Ste?. 91._ niriMIaO soboto, dne 23. aprila 1910.	Leto XXXVIII.
........., ",........................... '"^[r?...... ,	.	...............*
n^r^r.;- MBi w A	a v	u m v w	—'■»««:—
h leta » ^^^^BB BB ^^^H^B	Bi ^B	^HH ^B HB^^H	^^^^^B	Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa čatrt > 6-50 ^^^T^B	m ^B	^^^^B ^^B ^B	^^Bi^B sa enkrat......po IS t
za en meseo » 2'20 ^^B k« PB ^B	BB ^B	^B ^^^B^H Hh ^	za	.....» 13 ■
sa Hemčijo oeloletno > 29-— KUI |9 ^B	^B BB	^^^^^B	^B " trikrat.....»10»
sa ostalo lnesemstro » ^Hk Me B| ^B	^B ^B'	^^^B^B ^B^^^B Bm	BB	za ko trikrat
s V upravništvo: s |J M ■	II	V MMI V	H	S23,S£6
Za oelo leto naprej . K 22-40 BHA mgM A BB ^B	^B^B	^B ^^B BB	BB	30 vinarje?. Pri večkratnem
sa » 11-20 ^ jp» g|B tek BB ^B	B^^B	■■ |H ^B ^B	■■	objavljanja primeren
sa en meseo » » mte^mm ffl^m	bBb	Sjfflu |B ^B	BA.	■ izhaja: i
Za pošiljanje na dem 20 na B^Bf ^^^^^^B ^^^^^B	BB	BHBIHB ^B BB	^^H^P ____
mesec. — Posamezne v. ^H^^B^ BH^^^^B	W	B^Bl BBB i^^^HH	^BHfiv	vsak dan, isvsemši nedelje ia
——«——^^^^	— ^^^^^^	^^^^^	prasnlke, ob 5. nri popoldne.
■v Uredništvo Je v Kopitarjevih ulloah itav. MU ■ v	■■ a	1 ■ ■ - 1 _	1IA_
Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sa ne |r fllllirOtl	llCf 79	ClAlf AMClfI M9V*#!ifV	Upravništvo |a v Kopitarjevih ulloah itev. o.
°-**>'»»»^= fUll Ulcll	1151 cd	MDVBIISK1 119100.	SSIlf
J*" Današnja številka obsega 18 strani.
Hekai umazanega.
Znano je, da nemška Siidmarka zlasti na slovensko-nemški meji na Sp. Štajerskem že delj časa naseljuje kmete iz nemškega rajha, same protestante, z namenom, da izpodrine slovenske domačine in tako naš živelj potisne vednodelj proti jugu. Nemci so mislili, da so s tem kaj posebno modrega ukrenili. Računali so tako-le: Protestanti iz rajha bodo ne samo trdni narodnjaki, kakor se spodobi za ljudi, ki so naravnost na nemških tleh zrastli; ampak bodo obenem grčavi luteranci, ki bodo manjvredni katoliški slovenski element s svojo žilavostjo, večjo sposobnostjo za kulturo in pranemško poštenostjo igraje ali ponemčili ali ga osiromašili ali iz rojstne zemlje pognali. Tako se bo nemški klin zmiraj bolj zasekal v slovensko deblo in preko Maribora silil vedno globlje proti sinji Adriji, koder so se svojčas zibale barke z nemškimi kralji in njihovimi lonc-knehti na krovu . . .
Značilno je, da so nemški katoličani dolgo časa to početje mirno gledali, ker so pač tudi oni v svoji narodni zaslepljenosti upali, da bo protestan-tovska naseljevalna politika Sudmarke slovenstvo' res v kratkem času ugonobila. Zdaj pa nemški avstrijski katoličani hudo kričč, ne zato, ker se gre za slovensko kožo, ampak zato, ker se čez-daljebolj kaže, da je vsak vinar, ki so ga Nemci izdali v naseljevalne namene, proč vržen, kaj še da bi obresti nesel 1 še več — naseljevalna politika je Nemcem samim v škodo, ker se slovenski živelj če ne ravno vedno na tisti točki, koder je Nemec svoje sile koncentriral, pa drugod, v neposredni bližini in daleč naokoli, da ne govorimo o središču samem, le okreplja in ojačuje. Pokazalo se je, da je v Avstriji tam, kjer je narodna zavest že na visoki stopnji in se najnižji ljudski sloji gospodarsko organizujejo in rastejo v demokratični politični zavednosti, vsaka naseljevalna politika velika neumnost, saj še v maloobljudenih in v kulturi zaostalih deželah, kakor v Galiciji in Bosni, naseljevanje tujcev domačinov znatno ne more izpodriniti, kakor ka-
LISTEK.
k dnevnika malega poredneža.
Ameriška humoreska. (Dalje.)
23. Jurček ob dedščino.
Stric Samson je pri nas na obisku; star je že in slab ter strašno čuden, pa mama mi je rekla, da mu ne smem povedati, kako čuden da je, ker je mogoče, da mi ves svoj denar zapusti, ako bom priden, dokler bo pri nas. Stric Samson je namreč bogat star samec. Če umrje in mi zapusti svoje premoženje, potem si precej kupim lepega konjiča. Prosil ga bom, naj se požuri in kmalu umrje, ker že komaj čakam, da dobim konjiča. Stric je tako gluh, da moram vsdej kadar hočem govoriti z njim, vzeti njegovo ušesno trobento in vpiti vanjo, kar morem. Učitelj nam je nekdaj pravil v šoli, da imamo trobente v ušesih, a stric Samson je svojo gotovo že izgubil, ker more sedaj narejeno nositi s seboj. Na spodnjem koncu je široka, na zgornjem pa tenka, in danes, predno sem šel v šolo, sem ga vprašal: »Stric, ali si res stiskač?«
Čudil se je in vprašal: »Kaj praviš, sinko moj?«
s Sestra Elza je rekla, da si največji skopuh, kar jih je na svetu. Podari mi goldinar, da kupim od Vilčka njegov
žejo zlasti zadnji Statistični podatki iz Bosne. In koliko milijonov — morebiti že več kot celo milijardo — so Nemci izdali v ta namen v Poznanju, pa niso v narodnem oziru dosegli toliko, da bi imelo kaj trajnega pomena. Kar se posebič nas Slovencev tiče, lahko danes utrpimo izgubo ne enega, ampak treh Št. Iljev, ako bi sploh bilo mogoče ga izgubiti, ker se za te izgube lahko drugod odškodujemo. Z nemoralnimi sredstvi, kakor se jih Siidmarkovci poslužujejo, ne bo nemštvo prav nič pridobilo, nasprotno pa se nam Slovencem, če se bomo v narodnem boju, ki nam je usiljen, branili tako pošteno, na podlagi krščanskih etičnih načel, in z organiziranjem našega kmeta in delavca, pa z izobraževanjem kakor dozdaj, ni treba prav nič bati.
Sicer pa pustimo modrovanja in poglejmo v naseljevalno delovanje Sudmarke okoli Št. Ilja.
Že lani smo v našem listu o tej stvari pisali in povdarjali, da med naseljenci v tistem okraju hudo smrdi. Nemški nacionalci že zdavna z naseljenci in naseljeniškim gibanjem niso nič kaj zadovoljni in se zavoljo tega med seboj hudo prepirajo. Rekli smo že lani, da se nam iz rajha naseljeni kmetje v Slovenskih goricah zde manjvreden element, ki nima nobene sposobnosti v sebi, da bi domačine asimiliral iu uživa Sudmarkin kapital, ne da bi vračal obresti ne v pravem, ne v preneše-nem pomenu. Naglašali smo tudi, da bo slejkoprej moralo priti do spora med nemškimi rajhovci in domačim nemškim elementom tako iz konfesio-nalnih kakor iz gospodarskih vzrokov. Naseljevanje nemških protestantov v kraje, koder prebivajo nemški in slovenski katoličani, mora imeti za neizogibno posledico oslabljenje Nemcev samih, ki se ločijo v dva tabora, še hujša je stvar, če so med temi Nemci eni domačini, drugi pa privandranci, desetkrat hujše pa, če začno tuji nemški kolonisti nemškim domačinom kruh odjedati in se prične gospodarski boj med njimi! Da Siidmarkovci tega niso pomislili, je pač slabo izpričevalo zanje. Seveda — poklicali so iz rajha dva zloglasna hujskača, pastorja Mahnerta in Albanija, ki sta začela losvonromovce vzgajati in sta si domišljala, da se bo kar čez noč vsa južna marka polutera-nila. Pa se ni. Nemci so danes medse-
voziček, da bom mogel v njem kuharici dovažati treske.«
Mesto, da bi mi dal goldinar, se je držal grdo in rekel: »He? He? Sestra pravi torej, da sem skop? Tako, tako! Le čakaj, kača! Hotel sem ji podariti lepo svileno obleko, sedaj si bom pa premislil. Ljudje, ki so revni kot cerkvene miši, mislijo, da moramo mi, ki kaj imamo, denar kar sejati okrog sebe. Še žal ji bo za te besede.«
Renčal in mrmral je še nadalje sam s seboj ter skozi očala gledal name kot bi me hotel prebosti, goldinarja mi pa le ni dal.
Ker sem mislil, da je jezen, sem ga hotel razveseliti in rekel sem mu skozi trobento: »Mama je rekla Elzi, da naj se nikar ne jezi, ako je stric stiskač, kajti čim manj zapravlja, tem več denarja bo ostalo za nas.« S temi besedami sem ga pa nepričakovano še bolj razjezil, kakor če mačka pogladiš proti dlaki; planil je po konci in vesel sem bil, da sem mogel izginiti iz sobe. Šel sem v šolo in spotoma stopil še na kolodvor gledat, kaj je novega pri železnici.
Ko sem prišel domov, me je zagrabila mama za desno in Elza za levo roko in obe sta me v eni sapi izpraše-vali, kaj sem stricu pripovedoval, da je cel dan tako razjarjen. Potolažil som ju z zatrdilom, da mu nisem prav nič posebnega pripovedoval. »Pazi, Jurček, da zopet ne napraviš kake zmede,« me je prosila mama. »Ne vpij preveč, ker
boj bolj ločeni, kakor so le kdaj bili in boj se je začel v njihovih vrstah, ki ne bo ponehal.
Le premislimo!
Pastor Albani iz Lipnice je šel dne 18. aprila v Ljubno na Zgornje Štajersko, da predava o naseljevalni politiki Sudmarke, ki jo vodita Karol Fraifi in on. Predavat je šel zato, ker so v nemškem taboru čezdalje večji pomisleki zoper ta dva gospoda in zoper njih ko-lonizatorično delo, ne samo med katoličani, ampak tudi med nacionalci. Na tem velezaupnem predavanju pa je bilo tudi nekaj krščanskih socialcev navzočih in zdaj gre ta reč po vseh nemških listih v veliko jezo Siidmarkovcev, ko-jih namene in delo je blebetavi pastor tako nepremišljeno izdal. Mož je s svojim dolgim jezikom napravil več škode, kakor jo bodo mogli njegovi pa-troni v desetih letih popraviti. Evo, kaj je izčvečkal:
Prvič, da naseljenci iz rajha moralno ne stoje preveč visoko. Tiste vele-poštene nemške kmečke gospodinje iz Wurtemberga kaj rade plešejo z »vin-dišarsldmi« fanti, seveda z izprijenimi, in kar sledi dalje. Tudi niso razmere med nemškimi hišnimi očeti in »vindi-šarskimi« posli vedno posebno pravilne in vzgledne. Skratka Sudmarka za drag denar kupuje iz rajha tako sodr-go — tak izraz rabi nek katoliški nemški list — da reši avstrijsko nemštvo! Slovenci so pa zoper moralno izprije-nje veliko bolj zavarovani, ker se, čim-bujši je narodni boj, tembolj oklepajo svoje duhovščine in organizujejo svojo mladino.
Drugič je pastor Albani povedal, da ima Sudmarka dozdaj nekako 900 johov zemlje v svojih rokah, da pa ta zemlja ni bila preje samo slovenska last, ampak da je tu vmes tudi veliko take, ki je bila last nemških domačinov! Sudmarka ni torej pregnala samo nekaj Slovencev, ampak tudi Nemce iz rodne grude! Po pravici poudarjajo nemški katoliški listi, da to ni nobeno nemško narodnoobrambno gibanje, ako Nemci iz rajha izpodrivajo Nemce domačine, ki so v narodnem boju velikobolj izvežbani kakor neizkušeni virtemberški kmetje, in ako se nič menj kakor na utrjevanje nemštva dela na poprotestantovanje.
Neprevidni pastor Albani je tretjič tudi jasno naglašal da je velik konflikt
sedaj spi na divanu v pritličju. Idi vun ter se igraj in bodi pameten dečko!«
Ko sem priskakljal na dvorišče, sem zapazil, da je sobino okno, kjer je stric spal, odprto. Splazil sem se tiho tje in pogledal skozi. Na oknu so ležala njegova očala. Poklical sem liektorja in mu jih nekoliko pomeril, ker bi bil rad vedel, če pes skozi očala dobro vidi, takrat je pa prišla ravno sosedova mačka okrog ogla in Hektor je kot strela puhnil za njo črez plot in ko je prišel nazaj, ni bilo več očal. Nesrečna očala so ostala onkraj plotu! Ker ima Janezkova mati pripravljen nabit samokres, da me ob prvi priliki ustreli, nisem si upal črez plot.
