Posamezna številka 6 vinarjev, Slev. 163. Izven Ljubljane 8 vin. y \JUUL V M, 21. jI® 19(4. Leto XII Velja po pošti: Za celo leto naprej . ga en meseo „ . sa Nemčijo oeloletno za ostalo Inozemstvo K 26'-„ 2-20 „ 29'-35-- V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*— V opravi prejemali mesečno „ 1*70 ~ Sobotna izdaja: = za celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna pat lt vrat a (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... ,, 15 „ za trikrat......13 „ za večkrat primeren popnst. Poročna osumili, zalivale.osmrtnice Iti: enostolpna pelitvrsta po 21 vin. - Poslano: -_i.3. enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzsmil nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red tur Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne c=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravntštvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun postne hranilnice avstrijske št. 24.737, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. J^ Današnja številka obsega 6 strani. Hrviisivi in Srbsivo. i. Pod tvrdko nejasnega jugoslovanskega nacionalizma, skuša velesrbska propaganda zmešati pojme in pripraviti tla za zgradbo velesrbskega imperija. Ta imperij bi pa pomenjal popoln pogin katoliškega hrvatsko-slovenske-pa naroda. Zmaga velesrbske misli bi bila zmaga najfanatičnejega sovraštva proti katoliški veri mej južnim slovan-stvom. Kajti katoličanstvo nima bolj besnega in bolj omejenega sovražnika kot je srbski pop. Srbski pop pa jc edino merodajni voditelj srbskega naroda. Naivnost je misliti, da je srbski pop nekaj podobnega, kakor naš duhovnik. Taka primera je razžaljiva za naše vrlo katoliško svečenstvo. Kajti med tem, ko široko in globoko naobra-ženi katoliški duhovnik dela v prvi vrsti za versko življenje naroda in ga uči ljubezen do Boga in do bližnjega — živi srbski pop, komaj za silo izobražen, samo kot. političen agitator in huj-ska ljudstvo v divje sovraštvo zoper vse kar jc katoliško. Pravi izraz tega duha je določba v pravilih velesrbske organizacije, da je v hrvatskih in slovenskih deželah podpirati brezverske 'liberalce zoper »klerikalce«, to se pravi, zoper katoliško cerkev. In zalo vidimo povsodi narpdno-zavedno srbstvo v najožjem objemu s hrvatskimi in slovenskimi brezverskimi hujskači, z liberalci. To opazujemo pri lirvaško-srbski koaliciji na Hrvaškem, kjer vidimo Srbe v najožjem objemu s framasonski-mi Mas&arvkovci — pokretaši. Ravno tako je v Dalmaciji. To vidimo na Slovenskem, kjer se kaže naravnost usilji-vo bratstvo naših liberalcev s srbstvom. To opazujemo skozi desetletja v državnem zboru na Dunaju, kjer sta srbska poslanca dosledno samo tam, kjer so hrvaški ali slovenski liberalci. Da, ko so se pred okoli 10 leti vsi hrvatski poslanci združili s poslanci S. L. S. in zmernim krilom slovenske liberalne stranke — ostala sta srbska poslanca zvesto pri intransigentnih štirih slovenskih liberalcih, ki so takrat bili d r. T a v č a r , Fcrjančič, Plan-t a n in G a b r š č c k in so tvorili ž njimi vred skupen protikačoliški klub. Skratka: Povsod! je Srbstvo najti tam, kjer so zakleti sovražniki katoliškega ljudstva. In nič ni bolj značilno, kakor cla je glavni protagonist srbstva v na- listek. Josip Vandot: Slika iz davnih dni. (Konec.) Borut je prijezdil do doma. Okrog hiše so stali Sloveni in so gledali začudeni nanj. Borut jc ostavil hrzajočega konja in .je zaklical na glas: »Mati! Kje si?« Ko je pristopila mati bliže, ji jo položil malo deklico v naročje. »Mati, pripeljal sem t.i hčerko. Moja posestri-ma je. Saj sem ti žc pravil o nji? — Smrti sem jo rešil in oblasti pasjeglav-cev. Vzprcjmi siroto, mati.« Božena je privila k sebi ubogo dc-klico, ki se je tresla po vsem životu. Debelo je pogledala tujo ženo. Videla ie njen prijazni, dobrotni obraz in vzcli-hnila jc glasno. »Mati!« jc zaklicala potem s presunljivim glasom, in ihteč je skrila svoj obraz na njenih prsih. Sloveni so gledali molče ta prizor. Radegost jc stopil bliže, in Borut mu je povedal v kratkih besedah vse. Sloveni so se. zgrozili in so gledali sočutno ubogo dekletce, ki jc počivalo v Boženinem naročju. Tedaj pa je dvignila Slavica hipoma glavo. Ozrla se je krog sebe in šem državnem zboru — Massasyk! Žc s tem je vse povedano. Najdejo sc naivneži, ki kažejo na srbski konkordat v sveto stolico: češ, srbstvo se vendarle približuje katoli-čanstvu. Kdor pa razmere pozna, ve, da jc ta konkordat samo taktična poteza proti Avstriji, da bi se kolikor mogoče omejil avstrijski protektorat nad nad-srbskimi katoličani, — in pa vaba za katoliške Jugoslovane v Avstriji, da bi se jih ložje pridobilo za velesrbsko idejo. Nobenega dvoma pa ni, da bo Srbija s konkordatom v dejanju ravno tako postopala, kakor je. framasonska francoska vla.da iu da ga. bo razdrobila, kakor hitro bo dosežen namen, kateremu naj po srbskih intencijah služi ta konkordat. Če jc Sv. Stolica kljub tem razmeram sklenila konkordat, jc imela zato važne razloge, katere tukaj raz-nio tri vati bi predaleč vodilo. Glavni razlog jc brez dvoma ta: da konkordat prinese vsaj za sedaj olajšanje žalostne usode srbskih katoličanov in da. jc opravičen dvom, da Srbija postane v doglednem času tako močna, da bi se upala razrušili konkordat. V tej dobi se pa vendarle srbski katoliki opomorejo in moralno ojačijo. — Sv. Stolica ni moglo drugače postopati, kakor da jc sprejela pogodbeno razmerje. To pa. nima niti najmanjšega pomena za vse to kar smo preje rekli: Za Srbe jc konkordat samo politično sredstvo, ki naj služi velesrbskiin namenom in ki se proč vrže, kakor hitro bi bil ta namen dosežen. Vzemimo, da bi se v svetovni vojski posrečilo Avstrijo razrušiti in da bi trojni sporazum hrvatsko-slovenske dežele pridelil Srbiji. V tistem hipu bi se začele pod vodstvom fanatičnih srbskih popov najkruteje persekucije katoliških Hrvatov in Slovencev. To ve vsak, ki pozna srbsko dušo, ki je tako sumljivo-tesno spojena z liberalnim slovenskim srcem. Nobenega dvoma ni, da bi Srbi v tistem trenotju, ko okupirajo naše dežele, podpirali liberalce in jim dali toliko politične moči v roke, kolikor bi je ne pridržali sami zase — katoliški Slovenci in Hrvati pa bi postali brezpravne pare na svoji rodni grudi. Nič boljše bi ne bilo kot v turških časih. Le tisti more na tem dvomiti, ki Srbov nc pozna. Liberalci jih poznajo, Srbi pa liberalce — zato skupaj držijo. Iz predstoječega vsakdo jasno vidi, kaj jc dolžnost vseh katoli-ško-zavednili Slovcncev in Hrvatov: Najskrajnejši odpor zoper velesrbske težnje. Najskrajnejši odpor zoper vsakega, ki tc težnjo podpira ali ž njimi se. je iztrgala šiloma iz Božcninih rok. Stekla je naravnost k Borutu in je obstala pred njim. »Kje je moj oče? Kje je moj brat?« jc vprašala s plakajočim glasom. Borutu sc je trgalo srce pri pogledu na nesrečnega otroka. Izprcvidcl jc, cla je prišel zdaj čas, ko spozna deklica, cla nima nikogar več na svetu. Z roko jc šinil preko čela in jc odgovoril: »Ni ju tukaj... A vrneta se kmalu...« Deklica ga jc gledala s prestrašenimi očmi. A naenkrat se je prijela za glavo in je omahnila. »Ni ju več!« jo zaklicala obupno. »Padla sta v vojni! Ni ju več!... O, saj sem vedela! Kakor mamica, uboga mamica ...« Iu Slavica jc umolknila. Kakor v sanjah je pogledala na pričujoče Slovenc. še enkrat jc vzkriknila. Potem pa sc jj je zavrtelo v glavi, in brez glasu jc zdrknila na tla... Kogovinci so se lotili takoj drugi dan neumornega dela. Gradili so si domove in so sekali goščavo. Kar vidno so se dvigale hiše; kajti stari in mladi, otroci in žene — vse je delalo ocl jutra do mraka. Kakor mravl je so znašali vse potrebno skupaj. Molče so delali, in šole zvečer so sc zbirali k poiuenku okrog Radcgostovega doma. ln tedaj so ugi- simpatizira. To dolžnost nam veleva naš lastni obstoj, če hočemo živeti kot katoliški n^rod po veri naših očetov, če hočemo svobodno izvrševati svoje versko prepričanje, da, če hočemo tudi le sigurni biti, cla, smemo ob zadnji uri sprejeti tolažila naše svete vere! Katoliški Slovenci, v hoj proti ve-lesrbstvu in njegovim zaveznikom! Ohranimo katoliško hrvatsko - slovensko domovino! GerišKi lamin Slovenci is selil p sil Blizu 2000 zavednih Bricev sc ie zbralo v nedeljo, 19. t. m., popoldne na briškem taboru v Št. Ferjanu. Zborovalce je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil g. aadučitelj Lika r, spominjajoč na naše stare tabore ter na naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Obsodba zločina v Sarajevu. G. župan kojščanski Fr. O b 1 j u b c k nato v lepem govoru omenja groznega zločina v Sarajevu in poudarja, kaj smo Slovenci izgubili z rajnim prestolonaslednikom Francom Ferdinandom. Nato predlaga naslednjo vdanostno izjavo, ki sc pošlje v roke g. c. kr. namestništvenega svetnika v Gorico, da se izroči na pristojno mesto. Izjava obsoja z vsem ogorčenjem in studom najgrši zločin, poudarja srčno vdano zvestobo Slovencev, bivajo-čih med Sočo in mejno reko Idrijo. Bog nam ohrani našega vladarja do skrajnih mej človeškega življenja v blagor Avstrije, posebno pa v varstvo in blaginjo obmejnih Slovcncev v Brdih, katerih sreča, ponos in radost je lc v okrilju slavnih Habsburžanov. (Veliko navdušenje.) G. župan O b 1 j u b e k nato govori o 5001etnici vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Spominja se slavnih dni slovenskega Korotana ter sedanjih tužnih dni koroških Slovencev. Obrambno delo koroških Slovencev jc tudi bramba nas ostalih Slovencev. Med prvimi bori-telji za pravice Slovcncev na Koroškem jc slovenska duhovščina. Le njej se imamo zahvaliti, da ni izginil že zadnji sled koroških Slovencev. — Tudi ta lepo zasnovani govor g. župana Obljubka jc bil z velikim odobravanjem sprejet. Govor poslanca Fona, Živahno pozdravljen nastopi drž. in dež. poslanec svetnik Jož. F o n, voditelj goriške S. L. S. Spominja se prvega, briškega tabora 25. aprila leta 1869,, ki se je vršil v zapad-nih Brdih, Tedaj so bile žalostne razmere bali, kako se gocli Slovcnom onkraj gora v obrski sužnosti. Hvalili so Boga na glas, da žive tu svobodno pod svobodnim nebom. Toda Radegost a je skrbelo. Prepričan jc bil, da prihrume pasjeglavci gotovo tudi tostran gora. Zato je zbral nekega jutra vse mladce in jih poslal straži t na Korenski prelaz. Mladci so zavrisnili in so si zbrali takoj Boruta za svojega voja. Oborožili so sc z loki in puščicami, pa so odšli, glasno pevn-joč, iz doline. Skozi malo odprtino je gledala Slavica za njimi. Bila je se slaba, revna in bolna. A vendar se je vračalo k nji zdravje. Oči ji niso bile več tako žalostne in udrte. Samo bleda jc še bila. in slaba, da je komaj stala na nogah. »Kam gredo, mati?