sega daleč. Vendar pa dovoljenje, da se smejo udeležiti vladanja v svojej deželi, dolkacuje, da želi naša administracija i Filipineem podelit' svobodo, kar mora vsak pri j atol j svobode z veseljem pozdraviti.
Slovensko katoliško
Newyorska kronika.
Oospa Pištola: Sto sreč, da sem vas dobila, gospodična. Taka sem, kot poparjen cucek. Ves teden že iščem človeka, da se malo pogovorim. Kako pa je, ali ste zdrava* Ah, saj vam pravim. Sama jeza. Mož — otroci — "Glas Naroda" — vse mi jih briše pod nos, — in to meni — gospej Pištoli! Ah. saj pravim, no
Gospodična Milka: Kako ste pa na-taknena. gospa! Kaj vas je pa vendar tako razjezilo?
G. Pištola: Vse prav vse. Otroci nagajajo — mož zapravlja. — Pomislite vendar, v soboto je zapil cel kvo-der! — Ah, to sem ga nabunkala! Ta predrznost! Veste, kaj je rekel? Jaz sem pri hiši gospodar in bodem, dokler mi ta-le miga. Pokazal je ma-zincc — jaz pa lop po njem. Danes mu več ne miga in mu ne bode še nekaj časa. Saj vam pravim, gospodična. vse narobe. Ne možite se nikdar! Ah, da — kaj sem vam hotela reč ? Aha — "Glas Naroda". — Pomislite vendar — ali ste čitali tisti članek "Žensko delo in plača"? Sam za mene ga je spisal. Grozno — pravim vam — grozno! Ali ste ga čitala?
Gdč. Milka: Gotovo sem ga čitala a meni vseskozi dopade. Meni se zelo pameten zdi in ne vem, zakaj se razburjate, gospa.
G. Pištola: Tak taiko! Pameten se vam zdi. To se vam zdi pametno, da bi me omožene žene vodile gospodin-stvo v hiši, oskrbovale moža, učile in vzgojevale otroke. To se vam zdi pametno. Saj pravim, no — človek že ne dobi prijatelja več. Se tega se nam manjka! Jaz. gospa Pištola da bi doma pospravljala — pomivala — učila?
Gdč. Milka: Gotovo, gosra. Po mo jem mnenju je prva dolžnost gospodinje, da skrbi za red v hiši, da u?i in vzgaja otroke. To vendar -zahteva zalkon. To je sveti poklic vsake omo žene ženske. Ali je to kako družinsko življenje: mož dela, žena dela, otrobi pa so prepuščeni doma raznim deklam — ne znajo nič — ne učijo se nič. — In možje — kakšni reveži so ti! Le poglejte svojega: ves je zanemarjer. pri suknji mu vedno manjka par kno-fov--
G. Pištola: Manjka mu jih ja, zato ker mu jih jaz potrgam. Pa naj si jih prišije. Jaiz mu jih že ne bodem. Pravim vam — vi ne razumete, kaj je poklic žene! Al: ne bolje — spančkati zjutraj do pol osmih, kavo mi prinesejo na posteljo, možiček znese drva mldko, — vse — vse —, drugače jih pa dobi! Potem se lepo dela čez dan opoldne malo na sprehod, malo koketirati, — ah. to tako dobro stri! — Veste, tam je jeden, ki.me vedno počaka za voglom — Kaj sem že hotela reči — Da, da. zvečer se malo človek preobleče — ošteje deklo — nabij-3 otroke — ah, to je življenje! Čudna ste, gospodična! Kafko je pa to — a s tem se pa strinjate — da vi služite in delate? Kako pa vendar to?
Gdč. Milka: Čisto naravno. Za nas ne skrbi nikdo. Me neomožene moramo same skrbeti za-se — če hočemo, da živimo. Ve imate pa može, pa naj ti skrbijo za vas. Dosti slab mož, če
podp. društvo
a
svete Barbare
=0
ZJedlnjene države Severne Amerlkfc-
Sedež: Forest City, Pa.
jWfcorcm'll *iiio dne 31. januarja 1002 v državi Pennaylvai^|L
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.......
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER. Eox 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. FRANK SUNK. P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR. P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607. For««4 City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS JTAJ&ODA".
ne zasluži toliko, da bi vzdrževal družino. Knj se pa ženi. če si te<ra ne upa? Ali je to zakons^ko življenje, kakoršne^a imate vi in še več drugih? Otroci brez vzsroje, hiša brez reda. Skoda, gospa, da ste poštenih slovenskih starišev hči, da ste se tako spozabila!
G. Pištola: Spozabila gori ali doli ■ to je vsej edno. Meni se tako dopade in tako bodem ostala — če je komu prav ali ne
Gdč. Milka: Dosti žalostno! A pustimo to. — Meni ne gre prav za prav nič mar, a povedati sem hotela svoje mnenje. — Kako pa kaj s zdravjem?
G. Pištola: Ah, hvala, gospodična. Vse je zdravo ■— otroci brihtni — pomislite si, Franeek zna že na jedni nogi stati. — Ah, še nekaj, gospodična. Ali ste čitala newyorsko kroniiko? To je pa že malo preveč. Moj mož se je tako jezil — seveda z mojim dovoljenjem. Vse tako pišejo, kot je res. — To je grozno, — Človeka kar mrzel pot oblije, če pomisli, da vse njega zadene.
Gdč. Milka: Taiko je prav. Resnica mora na dan! Kaj se bodemo pa lagali drug drugemu. V obraz: ah, gospa — srečne oči — kako otroci — kako zdravje; za hrbtom pa: ta baba — ta poberija — kakšna je — ali ni to sjrdo — hinavsko?
G. Pištola: Ah da — ravno prav, da ste me spomnila. Ali ste že slišala od Franceta? Pomislite — jedno Ko-čevarico ima; — in Nace — ta je bil zadnjič tako pijan — oh, in še nekaj — Kako se postavljajo — Saj vsi vemo, kaj so — Potočnikove mislim. Tn ti Staretovi: Zadnjič je on vse stole požgal! Na — res — človek mora toliko slišati, da bi skočil iz ko-l
Gdč. Millka: Kaj bodete ;z kože skakali? Saj vas nič ne briga, kaj drugi delajo. Čemu meni pripovedujete take reči? Vsak živi. kakoi hoče. Jaz mislim, gospa, da bi bilo stokrat bolje, da se vi malo manje brigate za druge, pa sami pred svojim pragom pometate. Smeti imate dosti, silno dosti, le škoda, da vi na sebi ne vidite ničesar, na drugih pa vse. Grdo je to. gospa, od vas, da vas ni ničesar druzega, ikot grd opravljiv jezik. Sa ma sem ženska, a sram me je, da mora biti ravno med nami tcliko obrekovanja. Grdo je to, grdo — nevredno jedne žene. Z bogom!
* * »
Rudeča kot rak je odšla gospa Pištola. Krčila pesti — oštela doma moža — nabila otroke — in odleglo
ji je.
■-o-
Umrl je v Szatmaru škof Meszlenvi ki je zapustil nad 1 milijon kron za dobrodelne namene.
ženska dijaška zveza se je ustanovila v Bonnu. Imenuje se "Hilari-tas".
Hudi viharji razsajajo ob angležkih obalih. V Conrvvalu se je potopila ladja s 23 možmi.
Trebušni legar se širi po Petro-gradu.