Očala so bila z zlatom okovana in zato mi je bilo zelo žal, da jih je Hektor izgubil. Pes nikdar ne pomisli, koliko vsaka stvar stane! Stric jo spal mirno naprej in izpuščal glasove kot bi bilo njegovo grlo steklenica, iz katere teče voda; usta jo imel široko odprta.
Zelo me jo obhajala izkušnjava, da bi poizkusil, če doseže palica za ribarjenje do njegovih ust, in ko se naposled nisem mogel več premagati, sem šel po svoje ribarsko orodje, vjel muho, katero sem nataknil na trnek in jo za šalo držal nad stričevimi usti. Nisem mislil, da bom kako ribo vjel, prav gotovo ne, toda roka mi jo postala čisto trudna, ker sem moral držati palico in predno sem so zavedel, je izginil trnek v odprtih ustih. Pregovor pravi, da nesreča nikdar nc počiva, in res, ravno takrat
med rajhovci in domačini. Rekel je, da je domači nemški spodnji Štajerc len, korumpiran, gospodarsko propadel, »verludert!« Dajale so se mu podpore od dežele in tudi od Sudmarke, pa je vse zapravil in zanemaril, viničarji so demoralizirani itd. itd. Zato stran z domačini!
Neumnost, ki jo je Albani tu iz-bleknil, bodo siidmarkovci gotovo drago plačali. Domačini in avstrijski krščanski Nemci pač ne bodo ostali dolžni odgovora. Če bi bilo tudi res, da so domači Nemci za nič, je ravno tako gotovo, da so privandranci iz rajha ša velikomenj vredni. Pomisliti se mora, da sta tako nemški kakor slovenski kmet v Slovenskih goricah in višje gori trpela dolgo let vsled uim, trtne uši in slabih letin, privandranci pa dobe, kakor je Albani sam v Ljubnu povedal, od Sudmarke v dar 1000 K, potem pa na posodo po 3 odstotke in še tega, kakor je Albani povedal, ne plačujejo! Ti so šele »verludert!,« in zato se ni čuditi, da je Albani tožil, kako njega in Frais-sa celo mnogi nacionalni krogi z velikim nezaupanjem gledajo. Sudmarka svoje naseljence s svojim sistemom naravnost vzgaja za »verludrane« gospodarje, ako je ta izraz dovoljen.
Pastor Albani je potem odgovarjal na očitanje, da je Sudmarka naseljevanje protestantov na veliki zvon obeSa-la, čeprav je bilo dogovorjeno, da se bo o tej stvari kolikormogoče molčalo! Rekel je, da so nemški klerikalci bili tako predrzni, da so se začeli nad tem' zgražati, »pri Siidmarki pa nismo taki osli, da bi bili to reč okoli bobnali!« Seveda, nemški »klerikalci« tudi niso drugačo mogli, ker so po dolgem opazovanju uvideli, da nemško protestanško naseljevanje Nemce le slabi, zakaj na eni strani se začne interesni in konfesi-onalni konflikt med kolonisti in domačini, na drugi pa se Slovenci vedno tesneje oklenejo svojega duhovnika in imajo v boju zoper tujca v rokah najuspešnejše orožje — katoliško vero.
Nekaj zelo umazanega je torej, kar je odkril pastor hujskač Albani 18. t. m. v Ljubnu. Nehote je mož sijajno dokazal, da nemoralna sredstva vsak naroden boj sama ubijejo. To je nauk za Nemce, za nas pa bodrilo, da nadaljujemo po započeti poti, ki smo jo že uvodoma zadosti označili.
je stric kihnil v spanju ter usta zaprl. Poizkušal sem počasi trnek izvleči, ko pa le ni šlo, potegnil sem močneje in stric se je zvalil z divana na tla. Oh, kako je vpil! Izpustil sem palico in tekel na skedenj, kjer sem se zaril v seno, da bi me nihče ne mogel najti.
Bilo je že temno, ko sem slednjič potuhnjeno šel v kuhinjo. Kuharica je ravno mešala sok in me presunljivo pogledala.
»Oh, ti neusmiljeni, hudobni Jurček,« je rekla, »kako moreš vendar tako ravnati s svojim dobrim stricem? Kako težko mu je doktor izrezal trnek iz jezika, ki je sedaj tako ranjen, da tedne in tedne ne bo mogel uživati drugega kot sok; ker je tako star in slab, lahko radi tvoje neusmiljenosti še umrje.«
»Brigita,« sem ji odgovoril zaupljivo, »kaj misliš, da si bom lahko kupil konjiča, če stric umrje?«
Nekaj časa me je gledala, potem pa počila z rokami in se smejala ter smejala.
»Cel pesoglavec si, Jurček!« je rekla.
Po mojem mnenju je brezsrčno, ker se je smejala, če tudi je stric bolan; nekateri ljudje nimajo srca.
Par dni jc že preteklo, odkar je stric bolan; doktor pravi, da mu je že mnogo bolje. Elza mi je nravila. da ie grozno jezen name. Danes je že lahko nekoliko sedel in zato je hotel napraviti novo oporoko. Zahteval je papir,
Železnica Brežice-Rmlil-lovo.
V soboto je »Narod« pod naslovom »Maniiestačni železniški shod v Kostanjevici za progo iz Brežic čez Krško dolino « Novo mesto« objavil poročilo o shodu, ki se je glede t& železnice vršil v Kostanjevici pri g. Bučarju dne 10. t. m.
Namen shoda je bilo to, kar je označeno v naslovu poročila, zlasti pa da se pogovori in pojasni o predkonce-siji, ki jo je izdalo železniško ministrstvo z odlokom od 16. februarja t. 1. gospodom dr. Benkoviču, dr. Barletu, Jos. Ogorevcu in dr. J. Hočevarju, koje besedilo pa je prebivalstvo prizadetih krajev od Brežic do Rudolfovega razburilo. Če je bilo to razburjenje opravičeno ali ne, o tem ne bom govoril. Ta predkoncesija je bila izdana na podlagi od vseh 4 koncesijonarjev podpisane, po dr. Benkoviču vložene prošnje de praes. 4. novembra 1909, štev. 56.915, in sicer v korist takozvanega »drugega štajersko-kranjskega lokalnega želez, odbora, ki se je bil, kakor zuano, ustanovil na sestanku v Brežicah dne 2. oktobra 1909. Le-ta »drugi« brežiški odbor je hotel doseči proti projektu starega ali »prvega« odbora zaradi večje cenenosti in lajše izpeljivosti proge ter radi važnih lokalnih razmer dve vari-janti, dočim bi se oba projekta v daljavi od Sv. Križa pa do Krke nad Belo cerkvijo popolnoma krila.
Ko se je pa na shodu v Krškem dne 18. februarja t. 1. ustanovil za progo Brežice (Krško)—Rudolfovo-Žužemberk po velikem železniškem shodu, ki je bil v Ljubljani 24. januarja t. 1., in-augurirani novi posebni okrajni želez, odbor, ki je v zvezi z deželno železniško organizacijo, je sam po sebi prenehal omenjeni »drugi« štajersko-kranjski lokalni železniški odbor za progo Rogatec—Brežice—Rudolfovo. Tako se je tudi glasil sklep, ki se je sprejel na skupnem železniškem shodu v Krškem, vsled česar so si potem štajerski člani prejšnjega odbora ustanovili za svojo progo Rogatec (Mestinje)—Brežice svoj novi odbor. Očividno je, ali vsaj meni se tako zdi, da je obenem za razpadli »drugi« brežiški železniški odbor s prošnjo od 4. novembra 1909 izdana predkoncesija z dne 16. februarja t. 1. vsaj za kranjske člane bivšega odbora postala brez veljave, ker novi okrajni železniški odbor za progo Brežice—Žužemberk ni prevzel nobene obveznosti in pravice prejšnjega odbora, torej tudi ne zanj dobljene predkoncesije.
Ker se je pa predkoncesija vsled dolgega pota po inštancah objavila šele začetkom marca t. 1., torej po 18. februarju t. 1., so jo menda ljudje smatrali kot za novi okrajni železniški odbor namenjeno, in jih je posebno besedilo: Mrtvice—S>v. Jakob— Stranje—Bučna vas—Rudolfovo vznemirilo, zlasti ker se sploh pripisuje taki predkoncesiji prevelik pomen. Predkoncesija ne določi niti po postavi niti po praksi v ministrstvu nič fiksnega, nobene obveze, ampak daje samo pravico, da se sme v le približno označeni smeri meriti in
črnilo in očala. Že poprej sem poslal Beti na vrt Janezkove matere, da tam poišče izgubljena očala, in res je srečno našla okvir, a stekli sta se izgubili. Vzel sem Elzin ščipalnik, kajti kratkovidna je nekoliko, pobral stekla iz njega ter jih pritrdil v stričeva očala, ki so vsled tega bila zopet popolna in cela. Nisem si upal v njegovo sobo, ker je še jezen name, a bal sem se za konjiča in zato sem hotel vedeti, če bom dedič, ali ne; ko mu je Beti nesla sok, smuknil sem za njo in se neopažen skril pod posteljo. Kmalu je prišel gospod notar Rujavec, zaklenil vrata za seboj ter položil veliko polo papirja na mizo. Stric si je nataknil očala, toda čez par trenutkov je vzdihnil ter s tresočim glasom rekel: »Oslepel sem! Kaj naj počnem? Skozi ta očala sem videl poprej čisto natančno in sedaj zrem samo meglo pred seboj. Za božjo voljo vendar! Nesreča, katero mi je prizadel ta zlobni Jurček, mi je vzela tudi pogled! Popolnoma sem slep! Oh Bog, oh Bog!«
»Morda pa steklo ni čisto,« je rekel notar. »Dovolite, da pogLcdam, gospod Samson.«
Brisal je steklo in brisal, a stric ni videl radi tega bolje.
»Hud udarec je to,« je nadaljeval. »Malemu malopridnežu nc zapustim niti krajcarja. Tudi moja hinavska sestra, ki me skrivaj imenuje skopuha, ne dobi nič. Elza me je imenovala stis-kača in zato naj se tudi pod nosom obriše. Odločil som se. gospod notar, da svoj denar zapustim hiralnici; nobeden
nivelirati tudi po tujem svetu, ne da bi se dotičnega smelo tožiti radi motenja posesti; natančna, istinila proga itd. pa sc določi Šele pri trasiranju, kjer se itak vedno uvažuje želje in potrebe okraja.
Ali tudi druge koncesijonarje in zlasti mene je osupnilo besedilo predkoncesije, ker smo vedno le mislili na progo od Brežic v smeri proti Mrtvi-cam, od tod proti Sv. Križu- Kostanjevici—Št. Jerneju—Beli cerkvi—Rudol-fovem; v daljavi od približno nad Cer-kljami in pri Sv. Križu pa do Krke med Belo cerkvijo in Št. Petrom pa se bi naš projekt, kakor rečeno, popolnoma kril s projektom »prvega« brežiSkega odbora. V tem smislu sem govoril na železniških shodih v Krškem dne 10. oktobra 1909 in 18. februarja 1910, istotako sem poročal v seji dne 31. marca t. 1. Še sanjalo se mi ni bilo, da naj teče železnica daleč proč od obljudenih krajev Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Št. Jernej. Zato je bilo i mene besedilo tiste, čeprav za-me že brezpredmetne predkocesije osupnilo in si ga nisem mogel razlagati. V prošnji za predkon-cesijo ni niti omenjena bila smer Mrtvice—Št. Jakob—Stranje itd. Ob velikonočnih počitnicah nisem imel nobene prilike se o tem z dr. Benkovičem pogovoriti; da, njemu samemu se je, ko sem zdaj pred kratkim o tem govoril, dotično besedilo zdelo nerazumljivo in mi tudi on sam ni vedel nobenega pojasnila.
Da bi on bil vedoma in namenoma ministrstvu to varijanto predlagal, ali da bi on bil podpisal brez mojega dovoljenja moje ime na kako prošnjo, tega nisem mislil in tudi nikjer trdil. Pač pa sem si razlagal to protislovno besedilo v predkoncesiji tako, da je morda v kaki prilogi prošnje bil kak zaznamek ali kaka opazka o v predkoncesiji navedeni, a od nikogar zahtevani progi.
In ravno radi predkoncesije nastalo je med prebivalstvom proti nam kon-cesijonarjem nezaupanje in se je dvignil hrup. Končno se je še sklicalo ma-nifestačni shod v Kostanjevici.
Poročilo o tem shodu, ki je trajal 3 ure, seveda ni moglo biti popolno in dobesedno. Toda vsaj eno točko tega poročila moram vendar pojasniti, da se ne bo nikomur delala krivica.