« je vprašala s tihim glasom. »Na prelaz gredo str«žit, da ne pri-hrumč pasjeglavci k nam. Oj, dobro bodo stražili! Ničesar se nam ni bati. Saj je Borut med njimi.« - In mati Božena se nasmehnila ponosno in je pobožala malo deklico po mehkih laseh. A mladci niso siuiin slružili preln-z.u. Vsak dan so se spustili v dolino in so izzivali Obre. In pasjeglavci so se spustili za njimi. A mladci so sc ustavili in so lila posekali kakor bi trenil. med nami. Na solkanskem županskem uradu je bil laški napis »Podesteria«, in ni še dolgo, ko je slovenska občina v Gorah imela nemški napis »Gemeindeamt«. Po taborih sc jc porodil nov duh med Slovenci. Brda so od tedaj dalje pravi nepremagljivi jez proti laškemu navalu. Na teh taborih sc jc zahtevala tudi združena Slovenija. Danes je povsod na Slovenskem in prav posebno na Goriškem položaj mnogo boljši. Na Goriškem uradujejo c. kr. uradi popolnoma slovensko. Izginili so izmed nas tisti uradniki, ki so mislili, da bodo v uradih lahko sramotili naš slovenski jezik. Napredovali smo v šoli, v »Šolskem do-mu< v Gorici sc vzgaja na tisoče slovenskih otrok, Dobili smo slovensko gimnazijo, v kateri jc ena tretjina dijakov iz Goricc. To kaže, kako sc Slovenci v Gorici množimo. Edina dežela, kjer Slovenci nazadu jemo, je Koroška. Tam sc gode neverjetne stvari, v naši ustavi nam jc zagotovljen državni osnovni zakon § 19., ki jamči vsem narodom enakopravnost. Toda na Koroškem so postave za to, da jih Nemci teptajo. Koroški kmet jc odvisen od Nemca. Ako držiš z Nemci, boš dobil podporo, če nc, pa nič. Nauk za nas: Okrepimo sc gospodarsko, povzdignimo svoje blagostanje in gospodarstvo. Gospodarsko šibek narod mora priti v odvisnost tujca, Poglavje o nemški kulturi. Nemci nastopajo proti Slovencem t znamenju kulture, Oni pravijo: Le Nemci so izobraženi, Slovenci nimajo več kulturo kot kak zamorec. Resnica je, da mi nimamo toliko učenjakov kot Nemci. Toda nas je en milijon, Nemcev pa nad 100 milijonov. Zato jc razumljivo, da imajo oni več učenjakov in slavnih mož. Ali mi smo tudi že v srednjem veku imeli pesnikov in glasbenikov, ki so zlagali pesmi —< seveda za Nemce. Nemci se danes po celi Avstriji uče računstva iz knjige, ki jo je spisal goriški slovenski učenjak iz Cerkna, Močnik. (Odobravanje.) Če pa oni tako nesramno pišejo o nas, povejmo jim še mi, kar jijn gre. Naš kmet res nc zna igrati na klavir, pa tudi nemški kmet igra le na citre, kakor naš na harmoniko. Ko gre naš kmet trte obrezavat, se gotovo ne obleče v flajdo in frak. Ampak tudi nemški kmet ne kida gnoja v cilindru. (Velika veseiost.) Slovenski kmet mnogo, mnogo presega nemškega kmeta v izobrazbi. Prav posebno pa velja to o goriškem kmetu. Nemški kmet niti primeroma ne bere toliko časopisov in knjig kot naš kmet. Izobrazba se meri po morali. Znano pa jc, kakšna nemoralnost je doma med Nemci In godilo sc jc to dan za dnem. Noben Ober se ni upal več prikazati na širnih travnikih pod Karavankami, ln nekoč se je dogodilo, cla so posekali mladci, večjo trumo Obrov. Sredi gozda so jo počakali, pa so planili nanjo kakor vol* cjc in so jo pobili do zadnjega moža. Borut jc sklenil maščevanje za pobito rojake in svojo obljubo je držal verno, cla so imenovali Obri z grozo v srcu njegovo ime. Vedeli so, da niso ti strašni in hrabri ljudje iz Gorotana, ampak \z onega sveta, kjer leži večen sneg na skalnatih hribih. In zato so sklenili, da navale z vso močjo na ono dolino in jo opustošijo do zadnje bilke. In nekega jutra se jih je dvignivlo sto in sto, pa so splazili skrivaj v goščavo, da preplezajo korenski prelaz. A šli so v svojo pogubo. Borut jih je zavohal. Ni sc ustrašit silnega števila so vragov, ampak se je samo zasmejal. Onstran prelaza so so že plazili pasjeglavci po jarku, po katerem je curljala mala vodica. Smrtna lihota je vladala po mračnih gozdovih, ''.ul so jo samo tu pa tam presunljiv jastrebov krik. Ze so je zdelo Obrom, da so srečno protez! i nevarni kraj. Toda hipom« so obstali kakor okameneli in so pogledali kvišku. Zazdelo so jim je, da so so zamajale skale, da sc j c zamajala vsa gora. Odtrgale so sc skale in, na Koroškem. Nikjer ni več žganjarjev, nikjer več nezakonskih otrok kot med Nemci na Koroškem. Na Koroškem imajo deželno postavo, ki urejuje razmerje med posli in gospodarji. In ta postava dovoljuje vsaki dekli, da sme v gospodarjevo hišo pripeljati s seboj še enega svojega nezakonskega otroka. Dežela, ki mora sklepati take postave, naj se gre skrit s svojo kulturo! (Pritrjevanje.) Pred leti je bil v Gorici in v goriški okolici poslanec Dobemig ena najbolj brihtnih glav med koroškimi Nemci. Opazoval je življenje našega kmeta in se je pozneje izrazil: »Sram me je, da se Nemci tako malo menijo za svoje može. V goriški okolici sem videl v vsaki hiši sliko pesnika Gregorčiča ali Prešerna,« in dostavil je še besede: »Tak narod je čil, krepak in kreposten in bodočnost je njegova,« Krivice na državni železnici. Medtem ko sicer drugod povsod napredujemo, nazadujemo pa na državni železnici. Tam Slovencev ne pustijo do kruha, Kolportirajo iz severnih krajev k nam Nemce, ki prihajajo k nam s »kufri« in odjedajo kruh domačinom. Ti nemški »kuferaši« tvorijo nemški most do Adrije. (Odobravanje.) Nemci se opravičujejo, češ, da je železnica velevažna za vojaštvo. Zanesljivi za to službo pa so le Nemci. Tako daleč torej so Nemci prišli, da nas Slovence snmničijo, kakor da mi Slovenci ne bi bili zanesljivi. Slovenec jc zvest državjjan! Slovenci so bili vedno zvesti. (Odobravanje.) Proti velesrbski propagandi, Žalibog se pojavljajo danes med nami ljudje, ki dajejo povoda, da nas sumničijo. Ti ljudje se zbirajo okrog najbolj umazanega lista, kar se jih je kdaj tiskalo na Slovenskem, okrog *Dana«. (Res je!) Javno in brez obzirov pribijem, da je delovanje teh ljudi za Slovence naravnost pogubonosno. Diskreditirajo nas navzgo-raj, diskreditirajo nas med drugimi narodi kot nezveste ljudi. Če bi, kar Bog ne daj, Avstrija izgubila Bosno in morda tudi Dalmacijo na Srbijo, bi Slovenci ostali osamljeni popolnoma in izgubljeni bi bili za vedno. Kajti Slovenci prav tako gotovo ne pridemo pod srbskega kralja, kakor ne pod ruskega carja ali albanskega kneza. (Smeh.) To delovanje, to srbofilsko delovanje ni v interesu našega naroda! Srbiji ni mar za Slovence; ona bi se rada le "širila, ampak na našo škodo. Če s 2 res odcepijo Hrvatje od Slovencev, ostanemo Slovenci med Nemci in Italijani brez za-slombe. Tega pa ne more noben pameten Slovenec želeti. Zato odklanjamo pisavo neodgovornih ljudi. Naše stališče je jasno: Pravična Avstrija in v njej združeni Jugoslovani! (Odobravanje.) Pogum za boj! Resni časi so nastopili za Slovence. Mi smo se okrepili in Nemci danes sami priznavajo, da niso mislili, da ima slovenski narod toliko moč. Združili so se sedaj naši sovražniki Nemci in Italijani proti nam. Pa nič ne de! Jaz ne gledam črno v bodočnost. Ne jokajmo vedno, ampak delajmo! Boj krepi duševne in telesne sile. Boj je življenje. Poguma nam je treba, narodne zavesti, požrtvovalnosti. Prijatelji! Nemec je rekel o nas goriških Slovencih, da smo krepki, krepostni in da imamo bodočnost. Zatorej pa tudi živimo tako, da ostanemo zdravi, krepki, so drvile z groznim prasketom navzdol. Pasjeglavci niti zakričati niso utegnili. Od vseh strani so pribobnele skale nanje, pršeč se na sto in sto težkih kosov. Zmečkale so ljudi in konje, in še preden je minilo pet hipov, je ležala vsa obrska vojska pomandrana in pomeč-kana v divjem jarku. Visoko nad jarkom so se prikazali tedaj mladci. Brisali so si znoj z obraza in upehani so gledali tja doli v jarek, ki je bil pred nekaj trenutki še poln življenja, a sedaj je sedela tam grozna, molčeča smrt z dolgimi, razprostrtimi rokami. Zdrsnili so se celo mladci in so strmeli nemo na strašni kraj, kjer je ležalo sto in sto mrtvih ljudi. Za hip jih je obšla groza, da so se križali in sklanjali glave. A potem jc zaorila v mrtvaško-tihem jarku pesem. Glasno je odmevala od molčečih skal, in zdelo se je, da jc hipoma oživel, ves grozni kraj. Smrt se je umaknila, in na njeno mesto je stopila slava, ki je oznanjala strmemu gorovju, da so padli kleti sovragi in so zmagali Sloveni. V prah jc strt sovrag, ki je prelil toliko slovenske krvi; a zdaj stopajo preko njegovih trupel Sloveni, ob-žarjeni od slave in zmage. In mladci so se spustili v jarek in so šc vedno peli zmagovite davorije. Iz mladih grl jc prihajala pesem in jc bu-čala ob skalah in sc je razlegala daleč v dolino... Le dva, Obra sta zbežala iz strašnega kraja. Vsa preplašena sta pribežab živimo nravno, živimo krepostno! Kdor je v verskem oziru omahljiv, temu bo tudi narodnost malo mar, in postane lahko kmalu izdajica. Ogibajmo se pijančevanja, zapravljanja, da bodemo tudi gospodarsko močni. Križ in slovenska trobojnica naj nas privedeta do zmage. Le potem nam zašije solnce sreče in med narodi nastane ljubezen. Kot načelnik S. L. S. vas pozdravljam in kličem: Zavedni Brici, živelil (Velikansko navdušenje.) Nato je govoril še poslanec Roje, župan, Obljubek, dr. Česnik, nakar je množica odkritih glav navdušeno zapela cesarsko pesem »Bog ohrani...