Glavobol. Če ti Ikri preveč sili v glavo, vzemi toplo vodo za noge, seveda 2—3 ure po obedu. Vodi primešaj malo kisa in soli. Mesto tega lahko namočiš zvečer bele nogavice v mrzli vodi, jih dobro izžmeš, oblečeš ter se v postelji dobro pokriješ z volneno plahoto. T takih nogavicah ostaneš lahko vso noč. Tudi smeš to večkrat ponavljati; seveda moraš biti pri tem previden, da nikdar ne vstaneš, dokler niso noge popolnoma suhe. Za nervozen glavobol pa pij čaj iz melise in oranževega cvetja. V vrel krop deni peščico tega čaja ter pusti, da se kuha 5 do 6 minut. Tak čaj pomaga tudi onim, ki trpe na pomanjkanju spanja.
Predrzna tatvina. Zastopnik neke avstrijske tvrdke, neki Glattanzer, je v Birminghamu vstopil v neko lekar no ter za trenotek, da je kupil neko zdravilo, odložil kovčeg, v kterem je imel 10,000 dijamantov, na stol tik sebe. Tedaj je vstopil v lekarno eleganten gospod, brž nekaj kupil ter pri tem naglo zamenjal svoj kovčeg, ki je bil popolnoma enak Glattanzerjevemn ter neopaženo odšel iz lekarne.
Važne za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE
odpluje dne 4. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Bitumen.
Veliki poštni parnik RYNDAM odpluje dne 5. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik
LA LORRAINE
odpluje dne 6. aprila ob 10 uri dopo. ludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
ZEELAND
odpluje dne 8. aprila ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Nemški parnik
GRAF WALDERSEE
odpluje dne 8. aprila ob 7, uri zjutraj iz New Yorka v Hamburg.
Nemški parnik
GROSSER KURFUERST
odpluje dne 11. aprila ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM
odpluje dne 12. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
L A TOURAINE
odpluje dne 13. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
FINLAND
odpluje dne 15. aprila ob 10:30 uri dr-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM II.
odpluje dne 18. aprila ob 5 uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik
POTSDAM odpluje dne 19. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA SAVOIE
odpluje dne 20. aprila ob 10. uri dopo* ludne iz New Yorka v Havre.
Nemški parnik na dva vijaka MOLTKE odpluje dne 20. apr.la ob 10 uri dopo ludne iz New \orka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 22. aprila ob 10:30 uri do* poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Nemški parnik na dva vijaka NECKAR odpluje dne 25. aprila ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Bremen.
Francoski parnik
LA BRETAGNE odpluje dne 27. aprila ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre.
Veliki poštni parnik NOORDAM
odpluje dne 26. aprila ob 10. uri dopo ludne iz New Yorka v Rotterdam.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe t N«w York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisarr o in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po itev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenea po Vas.
Le na ta način se je mqzno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhe. i» sleparjev t New Yorku.
Vožnje listke sa naveden« paniTV« prodajamo po isti ceni, kakor ▼ glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK BAKSEJt, 109 Greenwich Street, New York City.
K U S Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — "GLAS NARODA" DO NAŠA VEDNO PRVI ^SE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS.
NIG VSC BOLEZNIJ, - ME HIPNIH, NE KRONIČNIH! Nov hi velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
(rj	»v	„ ^__
__!■ tj«.
^ • ;• - A za

7k
Dragi gesp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Ycrku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaša uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. *
Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kt«-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago.
Od blizu in daleč
možje in žene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, 'priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. V speli tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Kavma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za spolske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvne in trebušne bolezni, oslabel ost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jaz spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu gl.ivobolu in otrpne-nju križa, tako, da mi je bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jedno-mesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springlield Ave, G ran t ford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano v mojei prisotnosti 8. septembra leta 1903. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St.
Za vsakovrstne bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker "Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Če imate priliko, posetite nas v isew Torku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Statie". Ta stroj učini« izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRIUKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
ISASLjOVs
Universal Medica! Institute,
30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway.
URADNE URE: Vsak dan cd 10. do 1. nre pop., ter od 2. do 6 ure pop. — OT> torkih in sobotah od 2. are dop. do 5, ure pop., in od7. do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. ure pop.


jv Vsak prehlad in kašelj je nevaren. Pljučnica, vnetje grla, hripa, jetika, vse se prično s kašljem. Uživajte
i I «)
Eravočasno. Ozdravi ® ašelj in prepreči a pljučnico, jetiko in •I' olajša dušljivi kašelj. J Cena 25 in 50 centov. /K
TELESNA *Bo!es,i y mel,uriu
Severov balzam za pljuča
MOC
Čista kri pomenja moč. Kdor ima slabo, nezdravo kri, oni je vedno slaboten, medel in utrujen.
povzročene po kristalni usedlini v vodi, na-zvani kot kamen, so mnogokrat jako hude in nevarne. Uživajte
Severov Iek za jetra in ledvice,
ki odpravi vso ^ivo zmes iz Čena 7
škod-vode. in $1.25.
Kri prinaša hrano vsaki mišici in kosti. Ako je kri opešena ali nezdrava , kako naj bodo po tem mišice močne ? Telovadci znajo ceniti vrednost čiste krvi in si jo vedo ohraniti v dobrem stann s pametnim življenjem in previdnostjo v jedi in pijač. — — —
Severov krieistilee
je priljubljen pri mnogih slavnih telovadcih, ki poznajo njegovo vrednost in ga rabijo dnevno pri svojem vežbanju. Nob«na stvar na svetu ne povrne jakosti, moči in čilosti tako hitro kot Severov kričistdec, to čudovito zdravilo za kri. — — — _ _ _
IZBOLJŠANJE SE MOJ POKAŽE. I H „, ^ |
Kru~iaf*nvn nI	ti«.rt.t ■	fi	*
Vas li boli križ ali rame? Imate li bolečine po udih in členih?
Severovo olje sv. Gotharda
vstavi vse bolečine in jih ozdravi. J^avno v to je namreč namenjen. Cena 50 centov.
Spoštovani gospod 1
Pošljite mi eno steklenico Vašeea kri-čistilca kakor hitro mogoče. Porabil sem bil že eno in se počutim ie sdno izboljšanega. Vaš
Adolf Ženišek, Tilleda Wis.
Če se počutite docela opešanega spomladi ali jeseni, tedaj vas bo kratka raba
Severovega kričistilca
spremenila v čilega in jakega človeka. Cena steklenici $1.10.
Ako se prehitro utru- / 1 dite in čutite, da iz- i/ gubljate moč, treba vam je storiti le jedno stvar in to je: uživajte
SEVEROV
življenski balzam.
Ta čudoviti krepči-lec za moške in ženske doda nove moči vsakemu posameznemu delu telesa. Cena75c.
Severova zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
W. F. Severa Co. cmLT,os
'. ■ -
.U- .... ■
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HA3JAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. I tainik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. D. tajnik: ANTON GERZIN. 403 Seventh St., Calumet, Mich. Elagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi n:ii blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEOKGE L. BROZICH. ELY. MINN'.. P'» svojem zastopniku in nobenem drugem.
[i,	Siljatve naj pošiljajo blagajnika: IVAN GOVŽE, P. O.
BOX lUo. ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31-33 Broadway, 4, fleor.
Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod. pore.
Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoiudne vzemši nedelj In praznikov.
smrtne rane na glavi. Tudi svojega sina, ki je pri materi spal, je moeno ranil.
Tovarna za šrapnele in granate se
ustanovi v Resici (OgrskoL Vojna uprava je že naročila 13,000 granat.
Sloveči zgodovinski grad Starken-berg na Tirolslkem je kupil inomoški trgovec Kapferer za 232,000 K.