Čitam namreč v dotičnem poročilu med drugim odstavek: »Dr. Oražen , ; . je izrazil najprvo svoje začudenje nad tem, da je dr. Benkovič brez vednosti dr. Hočevarja sestavil prošnjo za pred-koncesijo, ne da bi se prej posvetoval s poklicanimi zastopniki. Še bolj čudno se mu pa zdi, da se je upal dr. Benkovič podpisati na prošnjo brez dovoljenja tudi ime dr. Hočevarja.«
Kakor vidim, sem jaz — žalibože — preslišal to opazko g. dr. Oražna, ker bi jo bil drugače takoj popravil in pojasnil. Čeprav si takrat še nisem vedel razlagati, kako se je v predkoncesijo vrinilo nam vsem in posebno meni nerazumljivo besedilo: Mrtvice—Sv. Jakob—Stranje—Rudolfovo, in čeprav sem vedel, da prošnje s takim besedilom nisem podpisal, vendar nisem nikdar mislil in trdil, da je dr. Benkovič moje ime kar sam podpisal. V to
izmed Hakerjev ne dobi vinarja. V začetku se mi je sicer mali dečko zelo dopadel, toda popolnoma pokvarjen je in najbrže bo prišel še v ječo; moj denar bi mu bil le v pogubo. Najmanj petdeset tisočakov je zaigral, ker si je dovolil take burke s svojim starim stricem.«
Kako nesrečen dečko sem vendar! Bil sem popolnoma tiho, med tem ko sta se razgovarjala in pisala. Notar je naposled odprl vrata in nekoga poklical, ki se je kot priča podpisal na oporoko. Bilo mi je zelo vroče pod posteljo. Bil sem truden in nenadoma sem zadremal. Ko sem se zbudil, vladala je krog mene tema in vse je bilo črno kot bi gledal v kup črnih mačkov. Slišal sem stričevo smrčanje in zato sem iz-lezel izpod postelje ter potipal pod blazino, kamor je poprej vtaknil oporoko. Še je bila tam in poleg nje tudi denarnica in ura. Vse skupaj sem vzel in nesel v svojo sobo, kajti pošteno sem ga hotel prestrašiti za kazen, ker je svojega lastnega malega nečaka malo poprej tako grdo obrekoval. Denarnico in uro sem skril v žimnico, oporoko pa držal nad svečo, dokler ni zgorela, pri čimur sem si nekoliko osmodil prste. Nato sem šel v jedilnico, kjer se videl, da je ura šele osem. Vsi so mislili, da sem zunaj tako dolgo metal žogo. Po-večerjal sem nekoliko in šel nato spat.
Okrog polnoči je nastal strašen krik v hiši. Stric Samson je s svojim vpitjem, da je okraden in oropan, zbudil vse družino. Celo noč ni bilo več miru. Zlata ura, vredna 500 goldinar-
nisem imel nobenega povoda in razloga. Rekel sem pa v pojasnilo tistega besedila v predkoncesiji, ki je ljudi tako vznemirilo, na shodu v Kostanjevici, da je prošnjo za predkoncesijo sestavil in vložil dr. Benkovič sam, da se o progi Mrtvice—Sv. Jakob—Stranje itd. ni z nikomur prej dogovoril, da je pač kraje po Štajerskem natančneje navedel, za progo po Kranjskem pa je menda pomotoma kje navedel kar ravno črto od Mrtvic do Rudolfovega, dobro vedoč, da se bo smelo in se bo vršilo pravo trasiranje in določitev proge itak v smeri, kakor smo vedno govorili: Mrtvice—Sv. Križ—Kostanjevica — Št. Jernej itd. Teh mojih besed se torej ni moglo tako tolmačiti, kakor to vidim iz dopisov v »Slov. Narodu« in mi je žal, če se jim je podtaknil tak smisel.
Shod se je vršil povse mirno in dostojno. Gg. župani občin Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Št. Jernej so po mojih pojasnilih in pozivih, a brez vsa-koršnega pritiska, po soglasnem sklepu zborovalcev vstopili nazaj v okrajni železniški odbor, iz katerega so radi besedila v predkoncesiji izstopili. Sedaj bodo priliko imeli delati v odboru sami za zaželjeno progo in videti, da nihče ne namerava škodovati njih občinam, najmanj pa jaz. Izjavil sem, da samostojno ničesar ne bodem delal, ampak le to bodem kot načelnik odbora izvrševal, kar bode odbor sklenil; moja naloga je biti neutralen, ker sem poslanec celega okraja in ne le kakega posameznega kraja. Obljub nisem pri tem delal nikakih, razen one, da bodem z vnemo delal za železnico, kakor bode odbor sklepal. Noben razsoden človek ne more od mene več zahtevati in vsakomur je itak znano, da en sam poslanec ne more čudežev delati, in da tudi vsa slovenska delegacija ne more izsiliti kar naglo katero naših železnic, celo ne pri sedanjih političnih in finaci-jelnih razmerah v naši državi.
Ko sem se vrnil na Dunaj in mi tudi dr. Benkovič radi besedila v predkoncesiji ni mogel dati pojasnila, šel sem v železniško ministrstvo upogledat v dotični akt.
In kaj sem videl? Ministrstvo je progo po Kranjskem v predkoncesiji dovolilo kar po približnem zarisu na karti, ki jo je dr. Benkovič priložil prošnji, a ni nikogar vprašalo in od nikogar zahtevalo natančnejšo zaznambo posameznih krajev, ker pač ni premislilo, da je bolj važno za lokalne interese kraj kakor je Sv. Križ ali Kostanjevica ali Št. Jernej, kakor pa morda Sv. Jakob ali Stranje itd. V zarisu na tej karti, katere pa jaz prej nisem videl, se od točke nad Sv. Križem pa do točke pri Krki nad Št. Jernejem krijeta projekta obeh brežiških odborov!
O vsem tem se lahko vsak sam prepriča iz akta, ki leži v železniškem ministrstvu pri referentu g. sekc. sv. dr. Ressiku pod štev. 56.915 ex 1909, Dep. II.
V vsej tej zadevi se pravzaprav po nepristranski sodbi nikogar ne more imenovati krivca. Le čuden slučaj je povzročil toliko nepotrebnega razburjenja po naših krajih.
Zdaj smo na jasnem, in odslej naprej ima govoriti železniški odbor, v katerem so preudarni in izkušeni mož-
jev in denarnica s 750 goldinarji, to je nekoliko preveč! Čisto divji je bil. Ker je bilo okno odprto, je po papanovem mnenju tat zlezel v sobo ter se brez zadržka polastil pogrešanih stvari.
Čim bolj se je stric jezil, tem manj je slišal in naposled celo ušesna trobenta ni več pomagala.
Zdi se mi, da pri nas največkrat pridemo v zadrego, kajti po drugih hišah je navadno vse mirno. Še-le ko se je pričelo daniti, smo šli zopet pod odejo. Pred zajutrekom sem mu nesel uro in denarnico nazaj in mu pravil, da je tat iz strahu najbrže izpustil to dvoje na tla, papirja pa da nisem mogel najti. Podaril mi je desetico in rekel, da vseeno nisem tako poreden, kakor si je mislil in da morda napiše drugo oporoko, ko ozdravi in ne zapusti vsega premoženja hiralnici. Potem sem se zelo prijazno razgovai*jal ž njim skozi trobento. Vprašal sem ga, kako dolgo še misli živeti in ga prosil, da mi zapusti osemdeset goldinarjev, ko umrje, da si bom mogel kupiti konjiča, po katerem že tako dolgo hrepenim. Povedal sem mu, da se Elza jezi nad njim, ker je tako gluh, da jo boli od kričanja vrat, kadar mora govoriti z njim. Vprašal sem ga, če še ni poizkusil, da bi z ustmi poslušal in če v6, da jc teta Liza jezna na papa in mu noče posojovati denarja, ker pravi, da smo zapravljivci.
Pravil sem mu, da sta se Lili in Montag pred kratkim prepirala in da bo doktor Mor stradal, če bodo ijudje tako malo zahajali k njemu; tudi sem
je. Jaz vem, da bodo v tako v&Snem gospodarskem vprašanju vsi delali nepri« stransko, vztrajno in energično v ko-rist všeh.
Dr. J. Hočevar.
Idrijske novice.
i Javen shod je bil v nedeljo, dne 17. aprila v pivarni »Pri črnem orlu«. Sklicalo ga je socialno-demokraško društvo »Naprej«. Razpravljanje se Je vršilo v navadnem pocestnem slogu, ki je lasten Ganglu, Kristanu in Tavzesu, kadar jih kaj jezi ali skrbi. Delavci so pričakovali, da bo poročal Gangl o svojem uspešnem delovanju kot poslanec. Zelo so bili presenečeni, da je vse drugo kvasil, le o tem je trdovratno molčal, da bi bil kot poslanec kaj storil. Napravil je na poslušavce vtis, da sam čuti, kako malo pomeni kot poslanec. Izpovedal je, kako ga jezi, ako kdo drugi kaj doseže, četudi ni poslanec. Po njegovem prepričanju tak ne more biti navaden človek, ampak mora biti lump, zakaj njemu kot ne-lumpu se še kot poslancu ne posreči nobena reč. Izbor-no je zabaval poslušavce tudi Tonček, ki je grozno nervozen, ker v6, da je ravno sam med prvimi krivci, po katerih je prišlo nekaj zapeljancev v nesrečo. Nekateri so dobili na shodu vtis, da so imeli glavni govorniki namen, svoje ljudi še bolj podivjati in posuro-viti. Če so res kaj takega nameravali, utegnejo biti z uspehom zadovoljni. Le tako naprej z »izobraževanjem« ljudstva! Pravijo, da je Gangl, ki psu je na javnih shodih duhovnike z lumpi, po stanu učitelj in vzgojitelj mladine. Srečna mladost! Na shod je poslala Spodnja Idrija vse svoje socialne demokrate, da so v imenu idrijskih davkoplačevalcev protestirali proti postopanju deželnega odbora, o katerem imajo prav take pojme, kakor »Napre-jev« predsednik Štravs.
i Resolucije liberalno - socialno-* demokraškega shoda glede občine poudarjajo, da odborniki ne bodo nič plačali občini, čitalnica pa se naprej zida, ne da bi se kaj vprašalo, kdo bo plačal. Glede plačevanja smo že mi pisali, da naj plačajo tisti, ki so zapeljali odbornike k izreku, da so solidarni z županom. Mislili smo, da je Kristan že seboj prinesel denar za svoje prijatelje, kakor so baje liberalni voditelji že založili za narodno-napredne odbornike, pa smo se zmotili. Pravijo, da bodo potrkali na žepe rudarjev, če bodo morali odborniki kaj plačati. To bo lepa dra-ginjska doklada, ko bodo delavce slačili za Kristanove kozle.
i Pa so zopet na javnem shodu po-zabavljali Čez klerikalce. Ne puste javne čitalnice zidati na javne stroške, ti nazadnjaki. Zato so Kristan iz Ljubljane, Gangl in Novak iz Idrije se jezili in grozili s pritožbo na upravno sodišče, Stravs pa razpošiljal vabila zoper c. kr. deželni odbor. Vso to komedijo je prišlo precej mladine gledat in poslušat, je bilo vsaj nekaj zabave in to dne 17. v mesecu, ko je vendar znano po Idriji, da je ta dan najbolj pust in zoprn, ko čakamo še-le na 18., da se nam izplača mesečna plača. — Treznejši pa so ugibali tako-le: Vsi ti govorniki in njih
mu rekel, da je papa zelo nagle jeze in da ni bil zadovoljen, da pride on, stric Samson, črez poletje k nam, da mu je pa mama namignila na obilno dedšči-no; tudi tega mu nisem zamolčal, da mu Beti in kuharica neradi strežeta, ker je preskop in jima ne dd nikake napitnine.
Zdelo se mi je, da me rad posluša, kajti večkrat se je zasmejal kot bi ga kaj žgačkalo, mama me je pa danes popoldne strašno oštela, ker sem vse iz-blebetal. Rekla mi je, da sem že dosti škode napravil, toda mislim si, da je nemogoče vsakemu ustreči.
Včeraj na primer sta sedela Elza in brzojavni uradnik v salonu in ker Beti ni bilo doma, mi je sestra naslednje naročila: »Jurček, ako me pride nocoj kdo obiskat, reci, da mene ni doma, stric da je bolan in da ima mama polne roke dela.«
Res so prišle znane gospice. Ko je pozvonilo, sem šel odpirat in na vprašanje, če je kdo doma, sem odgovoril: «Ne; stric leži in mama so pri njem, ker dela oporoko; Elza pa mi je naročila, da je ni doma, ker se razgovarja s svojim častilcem, brzojavnim uradnikom v salonu. Poučuje jo v telefoniranju.«
Deklice so se smejale in odšle, a mene je danes popoldne Elza strašno lasala. Rekla je, da že celo mesto govori o njej in o telefonu ter da si ne upa
pokazati se na ulico.