« in pa »Lepa naša domovina ...« ZA POVELJNIKA DEŽELNE BRAMBE bo, kakor se trdi, imenovan nadvojvoda Peter Ferdinand, ki je zdaj podmaršal in divizijonar na Dunaju, Njegov starejši brat Jožef Ferdinand, ki je divizijonar v Lincu, prevzame zborno poveljstvo v Inomostu ali v Gradcu. UNIFORMIRANJE SREDNJEŠOLCEV V DALMACIJI. 19. t. m. je bila konierenca ravnateljev dalmatinskih srednjih šol. Sklenili so, da bodo uniformirani tudi učenci učiteljskih pripravnic, mornariških in trgovskih šol. Srednješolci si morajo predpisane sive uniforme nabaviti do 15. novembra, v višjih razredih se uniformiranje izvede stop-njevaje v treh letih. Učenci mornariških šol dobe mornariško uniformo. Ostali se bodo razločevali z znaki na čepicah. SRBIJA IN AVSTRO-OGRSKA. Izjava srbske vlade. Specialnemu koreskondentu »Esti Ujszaga« je podal načelnik srbskega časnikarskega urada pooblaščen od Pasiča, sledečo izjavo: »Imeli bomo v kratkem volitve v skupščino. 20. t. m. zjutraj jc Pasič odpotoval v Vzhodno Srbijo, da vodi volitve. Trenutno niti ne mislimo na uspehe preiskave v Sarajevu. O demarši dozdaj ni govora in je srbska vlada ne pričakuje. Čc se pod-vzame, se bo vlada z diplomatično noto vestno pečala. V imenu vlade izjavljam: Če bo šlo za zaslišanje sumljivih srbskih podanikov kot krivcev ali prič, bomo svojo dolžnost izpolnili. To se bo le zgodilo, če bo prošnja izvedena v taki diplomatični obleki, da sc o suvere-niteti Srbije nc bo moglo dvomiti. Ne morem verovati, da so bombe iz arze-nala v Kragujevcu. Pribičevič gotovo ni v zvezi z napadom. Princip je mislil, da napravi Srbiji uslugo in je veliko oseb kompromitiral. Srbija ni kriva. Pravi krivec je bosenska uprava. (!!) Za prestolonaslednikovo varstvo bi bila morala skrbeti boljša policija. Cabrinovič se nam je zdel sumljiv. Če bi ne bila bosenska deželna vlada izjavila, da je Cabrinovič dostojen človek, bi ga bili mi zaprli. Mi se bomo branili, a nočemo vojske in upam, da se bo spor mirno poravnal. Tucli grof Tisza to hoče. Tu ne želi nihče vojske, a žalitev, ki bi žalile našo suvereniteto, tudi ne moremo dopustiti. Bojkota v Srbiji ni in tudi ne mobilizacije. Mir se bo le vzdržal.« — Dunajsko srbsko poslaništvo je ukazalo srbskim vseučilišČni-kom, ki vživajo ustanove, in teh je večina, da izgube ustanove, če zapuste brez dovoljenja Dunaj. Če zapuste Dunaj le en dan, morajo izposlovati dovo- v Gorotan, pa sta pripovedovala o groznem porazu. Pripovedovala sta o Borutu in njegovih ljudeh. Velikani so, višji kot smreke, ti ljudje, ki bivajo tam pod snežnimi gorami. Za orožje jim služijo skale, ki jih mečejo v svoje sovražnike, in te skale so tako ogromne, da po-mendrajo naenkrat sto in sto vojnikov. In s takim orožjem so pobili danes vso njihovo vojsko. Z grozo v rcu so poslušali Obri te čudovite povesti. Bali so se, pa se niso več upali stopiti v tisti grozni svet, med tiste strašne ljudi. Ostali so onstran gora, pa so mučili gorotanske Slovene, ki so bridko zdihovali pod njihovimi biči. in tedaj je zavladal v zagorskem svetu mir. Dvignilo se je selo, in čez leto dni so zorele tam že plodne njive. Cvetoča dolina je stala črez leta sredi gorskega sveta; polna je bila lepo obdelanih njiv in cvetočih pašnikov. Ljudje so živeli tam v svobodi in miru. Kajti sreča jim je sijala, in tiha radost je hodila od doma d.o> doma. Zdelo se je, šc vedno čuva nad zagorskim svetom duh svetega svečenika Razorja. — Le neka povest pripoveduje v poznejših časih o nenasitnih Nemcih, ki so hoteli iztegniti roke po lepi dolini. In tista povest pripoveduje o bojih tedanjega starešino Boruta, ki je bil junak nad junaki. Preganjal je Nemce daleč preko svpje doline; proslavil je svoje ime in je gospodoval s svojo ženo Slavico modro in pravično nad gorskim svetom--— ljcnjc poslaništva in naznaniti, kam gredo. To je bilo sicer že prej določeno, a se dijaki tega niso držali. Srbsko poslaništvo je izdalo ta strog ukaz zato, da prepreči oh eventuelnih aretacijah srbskih dijakov očitke, da srbska vlada podpira in vzdržuje v monarhiji Avstriji sovražne elemente. — Članke v »Samoupravi« je spisal po naročilu ministrskih nazorov notranji minister Protič. Napet položaj? Zunanji minister grof Berchtold je 20. t. m. odpotoval v Išl, kjer ga danes zasliši cesar v avdienci. Skupni finančni minister Bilinski se je pripeljal dne 18. t. m. na Dunaj, kjer je bival nekaj ur, nato se je pa vrnil v Išl nazaj. Poučene osebe trde, da je bil iz zasebnih in ne političnih razlogov na Dunaju. Tudi min. predsednik grof Stiirgkh se je 19. t. m. mudil nekaj ur na Dunaju. V ogrskih političnih krogih se govori, da se s sklepom monarhije pojasniti razmerje s Srbijo tudi druge velesile strinjajo in da bodo korak monarhije v Belgradu tudi druge velesile podpirale. Načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf, ki je, kakor smo poročali, bival že 14 dni na dopustu v lnnichnu na Tirolskem v pustriški dolini, jc nenadoma prekinil dopust in se je telefonično pozvan 20. t. m. vrnil na Dunaj. S poučene strani se trdi, da zasliši barona Conrada v sredo cesar v Išlu, korespondenca Wilchelm (uradna) pa poroča, da se je baron Conrad zato vrnil na Dunaj, da je obiskal svojega sina, ki leži nevarno bolan v nekem dunajskem zdravilišču. V klubu ogrske vladne stranke je 20. t. m. zboroval improviziran ministrski svet. Po posvetovanju ministrov je oddal zapisnikar več brzojavk, ki sc baje tičejo velevažne zadeve. Vojni minister Kro-batin je tudi prekinil svoj dopust in se povrnil na Dunaj, kjer uraduje in je imel že več konferenc. Radi navedenih dejstev, ki so končno mogoče le slučaji, presojajo položaj na Dunaju zelo pesimistično in sodijo, da padejo v kratkem važne odločitve. Na dunajski borzi so včeraj cene popirjev znatno padle. Deruto so povzročila izvajanja »Norddeutsche AUgemeine Zeitung« in ker so tudi na pariški in na berolin-ski borzi cene vrednostnih popirjev pc/dle. V Parizu in v Berolinu so pa cene padle za to, ker inozemsko časopisje piše, da ni pričakovati, da se sporna vprašanja med Avstro-Ogrsko in Srbijo mirno rešijo. »Frankfurter Zeitung« je objavila članek, ki izvaja, da se spor med Avstrijo in Srbijo mirno reši, če Srbija opusti svoje piemontske ambicije; lahko pa dovede do vojske, če bi Srbija tega. ne mogla z ozirom na prebivalstvo ali če je močna dovolj, opiraje se na mogočno podporo (Rusije, oziroma trojnega, sporazuma), da odkleni avstrijsko zahtevo. V monarhiji je merodajna volja krone, v Srbiji je to drugače. List, trdi, da se vprašanje kmalu reši in da se med sredo in petkom pošlje srbski vladi kratka nota v določni obliki, ki bo na ure zahtevala odgovor. Govori se o 48 urah. Pašič mora to znati in je v volilnih zadevah zapustil Belgrad ob času, ko bi moral biti pravzaprav v Belgradu. Glede na nemirno razpoloženje berolinske in dunajske borze objavlja berolinski »Lo-kalanzeiger« izjavo, ki jo je najbrže nemška vlada inspirirala, ki slove: Berolinski politični krogi ne zanikava-jo, da demarša avstro - ogrske monarhije, ki se v kratkem izvede, lahko napetost začasno poveča. Upa se pa tudi, da se kriza, ki morebiti nastane, omeji le na Avstro-Ogrsko in Srbijo, ker se smatra, da bo z Dunaja podvzeti korak vljuden, četudi v odločni obliki in se bo zato njegova upravičenost morala tudi v Belgradu priznati. Po sarajevskem napadu. Preiskava proti napadalcem bo trajala še približno 10 dni. Razprava bo decembra in bo trajala dva tedna, »Az Est« poroča: V soboto zvečer so pripeljali v zapore v Travniku 16 aretiranih Srbov, med njimi dva popa, enega učitelja in enega trgovca. — »Obzor« poroča iz Sarajeva: Pred dvema dnevoma je eksplodirala, pod nekim mostom bomba, Most je bil poškodovan, metalec bombe je bil lahko ranjen. Mož, ki je vrgel bombo, ni nameraval napada, marveč se je hotel bombe le iznebiti in jo je vrgel v vodo, a je bil tako neroden, da jc zadel most. Moža so zaprli. ALBANSKA ANARHIJA. Boj za Drač. Živahen boj s puškami in mitralje-zami 18. t. m., v katerem so tudi topovi SOkrat, ustrelili, so povzročile številne vstaške patrulje, ki so se takoj umaknile. Razen patrulj ni bilo videti sovražnika. Takoj, ko je zagromel prvi top, sta izkrcali avstro-ogrska križari-ca »Panther« in nemška križarica »Breslau« večje mornariške oddelke, ki so se pa pozneje zopet umaknili. Od 1. naprej jc bilo mirno. 