(l iS
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA'
DRQBNOSTI
bulk
zal i trdi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 15. marca se je odpeljalo z južnega "kolodvora v Ljubljani v Ameriko 6 Slovencev in 20 Hrvatov, dne 10. marca pa 14 Slovencev.
Nesreča. Dne 15. marca se je bilo pri wrradbi karavanske železnice ▼ Bohinju podelilo i-n zlomilo laškemu delaven Danteju Vicnadi levo notro, ktereea so od 1jnbljan*keea južneea kolodvora prepeljali v deželno bolnico.
Neusmiljeni mesar je Anton B. iz Hradcckega va*i. Navedenee je dne 35. marca pr:pe'jal po sv. Petra cesti v Ljubljani na vosn 12 janeov in 5 ovac. *ki so bili stlačeno na vozu naloženi. da sc niso moeli premikati in so v«led tecn s:lno trpinčili. Vrhu teh je pa naloži, še tri zaklane jance. B. je bil pri takem trpinčenju živali že drugič zasačen in si bodo potovo dobro zapomnil paragraf 9. deželnega zakon:ka iz leta 3904.
Vročo ljubezen do svojega fanta ima neka ljubljanska cicrararica. Dne 14. m area era je dobila v družbi dveh1 prijateljev na sv. Jakoba mostu. Ik.ier, €Ta je začela za suknjič vleči nazaj in vpila, da era tip rmsti n kamor. Tvo jnj je Ijiihček hitrih korakov ubral po Co i zo vem srabnu. stekla je zaljubijo-1 na cijrararica za njim. vzela mu klo-bi: c in se spustila z njim \ bear, češ.' da ji že zadosti, če ne mara z njo ho-' diti. Kr*r pa fant ni hotel brez klobn-j ka hoditi okrojr. stckf-1 .if /a dekle-< tom. ktero je srečno dotekel in ji klo-| vzel. Šla sta nato skupaj: pri ie riirarnri«'n jezik pridno obde-j '.lbo/.ecrn oboževanca. ki jo je nn Mi rje kamor mu ni sledila bljenka. ki se je morda zbala; fantmih ]>esti. ampak je do-moi- hlad t vn <V> pvoio ljubezen. j
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču.1 Fran Sm>'le, hlapec v Tški loki, pravi.' da ima 15 let stari Ivan Glavan. pa-; stir, tako nv>č rez njeera da stori z nj m kar hoče. Že poletu mu je ve-, le!, da -ta šla k Jeretovim in k Roz-j mami jabolka krast. Smole pravi. da. ko je ^pal v hlevu, je prijel Glavan, k njemu in mu velel vstati. Sla sta h Koširjevi gostilni: tam je dal tovariši nož. da je z nj m prerezal mreže, pri cletnem oknu, ubil šipo in pobral denar, kar <ra je bilo pri oknu. Ta denar sta v Liheevem hlevu zajedla in zapila v družbi drugih fantov, ki jim je Smole pravil, da je prodal trolohe.; Glavan pa. da da mu je mati dala de-; nar. Vzetecra je bilo 17 kron. Temu nasproti trdi Glavan. da jra je Smole napeljal k tatvini. Obsojena sta bila vsak na 4 tedne ječe. — Anton Pre-' cel iz Rene, sedaj zidar v Novi vas".j je s svojo ženo postopal surovo, ker je bil na njo ljubosumen, a brez pravega uzroka. Ker ji je večkrat pretil. da jo ubije, se ga je žena bala in se vrnila k svojim starišem. NekoČ je pri«'a na možev dom. da bi nekaj svoji.h rtV-i vzela. To pa je moža vjezilo, udaril jo je z ostrino sekire po čelu in jo lahko ranil. Ko sta na njeno vpitje prihitela sosed Andrej Medved in njen brat Jakob Kapus na pomoč, je izjavil Presrei. da jo je premalo in da bi bil prav naredil, če bi jo bil ubil Ob?ojen je bil na 4 tedne težke je-<•«*. — Anton Berčič, dninar v Stranišču. je vzel po nasvetu Antona Si-larja, sitarja ravnotam, pri tvrdiki R. & Rooss v Kranju v večkratnih presledkih za 60 kron 40 vin. deteljnega semena, ki <ra je Anton Šilar razpe-čal. Berč č je bil obsojen na 2 meseca. njegov tovariš pa na 6 tednov težke jeČe. — Ljudevit Marolt, hlapec. in Jurij Rojšek, delavec, sta v "Habetrvi gostilni napadla Jakoba Habiča iz jeze, ker sta bila enfcrat zaradi njega kaznovana. Habie je bil-na čeljusti in na desni roki težko poškodovan. Nato sta se še lotila Miha Omahna in Martina Skubiea; ta dva sta bila le lahko poškodovana. Marolt je bil obsojen na 7 mesecev, Roj-Sefk pa na 6 mesecev ječe. — Ignacij Cibolnar, delavec v Oboluem, je na
obi-ku svojega strica z ostrino sekire po Lrlavi udaril in ga nevarno ranil. Obdolženec se je vjezil nad stricem Andrejem Obolnarjem zaradi tega ker mu je očital, da grdo ravna s svojo materjo. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe.
Pogumen župaai. Dne 14. marca zvečer je začelo goreti pod gostilničarja Alojzija Brvarja v Toplicah pri Zagorju. Ogenj je prouzročila iskra iz lokomotive v rudokopu, V jedni uri je pogorel pod, hlev in kozolec z vsem orodjem in Iklajo. Brvar ima škode 1600 kron, zavarovan je pa le za 1000 kron. Med gasilci so se odlikovali delavci iz zagorskega rudokopa s svojo brizgalnico. V hlevu je spal 661etni delavec Tomaž Lipovaek, kterega je dim tako omamil, da ni mogel dobiti vrat, Iko ae je zbudil. Ko je župan Mi-helčič slišal, da je človek v hlevu, hitel je takoj tja in prinesel v smrtni nevarnosti nezavestnega delavca na prosto. Takoj nato se je podrl hlev na kup.
Rop. Dne 6. marca sta bila v neki erostilni v Vovčah pri Škofji Loki dninar Anton Demšar iz Vovč in posestnik Anton Anžin iz Škofje Loke. Ko je šel Anžin domov, pritekel je za njim Demšar, pra vrsrel na tla., tolkel po glavi in mu grozil, da ga ubije, če mu ne da denarja. Naposled je Demšar se<rel s silo v Anžinov žep in mu vzel 6 kron. kobkor je imel ta pri sebi. Demšarja so izročili sodišču.
Otvoritev nove železnice Uprava državnih železnic namerava- 3. sept 1005 ot voriti promet na proiri Schwaz-baeh-Oastein. na procri K!aus-Win-disoih-Garstein-Selzthal 1. okt. 1905. na <"rti Celovec-Rožna dol:na-Je?eni-ce-Trst 1. novembra 1005. Proira (prodor) Jeseni ee - Rožna dolina bode otvorjena začetkom junija 1906. kakor tudi postranska proga Beljah-Rožna dolina.
Orožništvo na Grosupljem je dne
16. marca aretovalo Frnnčiško Mat-j:'ž'čevo. kteri je bila dala Alojzija Janežičeva pred odhodom v Ameriko fiSO kron. ki jih je bila sfkupila za Ur-bančevo blaero. Tudi ta se bode morala zagovarjati soudeležbe hudodelstva goljufije.