Ali ni res nemogoče, da bi mali deček mogel vsem ljudem usLreči?
postušavci lahk~o Vpijejo* Iri glasujejo, naj se zida, ker od njih nobeden ne bo ne vinarja za to plačal. Če jim je res občinska korist toliko na srcu, zakaj ne kličejo na odgovor one, ki so v »Žabjem parku« zabili toliko stotakov našega denarja. Eden se je izmislil, pa zidajmo hišo, in drugi so pritrdili. Hiša pa ni stala deset let in je zopet podrta, za park se nobeden ne zmeni. S to tva-rino naj bi se javni shod pečal, bilo bi koristneje za občino. — Na potu v grad stoje razvaline, ker se jih liberalci še ne upajo podreti, da bi se jim preveč ne smejali. Tega zidanja menda vendar niso ustavili klerikalci, temveč rudniška uprava. A proti temu se ne upa noben govornik nastopiti. Zastonj čakaš, da bode eden ožigosal tako postopanje, da občina na tujem svetu začne kaj zidati, ne da bi prosila za dovoljenje gospodarja. Počemu neki? Saj te govornike nič ne stane, naj občina denar trosi in po otročje zapravlja, ali modro gospodari. Proti rudniški direkciji kaj govoriti bi ne bilo dobro, zato rajši čez klerikalce, osobito še čez Os-walda. Ta je tako obskuren, da se ga nam ni bati, tudi na naše zabavljanje ne odgovarja, tu smo brez skrbi in mladim Idrijčanom, ki zelo ljubijo komedije, ravno na 17., ko smo najbolj suhi, »apravimo zastonj nekaj veselih ur.
i Uganka: Oče še rojen ni, sin pa &e po strehi leti? — Onim, ki ta teden me bodo uganili, kje se to v našem mestu godi, prinese rešitev sobotni »Slovenec«.
i Godbeno društvo v Idriji priredi ha predvečer 1. maja prvi promenadni koncert za tekoče leto na velikem trgu.
Jeseniške novice.
j Glavo ln ielodec je naš shod zmešal liberalcem. V »Gorenjcu« pišejo ta-ko-le: »Slovenec« je pisal, da so jih zgnali vkup do 1000. Ako je pa človek pogledal le na eno oko, jih je pa videl polovico manj. Ta je pa lepa! Mi svetujemo dopisniku, naj drugi pot kar še drugo oko zatisne, pa ne bo videl no-jenega udeleženca na naših shodih, po-»m pa naj piše, da shoda sploh ni bilo. lam je itak vseeno. Kako se že glasi Isto pripovedovanje o noju, ki vtakne glavo pod peruti, da bi lovca ne videl? pa gremo naprej, mi strelci!
| O klerikalni vzgoji vpijejo sokoli * »Slov. Domu«, ker je neki fantič nekaj ptvari pokradel, češ, da se je te obrti naučil pri Orlih. Če bi mi hoteli popisovati vsako tako stvar izmed sokolskih krogov, bi bil vsak »Slovenec« poln sokolskih činov. Pa se res ne splača. Ker pa so sokoli obesili imenovano dejanje na veliki zvon, moramo tudi mi pojasniti stvar jeseniški javnosti. Deček, ki je kradel, je bil svoj čas pri Orlih, in takrat je bil dober. Pozneje pa je pristopil k sokolom in bil dolgo časa njih tovariš. V tem času pa je jel krasti. In domači vedo povedati, da se je sokolih ves pokvaril, zato so ga vedno nagovarjali, naj zapusti sokolsko družbo. To, prijatelji sokoli, je resnica! Sedaj pa tudi sami lahko vse rezberete.
j Želje socialnih demokratov so pa res kar naravnost srčkane. V »Napreju« se hudujejo zaradi nakupovanja premoga, kako da se delavce v tovarni ši-
kanira pri dobavi premoga. Mi jim damo čisto prav, da povzdignejo svoj glas zoper morebitne šikane; pri takih stvareh bomo takoj z njimi. Niti najzadnje-mu delavcu se ne sme goditi krivica. Ampak kar smešno je, da morajo še med premog vleči duhovščino, ker pišejo: »Tukaj svetujemo duhovščini, da malo vtakne nos, ki ga tako rada povsod vtika .« Za Boga, tega pa menda vendar ne bodo sociji zahtevali, da bi jim duhovniki nosili premog! Vedno vpijejo, da ni treba nobenega duhovna; da bi jim pa premog nosil, bi jim bil pa vendar dobrodošel. Ljubeznive želje!
j Kdo je kriv? Župnik in gerent! To so večne litanije naših sokolov in mladih liberalčkov. Ker je glavarstvo prepovedalo točenje vina in šnopsa čez enajsto uro, že zopet vpijejo po Jesenicah: Župnik je kriv te prepovedi in pa gerent! Nekoliko preveliko moč jima pa vendar-le pripisujejo. Sicer pa, če bo tudi po vseh Jesenicah nočni mir, bo v hotelu pri Humru pa še vendar največji vrišč in kraval. In ravno temu je šlo glavarstvo tako drage volje na roke, da se očka Humer šopirijo po hotelu. Gospod poglavare, pošljite, pošljite včasih tudi tjakaj kakega orožnika ta-ko-le ob zgodnjih jutranjih urah! Stvar bi bila marsikdaj precej romantična!
j Čuden strah je hodil pretekli teden po Savi. V belo oblečen človek je hodil zvečer po hišah in plašil zlasti ženske, da so bežale pred njim iz svojih stanovanj, dočim je sam ostajal notri. Bržkone je hotel na ta način pri preplašenih ženskah krasti. Ko pa je bilo čutiti, da so orožniki in redarji na Savi, tudi »duha« več ni bilo. Naj se ob enakih prilikah ljudje sami prepričajo, če nima ta duh tudi kosti, ker sicer lahko pridejo v veliko škodo, če preradi beže pred »duhovi«.
j »Stari ln mladi«, narodno igro v Štirih dejanjih, ki jo je spisal rajni pesnik Anton Medved, uprizori jutri, v nedeljo zvečer ob pol osmih katoliško delavsko društvo v svojih prostorih na Savi. Igra nam lepo razlaga četrto božjo zapoved, zlasti nje prvi del: Spoštuj očeta! in kaže, kakšno razmerje bi ne smelo biti, kadar mladi prevzamejo po starih gospodarstvo. Snov igre je povzeta popolnoma iz našega narodnega življenja, zato bo vsakogar zanimala. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Vstopnina navadna.
j Izlet k sv. Joštu nad Kranjem priredi v nedeljo, dne 1. maja, požarna bramba s Hrušice.
Državni zbor.
Dunaj, 22. aprila 1910.
Posojilo dovoljeno.
Večina je zmagala in dovolila 220 milijonov kron novega dolga. Brez vsake zavisti ji more opozicija prepustiti venec zmage, seveda tudi vso odgovor-, nost za nered v državnih financah. Sedaj je bila pač takozvana delovna večina pri delu. Novo državno posojilo je zadnja vrv, s katero se še obdrži na krmilu. Že pred letom je vlada zbornici predložila načrt davčne reforme, ki naj bi državi in deželam pomogla iz finančne stiske. Toda finančni odsek je imel šele v torek prvo meritorno sejo in finančna reforma utegne še dolgo časa
ostati le pobožna želja. Ravnotako je finančni minister že lani vedel, da iz tekočih dohodkov ne bode mogel pokriti aneksijskih in drugih stroškov. Zakaj se torej niso potrudile vlada in njene stranke, da v pravem času po-skrbe za primerno pokritje. Ko je finančni minister dr. Bilinski lani kar na svojo roko naredil 220 milijonov dolga in letos tudi že 140 milijonov, zakaj pa je odlašal z novim dražjim posojilom? Torej je on v prvi vrsti odgovoren za to, ako je mej tem padla renta in se zvišala obrestna mera. Toda večina in vlada se ne zmenita za take malenkosti, ker edino le novo posojilo more še vzdržati ta sistem. Zal, da morajo posledice trpeti one stranke, katere je le nemška nadutost potisnila v opozicijo.
Danes ob polšesti uri je bilo končano drugo branje. Govorili so: dr. Gentili, Iro, dr. Gessmann, dr. Ž i t n i k, dr. Levicki, dr. Kramar, C h o c, Lieberman in Miklas. Finančno upravo so grajali vsi govorniki. Tudi bivši minister dr. Gessmann je ostro grajal državno upravo železnic, posestev itd. Samo pri železnicah je zaposlenih nad 5000 uslužbencev. Preje zasebne železnice so delničarjem donašale lepe obresti, v državni upravi so pasivne. Nič bolje ni drugod v državni upravi.
Tudi danes so vsi opomini govorjeni le v zrak. Malo pred šesto uro je predsednik dr. Pattai zaključil sejo in hotel izjaviti, da se nova seja prične že ob šesti uri. Poslovnik namreč določa, da se more tretje branje vršiti v isti seji le tedaj, ako nihče ne ugovarja ali če to sklene dvetretjinska večina. Take večine pa vlada nima, zato je hotel predsednik z zvijačo še danes izvršiti tudi tretje branje posojilnega zakona. Temu se je najprvo odločno uprl poslanec S e i tz, ki je predlagal prihodnja seja in glasovanje bodi jutri. Ta predlog je podpiral tudi dr. Korošec, sklicevaje se na določbo poslovnika, da predsednik krši hišni red. Opozicija je obema govornikoma živahno pritrjevala. Toda večina je z 257 glasovi proti 219 odklonila ta predlog. Predsednik nato izjavi, da se nova seja prične ob 6. uri. Kazalec na uri nad predsednikom pa je že kazal šesto uro. To postopanje predsednikovo je silno razburilo opozicijo. Oglašali so se po vrsti razni govorniki, ki so odločno grajali to predsednikovo vihravost, ki je naravnost škandalozna v tako resnem trenutku. Stranke večine pač hočejo še danes slaviti svojo zmago, da morejo jutri biti proste. Namen vlade je namreč, da tudi gosposka zbornica že v ponedeljek dovoli posojilo. Prihodnji teden pa naj bi zborovala finančni in proračunski odsek. Vlada hoče namreč čimpreje Italijane plačati z univerzo za glasove. Stvar pa ne pojde tako hitro.
Obstrukclja, ki zmaga.
Nasilstvo večine je do skrajnosti razburilo opozicijo. Češki radikalci so žvižgali. Grof Sternberg naglaša, da je predsednik nasilen. Jezi se, ker je dobil v včerajšnji seji poostren ukor. Ko Sternberg drugič govori, pravi, da je zbornica norišnica. Sternberg govori, dasi mu predsednik vzame besedo. Sternberg pravi, da predsednik nima
pravice, da zdaj Kaj ukazuje, ker ni več seje. Ko je otvoril Pattai drugo sejo, je pričel poslanec Lisy žvižgati, socialni demokrati razbijajo po pultih in psu-jejo predsednika. Prične se formalna razprava glede na poslovnik. Sternberg grozi, da opozicija zapusti zbornico. Seitz in Niemec predlagata konec seje. Myslivec: Predlagam z ozirom na življenje in zdravje poslancev, naj se zaključi večerna seja in skliče prihodnja seja jutri, Stanek ostro napada predsednika in večino in predlaga poimensko glasovanje.
»Slovanska Unija« prične z obstrukcijo.
Med Stanekovim govorom hite vsi člani »Slovanske Unije« k predsedniku in se vsi priglasijo k besedi za formalne predloge. Medtem pričneta Gessmann in Glabinski pogajanja za kompromis. Med pogajanji še vedno govori Stanek. Ko neha svoj govor Stanek, dd na glasovanje predsednik Seitzov predlog, ki zahteva, naj se vrši prihodnja seja v soboto ob 10. dopoldne. Ko se predlog sprejme, opozicija viharno pritrjuje.
Železnica Vrhnika-Ajdovščina.
Na opetovano zahtevo objavimo ta dopis, ker radi prepuščamo prostor svojim somišljenikom, da zagovarjajo tudi svoje stališče. Ali pa ta dopis odgovarja razmeram, o tem naj sodijo merodajni krogi.
Št. 74. sobotnega »Slovenca« je prinesla sklep vipavskega lokalnega odbora za zgradbo vipavske železnice. Vse se lepo glasi v tem dolgem članku, gospodje silno proseče obračajo vodo na svoj mlin, saj za druge reveže jim ni mar. Da, celo izrecno pišejo, da se ne morejo ogrevati za železnico, ki bi tan-girala Podkraj in Col, in pravijo, da se mora ozirati c. kr. ministrstvo na potrebe ljudstva! Prav! Toda mi pa vprašamo, kdo je bolj potreben železnice nego ravno prizadete gorske vasi! Dolinci-Vipavci, imajo itak večkratno vožnjo poštno zvezo na dan, tako s Postojno, kakor z Ajdovščino, dočim smo v tem oziru siromaki mi Gorjanci, dasi imamo velik promet s svetom!
To je p r v a živa potreba in korist ljudstva, na katero se blagovolite merodajni faktorji ozirati!
Dalje vprašamo, ali vam ni morda znan stari hruševski pragozd, iz katerega se dan na dan izvaža nebroj lesovja v Ajdovščino in velikanske vozove oglja v Gorico, torej veliko več vožnje nego po Vipavski dolini; tedaj zopet večja potreba ljudstvu pomagati, saj mora biti železnica v pomoč in korist ljudstvu ne pa za šport!
Na tole točko pa gospodje vipavski pododborniki gotovo niso nič mislili, ki je velikanske strategične koristi. Bog nas sicer varuj nesrečne vojske, pa za slučaj, da bi bila, vam borovniški most sovražne bombe lahko razpršijo v zrak in kje imate potem hitro zvezo za pomoč. Če se pa zveže lokalna vrhniška železnica z Ajdovščino, imate na tej progi hitro odpomoč in koliko koristi bode za vrhniško progo, ko se bo zvezala s sočnato Gorico!
Učaseh je luštn blo, zdej pa ni več tuko; učaseh sma vince pil, zdej pa vudo.