19. t. m. je zopet odpotoval domov en oddelek Miri-ditov. Zastopniki šestih velesil so izjavili, da so voljni so pogajati z vstaši, a ne v Šijaku, marveč v Draču ali pa na kaki bojni ladji, in sicer v sredo. Izmail Kemal je brzojavil knezu, da je osnoval z velikaši na jugu dobrodelen odbor, ki bo podpiral kneza in mu svetuje, da naj k vladnim poslom bolj kot dozdaj pritegne mednarodno kontrolno komisijo. Z Dunaja se poroča, da se velesile o Albaniji posvetujejo. Kabineti so mnenja, da knez Viljem ni pravi mož za Albanijo, a ko so se posvetovali o njegovem nasledniku, so nastale velike težkoče. Mohamedanski vladar je z ozirom na kršč. balkanske države nemogoč, med krščanskimi kandidati ga pa ni, da hi bile vse velesilo zanj. Sklenili so zato, da drže kneza Viljema, a držati sc more le z vojaki in z denarjem. Albanska banka se uresniči v enem mesecu. Upravljala bo davke in po velesilah nakazanih 75.000.000 frankov. Deset let jo bo nadzirala med« narodna kontrolna komisija. Črnogorci vdrli v Albanijo. Iz Skadra se poroča: Črnogorski vojaki so vdrli v ozemlje Masijer. Požgali so 30 krajev in zasedli najvažnejše strategične točke. V Skadru se pri pri vseh nezadovoljnih elementih pojavlja črnogorska propaganda. POINCARE V RUSIJI. Poincare sc je pripeljal 20, t. m. ^ Kronstadt. Car Nikolaj ga je pozdravil na krovu carske jahte »Aleksandra«, s katero se je nato odpeljal v Petrov Dvorec, kjer so ga veliki knezi, generali in drugi dostojanstveniki slovesno pozdravili. Poincare biva v veliki palači Petrovega Dvorca. Zvečer ob pol 8. je bil dine, pri katerem je car napil Poincareju, Poincarž pa, carju. Napitnici sta naglašali potrebo, da se mir ohrani. Peterburg je na čast Poincareju v zastavah, stavka pa več sto tisoč delavcev, ki so se že večkrat spopadli s policisti, na katere so metali kamne in jih več ranili. Orožniki jezdarijo po Peterburgu. Neki nacionalistični list trdi, da je stavko naročila Nemčija, da pokvari slavlje. POIZKUSNA MOBILIZACIJA ANGLE« ŠKE MORNARICE. V Portsmouthu mobilizirana angleška vojna mornarica je 20. t. m. defilirala pre»f kraljem. Nad brodovjem so križarili mornariški zrakoplovi in aeroplani. Asquith, ki bi bil moral spremljati kralja, se je vrnil v London radi političnega položaja. ZOPET OBMEJNA PRASKA MED RU-MUNI IN BULGARI, O praskah med Bulgari in Rumuni do« hajajo vsak dan poročila. Dozdaj so Bulgari dolžili Rumune, da napadajo bulgar-ske obmejne straže, zdaj pa dolže napadov Rumuni Bulgare. »Agence Telegra-phique Roumaine« poroča namreč, da so 20. t. m. med 5. in 6. uro zjutraj bulgarski vojaki napadli rumunsko postajo št. 25, Rumuni so se 100 m umaknili in streljali na Bulgare. Trije Bulgari so bili ustreljeni. TURČIJA. Vlada je v turški zbornici izjavila, da bodo morali vsi Otomani služiti v armadi in da se vojna služba zniža na dve leti. Gradile se bodo železnice, izvedle se bodo vodne zgradbe in izpremenila ustava. Zbornica je pričela razpravljati predlog, da naj se stavijo pod obtožbo vlade Ghazi-Muktar paša in Kiamil paša. ZATIRANJE KATOLIČANOV V RUSIJI. Da protestira proti zatiranju katoličanov v Rusiji, je prosil ruski katoliški metropolit papeža, da sme odstopiti. ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK POROČI GRŠKO PRINCESO HELENO. Neki bruseljski dvorni list poroča, da namerava poročiti princ Waleski najstarejšo hčer grškega kralja in kraljice princeso Heleno. PROTI STAVKUJOČIM ŽELEZNIČARJEM V ITALIJI. Radi zadnje stavke železničarjev meseca junija je glavno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic odredilo: 48 železničarjev raznih kategorij je odpuščenih iz službe; 2 postajna načelnika, 16 sub-alternih uradnikov, 362 uslužbencev, strojevodij in kurjačev so uvrstili v nižje čine, ostali, ki so prostovoljno stavkali, bodo v napredovanju v službi od 6 mesecev do 2 let zaostali ali pa bodo 6 do 12 dni od službe suspendirani. Tisti, ki svojega mesta. niso zapustili, bodo pohvaljeni in dobe nagrade. Francozi o moči ruske armade. Pariškemu »Matinu« poroča njego\ petrograjski dopisnik: »Poizvedel sem od visokih in najbolje informiranih oseb sledeče o moči ruske armado za slučaj vojne: Ruska armada šteje danes 44 armadnih zborov, ocl katerih jo 13 v službi v Sibiriji, na Skrajnem Vzto-ku, v Turkestanu, Kavkaziji in Petro-gradu, ki nc bi mogli pustiti svojih garnizij, tako da bi ostalo 31 armadnih zborov, ki bi se koncentrirali na avstrijski in nemški meji. Po najnovejših balkanskih vojnah je brezdvomno, da bi tudi Rumunija stopila v vojno proti Avstriji, da ji iztrga Sedmograško. Pred balkansko vojno je ruski generalni štab računal, da bi Avstrija mogla postaviti napram Rusiji 14 armadnih zborov. Tega vslecl okrepitve Rumunije in povečanja srbske moči ni mogoče, ker bi precejšen del avstrijske vojne sile bil odtegnen od ruske meje. Nemčija razpolaga s 25 armadnimi zbori, od katerih ne bi mogla postaviti proti Rusiji več kakor 6, ker bi morala druge poslati proti 21 francoskim armadnim zborom na nasprotni meji. V ruskih vojaških krogih, kjer pridobiva teorija o ofenzivi vedno več tal, so prepričani, da bi proti največ 14 avstrijskim in 6 nemškim armadnim zborom 31 ruskih armadnih zborov doseglo gotove, lahke in hitre zmage. Nove železniške proge omogočajo Rusiji mobilizacijo in koncentracijo svojih čet v teku 16 dni. Zagotovilo sc mi jc — tako pravi dopisr nik pariškega lista — da se je Rusija obvezala odslej naprej nevtralizirati vsako gotovo povišanje efektivnega stanja nemške armade. Ako bo Nemčija povišala svoje efektivno stanje za 50 mož, jih poviša Rusija za dva ali trikrat toliko. Za slučaj evropske vojne je Rusija odločena, udreti v Avstrijo in Nemčijo, in ako slednja ne bo takoj zmagala na francoski meji, bo marala znatno zmanjšati svoj odpor napratm ruskemu napadu. XXX Precej tega, kar »Matin« tu trdi, je brezdvomno pretiranega. »Matin« je znan kot šovinističen list, ki komaj čaka, da bi se razdrobila katoliška Avstrija. Tega veselja pa Francozom ne bomo privoščili! Premestitev školijskc stolici iz PoreCa v Puli? - Puli fllavno mesto lslre? Trst, dne 20. julija 1914. Italijanski listi poročajo, da se namerava premestiti sedež poreško-pulj-ske škofije iz Poreča v Pulj. To da je bil že eden glavnih pogojev pri imenovanju sedanjega škofa Pederzollija. Vlada se dogovarja radi nakupa neke palače v svrho novega škofijskega sedeža. Ta premestitev j« bil — kakor poročajo italijanski listi — prvi korak, da se premesti deželni odbor in deželni zbor s Poreča v Pulj, s čemur postane Pulj glavno mesto Istre. Znano je, da se vršijo sedaj zborovanja deželnega zbora v Kopru, dasi je glavno mesto dežele Poreč, kjer je tudi sedež istrskega deželnega odbora. Hr-vatsko-slovenski poslanci so bili v Po-reču izpostavljeni osebnim napadom in so morali leta 1897. celo bežati iz mesta in sicer peš. Ker niso v celem mestu dobili voznika, ki bi jih bil hotel peljati, so morali pozimi in v najhujši burji hoditi peš s Poreča v Koper, bežeč pred poreško italijansko sodrgo. Zato se vrše od tedaj naprej seje deželnega zbora v Kopru. Ker Poreč kot malo mesto tudi sicer ni primeren za glavno mesto dežele, j c vprašanje premestitve deželnega zbora v kako drugo mesto že staro. Toda to vprašanje je ostalo dosedaj nerešeno, ker se stranke ne morejo zedi-niti za novo glavno mesto. V tem oziru ne vlada soglasje niti med člani italijanske večine, a niti med onimi hrvat-sko-slovenske manjšine, ker igrajo posamezni lokalni interesi preveliko vlogo. Eni — namreč italijanski poslanci — so zato, da ostane Poreč še nadalje glavno mesto, drugi so za Koper, al tretji za Pulj. Vsled tega ni ni kake nade, da bi se dosegel sporazum, in ako bo vlada hotela, da sc to vprašanje reši — ona bi hotela Pulj kot glavno mesto —, bo morala to doseči le potom oktroja. Okraji učiteljska Konferenca v ivem mestu. Uradna okrajna učiteljska konferenca 7,a novomeški okraj jc bila 15. julija v Rudolfovem. Pred konferenco je bila ob ]/->9. uri v kapiteljski cerkvi sv. maša, katero je služil milostljivi g. prošt. dr. Seb. Elbert. Med sv. mašo je pel pevski zbor, pomnožen z učiteljstvom, pod vodstvom znanega skladatelja in kap. organista g. Ignacija Hlaanika. Rešili so svojo nalogo imenitno. Po sv. maši smo se podali v novo gimnazijsko poslopje, kjer smo imeli .svoje zborovanje. Konferenco je otvoril g. 9kf. šolski nadzornik Iv. Štrukelj, ki se jc uvodoma spominjal zverinskega zločina v Sarajevu, ki je nam Slovencem vzel toliko upanja in nade. Po običajnih pozdravih je nato g. nadzornik podal kratko in jedrnato poročilo o nadzorovanju šol v tem okraju, čigar referat je vse učiteljstvo pazljivo in pozorno poslušalo. Temu referatu je še sledilo deset drugih referatov učiteljstva, kateri so bili dobro izdelani in zanimivi; posebno nam je bil všeč referat tov. Ferjana. Med vso konferenco je vladala lepa disciplina; a kolikor bolj smo se bližali koncu, toliko bolj je šumelo in vršelo med liberalnim učiteljstvom, kakor med čebelami, če jih razdražiš. Ko smo pa prišli do določitve šolskih knjig za bodoče leto 1914/15, tedaj se je vzdignil general liberalnega štaba s svojega sedeža ter je med drugim predlagal, da se sme in če kdo hoče vpeljati Krulčeva: »Moja prva čitanka« ali Widrovo: »Moje prvo berilo«; Zadel je v sršenovo gnezdo. Celo nekateri njegovi tovariši so bili mnenja, naj ostane pri starem, Slomškarji smo bili seveda vsi odločno proti, da bi se vpeljala Widrova knjiga, ki je proizvod »Učiteljske tiskar-Rezultat debate je bil, da se sme ne vpeljati eno ali drugo knjigo, vendar ne prej, dokler tega ne odobri