Vojaški begun ponarejalec poštnih nakaznic. Dne 16 marca okoli S. ure zvečer je prišel k prodajalki kruha Katarini E<ryjevi na sv. Petra cesti št. 35 v Ljubljani prostat 27. pešpol-ka Josip Obermajer ter nakupil nekaj slaščic. ZaČel ji je pripovedovati, da bode imel danes cel polk hudo vajo in da je hotel dvigniti na pošti z nakaznico denar, pa je bilo že zaprto Ponudil je nakaznico, na kteri je bilo razvidno, da im? dobiti 15 kron, Egv-jevi, češ, naj mu da na njo vsaj 4 '.irone. da ne bode na vaji brez denarja. Po drugi denar bode pa že prišel kakor danes zvečer, Egvjeva se ga je usmilila in mu res dala 4 krone. Ko je pa zjutraj poslala slikarskega po močnika Franja Perkota po denar, so mu na pošti povedali, da je cela nakaznica ponarejena in da tega denar ja sploh ni nihče na pošti nakazal. Zadeva se je takoj naznanila policiji i.i ko je ta v vojašnici poprašala po Obermajerju, so ji povedali, da je ta že pobegnil. Falsifikator je po poklic" kamnosek in si sam izkleše poštne štampilije, sedaj tega, sedaj onega kraja, jih odtidkuje potem na nakaznice in ljudi na ta način goljufa. O-bermajer je komaj prišel iz garnizij-skega zapora zaradi ravno takega zločina, kterega je lansko leto v Ljub Ijani v par slučajih izvršil, a so g.i slednjič vjeli.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zraščeni deklici. V Gorenji vasi št. 65, fare Šmarje t a na Štajerskem, je porodila žena gospodarja Jožefa Per-šeta mrtvi deklici, katerah zgornji deli so zraščeni, spodnji pa prosti, v navadnem stanju.
V Gradcu je umrl posestnik tiskarne Tauber, star 43 let.
Anarhist s Štajerskega. V Trstu je bil na en mesec strogega zapora obsojen lSletni čevljarski pomočnikRudolf Galauh, 'ker je na nekem shodu klical: "ProJetarci, združimo se pod zastavo anarhije!'*
PRIMORSKE NOVICE.
Mlada tatica. Trinajstletna Zoe L. je dne 34. marca v Trstu ukradla svojemu varuhu G. T., pri kterem je bila vzgojena, iz odprtega omarnega predala znesek 1100 K in izginola. Po poizvedbah se je deklica odpeljal proti Benetkam, kjer se je izgubil njen sled. Dekle je imelo kljub svoji mladosti že ljubimsko znanje z nekim možkim, ki je bil pred par meseci v Trstu, in najbrže jo je popihala za njim v njegovo domovino.
Napad. — 26. februarja ponoči je napadel v Trstu nekega Josipa Erbisa 261etni voznik Karol Paary in ga hotel oropati. Ker je pa Erbis močan človek, je udaril napadalca s pestjo, da se je zvrnil po tleh. Paarvja je policija aretirala in izročila sodišču.
HRVATSKE NOVICE-
Umrl je v Zagrebu dež. nadzornik srednjih šol v polk o ju, Martin Jelov-šefc, 67 let star.
Profesorja so nagnali iz šoli sedmo-šolci spodnje mestne šole v Zagrebu. Profesor — neki dr. Schevdela — je nadut Nemee, ki je pri vsaki priliki žalil narodno čustvo hrvatskih dijakov. Zaradi odpora je bilo sedem di-jaJkov izključenih vsi drugi pa. so dobili po 36 ur karcerja.
BALKANSKE NOVICE. .
Sofija, 36. marca. Turški vojaški zapovedniki v Macedoniji so dobili iz Carigrana tajni ukaz, naj pri spopadih z bolgarskimi vstaši vse ranjene in vjete na mestu pomore, ker se je Turčija že naveličala, ujete vstaže prej ali glej pomiloščevati.
Carigrad, 16. marca. Sultan je podelil civilnima agentoma pl. Mueller-ju in Demeriiku veliki kordon Osma-njega reda.
Carigrad, 16. man-a. Turška vlada j vstreže baje Avstro-Ogrske ter ji i mesto Franciji, poveri protektorat i nad katoliškimi cerkvami in samosta-I ni v evropski Turčiji.
j Solun, 16. marca. Več vstašikih načelnikov je vdrlo z močno četo v severne kraje Macedonije. da pripravljajo tla za letošnjo vstajo. Ako ne bo posebnih ovir, napoči že v začetku aprila splošna vstaja, ki jo bodo pod-; pirale dobro organizovaue čete. V vojno blagajno so po zimi precej nabrali in tudi s streljivom so vstaši dobro preskrbljeni.
Carigrad, IG. marca. Vlada je dobila iz Soluna zaupno obvestilo, da je v ondotnem glavnem grškem konzulatu skrito orožje in streljivo za grške vstaške čete.
Carigrad. 36. marca. Sultan je jako vznemirjen, ker so pobegnili dvorni dostojanstveniki. Poslal je za njimi svoje zaupnike, ki jim je naročil sporočiti beguncem, naj se povrnejo, ker jih ne bode kaznoval, pač pa pakliče | na odgovor njihove sovražnike.
Od srede februarja počenši se vstaške čete jako marljivo gibljejo.
Kakor poročajo konzuli, je bilo šest večjih bojev med vstaši in turškim vojaštvom in sicer so bili trije boji v skopeljskem.dva v monastirskem in eden v solunskem pašaluku.
Turška vlada se je pritožila, na nadlegujejo mohamedance v Bolgariji in da ne vpoštevsjo bolgarske oblasti mohamedanskih pritožb.
Kakor naznanja turška vlada, se zbirajo bolgarske čete ob turškej meji, da bodo spomladi vdrle v Turčijo.
O podrobnostih napada se bodo ostaški voditelji posvetovali v Plovdi-vu. Vstaši nabirajo denarnih sredstev, iz Bolgarije so dobili 30,000 frankov. Utrdbe kočorskega samostana so oborožil L
Turki so zaplenili pri nekem vstašu več lepakov, ki trdijo, da so Bolgari nezadovoljni z reformami in da bodo tudi v Carigradu povzročili nemire zato, da bodo morale posredovati vele-vlasti. V Dubnici se bode pridružil vstašem bolgarski polkovnik Jankov s j 5 bolgarskimi častniki
Pretekli teden so Turki osem mož močno bolgarsko vstaško četo v Hole-venu uničili. Bolgarska vojna uprava nakupuje na Ogrskem konje.
Turška vlada je dobila zaupno naznanilo, da je v grškem generalnem konzulatu skrito mnogo orožja in stre-ljiva za grške vstaške &>te. — Turčija se je pritožila v Atenah.
RAZNOTEROSTI. Romansko-slovanski literarni klnb
(Circolo leterario latino-slavo) se je ustanovil v Rimu. Klub ima namen, ■zbliževati slovanske in romanske narode v literarnih, gospodarskih in so-cijalnih ozirih. Politika je iz društva izključena.
Vsled ljubosumnosti je napadel na Dunaju 351etni sluga A. Leitner svojo spečo ženo s sekiro ter ji prizadejal
POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM!
ZAMORE DATI SAMO
MALA OZNANILA.
Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znanee; za gospodarje, ki iščejo delavskih močij aznih slc;e\. ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dar malega oznanila v naš list, ako imal. kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Cena za enkratno uvrščenje, če oglas ne obsesra več kot 7 vrst, 25e.. za 4kratno 75c.
Če oDseira oglas nad 7 vrst, pa za iedno uvrščenje 40c. in za 4kratno $3t25.
Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto.
Svota naj se pošlje z cglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order.
Za t rgovee. obrtnike, saloonerje itd. posebna prilika in posebne cene!
Dr. E. C. Collins, M. I.
ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezsn, popolnoma in temeljita spozna.
OZDRAVI VSE BOLEZNI,
Kje je ANTON ZAKRAJŠEK, star 18 let, doma iz GodičeVega, fare Bloške pri Logatcu? V New York je došel s pamikom 'La Gascogne' dne 22. marca 1905. Bil je na potu k meni in se je med vožnjo zgubil. Karto je imel do Somerseta. Kdo'r ve, kje se je dotičnik ustavil, ali kje da biva, naj mi izvoli to naznaniti, za kar mu bodem hvaležen. JAKOB ZAKRAJŠEK, P. O. Box 1, Reitz, Pa.
PROŠNJA.
Kdo izmed rojakov ▼ Chica^u, HI., Buffalo, N. T., ali kje drugje mi za-more naznaniti, če bi se dobilo kaj primernega dela za-me v kakej riževi tovarni (Reissekaellf&brik) ? Jaz sem izučen rižev mira ar ter ¥i aelo rad dobil kako mest« t tem poalu. Rojakom bodem za to kvaležem.
MATHEU1 ZUPANČIČ, Box 106,	Yohoghsmj, Pa.
Westmoreland Co.
Zatoraj, rojaki Slovenci, V slučaju da \'am j« treba zdravniške pomoči vam mi priporočamo samo in edino !o te^jj. slavnega in izkušenega zdravnika ker se mjedtii drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
ker on jed i tli pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni Lodisi akutne ali pa zastarele (kro-.	v	nične). Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor:
bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvieah, jet rab, mehurju, kakor tudi vseli bolezni v trebušni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, p-elmdo utripanje in bolezni srca, katar, pre-
nej»ra-(henie-;polnem
. . . .	„	^	______________________, . ^ „ -7	lezni na
oceh, izpadanje las, luske ali prh m* glavi, srbenie, liš.ije, mazol jo, ture, hraste in rane, vse ženske bole2ni na notranjih organih, neurastečni, glavobol, neredno mesečno čiščenja, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vso ostale notra: je in zuuajue bolezni. On je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi j etiko, ozdravi vse tajne raožko >n ženske si>nlne bolezni, kakor tudi ,.sitil:s", točno in popolnoma. (Zdrav-1 jen je spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredn, naj se takoj do njega obrnejo.
BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kferlmi ss zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Puebio, Colo.
Išče se FRAN TU&ŠIČ, doma iz Gre-diica fara Želisde ^a Kranjskem. V Amerike je prirel pred 17 leti in je bival več let v Ely, Minn. Pred 7 leti m jt mahaj al aekje v Arizoni, a sedaj je odpotoval neznano kam. ICjetov aaslov naj se blagovoli na-znamiti; FRANK VE&ANTH-u Ely, Minn.	(2Š-3—12-4)
Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narednega mesečnega čiščenja, belega toka—bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni.
Slavni gospod Profesor!
Naznanjam Yarn da sem sedaj po« polnoma zdrava. Vaša zdravila so mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sem trpela nad tri leta in katere ste me Yi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvaljujeva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik.
Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna.
Mari Hegler
Bohemian Ave 1239
Pueblo, Colo,
S TAS.IL O.
Rojake po Zjedinjenih državah s.va-riva pred nekim uzmovičem iz Ruskega Josip Kruger po imenu. Kdor sra zasači, naj <ra naznani nama ali polieiji, ker je javnosti nevaren.
Dne 26. decembra m. 1. pokradel je iz najune.sra stanovanja obema skupaj svoto $1SS ter neznano kam pobegnil. Stanovali smo vsi skupaj. Ta poštenjak je velike postave, star okoli 40 let, širocega obraza in pikastega nosa ; hojo ima težko. Spredaj v ustih mu manjka polovico zoba.
V A.meriki biva že 16 let ter govori dobro angležko.
Imenovani človek se vedno klati | okoli Slovencev, ktere goljufa ali I krade. Pozor pred njim! Jerry Dolack,	Joe Gempel, j
Box 641, Salida, Colo. (6mar6apr05)
NAZNANILO.
Družtvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. t Clevelandu, Ohio, ima j. naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko. 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poi, 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St.; H. tajnik: Kudoif Poš, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Mnnich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St- Clair St Odborniki: I. Fran Krašovec. H. Karol Jarc, m. Ivan Anzelc. Pregledovala knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Maršal: Mika Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj; spremljevalca: Ivan Luž ar in Josip Zupančič. Društveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsor Avenue.
Društvene seje so vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu t dvorani Union. 169« St Clair St.
Naslov za pisma je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino pj starosti, in sicer: ed lt. do 25. leta $1.00, od 25. d« 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00, od 35. do 40. let* $3.00, od 40. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša ti za vsako starost.
Ozdravljen od kronične bolezni želodca ia potranjih prebavnih organov
Ce ■jeni gespod profesor!
"V' am naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil m sem zdaj čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji.
Pozdravljam Vas dobrodelni gospod profesor.
Johan Strah.
Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, najzane-sliveje ozdravijo pri našem slavnem zdravniku.
Zato, ako ste slubostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pisino na ta-le naslov -
Slovenec: JOHN STRAH 69. W. Feromt Str. — Massilon, O.
Dr. E. C. CoEBins
B
JVIedical Institute
140 WEST 34th STREET, NEW YORK,
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in popolnoma ozdravili.
IN. V,
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro ureieno keglifiCe in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, HL
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrva-' to m, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sera se preselil z 1 mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
MoiSAL,OON se nahaja pod št.1 409 W. Michigan St., I in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri menu Zahvaljujoč se za vso dosedanjo i naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-jkemu najboljšo postrežbo zago-' tavljam.
S spoštovan jem
JOSIP SCHARABON,
'409 W. Michigan St.,
DUUUTH, MINN.
Sf SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! $
M ----- M
_ Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim 1« tur-
škim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka. Ja/f	5 zavojčkov najboljših cigarct, v vsakem po 100, toraj skupno 500 ci-
/fN garet, vas velja samo --5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50,
JflA toraj skupno 250 cigar, stane samo 4g3. — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka ij»:2. — Cigaret©, cigareWobak poši-jit ljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znam-W kah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu W El natančen naslov in pošljite ga na	irS
gf The Croatian Tobacco Co., J?
534 W. Street, NEW YORK, IV- V. %
telefon kadar dospei na xako postaje v 2T«v York in na vsi priti k FEANK SAKSSJb-JU. Pokliči ftovilko 37M OortlMifc in ffovori slovansko.

PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino * in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najoerteje preskrbi
RRAINIC SAKSER
109 Greenwich Street, New York, N. V,
PODRUŽNICA: 177S St. Clair St., — Cleveland, OHio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj
pošiljam
&
100 kron av. velj. za $20.45
in 10 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000.

Žalost in veselje.
Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.)