Tku sa jamral letaš leberaln age-tatari in taval tam pu cesarja Jožefa trge ukul mestnga duma tku klavern, kokr lačne urane u Bužič, kedr je ta nar veči sneg, pu iblanskem pul. Use je biu zapešen tam ukul in mrtvu, kokr tekat ke sa črne koze regirale pu Iblan. Nubenga golaža, de b s člouk lakata putulažu, nubenga pera, de b s jeza in žalast dol puplahnu, nubenga fjakarja, de b člouk na regementsumkoštenge kašn ausfluk naredu. In vnder sa ble ubčinske vulitve. kokr usak let ub tem
čas. Pa druge leta je biu use drgač, use bi fidel! In pa kašn ferker je biu zmeri: zdej jc prletu kašn kandedat vs upehan pred mestn dum in oblubu za pet rospratelnu mesa al pa pet litru vina tistmu, kdur mu prnese puublastil ud Pižmohuve Jere; zdej je prdrdruo iz gumiradlarjam Bolču gespud in ublub-vou, de u usacga eršte klas pelu na un svet, kdur mu skumendera še dve štimce, ke mu majnkaja! Pera je pa biu na ush konceh in krajeh tulk na-staulenga, de b usi agetatari lohka pu-tunil u nem, če b na znal plavat. Letaš pa taka suša, kokr u svetmo Jakub. Jest na vem, al je tud te suše uržah Halleyu kumet, al sa uršah klerekalci, ke pesteja pu pumot pustaulene lebe-ralne kandedate kar teb nč men nč masirat u ubčinsk svet pumagat Iblana na kant spraulat. Tu je težku rečt, ke je lohka za ta suša še stu in stu drugeh uržahu. Tulk m je znan, de je leberaln agetatar Felajzen ta suša že naprej vohu in de se je zatu zaupn ubrnu na šocmajstra Škrla iz prošna, de naj saj ta narodna deluska urganizacja kašne kandedate pustau letaš za ubčinske vulitve, ke jh nubedn druh ncče. Pa Felajzen je slab pr Škrle naletu in mej-čken je mankal, de ga ni iz palca spud-repu:
»Kaj misleš, de sm znoru, de um jest ket mestn šocmajsler tlela gespu-dem, ke sa m taka lepa šnita kruha udrezal, zatu še zgaga delu? Pejd se sulit in druge na soje limance luvit; če sc zanašaš, de t um jest golaš skumen-
deru, s dost rmen!« in pugledu ga je tku grdu, kokr de b se za Krimam za-bliskal.
Ke je Felajzen sprevidu, de skus Škrla na u pršou du golaža in du pu-trebne merce pera, začeu je puhpinter-majstra Breskvarja naguvarjat, de b kandederu kar na soja pest:
»Jest t garanteram, de te um not spravu,« se mu je gvišu- »če na u šlu skus urata, u šlu pa skus vokn! Not uš pa pršou, tu je hajlik.«
»Sej prou nč na cviblam, de b na pršou na rotuž; vem pa tud, de sm pu-trebn na rotuže udkar sa Cirklpoharja vn spukseral, ke zdej nimaja nubenga ud mojga foha gor; al ta reč je 'za pre-mislt.«
»Kua uš premšlvou: klajster znaš kuhat bulš ket usak menister; za kua b pol na biu dobr za ubčinskega svetnika? Puvej no!«
»Dobr, dobi1! Kdu prau, de b na biu dobr? Še prou dobr bi biu; gvišn stukat bulš, ket usi tist kandedati, ke sa jh pu pumot pustaul, ke jest sm za dubit, če se me nuca, ke me je pousod zadost, tam ke me jc treba in tam, ke me ni treba; pu pumot kandedatu pa ceu let ni u Iblan. Ampak ta reč je drgačna: če jest kandederam in druh zame ageteraja, morm dat jest za pijača, če pa druh kandederaja, jest pa ageteram, morja dat pa druh za pijača! Tu je tist haklc, zavle kcrga jest nečem kandoderat. Kar puber sc m spred uči, skušnauc, in pust me pr gmah.« In ubruu mu je hrbet pa stopu raj h zlat
rib s iz enmo ferklcam jeza dol pu-plahnt.
Tku je ustou tiste dni, ke sa ble vulitve, Felajzen sam iz soja puparjena garda pred mestnem dumam in cediu sline pu tisteh časeh, ke sa mu vulitve še kej not nesle in hud je biu na use Idi in na ceu svet, ket kašn sršen.
Ja, časi se bekslaja in se uja še bi bekslal tud za ta višje leberalce. Zdej sa se začel slab časi sam za leberalne agetatarje; na u nekol douh, se uja pa začel slab časi tud za leberalne kandedate. Tista fanca gor na grade na turne se že tku ubrača, de za leberalce tud u Iblan bi na ta slaba plat kaže in kar naenkat u pršou tud nad Iblana en kumet, ke u iz sojmo repam še ta zadne leberalce pumedu z iblanskega flajštra.
Pa za dons nej moučim ud teh slabeti Času za leberalce in ud douzga časa, ke muri leberalne agetatarje, sej u lohka pršlu še use na vrsta. Kua b jm delu zdoj težek srce in apetit frdrbvou, sej u še tku prehmal pršlu use nadne. Strahu pa že brez mojga prerukvajna zadost užijeja. Pusebn dohtar Uražen je začeu kar trepetat pred šlepem iblanskeh dam in gespud dohtar Tau-čar se pa spet buji, de b se iblanskem damam na zameru, če b prtrdu, de a morja use iblanske dame purezat šlepe in de na smeja več nost žide pu mest na ugled. Na ta viža s leberalci sami seb žnlast prizadevaja in edn druzga u strah prpraulaja. Jest pa na vem iz kerem bi putegnu u tem špetere zavle šlcpu. Iblanskem damam sc holt tud
Zatorej podpisano županstvo nujno prosi nlerodajne kroge, naj stvar dobro preštudirajo in naj se odločijo tako, da bo železnica tangirala Podkraj in Col!
Županstvo Podkraj, 5. aprila 1910.
Janez Sajovic, župan.
AVSTRO-OGRSKA.
Cesar
>otuje dne 12. majnika v Budimpešto.
Češka protlvojaška propaganda.
V Pragi so priši k novačenju trije mladi fantje v črnih kravatah a la Zalar. Sodišče je zato prisodilo vsakemu 24 ur zapora. Neki rekrut, ki se je branil priseči, je bil obsojen v 48-urni zapor.
Proti naseljevanju ruskih judov.
Poslanci Snudt, Kuiiscliak in tovariši so interpelirali notranjega ministra, kaj da misli storiti z ozirom na velikansko naseljevanje ruskih judov v Avstriji.
Slavnosti ob cesarjevi 80-letnici.
Cesar se udeleži 22. junija slavnosti v Št. Hipolitu v proslavo njegove osemdesetletnice.
Kralj Edvard v Avstriji.
Angleški kralj Edvard pride avgusta v marijinovaflteke toplice.
ZA POVZDIGO RUSKEGA LJUDSKEGA ŠOLSTVA.
Ruska gospodarstvena duma je zvišala prispevek za ljudske šole od 4 na 14 milijonov rubljev.
NEMIRI NA KUBI.
Iz Havane poročajo, da med kubanskimi zamorci čimdalje bolj narašča nezadovoljnost. Zamorski general Espinoz je imel v Santiagu govor, v katerem je hujskal proti vladi. Napovedoval je ameriško posredovanje, če vlada ne bo držala svojih obljub. Vlada se boji agitacije, ki jo uprizarja general Eespinoz in je odposlala v Santo Claro pehotni bataljon z oddelkom strojnih pušk.
Desetletnica .Vzajemne zavarovalnice'v Liulliani.
Dne 23. februarja je minulo deset let, odkar je c. kr. ministrstvo za notranje stvari potrdilo pravila »Vzajemne z a v a r o v a 1 n ic e« in na njih podlagi je potem začela zadruga poslovati, skromno sicer in previdno, a vendar v zavesti svojih dalekosežnih ciljev za bodočnost.
Letos obhaja ta zavod svojo desetletnico. Ni sicer to kdove kako dolga doba, a za tak zavod je to doba, v kateri se pokaže, ali ima pravi pod-stav, ali je zmožen življenja, ali ne. To je otroška doba naše zadruge. Ko smo, lahko x'ečemo, srečno prestali to prvo najhujšo dobo, je vredno, da se nekoliko ozremo nazaj in naprej.
Pogoj življenjskega obstanka vsakega naroda je njegovo narodno blagostanje. Zgodovina nas uči, da oni narodi, ki so v gospodarskih vprašanjih odvisni od tujcev, najpreje zapadejo
narad zamerem; ke sm pa tud velek prjatu zdrauja, pa spet na morm bt za tu, de b se pu Iblan zavle šlepu pra-šil in prdružu b se prec gespud dohtar Taučari, de nej b se iblanske ulce iz kutramam namazale, če b ta reč pre-grdu vn na vidla, zatu pa mislem b blu še ta narbulš, če b se ulce iz dohtar Uražnum peram pridn špricale, pa b na blu prahu, če b prou iblanskem damam šlepe prvušil.
Tu je moj mnejne. Zdej h konc pa še neki: Un teden je šou en tuj velek gespud pud 'fibuli in vidu tam, ke se gre u ale, ene deluce, ke sa kokr ene gauge pustaulal. Ke je biu ferbčen, kerga uja u Iblan ubesl, stopu je h enmo deiuce in ga prašu, za kerga te gauge pustaulaja.
»Sej tu na uia gauge,« udguvuru je deluc in se punižn udkrou. »Tlela uma en munument pustaul.«
»A tku! Kermu pa?« prašu je gespud.
»I, Grubaril«
»A listmo Grubari, ke je naredu soj Čas grabn tam za Grada m?«
»Monde že,« prtrdu je deluc. Tekat se je pa uglasu en druh deluc, ke je ta pugovor ucl zdeleč puslušu:
»Pena z luč! Kua pa žlebedraš, ke nč na veš! Kdu pa t je reku, de uma tlela Grubari munument pustavl, de gespuda farbaš? Ta munument pustau-lama TruDaduri, pa ne Grubari,« je reku in s klubuk mošk bi na ta leu ušes pumeknou.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
potujčevanju, in gorje narodom, ki se glede napredka na polju narodnega gospodarstva ne otresejo tujega gospod-stva in jerobstva.«
»Mi Slovenci smo do pred malo časa spali spanje pravičnega, tlačanili tujcu, pomagali zbirati mu zaklade in v vsej svoji ponižnosti za kruto ravnanje lizali mu pete.«
»Hvala Bogu! Dasi pozno, zdramili smo se vendar. Zasluga za ta preporod na gospodarskem polju gre katoliško-narodni stranki. Brez hrupa ali neumorno deluje gospodarska organizacija na vseh poljih našega narodnega gospodarstva v prospeh gmotnega blagostanja, ki je prva podlaga življenjskemu obstoju milega našega naroda.«
»Po požrtvovalnem delovanju naj-odličnejših voditeljev in rodoljubov ka-toliško-narodne stranke ustanovil se je v Ljubljani zavod, ki je za vse Jugoslovane v tostranski državni polovici velikanske važnosti. Ustanovila se je »Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov s sedežem v Ljubljani«.
S temi besedami je »Domoljub« z dne 2. avgusta 1900 v 15. svoji številki opozarjal širšo javnost na ta važni novoustanovljeni zavod. Pričelo se je urno delo naše, a še bolj se je hitro dvignilo delo naših nasprotnikov. Liberalni časopisi so se z vso silovitostjo zagnali v zavarovalnico, hoteč jo udu-šiti v kali. Agenti raznih drugih zavarovalnic so ji dan za dnevom peli smrtno pesem, češ, enega leta to mrtvorojeno dete ne bo preživelo. Trdili so, da bo vlada razpustila »Vzajemno zavarovalnico«, če le enkrat vmes poseže s svojimi nadzoi*niki. Ljubljanski žup. Hribar se celo ni mogel vzdržati, da ne bi bil v deželnem zboru zaprosil cesarske vlade, naj pregleda delovanje naše v zavarovalnici. Mož je mislil, da bo s tem za svojo zavarovalnico dosegel lepih uspehov, hkrati pa ob tla vrgel naš mladi zavod. Zmotil se je. Cesarska vlada je res poslala z Dunaja dva nadzornika, ki sta vse poslovanje natančno pregledala in naposled izrekla laskavo sodbo, da utegne imeti »Vzajemna zavarovalnica« — lepo prihodnjo s t.
Odtod je bil torej sedaj mir. Ali ro-valo se je tembolj na tihem. Razne liberalne hranilnice in posojilnice svojim dolžnikom niso pustile, da hi se pri nas zavarovali. Vsled tega je odšlo naši zavarovalnici svojedobno mnogo zavarovancev, ki so bili primorani zavarovati se pri tistih zavarovalnicah, kamor so jih tirali z znanim liberalnim terorizmom njih upniki.
A tudi to težavo smo tekom let premagali. Danes se v tem pogledu našemu zavodu ne stavijo več zapreke. Čemu tudi? Kdor redno posluje, si mora prej ali slej pridobiti zaupanje tudi pri nasprotnikih.