deželni šolski svet. — Prišli smo do volitve v c. kr. okr. šolski svet vsled razveljavljene izvolitve g. M. Clarici pri zadnji okrajni šolski konferenci in do volitve stalnega in knjižničnega odbora. — Prvikrat smo Slom škarji naskočili liberalno trdnjavo in za-hreščalo je zidovje ter se precej potreslo, da, malo je manjkalo in ležalo bi bilo v razvalinah. Pri strastni agitaciji, ki so jo uprizorili liberalni učitelji, so ostali kandi-datje katoliške organizacije Slomškove zveze za par glasov v manjšini. Rezultat je bil sledeči: Stalni odbor: naši 31, nasprotniki 33. Knjižnični odbor: naši 32 nasprotniki 33. Tri tovarišice Slomškove zveze niso volile, ker so ostale vsled bolezni doma. Opazili smo tu zopet zvezo liberalcev z Nemci. V c. kr. okr. šolski svet volijo namreč z nami tudi Nemci — učitelji tega okraja. S pomočjo Nemcev so zmagali liberalni učitelji pri volitvi v c. kr. okr. šolski svet. — Konečno je še gospoc nadzornik pohvalil učiteljstvo za delovanje na šolskem polju ter ga bodril k vztrajnosti za dobro vzgojo naše mladine. Odpevši cesarsko pesem smo odšli k g. Štemburju v Kandijo na kosilo. V veseli družbi nam je le prehitro potekel čas, da smo se morali raziti, želeč eden drugemu vesele počitnice. Somišljeniki in somišljenice Slomškove zveze, po začrtani poti v duhu Slomškovem navdušeno naprej do koneč-ne zmage! Dnevne novice. -r Sankcijonirana deželnozborska sklepa. Cesar je sankcijoniral naslednja deželnozborska načrta: 1. Načrt zakona v zadevi izpopolnitve in spremembe zakona z dne 15. septembra leta 1877., s katerim se dovoljuje okrajnima cestnima odboroma v Senožečah in v Postojni pobiranje mitnine na Reški cesti; 2. načrt zakona, s katerim se iz-preminja in izpopolni zakon z dne 31. julija 1884 in s katerim se dovoljuje okrajnim cestnim odborom v Ložu, Logatcu in Ribnici pobiranje mitnine na cesti, ki vodi iz Rakeka preko Bloške police in od tu na oni preko Nove vasi in na drugi strani preko Loža v Babno polje do hrvatske meje. -f Deželne elektrarne na Završnici. Zgradba centrale je toliko napredovala, da se že stavi turbina. Cevi, po katerih bo padala voda, v dolgosti blizu 1000 metrov, so montirane in so razven na par krajih že zvezane. Če ne bo kar kega izvanrednega zadržka, bo na Bledu dne 18. avgusta, na rojstni dan cesarjev, zasvetila deželna elektrika. + Vodovod na Bledu. Vodovod za Bled in blejsko okolico gre hitro od rok. Položenih je že 23 km vodovodnih cevi. Napeljana je voda na Bled, v vse vasi okoli jezera in Spodnje.in Gornje Gorje. Na Bledu je inštalacija že v 60 hišah gotova. Vodovodne naprave se izvršujejo šc za Ribno, Koritno, Selo in Pod-hom, — Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil pomožni delavec tvrd-ke Bratje Kurzthaler v Domžalah, Matija Dime. — Bled in njega športne prireditve. Pretekli teden zbrali so sc na Bledu dijaki različnih narodnoisti in pričeli pridno igrati footbal. Vsi so žc izborni igralci, ker so po večini vsi člani boljših društev. Napraviti hočejo tekom tega meseca tekmo z ljubljanskimi igralci. Obilo sreče! Vendar želeti bi bilo, da bi sc blejski športniki spomnili in priredili kako plavalno tekmo. — Razglas o sprejemu gojenk v kmetijsko gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori šestnajsti tečaj gospodinjske šole. Go-jenkc morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod jc v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o k u h a n j u, š iv a n j u (ročnem in strojnem), pranju, likanj u, Živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki s c žele učiti nemškega jezika, dobe v tem p r e d m e t u b r e z p 1 a č e n pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. G o j c n k a , ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, to 'je sploh za vse, 35 K, ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanili jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navad ne predoasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti pla čilu). Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo" 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo sta-rišev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. julija 1914. — Vič. Spored za romarski izlet na Trsat je zdaj natanko določen in je sledeči: 25. julija, t. j. soboto ob 2. uri 45 minut bo posebni vlak odhajal iz Ljubljane z južnega kolodvora. Torej izletniki, ki bodo vstopili v Ljubljani, naj pridejo z listki že pred pol 3. uro na kolodvor. Na Brezovici se bo vlak. ustavil ob 2. uri 56 minut, v Logatcu ob 3. uri 53 minut. V Reko bomo dospeli ob 6. uri 31 minut. Kmalu bo prihodu na Trsat bo tajm govor in lita-nije. Drugo jutro po dovršenih pobož-nostih bomo okoli 9. ure zjutraj poizkusili s posebnim parobrodom prijetno morsko vožnjo mimo Opatije, Lovrane in nazaj v Reko. Ob pol 1. ure popoldne bo odšel vlak in se ustavil v Postojni ob 2. uri 41 minut. V Postojni nam bo na razpolago skoro pet ur, da si bomo ogledali jamska naravna čuda. Ob 7. uri 30 minut bomo odšli iz Postojne. V Logatcu se bo vlak ustavil ob 8. uri, v Brezovici ob 8. uri 35 min., v Ljubljani pa ob 8. uri 47 minut. Če bo kateri izletnikov potreboval kakih posvetovanj in odgovorov, naj se obrne do rediteljev, ki bodo imeli na rokavih bele znake. Novi izletniki se bodo sprejemali še do četrtka. — Iz Boštanja. V četrtek, dne 16. t. m. popoldne jc treščilo v kozolec Janeza Mlakar na Dvorcu in ga je upe-pelilo. Bil je poln sena in žita. Zavarovan je bil, toda škoda je dvakrat tolika. Po jablanski soseski jc pa pobila toča in je veliko škodo napravila po vinogradih. — Glede župnijske cerkve v šmart-nu pri Kranju, katera se je zadnji čas preslikala, se nam pojasnjuje, da po-zlatarskih del ni izvršil Aleksander Gotzl, kakor se je pomotoma poročalo, ampak tvrdka K a ro 1 Gotzl. — Telefonlčnl promet se je vpeljal s 15. julijem t. 1. med Ljubljano in Szombathely (Ogrsko). Govorilna pristojbina znaša 4 Iv za navaden pogovor treh minut. — Slovenska dijaška zveza odgovarja na različna vprašanja, da sc vrši njen občni zbor radi nepričakovanih zaprek šele v mesecu septembru v Ljubljani skupno s sestankom slov. katol. starešinstva. Zveza, svetuje tudi abitu-rijentom, da. prirede svoj sestanek istočasno, ker ni nobenega upanja, da bi se dobilo dovoljenje za kakršnokoli večjo prireditev slovenskega dijaštva na Koroškem, kakor se jc prvotno nameravalo. Za to bi že skrbeli nestrpni nemški nacionalci. Naši abiturijenti naj svoje tozadevne želje sporoče zvezine-mu tajništvu. Vse podružnice in pododbore pa opozarja zveza, naj skrbe, da se izvrše njihovi občni zbori in sestanki pred centralnim občnim zborom, dal na tem podajo svoja poročila. — »Slovenski Straži« so darovali: Po č. g. Al. Kurent, župnik, Krško, nabrano na pastoralni konferenci v Les-kovcu pri Krškem, v proslavo spomina pok. prestolonaslednika in njegove visoke soproge, 36 K 50 h. — Jakob Der-nač, Artiče pri Brežicah, 1 K. — Dr. Jul. Dereani, Kamnik, 10 K. — Podružnica v Kropi 32 K 50 h. — Nabrano po gosp. Iv. Podržaj na sestanku v škofovih za^ vodih v Št. Vidu 8 K 42 h. — Mohmr-jani v Št. Pavlu v Labudski dolini 10 K, J. Malovič, Pariz, 5 K. — Ostrige v hrvatskem Primorju. V Zavratnici poleg Jablanca so pričeli graditi naprave za gojenje ostrig, in sicer na deželne stroške. To bo prvo izrejevališče ostrig v Translitvaniji. Število absolviranih učiteljskih kan« didatinj brez služb postaja na Kranjskem vedno večje. Po veliki večini šolskih okrajev je ta praksa v navadi, da se vpošte-vajo v prvi vrsti domačinke, ki so napravile svoje študije na domačem učiteljišču. Le če teh ni, se sprejmo izvenkranjske kandidatinje. To je seveda čisto naravno in tako delajo povsod po vseh kronovinah. Izjemo dela v tem oziru pri nas samo postojnski okraj, kjer se domačinke zapostavljajo. Želeti je, da se ta praksa uveljavi tudi v tem šolskem okraju. — Iz Kilovč. Naš postajenačelnik Ku-tin je prestavljen na Goriško. Čas je že bil. On je bil strasten »Danovec«. Pri zadnjih volitvah za državni zbor je vplival na delavce v liberalnem smislu. Sedaj bo tega konec. Srečen pot! — Nehvaležna sinova. Posestnik in trgovec na Glincah Matija Jereb je včeraj svoja dva sinova zaradi nepokorščine svaril ter od enega tudi zahteval tedenski zaslužek. Nehvaležna sinova sta se pa za skrb očeta dejansko lotila in je moral poslati po policijskega stražnika, da je oba aretoval. — Velika nesreča. Iz Radovljice nam pišejo: V ponedeljek, dne 20. t. m., je vozil po laneovškem klancu žaganje okrog 20 let stari kmečki fant po domače Gromov iz Hraš pri Lescah. Splašil se mu je konj po klancu in nesrečni fant je zletel na tla, pri čemur se je tako poškodoval, da je obležal nezavesten. Dobil je hude poškodbe po glavi in obrazu kakor tudi več notranjih poškodb. Na lice mesta je došel radovljiški okrožni zdravnik dr. Vo-ves in ga obvezal za silo. Zvečer so ga prepeljali na vozu domov. Revež boda težko okreval. — Zašel je minuli petek zvečer 70 let stari vpokojeni davčni izterjevalec Vari, doma iz Klanca pri Kranju, ko sc je vračal iz neke gostilne na Primskovem. Blizu železnega mostu je hotel ob Kokri zaviti proti domu, a je pri tem tako zašel, da sej je prekucnil v globoko strugo Kokre in obtičal na skalovju z močno razbito glavoj in nogami kvišku. Ker ga drugi dan, v soboto, še ni bilo domov, so ga domači šli iskat in v nedeljo zjutraj so ga našli mrtvega v Kokri, Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. — Kako