Kapitan je bil jako hladnokrven človek, vse rajeve grožnje ga niso prav nio vznemirile. Kmalu je zatisnil oči in tako mirno spal. kot bi bil v postelji doma ali pa na ladiji. Drugače je bilo pri Tomažu. Vedno jp m slil na »voje-sra sina. fiterega i*' komaj našel in zopet se mornl loč'1 i «>d njega. Ni >e tudi on hal smrti, ali samo >vo-jesra Aleša bil bi rad še enkrat prej videl. Kanitanove bese«]<» so ca sicer
upokojile, ah kdo ve. ali se raja drutro jutro premislil in >voje obljube* N>>r- se mu je
nekolil ne hod izpolni
zdela strašno dolga, večkrat je pogledoval na nebo. ali bode y.e skoraj dan. potem pa je zopet se.l<d n premišljeval. Spati mu ni bilo tthk"
Tz take zamišljenosti tri ';n>alo prebudi votli srrom. kot bi bil kje daleč top počil. Posluša natanko — zopet enkrat — sedaj pogosteje. "Kaj mora nek to biti?" misli si in zbudi kapitana. Strel je zopet prenehal in kapitan je mislil, da sp je Tomažu morda le sanjalo, zatoraj zopet Vže na slamo in veli tudi svojemu tovarišu brez fkrbi zaspati. Ni na še v dmcro za-tisnil očesa, ko se strel zopet ponovi, krepkejše. nego prej.
"Da bi te hentaj. kaj pa to pomeni?" reče kapitan in plane kviško. Pok se je razlegal precej redno, in sicer od morja sem.
"To je crrom naših topov na "La-staviei". pravi Tomaž. "roparji so jo i napadli."
"Da. da. prav ondot bor?p. .Tn7: sem tecra Ecriv, ker sem se prenaglo izdal. Skrbi me. da ne bi omagala: hram-boveev je malo. in če moj stari Jaka | kake pravščine ne izmisl:. ne vem. kako pojde. Naibolje bi bilo da bi jo zavili proti vzhodu, potem imajo sovražniki veter nasproti in bi "Lasta-▼iea" lab ko ušla."
Strel se je eul vedno r«dVej»e in slednje utihne popolnoma. "Sed^ je, kar je", reie kapitan. "Ali je "Leeteviee" DTtaarala. ali pa jo ima-je ie rwp«rji t pesteh. Ako je one-4ekiva-|potovrt še noe«j novih tevariser, ie ne, pa «aji bede jutri raje še grme gledal, sego danes. — Bo«c dej, da bi se bila le lad ja rešila, vidva beva že kako ravnala, da uide-
Težke priiakujeta jutra. Slednj;s se tdani in solnčni žarki posvetijo t Aezi majhno oKnice. Od nobpne strain ni čuti ve«eie<ra vrlš^a zmagoviti"1, i roparjev, upala sta da se je "Lasta-j vira" srečno rešila. Sedai >ta le Čn • i ' ala. kedaj ju pokliče raia. da bosta ; glodala od obličja do obluja njegov! srditi obraz in poslušala njegove gro , zeče besede, pa tudi to so ne zarodi čeravno sp jp colnee že proti poldnevu pomikalo. To se jima jp čudno zde-, lo n ugibala sta na vse kraje, kaj h* bil » temu nzrok.
Kmalo potem zunaj nastane velik šunder. Vojaki so lptali po dvorišču sem in tja: tu se jih zbere majhna četa. ondi zopet druga in kmalo je bil > polno vse dvorišče. Slednjič se prikaže tndi raja ves v b 'jni opravi s svitlo puško in z dolgimi peresi ovenčano knoo na davi. Stopi v sredo svojih bojevalcev ter prične s krepko besedo navdušen govor, kterega je le1 zdaj pa zdaj pratnral divji krik boja-žel.iih vojakov.
"Ti se pripravljajo na lK>j". pravi kapitan Tomažu, "najbrž se bliža kakov sosedni vladar s svojimi četami. Segaj pa !e pogum, bliža se čas res't ve! Gotov j poide vse na boj ir: lahko nama bode ubežati."
Bojna drnhal se je kmalo odpravila iz vasi. Na čelu je pogumno korači->jo risanieo, potem so sledili jako nerednih vrstah, zadej elo eel o krdelo ženskih in so nesli seboj velike košare. j rano svojim možem, ali pa streljivno pripravo.
ivo se je vsa množica iazšla, pri-1 čela -ta Toma/, in kapitan preiskovati Ikako bi prišla na prosto. Duri so b le od zunaj zapahnjene in precej trdne, remaj-kino, da bi mogla zlesti z i. — Pod stropom zapazita de-> desko, ki j< bila pribita na ste-Ker n -ta drugače mo*rla doseči nje, stopil je kapitan Tomažu na ie in takoj pričel svoje delo. —j go je trgal in nt val. ker ni imel nobenega orodja, slednjič pa se mu je vendar posrečilo, da je odtegal de-riko in velika luknja, skozi ktero je bilo mogoče splaz ti se, drsala je v sosednjo sobo. Ta je bila čisto prazna, samo v kotu ležalo je nekaj polomljenih sulic. zarjavelih nožev in več ena-oega; — bila je menda orožniea ra-jeva. Tudi je imela tri prostorna okna, jed no na dvorišče, drug: dve pa proti ©kopom, kjer ste samo dve straži ho-ili še sem ter tja. drugo je šlo v boj.
Sedaj bi bila lahko ubežala. kajti ta dva omairati ne bi bila težka reč, posebno Iker sta imela sedaj nekaj orožja za prvo s 1<>, ali kdo ve, ali ne bi bilo na druge j stran* še kaj več stražnikov. Počakala sta raji, da bi se zagotovo prepričala.
Od daleč se je že slišal strel in krik. znamenje, da se je pričel boj. Precej dolgo je trpel, in kakor je bilo videti, bil je topen raja,- ker vedno bližje in bližje je prihajal vrišč in tndi streljanje je bilo redkejše. —■ Kmalo se pri val i vsa druhal čez okope, najprvi so bili otroci in ženske, i
raja s
vojalki pa je otrok, menda
nk to
no. do ran
Dol
porem pa drugi vojaki, nekteri hudo razmesarjeni, pa vendar niso dosti porajtali na to. dobro so jo mahali, kar so pete dale.
Tukaj so se ?e enkrat zbrali v goste trume in tudi prejšnje straže so re jim pridružile. Sklenili so menda braniti svoje poslednje zavetje, malo trdnjavo. Raja je neznano kričal, da je prevpil vse druge: dajal je ravno povelja, za ktera pa so se tepeni vojaki malo zmenili, vsak je ravnal po svoje.
"Sedaj so naji pozabili", reče ka-p tan, "le urno na prosto, da jim odideva spred oči, sedaj ne bode nihče pazil na naji, vse je zmedeno in preplašeno."
Pi-skakala sta s!kozi okno na dvorišče. kjer ni bilo nobene žive duše. potem jo zavila v nasprotno stran in skoz: majhne duri prišla sta v vas, ki je bila čisto prazna, kajti vse se je bilo zbralo k rajevej palači. Iver je bil vhod v vas zavarovan, morala sta se splaziti čez prekope na spodnjej strani. <ki so bili tukaj č'^to nezava rova 11 i.
Prišedši na prosto sta ie^a urno proti bližnjej goščavi, kjer sta bila popolnoma skrita. Tukaj sta si neko-1 ko odpočila in pripravila se za daljno pot. — Od tod sta dobro videla v vas; sovražniki so ju obsnli od vseh strani, puške so pokale in krik razburjenih vojakov se je krog razlegal.
Od začetka so tudi tukaj zmagovali 1 sovražniki. kterim je b'l poveljnik velik, krepak mož in povsod prvi v boji. Slednjič pa se je sreča spre-' obrnila na drugo stran. Rajevi vojak* so napeli vse moči in zapodili sovražnika iz vasi.