Resnici na ljubo moramo priznati, da bi bil težko obstal naš zavod, obdan prva leta od tako različnih, mogočnih in strastnih nasprotnikov, da nismo sirom domovine imeli iskrenih prijateljev in skrbnih zaveznikov, naših vrlih duhovnikov. V prvi vrsti je zavod zahvalo dolžan presvitlemu gospodu knezu in škofu AntonuBo-n a v e n t u r i , ki se ni zmenil za kle-vetanje nasprotnikov, ampak je ob vsaki priliki kazal zavodu naklonjenost v dejanju in besedi. Pod pazduho so nam segli vneto častiti gospodje duhovniki vsepovsod. Niso se menili za razne izmišljene bojazni, ki so krožile iz ust raznih agentov po mestih in selih od hiše do hiše. Bili so nam prijatelji ob hudih časih in zato jim nikdar dosti toplo ne moremo izraziti svoje hvaležnosti. Na njih priporočilo se je ljudstvo zavzelo za naš zavod in ob desetletnici imamo — dasi nismo imeli zakladov položenih v zibelko — nad š e s t d e -settisoč zadružnikov zbranih okrog sebe.
Toda ne le število zavai*ovancev, pokazati imamo tudi drugih jispehov.
Prvi uspeh, ki ga morajo priznati tudi naši največji nasprotniki, je ta, da so se zganile vse druge zavarovalnice in so začele mnogo hitreje poslovati. Še se spominja mnogokdo med vami, kako je moral prejšnji čas moledovati, če mu je posestvo pogorelo, kako je moral prositi, da je čez dolgo časa prišel zavarovalnični uradnik pogledat in ocenjevat požarno škodo. Potem se je pričela cenitev, tista žalostna cenitev, pri kateri se je odtegoval vsak ogorek, odšteval vsak napol užgan tram itd. Odkar pa se je ustanovila »Vz. z.«, se jo marsikaj obrnilo na bolje. Kdor hitro da, dvakrat d£ -- pravi pregovor. In s tem, da je naša zavarovalnica uvedla hitro poslovanje, je potegnila saj deloma tudi druge za seboj.
Drugi uspeh, ki smo ga dosegli, je pa ta, da naše ljudstvo vedno bolj uvi-deva pomen in potrebo zava-
rovanja. V tem pogledu je naša zavarovalnica mnogo storila po svojih uradnikih, po javnih shodih in po zasebnih obiskovanjih. Vsled tega je ljudstvo spoznalo, kako potrebno mu je, da zavaruje svoja poslopja, svoje premičnine, Žito in druge pridelke za resnično vrednost in se tako obvaruje revščine za čas nesreče.
Tretji uspeh si je nadela »Vzjemna zavarovalnica« s tem, da je domača. Njen namen je domačim ljudem pomagati ob času nesreče, domače ljudi jemlje v službo, domačini jo priporočajo, skratka: to je otrok slovenskega ljudstva, domače gore list, domače njive sad. Med tem časom, kar posluje naša zavarovalnica, se je ustanovila v Slovencih politična stranka, ki obsega vse slovensko ljudstvo. Prav ta smoter si je nadela tudi naša zavarovalnica. In tako naj bi si v bodoče roko v roki in romo ob rami osvajali ti dve društvi slovensko ljudstvo do skrajnih mej domovine.
Če premislimo vsa ta dejstva in se ozremo nazaj na desetletno delovanje »Vzajemne zavarovalnice«, moramo pri-poznati brez vsakega namišljenega hvalisanja, da je zadruga mnogo delala, mnogo trpela, a dosegla tudi jako lepih uspehov. Hvaležni Bogu in našim podpornikom in zaveznikom se poslavljamo od prvega desetletja in mirnim srcem gledamo v bodočnost. Zavod je prebolel otroško dobo in kot krepak mladenič stopa v Življenje. A tudi sedaj mu je treba podpore. Kako si to mislimo?
1.	»Vzajemna zavarovalnica« mora postati popularna. Četudi nas je Slovencev lepo število, vendar moramo reči, da vsakega slovenskega posestnika potrebujemo v svoji zadrugi, za vsakega nam je žal, ki ga pogrešamo. Res, da je naš zavod razširjen po vseh krajih naše državne polovice, koder Slovenci prebivajo, ali ogromno delo nas še čaka, predno se završi proroška beseda pesnikova:
Bog živi vse Slovene
Pod streho hiše ene!
To delo, do poglobimo 3vojo delavnost po vsem slovenskem ozemlju, hočemo zasledovati z neumorno marljivostjo bodoče desetletje. V svesti smo si, da to ne gre, kakor bi si človek mislil, ampak je treba počakati prave prilike in v tem pogledu zasledovati po-samne posestnike od leta do leta, jih vabiti in jim pojasnjevati blaginjo zavarovanja. O, kako dobro delo vrši oni v prilog našemu ljudstvu, kdor ga poučuje o pomenu zavarovanja, kdor mu z narodnega stališča dopove, da je dolžan kot pristen Slovenec pristopiti k domači zavarovalnici! Koliko dobrega semena v tem pogledu lahko zasa-de med slovenskim ljudstvom govorniki po naših izobraževalnih društvih! Popularizacija naše zavarovalnice pa se more izvršiti le po naših časnikih in društvenih govorih. Mnogo so nam v prošlem desetletju koristili naši časniki. Hvalo in zahvalnost smo jim zato dolžni. Zanašamo se, da nam i v bodočnosti ostanejo zvesti sobojevniki v borbi zoper vse tujinstvo, zoper vse nasprotnike našega ljudstva. A tudi govorniki po društvih naj ne zabijo »Vzajemne zavarovalnice«, ki hoče in mora ostati domača, pa ima zato tudi neko pravico zahtevati, da jo domače slovensko ljudstvo podpira.
2.	»Vzajemna zavarovalnica« se mora v drugem desetletju razširiti. Že takoj ob ustanovitvi se je mislilo na to, kako bi se ji dal širši delokrog: razne panoge zavarovalniške stroke. Toda radi marsikatei-ih zaprek se na začetku to ni moglo zvršiti. čim bolj pa se gmotno stališče našega zavoda utrdi, tem bolj se bo razraščal v svojem razvoju, da se vedno bolj bliža socialnim ciljem, zaradi katerih so ga ustanovili pred desetimi leti. Zato še enkrat po-vdarjamo: ideja zavarovalništva, njen socialen pomen se mora širiti in iz te ideje se bode dvignila krepko delujoča »Vzajemna zavarovalnica« v raznih panogah zavarovalništva.
Shodili smo; zdaj treba, da čvrsto korakamo za svojimi cilji. Slovensko ljudstvo, ti pa z nami!
Po sveta.
Nazadovanje socialne demokracije na Nemškem. Krščanska zveza kovinskih delavcev v Nemčiji ima premoženja 891.000 mark. Pri glavni blagajni je narastlo premoženje za 182.000 mark, medtem ko so pri socialno-demokraški kovinski zvezi nazadovali za 109.342 mark. Krščanska zveza kovinskih delavcev jc izplačala bolniških podpor 131.390 mark, brezposelnim 54.874 mark, podpor stavkujočim 33.185 mark, izrednih podpor pa 19.908 mark. Skup-
nega premoženje je za vsakega Slone: v glavni blagajni 35 mark 11 fenigov, medtem ko je v socialno-demokraSki zvezi samo 8 mark 4 lenige, torej štiri-, krat manj.
Zavetišče za zločinske otroke bodo sezidali v New-Yorku. To zavetišče bo namenjeno onim otrokom, pri katerih se bo dokazalo pri mladinskih sodiščih, da so duševno ali telesno pokvarjeni. K ustanovitvi tega zavetišča je vodilo izpoznanje, da so številni zločinci tudi telesno nenormalni in da so podedovali tudi v fizičnem oziru razne napake. Zato se je ustanovilo zavetišče, v ka-i terem bi se s primerno zdravniško oskrbo odtegnil velik del pokvarjene mladine popolni propasti. V zavetišče se bo sprejemala samo mladina d(>! 16. leta.
Brezžična zveza med Evropo ia Ameriko. »Vossische Zeitung« poroča,' da bo v nedeljo dne 24. t. m. zvečen prvikrat za občinstvo ojVorjena brez-<; žična brzojavna zveza preko Atlantske-*! ga oceana z Ameriko. Brzojavni posta-* ji bosti v Clifdenu na Irskem in v Gla4 ce B v Canadi, ki so jo sedaj postavili novo na mestu, kjer je prejšnja lansko; leto v septembru pogorela. Brzojavna službo bodo izvrševale poštne oblasti na isti način, kakor potom kabelnovj Vsak čas, podnevi in ponoči, vse dni vi tednu se bodo lahko oddajali brzojavlj Za vzhodno Kanado je določena pri-i stojbina lx/2 pene za besedo v takozva-i nem code-telegramu z najmanj dese-i timi besedami, za navadne brzojave pai je določena pristojbina na 6 pene za ben sedo. Za bolj oddaljene kraje v Kanadi bodo pristojbine za 4 in pol pene za be-» sedo nižje kot pa pri dosedanjih brzo-i javih potom kabla. Računa sc, da boj mogoče v eni minuti sporočiti 25 besed* kar bi znašalo na dan najvišjo vsoto 200.000 besed.
Koliko velja beseda v državnem zboru? Nek statistik, ki ni imel druge-, ga dela, je pred kratkim izračunal, ko-i liko velja v nemškem državnem zboru vsaka izgovorjena beseda. Izdatki so proračunani za leto 1910. Za državni zbor 2,103.255 mark, za poslansko zbornico 1,799.915 mark in za gosposko zbornico 306.530 mark. Po tem računu1 bi veljala vsaka izgovorjena beseda v državnem zboru približno 40 p fenigov, v gosposki zbornici 60 in nič manj v pruski poslanski zbornici.
Od dninarja do milijonarja. V VVa-shingtonu je umrl milijonar Walsh, eden izmed ljudi, ki so si pridobili s svojim delom ogromno premoženje. Karijera Walshova, ki je bil tudi trgovski drug pokojnega belgijskega kralja Leopolda v nekem velikem rud-, niškem podjetju, je nekaj izvanredne-ga. Leta 1891. je zapustil Walhs Irsko ter dospel v New York na parniku v 3. razredu. V Ameriko je zašel kot pri-, prost dninar z dnevno plačo 3 do 4 K, Potem je bil kolar in trafikant v Kolo-radu. Od podjetja se je dvigal do podjetja ter si pridobival premoženje. Po sedmih letih, ko je dospel v Ameriko, je imel že milijone in je nameraval ži-veti v miru od sadov, svojega dela. Neka nesrečna špekulacija pa ga je zopet' spravila v bedo, ali kakor da bi se ni-, česar ne zgodilo, je začel delati z nova in se truditi, da dobi novo srečo. Nekoč je posetil nek velik rudnik v višini 3000 metrov nad morjem ter je izračunal, da mora imeti ta rudnik ogromno množino rude. Začel je natančno proučevati ondotne razmere, a vsi veščaki so se izrekli, da je rudnik brez vsake vrednosti. Walsh pa se ni dal ostrašiti, kupil je rudnik ter je komaj v treh letih pridobil iz njega 15 milijonov. Neka angleška družba mu je ponudila 75 milijonov za omenjeni rudnik, a je ponudbo odbil. Na razstavi leta 1900. je bil predstavljen belgijskemu kralju Leopoldu, ki ga je hotel imenovati za upravitelja svoje zasebne lasti v Kongu. Walsh pa je odbil kraljevo ponudbo in je svetoval kralju, naj se združi z njim v izčrpavanju zlatih rudnikov v Koloradu. Imetek Walshov znaša 250 milijonov kron, ki ga je zapustil ženi m hčeri.
Zloraba gledališča. V »Modernem gledališču« v Antwerpenu so predstavljali neko tako »moderno« delo, da je posegla vmes oblast in med predstavo na odru aretirala »umetnice« kakor tudi pisatelja dela, gledališkega ravnatelja in več oseb, ki so hotele ovirati policijo. Proti prvim je vložena tožba radi težke žalitve nravnosti; gledališče so zaprli.
Ženski — občinski svetovalki. Pri
občinskih volitvah, ki so se pred kratkim vršile v večjih mestih na Švedskem, ste bili prvič izvoljeni dve ženski kot občinski svetovalki, in sicer v Stok-holmu. Prva, ki je bila kandidatinja konservativne stranke, je doktorica filozofije W. Palmgren, druga občinska svetovalka pa jc bila kandidatinja so*
cialnih demokratov gdčna. G. Mansson, lastnica trgovine z oljem.
Beda ienstva v Egipta. Vspeh ljudskega Štetja v Egiptu leta 1907. je šele sedaj obelodanjen. Zanimivo je, da je v Egiptu 5,667.074 moških in le 5 mi lijonov 620.285 žensk. Kdo bi mislil, da je to za ženske ugodno, češ, da se lahko omože. Temu pa ni tako; sicer menda pač pretežna večina dobi moža — a vprašanje je, za koliko časa. Kako žalostno je v tem oziru, dokazuje najbolj dejstvo, da stoji nasproti 116.432 udov-cem 673.599 »udov«, katerim pa možje večinoma niso umrli, marveč so jih le zapustili. Na 23 oseb pride po ena ločena žena. Dobi se ženske od 15 do 16 let, ki so bile že po trikrat omožene. Lahko se reče, da je najmanj polovica moha-medank prej ali slej zapodenih ali ločenih od mož.