so v hrvatskem tipograt«. skem društvu pomedli s socialnimi de« mokratl in Srbi? Predsednik hrvat-skega tipografskega društva Jovan La-zarevič, po rodu Srb, je pustil povodom izleta reških Hrvatov v Zagreb, snetii ponoči z društvenega doma hrvatsko zastavo. To jc izzvalo med hrvatskimi! tipografi silno ogorčenje. Zahtevali so, da se mora vršiti izredna skupščinaj društva, na kateri se mora dati zadoščenja žaljenim domovinskim čustvom« Skupščina se je vršila preteklo nedeljo in udeležilo se jo je izredno veliko tipografov, nad 300 po številu. Na prvi pogled se jc videlo, da bo padel sedanji socialno - demokraški odbor s svojim srbskim predsednikom. Socialno-demo-kraška manjšina je hotela izzvati pretep, da bi bila skupščina razpuščena, in da bi se nove volitve ne mogle vršiti. Toda to se ji ni posrečilo. Že pozdrav, s katerim je bil sprejet predsednik Lazarevič, je bil znak gotovega padca odbora. Preko 140 glasov je dobila opozicija, bivše socialno-demokra« ške odbornike pa je sprejelo občinstvo, ki je čakalo pred poslopjem izida, s porogljivim smehom in žvižganjem. Socialni demokrati so hoteli demonstrirati, pa se jim ni posrečilo. Odšli so poparjeni. — Proti igralnim bankam v Avstriji. Oblasti so zaprle 19. t. m. v Badnu kazin-ski klub kot začetek oblastvene akcije proti igralnim bankam, ki še obstajajo v Opatiji, Išlu, Marijinih Varih, Karlovih Varili, Meranu, Portorosi in v drugih krajih. Zaprii bgie ,yse iftr&iae banko y vty\ vrsti zato, ker je pri igralnih bankah udeležen inozemski kapital in ker so tudi dvorni krogi zahtevali, da se igralne banke zatvorijo. — Na smrt na vešalih je obsodilo sodišče v Bjelovaru na Hrvatskem kmeta Dušana Popoviča, kateri je zastrupil svojo ženo Ano, ponudivši ji smodko, posuto s strihninom. Merske novice. š Devica Marija na Reki. Izmed cesarskih princev še pač menda ni kmalu kateri slovenskemu ljudstvu tako pri-rastel v srcu, kot blagopokojni pi'estolo-naslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Zadnjega hribovca je strašno pretresla vest, da je zločinski roki podlegel ljubljenec slovenskega naroda, Franc Ferdinand, in njegova po duhu in srcu mu sorodna visoka soproga, vojvodinja Zofija Hohenberg. Nežna srca šolarjev so zatrepetala, ko se jim je povedal grozen zločin. Dne 4. julija so bili še enkrat z odraslimi vred opozorjeni na strašno izgubo, ki je zadela sivolasega vladarja, širno Avstrijo in posebej še našo ožjo slovensko domovino, in to pred mrtvaško sveto mašo, ki se je služila za duši visokih žrtev zločinske roke. Dne 12. julija pa je v pretresljivem cerkvenem govoru proslavljal blagopokojnega prestolonaslednika in njegovo še v smrti mu zvesto družico preč. g. dr. Korošec, ki ju je stavil v zgled zakoncem, možem in ženam po njunih izrednih krščanskih čednostih. Če kateri, tedaj gotovo ta govor bo ostal vsakemu poslušalcu v neizbrisnem spominu. š Udeleženci blagoslovljenja zastave Orla v Trbovljah dne 26. julija 1914 se nujno prosijo, da svojo udeležbo nemudoma naznanijo, da lahko vse potrebno ukrenemo. Iskreno nas botie veselilo, Če bomo imeli čast pozdraviti v naši sredi naše vrlo slov. katoliško ženstvo v narodnih nošah. — Nadalje bomo prisrčno pozdravili naše katoliško srednje- in višješolsko dijaštvo. Vsa. društva, vsi cenjeni gostje dobrodošli dne 26. julija 1914 v Trbovljah. Prosimo takoj priglasila! Na zdar! — Orel Trbovlje. š Naša zborovanja ln prireditve v nedeljo, dne 19. julija. Pri Sv. Juriju ob južni železnici je zborovala podružnica »Slov. Straže«. Govoril je dr. Korošec. — Poslanec Pišek in nadrevizor H. Pu-šenjak sta imela gospodarska zborovanja v Cirkovcah in Račah. — V Haj-dinu px*i Ptuju je bilo veliko zborovanje ptujskih okoliških Slovencev. Zborovanje je veljalo spominu umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovi soprogi. Žalne govore sta imela poslanca Brenčič in Ozmec. — V Ptuju se je ustanovila nova podružnica »Slov. Straže«. Slavnostni govor je imel župnik in ptujski rojak č. g. Gomilšek. — Jugoslovanska Strokovna Zveza je zborovala v Št. Lovrencu na Dravskem polju. Govorili so: kaplan Sagoj, predsednik štajerskega okrožja urednik Žebot in delavski tajnik Zaje. Ustanovila se je nova plačilnica. š Skoro vsako nedeljo novo društvo. V nedeljo, dne 19. t. m., sta se ustanovili zopet dve novi društvi naše organizacije, V Ptuju podružnica »Slovenske Straže«, v Št. Lovrencu na Dr. polju pa plačilnica Jugoslovanske Strokovne Zveze. š Novo mašo bo bral dne 26. t. m. v Cirkovcah pri Pragarskem frančiškan p. Engelbert Klasinc. š Krog 400 romarjev se je iz Dravske doline peljalo dne pO. julija v Raj-hrnburg pod vodstvom ribniškega župnika iz Št. Andreja Fišer. š Zveza slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za Spodnje Štajersko ima svoj letošnji redni občni zbor v Mozirju dne 9. avgusta ob 10. uri dopoldne povodom 25letnice mozirskega prostovoljnega gasilnega, društva, da se udeležijo tega jubileja. Zupnim načel-ništvom pa se naroča, da izvolijo gasilske župe pravočasno odposlance k tej skupščini. Pri tej priliki bodo odlikovani štiri gasilci ondotpega prostovoljnega gasilnega društva s častno kolajno za 251etno delovanje. š Slovensko društvo v Mariboru ima svoj občni zbor v četrtek, dne 23. julija 1914 ob 5. uri popoldne v prostorih Zadružne Zveze v Mariboru (Cirilova tiskarna). š Umrl je v Selnici ob Muri bivši župan Simon Schmid. Rajni je bil katoliško misleč, pošten Nemec. Pri zadnjih volitvah v mariborski okrajni za-stop je volil celo z našo slov. stranko. N. p. v m.! š Kap je zadela č. g. Antona Mer-kuš, župnik v Žetalah pri Rogatcu. Boln ikje star 73 let. Priporoča so so-bratom v memento. š f Deželnosodni svetnik Filip Ker- mek. V soboto dne 18, julija t. 1. je na-gloma na srčni kapi umrl g. Filip Kermek, c. kr. deželnosodni svetnik pri mariborski okrožni sodniji. V nedeljo zjutraj so ga našli v njegovi sobi na kanapeju mrtvega. Pokojnik je bil blag človek in v slovenskih mariborskih krogih zelo priljubljen. Bil je veren mož, Kakor vsak slovenski sodnik, je tudi pokojnik čutil na sebi bridko Pit-rcichov sistem in to je bilo, kar ga je posebno sedaj v starejši dobi neizmerno bolelo. Pogreb se je vršil v torek, dne 21. t. m. ob pol 3. uri na cerkvenem poberškem pokopališču. Pokoj njegovi duši! Primorske vesli. p Nova hrvatska šola v Istri. Prebivalci puljske podobčine Loboriko so že pred več časom vložili na istrski deželni šolski svet prošnjo za otvoritev nove ljudske šole. Dne 13. t. m. je bila v Loboriku komisija, da se prepriča na licu mesta, jeli so da*ri predpogoji za omenjeno šolo. Komisiji se je prijavilo 23 rodbinskih očetov, ki so zastopali 47 šoloobveznih otrok in ki so zahtevali za novo šolo hrvatski jezik kot učni jezik, a italijanščino^ kot predmet. Minulo soboto se je bavil z vprašanjem te šole tudi posvetovalni mestni odbor v Pulju in sta ob tej priliki zastopnika italijanske stranke dr. Bossi in dr. Be-nussi predlagala, da se določi za novo šolo italijanski učni jezik. Ta predlog pa je bil odklonjen in sprejet predlog, da bodi nova šola hrvatska. p Gospodarski napredek. Včeraj zjutraj je prvikrat privozil v Trst avtomobil »Mlekarne Hrušica« (pri Podgra-du, Istra). Avtomobil je rabil iz Hru-šice do Trsta poldrugo uro, dočim rabijo navadni vozniki šest ur. Avtomobil je prirejen tudi za osebni promet. Večkrat na dan bo vozil med postajo Her-peljami in Podgradom. Mleko v Trst bo vozil samo zjutraj. p Na župnijo Sv. Križ na Vlpav* skem je bil danes investiran vlč. gosp. Ivan Rejec, doslej župni upravitelj v Ajdovščini. p Italijanska Izzivanja. V hrvatski vasi Ivaštel pri Piranu ima tudi »Lega nazionale« svojo šolo, katero obiskujejo otroci nekaterih zapeljanih hrvatskih staršev, O priliki zaključka šolskega leta je učitelj Legine šole zahteval od župnika Mandiča, da mora pri šolski maši opraviti molitve, ki se sicer navadno molijo v hrvatskem jeziku, v italijanskem jeziku. Župnik Mandič se tej zahtevi seveda ni uklonil, temveč je opravil molitve tudi pri Legini maši tako, kakor navadne. Zato je pa mislil učitelj, da je rešil italijanstvo s tem, da je z otroki zapel v cerkvi cesarsko himno v italijanskem jeziku. p Utonil je v nedeljo 29. t. m. v Soči pri Stračicah pri kopanju vojak 10. topničarskega bataljona, po imenu Šumi. Kopal se je v družbi treh drugih tovarišev, ki pa niso opazili, kdaj je izginil pod vodo. Menili so, da je šel na suho. Ko so hoteli domov, so ga pogrešili. Doslej še niso našli trupla. p Smrtna kosa. V petek ponoči je umrl v Pulju g. Rudolf Rabfeld, c. kr. profesor na državni hrvatski gimnaziji v Pa-zinu. p Vprašanje električne preskrbe Trsta. Čim pogosteji so glasovi, naj tržaška mestna občina odda preskrbovanje mesta z elektriko soškim elektrarnam (O. E, & I.). Te elektrarne ponujajo mestu električni tok a 6 vin. za kilovatno uro. Zraven tega so pripravljene plačati 50.000 K letne najemnine za vporabo dosedanje mestne električne centrale. Občina oddaja sedaj glasom statističnih podatkov električni tok za ceno 13-5 vin., v resnici pa pride ponekod električni tok na 18 vin. Dva milanska inženirja-izvedenca. sta se izjavila za ponudbo soških elektraren, poudarjajoča, da bi mestna občina na ta način prihranila tekom 10—12 let 250 do 500.000 kron. Občina se ukvarja dalje tudi z načrtom, da bi zgradila novo termo-električno centralo, za katero pa so baje stroški proračunjeni na 10 milijonov, — Čujejo se dalje tudi