Zunaj na planjavi se je pričel nov boj. Srdito so planili skupaj, oba poveljnika sta se borila krepko, nazadnje pa je raja premairal, vjel sovražnega poveljnika, ostalo pa je pobeg-ii'lo, kar niso potolikli razsrdeni vojaki. Tako se je končal boj in zmagovita truma se je napotila divje kri-čaje nazaj v vas.
Tudi našima begunoma je bilo čas odpraviti ker tukaj ne bi bilo varne. Mahnila sta jo naravnost po ho-sti, kjer ni bilo toliko vročine in sta bila bolj prikrita; upala ste priti ie do noči do morja.
J*oInee je stale še na ebzora, ko prideta do peščenega obrežja, kjer je rastlo nekaj kokosovih palm in razno majhno grmieevje. Merje je kilo tukaj preplitv«, da bi K»gla Ikaka vežja la-dija de kraja, ali ea malajske eolne je bilo jako njpodne, ker so se le malo potapljale v vodo. — Na v«e kraje sta osrledavala, kje bi zagledala bela jadra zaželene "Lastavice", pa zastonj: morje je stalo mirno in nobena stvar ni se prikazala na njegovej gladkej površ ni, razun morskih ptičev, ki so -e spuščali zdaj visoko v zrak, zdaj zopet po bliskovo na morje.
"Najina pot bode nemara precej težavna", reče kapitan Tomažu, ko <ta že precej daleč šla ob morji, da bi našla morda v kakem varnem kraji svojo Indijo, "tovariši so gotovo obupali naji tukaj najti, ker pa jih je bila sinoči še tolovajska druhal napadla. odjadrali so gotovo na kakov bližnji otok. — Upajva in potrpiva, saj to dvoje je največja tolažba na svetu."
Ker sta se bala priti zopet kakim neljub'm gostom v pest, nista hotela dalje potovati, poiskala sta si pripraven kraj in sklenila ondi počakati jutra. Mnogo kokosovih orehov, ki so ležali krog, bilo jima jč jako po godu, ker nista imela nikako-ršnega živeža seboj.
Drugo jutro sta potovala že zgodaj zopet dalje vedno ob morji. Slednjič prideta do majhne prist a je, ki je bila krog tako zapletena s trtovino, da nista mogla prav nič razločiti, je-li prazna. ali je kako zakotje tolovaj rk m ladijam. Varno sta se priplazila čisto blizo, nekoliko razgrnila goščavo, in vsa pristaja se jima je nakrat odprla. Na drugej strani čisto v kotu je bilo polno majhnih ladij ki so imele samo po jedno jadro, nektere manjše pa še tega ne. Dva Mala j ca sta se-de1-! na prvi ladiji in si podajala veliko steklenico i" rok v roke ter krepko vlekla iz nje.
"Ta dva •imata žganje", pravi po-tiboma kapitan, "ako se opijanita, mogoče nama bode morda izmakniti kako ladijo in se izročiti valovom, saj blizo tod okrog morajo biti še drugi otoki, in nemara se nama posreči, da prideva do kakih holandskili ali an-irležkih seljakov, potem sva pa preskrbljena in morda tudi o "Zastavici" kaj zveva, kam se je obrnila Druzega pomočka ni, morje je mirn;, in upam, da bode vožnja usodna. Da bi le ta dva čuvaja kaj kmalo imela zadosti te omotne pijače."
Pa kar je kanitan želel, ni se zgodilo tako brž. Malajca sta bila jako dobre volje, zdaj pa zdaj sta gnala nekakov čuden krik, ki je bil vsemu bolj podoben, r.ego petju, potem sta plavala od jedne ladije do druge in zopet nazaj, in ko sta se tudi tega deta naveličala, vrnila sta se na prejšnje mesto in zopet vzela v roke slad-nosti polno steklenico. Da sta bila že precej pijana, razodeval je njun glasni krik, sVer ne bi se bila upala kaj taeega početi, ker bi lahko izdala svoje zatišje. — To je trajalo do večera in čuvaja sta bila še vedno na nogah. Kapitana je to jako jezilo in večkrat je želel da bi ta dva rujavo-kožniika skoraj murni popili. Čakata v goščavi skoraj celi božji dan ni bilo ravno prijetno, pa kaj sta hotela: hočeš, nočeš, moraš!
(Dalje prihodnjič.)
Za kratek čas.
Odrezala se je.
Ženin: "Verjemite mi, gospodična, dolgo sem premišljeval, predno sem se odločil zasnubiti vas."
Nevesta: "Vi ste zelo prijazni gospod, — zato je najbolje, da še nadalje premišljujete."
Težko bode šlo.
Kmetica: "J-^z bi rada dala napraviti jedno fotografijo od mojega moža."
Fotograf: "Pa imate kako sliko od
njega ?''
Kmetica: "Slike n:mam, pač pa vojaški pos, kjer je popisano, kakšen je bil."
V najslabšem slučaju.
Motjster (trem pomočnikom, ki so prišli dela iskat): "Poberite se mi; meni se zdi, da vam ni za druzega, kot za postavanje in beračenje."
Pomočniki: "Nikakor ne. — v najslabšem slučaju tudi delamo."
Največja nesreča
"Zelo obžalujem, gospa, da vam je mož tako na nagloma umrl."
Gospa (jok a je) : "In to ravno dva dni pred pustom!"
Uzrok je imel
A: "Zakaj niste svoje žene seboj vzeli, ko ste odšli v Ameriko?" B: "Zato, da mi ni dolg čas po do-
Bilo je.
Nevesta: "Jaz imam rada črne la-
se.^
Ženin (ves plešast): "Gospodična, jaz sem tudi imel črne lase "
Kako se tir j a.
A: "Ali verujete, da imajo živali pamet?"
B: "Gotovo! In vi?"
A: '' Jaz ne ver j am em t ega.''
B: "Od kedaj pa ne? Saj ste nedavno drugače jfovorili."
A: "Odkar sem bil san eeel."
B: "Teko! Kedaj pa?"
A: "Tedaj, fee eea vaai posodil sto dolarjev."
Had SO ltt se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVBTOVNI, prenovljeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAHO : 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah «11 pri
F. At Hichter & Co.
215 Pearl Street,
New York. iiwiui,.1." .j.-^

G. F. TASSOTTI,
108 cTVIeserole Street,
Brooklyn, IS. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorku.
-Pošilja--
denarje v staro domovino
hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino ta "Glas Naroda". Priporoča se brooklvnskim Slovencem in jamči -hitro in solidno postrežbo.--
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, KB vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in aicer ma istej postaji. Vežnia do New Yorka traja manj nego tii dni; prihod v New York pc dnevu.
Oglasite se eii'
C. M. C0X	f a POST,
Ass't Ticket Ag^lr	Zitj Ticket A;eat
313 IV. Alain St., Puebio, Cc'o.
Pozor! Po želji potnikov bodemo hrzojavili Mr. Frank Sakserja, lastniku tega lista, čegar vsluibenee Vas oričaka potem pri prihodu ▼ New York *a kolodvora-
SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar doma na oltar I	(v d)
M. POGORELC,
trgovina
s zlatnino in knjigami.
Nasiov za zlatnino ie: M. POGORELC,
c. o. B. Schuette, Room 606 Masonic Temple, Chicago, III.
Naslov za knjige in cenik:
M. POGORELC. Box 226, Wakefield, Mich.
Družinska ali Velika Pratika 10 ct. Razne amer. razglednice
-------- _ ----- ---- --- -------	---o------- w
12 za 35 ct. Cela st.-louiška razstava 15 ct. jedna razglednica.
ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft
Compapie Generale Transatlantic.
(Francoska parobrodna družba.)
POZOR!
Rojakom Slovencem in bratom Hj vatom »e priporočam najtopleje te-naznanjam, da prodajam razno vratna parobrodne listke, menjavam nove* ter odpošiljam denarje v staro dome rir.0.
Postrežba solidna in poštena. Z veleepoitovanjem
BOŽO GOJZOVIC
5S3 Chastam St., JOHNSTOWN. PA
Sfero jakom nazna-
harmonike, i
g: Cenjenim ts njam, da so
SVARILO.
Rojake sirom Amerike opozarjani a nekega Fran Avseca, doma iz Cirk-niškega Jezera na Kranjskem. Meni dolguje na hrani in stanovanja 24 dolarjev 15 ct., nek moj znanec mu je posodil $7, dragi zopet $3. a jednemu je odnesel obleko vredno $4.50. Od tu je neznano kam zginil brez da bi poravnal svoj dolg.
Spozna se ga lahko na vratu, ker ima še znamenje opekline od smodnika.
Kdor ve za njegov na&iov, naj gA blagovoli naznaniti:
JOHN ŽIBERT, Box 63,	Conemaugh, Pa.
(9-3—9-4-05)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠViCE, IROMDSfA IN UUBUANL
moči
POŠTM PARNIKI SO*
"La Lorraine** na dva vijaka..................12,000 ton,	25,OOJ konjskih
4<i-aSavoie" 11 * ..................12,000	"	2%UOO	»
"LaTourame" " " " ...............10.000	"	12,000	" "
"L'Aquitaine" " * « ..................10,000	"	16,000	" "
wLa Btet?gne"..............................S,000	"	Q.OOO	"
"La Chan.pagne"............................. 8,000	"	9,o00	"
"La Gascogae"............................... 8,000	9,000
Slavna agencija; 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParnDd odpišejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludoe iz prte*. niSČa št. 42 North River, ob Morton St., New York:
30. marea 1905.	*LA LORRAINE	4. maja 1905.
6. aprila 1905	*LA TOUR A IN E	11 maja 1905.
13. aprila 1905	*LA SAVOIE	18 maja 1905.
20. aprila 1905	*LA SAVOIE	18. maja 1905
27. aprila 1905	*LA LORRAINE	1. junija 1905
La Bretagrne *LA LORRAINE *LA TOURA1NE •LA SAVOIE La Bretairne
Parnika t zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni.
Najtopleje se priporača
John Golob, 293 Bridge St., Joliet, III.
J8HN KRACKER
1199 8t* Clair St., Clevelamd, 0.
POZOR!
Slovcneem ob kranjsko - štajerski meji ponuja se redka prilika kupiti po ceni lepo domačijo, namreč hišo z več sobami, kletjo, hlevi in gospodarskim poslopjem. Zraven hiše je | zelo lep in sadonosen vrt; hiša je i pripravna za vsako obrt (gostilno, trgovino itd.) ter je v dobrem stanju.
Hiša se nahaja v Radečah pri Zi-j danem mostu, 20 minut od postaje glavne proge Dunaj—Trat in Zidani most—Zagreb. Trg Radeče je prijeten kraj za letovišče ob Savi. Ima lepo okolico, vee grajščin in blizu nekaj tovarn (papirniea, cement tovarna, mlini, žage itd.). Y trgu je napeljana še le pred kratkem električna razsvetljava.
Hiša je 200 korakov »d farne r-kve. Prav blizu nje je izvrstna stu-denčnica, tik za hišo je pa Sara. Že preje označeni vrt je jeden izmed najlepših v celem trgu.
Hiša se proda vsled rodbinskih razmer lastnika.
Natančna pojasnila daje iz prijaz nosti: Upravništvo "Glas Naroda".
(15-3—5-4 v 2 d)
CUNARD L
F>ARINIK1 PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno svežo pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denar>
•JSr je vstaro domovino hitro in poceni; preskrbim pa« robrodne in že'.ezni-ške listke- V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku.
Z velespoštovanjem
^	Ivan Govže, ^
A,	Ely, Minn. Sri
TIKET
ZA PAROBKOD ALI ŽELEZNICO jc najbolje kupiti pri FKANK SA KSERJU lor Greenwich Str., New York. Na kolodyor te pride iskati sprem: na parnik; preskrbi CENO in snaino BIVALIŠČE. Vse prednosd so r'obid pri ijem. Ztto naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite k xiaj in na kteri kolodvor pndete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortland t in slvrusko go »oiite.
Priporoča rojak »a rvoja trvrstaa VIHA, ktara v kaksve«U paJEsC^xh
j«jo vaa draga aavrižka vina.
BthImo vino v C cord) predajam p« 59= falva«; Wlo vino (Oatevb&j pe 70c aai^a®.
»AJMANJŽE NA£OilLO ZA VBR) J3 M GALSN.
j^feli*	»k kwjiva. t^m. un-
portiral krut]« ia Flr. ajakega, valja 12 fteklemi« flB.M. l^iAjcvac je m&jbalje vrote, kar je žgana aa isil	ka-
NASOdS AM JE FULO&EH DSVAS
Za o bila narattia •
JOHN KRAKER
1199 St Clair St. Cleveland, O.
Skušnja uči 2
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, Iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdoi~ boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vstTkraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fč Ave., Pueblo, Colo.
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoluclne v Rotterdam Junction s " Continental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjaj očimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA PALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pr;
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mass.
ZASTONJ !
se naši občeznani
"Jersey električni pasovi'
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni ireba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo teiesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem Se večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pu je toraj vse uiinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas me je izaova zopet pomladil. F"-an Jen£i£, 30 Bryon Ave., Chicaso, IIL
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezan tar sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi driimo I Izrežite to ter nam dopošljii« vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel Cisto zastonj.
Pišite:
* Jersey Specialty Co., 135 Cedar St.,	Ne« York, N. Y.
PABNIXI IMAJO JAIO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR JTA MOTU ZA &ETANJE FOTHIKOT TRETJEGA RA2RSBJL.
odpluje iz ^sew Yorka dne 11. aprila 1905.
odpluje iz New Torka dne 18. prila 1095. "
odpluje iz New Torka dne 9. maja 1905.
ULTOlTLi, SLATONIA in PANKONIA so parnikd na dva vijak*. Ti parmiki ta napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni sa tretji raxrad. JEDILA ao dobra in potnikom trikrat na dan pr. miai poetr«ž«na.
Tožnje lietke prodajajo pooblaščeni agentja in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chics go.
PMNOHIA CMli: DLTDH1A
W

Mima1
NEB1ROS ASTRO MEDICAL CURE
(NEBIEOS ASTROLOGIČXO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčanska vedeževiilka Agulia-rept L. Kebiros zdravi ]>o novej astrologi ('n e j medici nsk e j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in j i lijsama pripravlja.
Obče znano je, da se za m ore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in priliodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode d< bil ali pa dekletam, o njili ženinih. — Ona daje najboljše nasvete v vseli domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure; Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V; 214 E. 25. ST., NEW YORK, MED 2-in3 AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.
X / K-,- V i V	- ,>V
Nižje podpisana priporo Čam potujo&m Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . •
v katerem točim vedno pivo, doma" prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
Postre-
proti nizki ceni. žba solidna.......
Za obilen poset se priporoča
FRIDAVON* KROGE
107-109 Qreeawkk Street, New York.
I





iliffhiiiiii.. i. lin
■