Misijonar — mučenik. Poroča se, da je apostol kitajskih bolnikov, obolelih na lepri, Courardy, sam nalezel to grozno bolezen. Junaški belgijski misijonar, ki se je vrnil iz potovanja po Evropi in Ameriki k svojim bolnikom* je sezidal veliko bolnišnico za okužen-ce na otoku, ki je oddaljen 60 km od Kantona. V bolnišnico je sprejel skoro 500 bolnikov, katerim je bil duhovni pastir, zdravnik in strežaj. Sedaj pa je postal sam žrtev svojega vzvišenega poklica.
Stroški za Luegerjevo bolezen. Kakor znano, je dunajski občinski svet sklenil, da poravna stroške za dr. Luegerjevo bolezen, pogreb itd. iz občinskih sredstev. Zdravniki, ki so imeli za časa bolezni opraviti z dr. Luegerjem, so sedaj predložili svoje račune. Zdravniška oskrba znaša 22.500 kron, in se je ita vsota zdravnikom že nakazala.
Samoumor z žlico. 'Poroča se iz Gradca, da so oddali 39 let starega delavca Barnabo Zeinerja, ki je bil udan pijači, v bolnico v Lienzu, kjer se je pa usmrtil. Porinil si je v grlo žlico in se zadušil.
V kolikem času prebavimo jedi? Od ene do dve uri prebavljamo pečeno sadje, jajca, ribe, divjačino, — 2 do 3 ure mleko, purana, gos, — 3 do 4 ure ostrige, svež kruh, goveje meso, sir, krompir, — 4 do 5 ur kuretnino, zelje, 5 do 6 ur svinjsko meso, telečje meso, •— 7 do 8 ur rake. Najbolj počasi pa se prebavijajo alkoholne pijače.
VOHUNSKI PROCES V LVOVU.
Lvov, 23. aprila. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati ruski podanik Novosijelov zaradi vohunstva v prid Rusiji. Porotno sodišče ga je na podlagi dokazov spoznalo za krivega ter ga je sodni dvor obsodil na šest mesecev težke, poostrene ječe.
ODSTOP NADŠKOFA DVORNIKA.
Z a d e r, 23. aprila. Iz dobro poučenih krogov se zagotavlja, da se je nadškof Dvornik sedaj odločil odpovedati se nadškofijski stolici, ker se mu je od strani vlade zagotovila nekaka pokojnina. Kakor hitro bo odstopil, bo imenovan za zaderskega nadškofa Pulišič. Tudi iz Splita se poroča, da se je nadškof Dvornik uklonil navodilom Vatikana ter je opustil vse svoje zahteve. Nastanil se bo v Bakru. Zagotovljena mu renta bo znašala letno 20.000 kron.
ŽELJE DRŽAVNIH RAČUNSKIH URADNIKOV.
Dunaj, 23. aprila. Včeraj je došla deputacija zveze društev avstrijskih državnih računskih uradnikov, pod vodstvom načelnika Karola Flescha in tajnika Dangla, v poslansko zbornico. Oglasila se je pri večih članih budget-nega odseka, katerim se je izročila posebna spomenica z željami računskih uradnikov. Deputacija je izrazila željo, naj bi se člani budgetnega odseka ob priliki pri posvetovanju glede na ureditev službenih razmer državnih uradnikov posebno ozirali na želje, izražene v spomenici, v kateri se zahteva, naj se uvrsti v 2. plačilni razred § 69. zakonskega načrta državno računsko uradništvo, od katerega se zahteva zrelostni izpit, kakor tudi državni izpit iz državnega računoznanstva.
ANGLEŠKI KRALJ V AVSTRIJI.
Marijini Vari, 23. aprila. Angleški kralj Edvard bo zopet prišel meseca avgusta v tukajšnje letovišče ter bo v zdravniški oskrbi svojega telesnega zdravnika dr. Otta.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Belgrad, 23. aprila. Pogajanja
za trgovinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko in Srbijo se bodo ugodno končala še do konca tekočega meseca.
OBSOJENI VOJAŠKI NABORNIKI.
Brandys, 23. aprila. Trije naborniki, ki so demonstrativno prišli s črnimi ovratnicami k naboru, so bili obsojeni na 24 ur, neki novinec, ki se je branil priseči, pa na 48 ur zapora Obsojeni naborniki so pristaši narodno socialne stranke.
DELOVANJE TURŠKIH VOJNIH SODIŠČ.
Carigrad, 23. aprila. Vojna sodišča v Prištini so obsodila doslej 400 Albancev zaradi udeležbe pri vstaji. 18 Albancev je bilo obsojenih na smrt.
Velik koncert v Ljubljani.
V sredo, dne 11. maja priredi slo vensko glasbeno društvo »Ljubljana« svoj prvi veliki koncert v veliki dvo rani »Uniona«. O »Ljubljani« se je pri njenem prerojenju mnogo govorilo, marsikdo je njen napredek začudeno gledal in dvomil, kako je mogoče sredi Ljubljane vzbuditi k delu tako mo gočen zbor, ki nikdar noče prikrivati, da je in hoče biti v slovenski krščansko - socialni organizaciji! Za naše ideale navdušena četa pevk in pevcev je smotreno vztrajala in sedaj hoče po dati račun o enoletnem svojem delu. Že danes lahko rečemo, da se bo marsikdo čudil, kako je v tako kratkem času mogoče doseči tolike uspehe. To pa bo najboljše vodilo za hrabro našo pevsko četo, da s to vztrajnostjo nadaljuje in da uspehe, ki so se pokazali v enoletnem delu, v bodočem trudu še pomnoži! Naši somišljeniki pa naj pridejo gledat ta prvi visoki polet »Ljubljane«! Kdor je pogumen in hraber, jo bo umel. Z vztrajnostjo in delom je napredovala naša organizacija in s vztrajnostjo in delom hoče tudi »Ljub ljana« v Ljubljani služiti našim skupnim ciljem! Na svidenje ob njenem prvem pevskem prazniku!
Dnevne novice.
+ Pogajanja obeh jugoslovanskih klubov. »Hrvaška korespondenca« poroča: Pododbor »Zveze južnih Slavena« izvoljen, da se pogaja s »Slovenskim klubom« o spojitvi obeh klubov v zvezo, se je 21. t. m. skupno posvetoval s parlamentarno komisijo »Slovenskega kluba«. Pri posvetovanju so temeljito razmotravali temeljna načela skupne zveze jugoslovanske državno-zborske delegacije. Pogajanja se bodo nadaljevala. Kakor sodi večina zastopnikov obeh klubov, ni nemogoče, da bodo imela pogajanja uspeh. Nadalje poroča »Hrvaška korespondenca«, da je izvoljeni pododbor »Zveze južnih Sla-nov«, v katerem so dr. Ploj, dr. Ivčevič, dr. Laginja, Bjeladinovič in dr. RybaF v svoji včerajšnji seji dokončal dela Z ozirom na temeljna načela, po katerih naj se združi jugoslovanska delegacija v skupno zvezo. Dvorni svetnik dr. Ploj je izročil tozadevni elaborat načelniku »Slovenskega kluba«, da zavzame o elaboratu svoje stališče.
+ Višek rodoljubja. V »Narodnem Dnevniku« beremo, da sta za Trubarjev spomenik, ki ga združeni slovenski liberalci, radikalci in masarykovci ne morejo plačati, denar posodila župan Hribar in gospa dr. Tavčarjeva. Zdaj bi bilo le še treba izvedeti, po koliko procentov, pa bi bilo rodoljubje gospoda župana in naše prve narodne dame še bolj osvetljeno. Tistih par tisočakov bogati gospod župan in gospa Tavčarjeva pač premoreta, da bi jih za spomenik patrona slovenskih liberalcev lahko darovala, ne pa, da bosta denar nazaj dobila. Za Trubarja se morajo pravi narodnjaki žrtvovati, ne pa posojevati. Sicer pa, če gospod Hribar in gospa Tavčarjeva ne zrnore-ta tolike narodne žrtve, naj pa da za Trubarjev spomenik »Družba sv. Cirila in Metoda«, ki je njen častiti starina Luka Svetec, vpisan med prve častilce Primoža Trubarja, denarja pa ima družba tudi zadosti za tako žrtev v čast prvemu svobodomiselcu na Kranjskem. Torej le več narodne požrtvovalnosti! Vsekakor je pa zanimivo, da so liberalci, kakor se vidi iz »Narodnega Dnevnika« ukrenili, da bo odslej vsak hvaležno javno zabeležen V »narodnem« časopisju, kdor bo v »narodne« namene kaj — posodil.
+ Clrilmetodarsko delovanje za narod se kaže v posebno močni luči v
progra~mu, ki so ga cirilmetodarji postavili za jurjevanje, ki se vrši jutri na ljubljanskem Gradu. Osnovali so namreč za to slavnost »poseben oddelek za ženske«, ki ne bo pristopen dekletom do 16. leta starosti! Stvar mora biti zelo mastna, ker so bili celo premnogi liberalci proti temu in se je cirilmetodar-ski veselični odbor s temi filistri v »Narodu« prepiral. Cirilmetodarstvo, ki ima namen delovati za dušno in moralno vzgojo slovenskega naroda, se danes javlja v »posebnih oddelkih za ženske«, koder se bo kazalo, s »kakšnimi sredstvi si lahko stara devica dobi moža« in bodo razstavljeni tozadevni »čari«, ki morajo biti pač jako sumljivi, ako niso za dekleta do 16. leta! Cirilmetodarji naj prihodnjič napravijo kar panoptikum z voščenimi predmeti in posebnim oddelkom, pa bo še bolj plastično. In to so tisti krogi, ki organi-zujejo slovenski narod, da vzgoji svoj naraščaj v narodnem in verskomoral-nem duhu ter moralno močnem odporu proti tujstvu.
+ Dnevni red občnega zbora kamniškega okrožja v Radomljah v nedeljo, dne 24. aprila 1910: 1. Govor, govori Č. g. Rihard Smolej, kaplan v Komendi. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo načelnika. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Slučajnosti. — Občni zbor se vrši ob vsakem vremenu, samo javna telovadba odpade v slučaju neugodnega vremena.
+ Občni zbor »Katoliškega tiskovnega društva v Trstu«. Na občnem zboru imenovanega društva bil je 21. t. m. izvoljen sledeči odbor: Predsednik: monsignor Ivan Slavec, dekan na Opči-nah. Tajnik in blagajnik: Franc Gu-štin, kaplan pri Novem Sv. Antonu v Trstu. Odborniki: Anton Čok, kaplan pri Sv. Ivanu; Anton Kjuder, župnik v Barkovljah; Anton Košir, župnik na Kontovelju; Josip Kranjčič, župnik na Repentabru in Jakob Ukmar, kaplan pri Starem Sv. Antonu. — Ime predsednika, kakor tudi drugih odbornikov nam jamčijo, da društvo doseže to, kar vsi iz srca želimo.
+ Dr. Tomašiceva volivna reforma na Hrvaškem bo precej šepava in jalova. Dozdaj je imelo cela 2 odstotka vsega prebivavstva na Hrvaškem volivno pravico, po Tomašičevi reformi pa 10 odstotkov, kar je seveda še vedno presneto malo. Volivna pravica bo sicer direktna, toda javna. Da taka volivna reforma ne pomeni veliko, je jasno, in slavna koalicija, ki se je te dni s tem ovekovečila, da je korteširala za maža-ronske kandidate a la Rorauer, si bo z volivno reformo zopet vpletla novo pe-resce v venec svojih velenarodnih in socialnih zaslug . . .
Iredenta. Z Reke se nam piše: v neki tukajšnji tiskarni je izšla knjižica: »I. r. canzoniere patriotico« (»c. kr. patriotična pesmarica«), ki persi-flira in smeši dinastično in patriotično mišljenje in sploh zvesti avstrijski čut. — A kaj se hoče? Gotovi krogi trdijo še vedno, da iredente ni, da so to le otročarije!
+ Odgovor dr. Brnčiču. Nismo mogli verjeti svojim očem, ko smo brali najprej v »Edinosti« od srede popravek, ki ga je poslal dr. Brnčič »Slovencu«. Ali ima mož tako slab spomin, da ne ve, kaj se je zgodilo danes do jutri? Pred nami leži dopis: »Avvocato dr. Francesco Brnčič«, poslan slovenski firmi! in zadevajoč slovensko stranko Josipa L., ki so ga pri Brnčiču prekrstili v Giuseppe L.! — in vendar dr. Brnčič trdi, da iz njegove pisarne ni izšel še slovenski stranki laški dopis! — Resnično je pač, da dr. Brnčič podružnice Gospodarske zveze še ni zastopal, ker je gotovo tudi to, da bi si podružnica Gospodarske zveze, če bi rabila pravno pomoč, poiskala gotovo drugega pravnega zastopnika kot je g. avvocato Brnčič, ki v popi-avku celo sam potrjuje, da slovenščine ne zna, ampak se samo »trudi« govoriti pravilno slovenščino. — Glede drugih stvari, tikajočih se političnega delovanja dr. Brnčiča, dobi ta odgovor v kratkem. Do tedaj naj nam pa pojasni, zakaj ni bil zadnjič kandidiran v deželni zbor tržaški, dasi je to želel!
+ Imenovana je za učiteljico c. kr. zavoda za žensko domaČo industrijo gospodična J o s i p i n a S t a n o n i k , hčerka nadučitelja iz Selc nad Škofjo Loko ter ji je poverjeno vodstvo zavo-dove filijalke v Primoštenu v Dalmaciji. Vrli gospodični, ki je vedno požrtvovalno sodelovala pri izobraževalnem delu v domačem izobraževalnem društvu, mnogo sreče na novem mestu!