glasovi, da namerava tržaško namestništvo v letošnjem proračunu črtati nekatere postavke odnosno skrčiti, in sicer one, ki zadevajo cestni tramvaj. p Hrvatska šola čč. šolskih sester sv. Križa v Pulju. Šolske sestre sv. Križa v Pulju so pretekli četrtek zaključile na svojem zavodu prvo šolsko leto. Šolske sestre sv. Križa so se, kakor je čitatcljem »Slovenca« znano, priselile v Pulj iz Djakovega. Kupile so lepo primerno posestvo. Hišo so z velikimi stroški preuredilo v šolsko poslopje. Ravno preteklo šolsko leto so nameravale otvoriti prvi razred za deklice in otroški vrtec za otroke obojega spola. Pri tem so pa naletele na najtežje ovire. Uspeh različnih ovir je bil, da »e je mogel otroški vrtec otvoriti šele no- vembra meseca lanskega leta mesto septembra, kakor na drugih šolah. Prvi razred za deklice se pa lansko leto sploh ni mogel otvoriti, nakar so bili starši že vpisanih deklic prisiljeni poslati svoje hčerke v druge šole. Navzlic vsemu temu, da je bilo mogoče otroški vrtec šele meseca novembra otvoriti, torej v času, ko so že vse druge šole delovale, je istega obiskovalo skupno preko 40 deklic in dečkov, med njimi tudi več slovenskih. Za že bolj odrastla dekleta se je pa v zavodu vršil tečaj za ročna dela. V četrtek je bil, kakor že gori omeftjeno, dan, ko so dajale čč. šolske sestre sv. Križa račun o svojem oseminpol mesečnem delovanju. V ta namen so se zbrali imenovanega dno v šoli gg. šolski nadzornik Barbalič, drž. in deželni poslanec dr. Laginja in č. g. kaplan Anton Janiko in od čč. šolskih sester povabljeni roditelji otrok. Nato se je vršil izpit malih. Otročiči so odgovarjali na vse vprašanja s samozavestjo in preciznostjo. Prepevali so skupno in deklamovali posamezne ljubke pesmice in kratke nagovore. Zelo ljubek je bil prizor, ko sta dve mali deklici v starosti treh do štirih let predstavljali ena prodajalko zelenjade in piščancev, ki so bila v ta namen prinešeni v šolsko sobo, druga pa malo gospodinjo, ki je prav spretno nakupovala. Vsi nagovori in odgovori tega prizora so se vršili seveda v lepi vezani besedi. Sploh se je opažalo, da se je vršil ves pouk malih na podlagi praktične vsakdanjosti, kar je za dom gotovo neprecenljive vrednosti. Po končanem izpraševa/-nju je imel g. dr. Laginja na male iz-prašance kratek primeren nagovor in potem še na roditelje, v katerem je po-vdarjal potrebo takih Šol in se je ko-nečno zahvalil čč. šolskim sestram za trud ki so ga imele z otroci, katerega sad pa ni izostal. Navduševal jih je k nadaljnjemu delu v prid dobrega hrvatskega naraščaja. Po končanem nagovoru so čč. šolske sestre obdarile male gojence in gojenke za slovo s slaščicami in snidjem, kar so maiički sprejemali z lepim »hvala« in ljubkim poklončkom. V nedeljo popoldne so bila razstavljena v eni šolskih sob dela malčkov otroškega vrtca in ročna dela večjih deklic. Vsa dela so pričala o velikem napredku deklet na tem polju. Gojilo se je osobito čipkarstvo in vezenje. Krasne so bile preproge v hrvatskem narodnem slogu. Iz vsega se je videlo, kako potrebna je taka šola osobito v Pulju, kjer je nevarnost, da se otroci v narodnostnem kakor tudi verskem oziru izgubijo, večja kakor kje drugod. Videlo se je tudi, kako neutemeljeno je bilo ruvanje proti tej pre-koristni šoli od gotovih ljudi, še pred-no se je začela. Šola, na kateri se s tako vnemo f.n požrtvovalnostjo deluje, si je sama zagotovila svojo prihodnjost. Konečno bodi omenjeno, da je to pre-korislno šolo podpirala v preteklem le-tudi tudi družba sv. Cirila in Metodai za Istro, katera jej je, kakor iz letnega izvestja razvidno, naklonila znatno podporo. Veliko veselje nad dobro uspelim prvim šolskim letom je imel gotovo tukajšnji č. kaplan Janko, kateremu exe največja zasluga, da so se čč. šolske sestre naselile v Pulju in dale ogroženemu hrvatskemu narodu eno hrvatsko šolo več. p Ulivi v Trstu. Znani inženir Ulivi, ki je s hčerko admirala Fornarija iz Flo-rcnce pobegnil, se je 19, t. m. pripeljal na parniku »Graf Wurmbrand« v Trst. Ulivi S'e izjavil, da je iz Florence zato odpotoval, cer se je admiral Fornari upiral poroki z njegovo hčerjo, Ulivi trdi, da je njegova iznajdba resna. Trst je Ulivi že zapustil. p Klanje v Trstu. Pretečeno noč je nekdo pred neko gostilno napadel z nožem pet turških mornarjev zaradi neke dekline. Močno je ranil dva mornarja, od katerih je eden že umrl, drugi se bori s smrtjo. Junak noža je pobegnil. Pozneje je bil kot umora sumljiv aretiran mornar Jurij Subin, 23 letiii Dalmatinec. Ljubljanske novice. lj Odbor šentpeterskega prosvetne« ga društva se usoja tem potom obvestiti svoje člane in članice o sledečih društvenih prireditvah: 1. V četrtek, dne 23. t. m., predavanje »O mišljenju in življenju prestolonaslednika Frana Ferdinanda« ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. 2. V nedeljo, dne 26. t. m., v slučaju ugodnega vremena društveni izlet k Sv. Magdaleni pri Šmarju. Odhod z vlakom ob 12. uri 52 minut popoldne z glavnega kolodvoira. 3. V nedeljo, dne 2. avgusta t. 1., v slučaju ugodnega vremena poletna veselica pri g. Iv. Flegarju. — Društveniki in dru-štvenice! Udeležite se polnoštelvilno gori omenjenih prireditev in pokažite tako smisel za društveno d*-1 lj Izžrebani porotniki pri ljubljanskem deželnem sodišču za III. porot-niško zasedanje, ki se prične z dnem 24. avgusta 1914. Glavni porotniki: Andrioli Viktor, vitez, c. kr. višji davčni upravitelj v p. v Ljubljani; Arko Fran, posestnik v Postojni; Aha-čič Franjo, posestnik in župan ter Aha-čič Niko, trgovec in posestnik, oba v Tržiču; Ažman Ignacij, trgovec, mizar in posestnik v Radovljici; Bevc Jakob, gostilničar; Bezenšek Emsfc, posestnik; Daks Ivan, gostilničar in posestnik in Debevc Franjo, tovarniški uradnik, vsi v Ljubljani; Demšar Franjo, trgovec in posestnik v Zalem logu; Derč Franjo, posestnik v Tržiču; Dovžan Anton, posestnik na Dovjem; Hodnik Franjo, posestnik v Spodnjem Logatcu; Janežič Andrej, posestnik na Vrhniki pri Ložu; Jezeršek Franjo, pek in posestnik v Novem Vodinatu; Kačar Karol, zeljar in posestnik; Kavčič Franjo, gostilničar in posestnik; Kostevc Ivan, trgovec; Kušar Franjo, kočijaž in posestnik, vsi v Ljubljani; Košmelj Franjo, mesar in posestnik v Železnikih; Kos Leopold, posestnik in trgovec v Novem Vodinatu; Modrijan Ivan, mlinar in posestnik v Planini pri Logatcu; Nagi Viktor, trgovec v Ljubljani; Novak Franjo, gostilničar in posestnik v Notr. Goricah; Premrov Karol, gostilničar in posestnik v Velike*! Ubeljskem; Rebec Ivan, trgovec v Litiji; Resman Josip, pek in posestnik v Zgošah; Schrey Josip, restav-rater in Sirk Ivan, mesar in posestnik, oba v Ljubljani; Šket Vincencij, trgovec v II. Bistrici; Skok Anton, trgovec in posestnik v Domžalah; Skubic Ivan, trgovec in posestnik v Spodnji Šiški; Tauzes Karol, hotelir in posestnik; Večaj Alojzij, pečar in posestnik, oba v Ljubljani; Žnidaršič Andrej, tovarnar v II. Bistrici; Zimerman Josip, trgovec v Zaerorju. Nadomestni porotniki: Bizjak Ivan, posestnik; Bizo-vičar Ivan, vrtnar in posestnik; HlebŠ Jernej, zidarski mojster in posestnik, Kerže Lovrenc, posestnik; Leskovic Franjo, posestnik; Pavlič Franjo, poslovodja; Podboj Ivan, trgovec in posestnik; Pust Ivan, ključavničar in posestnik in Zabukovec Anton, gostilničar v Ljubljani. lj Umrl je v Kopališki ulici št. 6 včeraj dopoldne župnik v pokoju Franc Škr-janc, v 73, letu starosti. Svoje premoženje, v vrednosti 20.000 K, je zapustil družbi sv. Cirila in Metoda. Pogreb se vrši dan. uri zjutraj na pokopališču v Starem trgu. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jožefa v Starem trgu. Predgrad, 18. julija 1914. Peter Štaudohar, soprog. Peter, Jurij, TVIthaol, Pavel, sinovi. Katarino, Anica, hčeri. Katarina, sinaha. 2374 Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih čevljev je v zalogi lastne tovarne PETER m\m & K- LJUBLJANA NH BKFM Cene za gospode........K 14' —, 17'—, 20'— * „ dame........... 12— 15—, 18 — „ „ dečke 36/39........ 10—, 12- ntrnkp —_'■"'-81 3i~3" „ „ uuune ......... - Specialna vrsta za moške in ženske samo K 10 — Garantirana kakovost po teli cenah, km vrste od kron 1*50 naprej. Obrtne vloge in drugačne vloge na politično oblast bo vsakdo lahko sam in pravilno napravil na podlagi nove ravnokar izišle knjige »Dolžan, Knjiga uradnih vlog*. Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe, ki stane 3 K, vezana 4 K, po pošti 20 vin. več. Ta velekoristna knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Pristopajte k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi"! Kurzne cene dne 20. julija 1914. Državne rente. 4% konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan—jul.) 4-2°/o avstr. velj. papir, renta ifebr.—avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 °/u avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4 % avstr.' kronska renta (marec—sept.) 4°/0 av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 % ogr. renta v zlatu.......... 4 o/0 ogr. renta v kronali iz 1.1910. , . 4'/2% ogr. renta v kronali iz 1. 1913. . Druge javne zadolžnice. 4 % kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 '/a0/o kranjsko dež. nielior. pos. iz 1.1911. 4'/2% kranjske deželne banke..... 4% bosansko deželno posojilo..... 4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4°/o drž. srečke iz 1.1860. po 500 gid. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% doti. uravn. pos. iz 1.1870.po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld, Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gla. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečke iz 1.1888........... Turške srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod .... Avstro-ogrska banka .... Anglo-avstrijska banka . . . Dunajsko bančno društvo . Jadranska banka ....... Ljubljanska kreditna banka Union banka . ....... Živnostenska banka..... Avstrijski Lloyd....... Državna železnica...... Južna železnica....... Alpine ............ Škoda ............. Valute. 20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . . K h 80 35 80 35 83 65 83 75 100 — SO 65 80 55 95 25 78 15 87 25 90 75 95 — 95 — 79 15 84 65 92 75 84 60 1670 _ 405 — 670 — 325 — 271 — 282 — 234 24 56 50 46 75 26 — 45 — 16 — 207 50 25 581 — 322 — 4J3 50 416 — 396 50 554 50 264 528 — 648 50 72 50 731 35 610 50 19 21 23 60 24 10 251 25 v 3d »t podružnici Ljubljani. zadevna pojasnila se dobe tudi v c. kr. priv. avs.r. kredit, zavoda v 165 Sladni čaj znamka »SlndJn« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška rerlilna sredstva odrekla. Vzgojenje s Sladiuom je polovico cenejše. Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. '/« kg zavoj stane 60 vin. in se dobi tudi pri trgovcih, Po pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju,lekarnarjuTrnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila s Sladiuom 8 zdravih otrok. Na stotino mater to vzgojeuje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle je Sladin edini zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne živce, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk iu prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne je Sladin izvir zdravja. Glavne zalogo na Duuaju: v lekarnah Tmk6czy, SchdnbrunnerstraSe 109, Radeckyplatz i, Joselstadterstralle 25. V Gradcu: Sack-strafle i. V Trstu, drogerija I. Oamauli Giov. di Quardiella703; v Gorici Slazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser, lekarnar; v Mariboru Konig, lekarnar 109. Jftf m SANATORIUH • EMONA I W ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE • BOLEZNI. / •PORODNIŠNICA. i] LTJUBLIJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA- 4 \vJ J/ FR. DERGANC Radi otvoritve belokranjske železnice in omejitve števila konj se ceno prodajo naslednji 4 dobri konji za vožnjo in domačo porabo: 2347 1 osemletni rujavi angleški mešanec, 170 cm visok K 300 — 1 starejši belec, arabski mešanec, 170 cm visok K 400 — 1 osemletni rujavi domačinec, 168 cm visok K 500 — 1 petletni, rujavi, po „Gidranu", 169 cm visok K 1100 — Oskrbništvo graščine Ruperčvrh pri Novem mestu. — Železniška postaja Virčna vas. Iz proste roke poceni naprodaj sta dve lepi vogelni parceli na svetu bivšega vojaškega oskrbovališča, ob Gajevi ulici, ne daleč od bodoče palače „Ljubljanske kreditne banke". — Podrobnosti vsak dan od 2. do 3. ure popoldan v Šelenburgovi ulici št. 1, I. uadstr. — ali pismeno. 2329 Če se mirno preudari, se mora priti do izpoznanja, da. so mešanice pražene kave ---------- Karola Planinska -------------- po aromi in izdatnosti najboljše. vogal Dunajska cesta - Sodna trgovini Dunajska cesta štev. 6. Dobivajo se v pražarni, ulica in v špecerijski 1129 Tragična sit ptolonasliila Fran Ferdinanda in nlegove soproge volvoOinie HM. Z mnogimi slikami. — Cena 70 v, po pošti 80 v. Knjižica obsega najnatančnejši popis strašnega zločina, ki je na nedeljo pred sv. Petrom in Pavlom iztrgal iz naše srede ljubljenega prestolonaslednika ter njegovo zvesto družico in do dna pretresel srca vsega čutečega človeštva. Kar jeknila je vsaka duša bolesti in prvotno osupnjenje se je umaknilo strašni jezi nad zločinci in njihovimi zavezniki, kajti vsak je čutil v srcu, da je padel prestolonaslednik, ki je ljubil vse narode Avstrijske in bil posebno naklonjen Slovanom. Z njim je legla za dalj časa v grob tudi nada na lepšo narodno bodočnost, katero smo upravičeno videli zasigurano v pokojnem prestolonasledniku. S Fran Ferdinandom je padel mož globoke vere in živega katoliškega prepričanja, pa tudi mož jasnega pogleda in krepke volje, ki je zasnoval velike uačrte, po katerih je hotel preosnovati Avstrijo, ki naj ostane mogočna pa tudi srečna mati srečnih narodov. Kdo ve če vstane še kdaj tak mož? Navedena knjiga, ki vse to podrobno opisuje ima silno nizko ceno 70 v. in nudi nad 40 lepih slik iz preslolonaslednikovega javnega in družinskega življenja, posebno iz njegovih zadnjih dni pred odhodom v Bosno in v Bosni sami. Vsak veren Slovenec naj si nabavi knjižico, katero bo bral z izrednim zanimanjem, po tem naj si jo pa shrani za spomin na tega velikega moža. )]. pr 11 lil i Zbirka 16 krasnih slik, ki se dajo odločiti in porabiti kot razglednice, ali pa se v celoti lahko hranijo kot lep spomin. Cena tega krasnega albuma je izredno nizka in znaša samo 1 K, tako, da stane torej posamezna slika samo 6 vin. Vsaka slika odnosuo razglednica je umetniško dovršena ter po svoji izvršitvi daleč presega vse podobne slike, kar jih je do sedaj izšlo. Slike združene v tem albumu predočujejo najznačilnejše dogodke iz živ.jenja pokojnega prestolonaslednika, iz katerih ie posebno razviden njegov ljudomili značaj, mošiia moč ter skrb do lastne družine in vseh narodov velike avstrijske domovine. katere prinaša 3. zvezek Grafenauerjeve „Zbirke slovenskih povesti" so prav lepe, kratko-časne in poučne. Zvezek obsega tri povesti in sicer : Jaklič, „Za možem", ki irav šegavo pripoveduje, kako se je treba dekletom obnašati, da ne dobe moža; seveda se razbere iz povesti tudi obraten nauk, kako se mu prikupijo, Jaklič, „V pustiv je šla", ki vspodbuja do medsebojne prizanesljivosti med zakonskimi ter Jurčičevo povest.,Pravda med bratoma", ki je zajeta iz pisateljeve ožje domovine iu slika. kako se radi malenkostnega vzroka spreta mlajši in starejši brat, ter kako se po posredovanju Ijudomilega sodnika in po svojih dobrih srcih zopet sprijaznita. Vse tri povesti kažejo kos domačega življenja v veseli luči in so res polne pravega ljudskega humorja. Vsak sešitek „Zbirke slovenskih povesti" stane samo 60 vin. Preje so izšle v 1. zvezku Ogriučeva povest „Vojnimir", v drugem pa Fran Erjavčeve povesti „Hudo brezdno", „Ni vse zlato, kar se sveti", „Izgubljen mož", „Ena noč na Kumu", „Mraviia". Spričo izredno nizke cene 60 vin. za vsak sešitek bo postala ta zbirka najpoljudnejše čtivo v slovenskem slovstvu. Dolžan: M^i MU! VlOfl. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, .davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, eleg. vez. 4 K. — Že naslov sam približno pove, kako bogata zbirka najrazličnejših vlog, ki jih rabimo skoroda vsak dan je podana v tej knjigi. Obrtne vloge, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi, ložbe, pravde, kupne pogodbe, testamenti; proŠMje na deželni odbor, i. t. d. vse je v knjigi obrazloženo in pojasnjeno z mnogimi takoj porabnimi vzorci. Ker je pri vsaki vlogi označen tudi predpisani kolek, bo s pomočjo te knjige lahko napravil vsak pravilno vlogo. Koristi, ki jih nudi ta praktična knjiga so tolike, da se bo mal izdatek za knjigo vsakemu takoj bogato izplačal. y' Mi 2Ma in niih uporaba i domačem zdravilstvo. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Namen praktične knjige je, zopet spraviti v veljavo naša stara preiskušena domača zdravila, katera je naš moderni čas žal popolnoma pozabil. Bog sam uam je v naravi podaril uajboljše leke proti raznim boloznim in ta knjiga nas uči te leke spoznavati in jih pravilno rabiti. Zdruviln. Prirejena po nemški knjižici župnika Jan. Kiinzle-ja. Cena 60 vin. To knjižico smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi. Knjižica je kratka pa jedrnata in obsega marsikatero tako priprosto domače zdravilo, ki pa bolje učinkuje kakor najrazličnejši moderni leki, ki jih naštevajo obširne zdravilne knjige. taaa «m w w Zelišč Ceua 60 vin. Ta knjižica prinaša v naravnih barvah slike raznih zelišč, tako, da bo oni, ki raznih zelišč ne pozna, s pomočjo te knjižice iste lahko spoznai in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto, katera bi morala tvoriti domačo lekarno vsako slovenske hiše. ■ Mu n mr' -----1- umi,., iim—ii,!■■ n i .......— -1 — lista na Balkanu lela 1912/13. Sestavila profesorja dr. Vinko Sarabon in Anton Sušuik. Cena elegantno broširani knjigi z velikim zemljevidom vred K 6'50, vezano K 8'50. Ta knjiga, katere bogato poučno in istodobno zabavno-pripovedno vsebino pojasnuje obilica slik, načrtov in zemljevidov je eno najlepše opremljenih del slovenskega slovstva. Med resne vojne dogodke, katere fta zajemala pisatelia iz najzanesljivejših vojaških virov, sta znala vplesti toliko zanimivih iu zabavnih dogodbic, da ima knjiga kaj prijetno zabavuo lice, četudi spada knjiga v narodopisnem, zgodovinskem in zemljepisnem oziru med najpoučnejša slovenska dela. Ne samo odrasli čllatelji, temveč tudi posebno mladina in dijaki se bodo ob tej knjigi prijetno zabavali in istodobno mnogo naučili. Knjigi je brezplačno priložen tudi nov velik zemljevid balkanskih držav z novimi in starimi mejami, ki natančno kaže vspehe in nevspehe posameznih balkanskih držav. Zemljevid bo najbolje služil vsakemu, ki hoče zasledovati tudi prihodnje dogodke na Balkanu. Katoliška Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliško Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jože* Gostinčar, državni poslanec.