—	Veleč. g. Pr. Bukovec, fe nad
eno leto vpokojeni župnik v Trvižu v Istri, zapušča te dni svojo nekdanjo župnijo in se odpravlja v svoj domači kraj na Kranjsko.
—	Ljubeznivost nadvojvode presto« lonaslednika in njegove soproge. Za Velikonoč je povabil nadvojvoda dva dečka finančnega respicijenta Turka na Brionskem otoku k sebi, da sta se igrala ter veselila skupaj z njegovimi otroci; seveda sta bila dečka tudi obdarovana. Gotovo jima ostane to v lepem spominu.
—	Konec sveta bo prišel dne 19. maja, če ne bodo pogoltni liberalci v Kranju dovolj tisočakov iztisnili iz ljudstva s svojo drago brošuro o Hal-leyevem kometu. Kričeče lepake so celo nekateri zavedni trgovci nalepili v svoja izložbena okna. čegava je li ta bi-saga? — Gotovo pa je, da se 19. maja zemlja ne bo razbila, ampak razbil se bo komet, če bo trčnil ob trdo zabite liberalne butice. Menda je naučni minister mislil na naše liberalce, ko je izdal svoj famozni odlok.
—	Predavanje o higljeni v semeni« šču. V bogoslovnem semenišču v Gorici se nameravajo, kakor slišimo, uvesti predavanja o higijeni, to se pravi o skrbi za zdravje. Predavanja bodo gotovo koristna, saj je dobro, da je dandanes tudi duhovnik poučen o glavnih' zdravstvenih vprašanjih. Sploh se je uvedlo pod sedanjim vodstvom že mar« sikaj koristnega. *
—	Potrjena učna knjiga. C. kr. mi« nistrstvo za bogočastje in uk je podelilo predaprobacijo prvemu delu prof. Juvančičeve »Učne knjige francoskega jezika za slovenske srednje in njim sorodne šole.«	• f
—	Naša vojna mornarica v tujini. Vojno ministrstvo, oddelek za vojno mornarico, je sporazumno z ministrstvom za zunanje stvari odredilo, da se odpokliče vojaški oddelk naše vojne mornarice iz Tientsina v Kini. Tudi oddelek v Pekingu se zmanjša. V Tientsinu je vzdrževala Avstrija od leta 1902 vedno precej močan vojaški oddelek v varstvo ondotnih naših podanikov. Preko 100 vojakov naše vojne mornarice se bo radi te odredbe vrnilo prihodnji mesec z Lloydovim parnikom v domovino. Pred odhodom so priredile kitajske oblasti in naši podaniki častnikom in moštvu odhodnico. To je gotovo najboljše znamenje, kakšne simpatije uživa naša vojna mornarica povsod v inozemstvu, kjer se ji odkaže kak delokrog.
-- Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih razpisuje šest prostih mest v morskem hospicu v Gradežu. Pravico do teh mest imajo slabotni in skrofulozni otroci iz Kranjske (izven Ljubljane) v starosti od 6. do 12. leta. Bivanje v kopališču traja 6 tednov in se prične začetkom julija. Z zdravniškimi izpričevali opremljene prošnje je poslati do koncem maja na predsedstvo društva.
—	Grof Auersperg se ženi v Ameriki. Newyoršlti list »Glas Naroda« piše 6. t. m.: V Avstriji morajo imeti silno krizo in splošno pomanjkanje denarja. To nam dokazuje pred vsem dejstvo, da je število naseljencev, ki prihajajo iz Avstrije, tako veliko, da nadkriljuje vse druge države na svetu. Vendar pa to še ni edini dokaz mizerije, koja vlada v Avstriji, kajti od tam so sedaj pričeli tudi prihajati takozvani »plemiči«, ki si tudi žele pridobiti nekoliko ameriških dolarjev, da bi z njimi poplačali svoje, za avstrijske razmere velikanske dolgove. Po tem načinu je sedaj pri-vandral v Ameriko s parnikom Augu-ste Victoria tudi avstrijski in poleg tega še kranjski (!) »grof« Auersperg, čegar predniki so izkoriščali Slovence v okolici Iga ali Studenca na Kranjskem. Ta »grof«, ki je star šele 28 let, je ravno tako, kakor ostali avstrijski »plemiči«, ker inače bi ne prihajal v Ameriko iskat dolarjev. Brezdvomno je silno zadolžen.
—	Ustanove za slepe otroke. Pri
ustanovi baron Karol Flodnigg-ovi za slepe in pri ilirski ustanovi za slepe je začetkom šolskega leta 1910/11 podeliti tri do štiri mesta. Ustanove se uživajo v odgojilnici za slepe v Lincu, v kateri se šolski pouk prične dne 16. septembra t. 1. Pravico do teh ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazni ter so najmanj 7, toda ne več kot 14 let stari. — Prošnje za podelitev ustanovnega mesta je potom dotičnega okrajnega glavarstva, oziroma po mestnem magi-
P§iašfca Slatina
najtoplejša na magnezij!.
Olauberjeva solna voda: Tempel-, Styrla-, Donatl-voda.
Svetovno znana zdravilnicn s pitno vodo pri: kroničnem želodčnem iti črevesnem kataru. žolčnem kamnu bolezni na ledvicah, diabetes, protinu, debelosti, zaprtju. Vsa zdravljenja z mrzlo vodo, kopeli z ™ektrTo "n
navadne kopeli, zdravljenje s paro in vročini zrakom, zdravilna telovadba, inhalatorij, solnčne kopeli, polna kopelkoSell z oglenCevo kislino za srčne bole«,« in nevrastenijo. Specijai. za želodčne/ sladkorne in protS iS,
^	hrana in zdravljenje z mlekom.	r
941	Gorski vrelec, električna razsvetljava, lifti, kanalizacija.	7_t
.............'*" Boj«>o opremljeni hoteli, stanovanj«. - ŽelemlCna postala.	—-
stratu ljubljanskem podati do 20. maja. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, spriCevalo o stavljenih kozah, ubožni list in uradno zdravnikovo ali od uradnega zdravnika potrjeno spričevalo o zdravju in izobraznosti do-tičnega slepega prosilca.
—	Predavanja v dunajski Leonovi druibl. 2. maja bo v dunajski Leonovi družbi predaval profesor g. dr. J. Gruden o Napoleonovi Iliriji.
—	Z Brezi]. V nedeljo, dne 17. t. m., Je nastopil željno pričakovani predavatelj veleč. g. kanonik Sušnik. V enour-nem govoru je poljudno, kolikor je mogel, razkladal o zvezdoslovju. Najprej je splošno orisal zvezdni sestav. Podal je na kratko zgodovino o zvezdah re-paticah. S posebnim povdarkom pa je razpravljal o v zadnjem času se na nebu javljenem Halleyevem kometu. Poslušalci, katerih število bi kmalu ne mogla obseči društvena dvorana, so ves 2&s z napetostjo gospodu predavatelju sledili. Oddahnili so se šele, ko jim je učeni gospod povedal, da se jim dne
19.	maja, ko gre po računu naša zemlja skozi razredčen kometov rep, ni bati konca sveta. Gospodu kanoniku za njegov prihod bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala. — Isti dan je imel tudi tukajšnji telovadni odsek svoj občni icbor. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Anton Gabrijelčič, gostilničar la posestnik na Brezjah.
—	Nagla smrt. V Kranju je berač Štefan Krč iz Predoselj dne 22. t. m. prišel k Tepkovcu v gostilno, sedel k flaj(zi in hipoma umrl.
—	300 Izseljencev došlo lz Amerike, tzseljeniški parnik »Karpathic« je pri-plul iz Amerike v Trst s 300 izseljenci, Ki se vračajo v domovino. Več kot polovica jih je Hrvatov.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Mostah naznanja, da bo društvo priredilo vrtno veselico v prid gasilnega j>rodja dne 5. junija 1910 na vrtu g. Fr. Žakotnika v Mostah ter prosi bratska jlruštva, da bi na ta dan ne prirejala Veselic.
—	Tatvine na novomeškem sejmu.
Wa sejmu v Novem mestu dne 19. aprila 1910. so bile s stojnic ukradene neznanim lastnikom sledeče reči: 1 predpas-aik (velik, moder), 1 par črnih nogavic, 1 par podveznic za nogavice, 1 lonček Jporcelanast), 1 škatljica (okrogla) jtrem-mazila za čevlje, 1 bombažasta gumena naglavna ženska ruta, 6 preprostih žlic in 4 vilic iz bele kovine. — Častniki naj se javijo pri okrožnem >jf>dišču v Novem mestu.
Dvanajstletna požigalka. Kakor /inano, je izbruhnil 15. t. m. dopoldne i>ožar v hlevu posestnika Ivana Dež-jnana v Brdu pri Radovljici. Požar je ifrpepelil šest hiš in pet gospodarskih poslopij ter zahteval tudi človeško žr-|ev. Sum je takoj padel na 12 let staro i)ežmanovo pestunjo, Marijo Brenkuš }z Zg. Besnice pri Sv. Joštu, da je nam-ječ zakrivila nesrečo. Izginila je takoj po izbruhu požara in je bila v kritičnem času sama doma. Kakor se poroča, je dekle samo priznalo, da je nalašč zažgala, ker se jo je pustilo samo doma ter se ji izročilo v varstvo otroka, ki ni $otel zaspati.
^ .— Delavstvo v Medvodah. Iz Med-fotl se poroča: Okoli sto delavcev bo psled požara brez dela. Štirje delavci 40 šli v Podgoro, 2 na Koroško v popir-£ice. Dr. šusteršič je interveniral pri flirekciji na Dunaju, da bi delavce porabili v popirniških tovarnah. Direkcija je obljubila to storiti. Trije delavci 60 prišli v oljarno.
—- V kaznilnici v Begunjah je dne
20.	t. m. umrla 301etna Friderika Zel-ler, ki je leta 1906 zakrivila znani umor na Semerniku. Pred porotnim sodiščem y Ljubnu na Štajerskem je bila obso-ijena na vislice, a cesar ni podpisal smrtne obsodbe, ki se ji je potem iz-premenila v dvajsetletno ječo. Dolgotrajna jetika je pretrgala njeno kazen. 'Njena sestra Marija Zeller, ki je bila sokriva umora, je v ženski kaznilnici v Schwazu na Tirolskem.
—	»Kaj pa ta tukaj?« Ob priliki svojega bivanja na Brionskih otokih je prestolonaslednik obiskal razne kraje po Istri. Ko pride v Rovinj, vidi blizu sebe tamošnjega policaja v eksotični uniformi, kot bi bil dospel ravno tam od Kalabrije. »Kaj pa ta tukaj?« vpraša nadvojvoda in se obrne v stran.
—	Iz Save so potegnili dne 18. t. m. mrtvo truplo nekega moškega. Utopljenec je bržkone identičen s pred kratkem zginolim slaboumnim Andrejem Čemažar iz Tomačevega.
Izpred sodftfa.
Socialni demokrat Kocmnr očital socialnemu demokratu Antonu Kristanu falzilikacijo bilance.
Danes se vrši razprava, ker toži cn&ni Anton Kristan tajnika okrajne
bolniške blagajne Ivana Kocmurja, ki mu je očital na občnem zboru falzifika-cijo bilance Tiskovno družbe in konzu-ma za ljubljansko okolico. Sodi c. kr. sodnik dr. Mohorič, ki zelo pritiska na poravnavo. — Dr. Tekavčič: Če popolnoma prekliče, da.« — Kocmur: Tega ne more. — Prične se razprava. Toženi Kocmur izpove:
Dne 3. aprila je bil občni zbor tiskovne delavske družbe. Tekom zborovanja je prišlo med obtožiteljem do nesoglasja. Kristan mu je očital, da laže, nakar mu je rekel Kocmur: Če jaz la-žem, ti si pa bilance falzificiral. — Kristan je razburjen skočil po konci, izrazil, da je to infamija, vprašal: Kako bilanco?, nakar mu je odgovoril Kocmur: Tiskovne družbe, in sicer zadnje tri točke o blagu, ki zato ne odgovarja resnici, ker je bilo lansko leto blago cenjeno na 35, lei^ps pa na 40 odstotkov prodajne vrednosti. — Potem je še tudi rekel, da je falzificirana tudi bilanca konsuma. Dokaz resnice nastopi v tem oziru moj zastopnik. Omenim, da bilanca še ni bila v seji, se ni verificirala in se ni za njo glasovalo. Bilanco je to-žitelj prečital v seji tri ali štiri dni pred občnim zborom. Na Kocmurjevo interpelacijo je odgovoril Kristan, da je zato postavil vrednost blaga s 40 odstotki, ker je odpisal dubiozne tirjatve. Upravičeno je hotel kritikovati, da bilanca ni pravilna, ker ni verni izraz dejanskega položaja. Ni pa hotel podtikati, da bi Kristan v bilanci postavil točke, ki sploh ne obstajajo. Nečlan Anton Kristan je Kocmurja hrulil naprej. — Mohorič: Dajte si to natančno premisliti. —■ Dr. Tekavčič ugovarja, da bi rabil izraz hrulil. — Kocmur: Ni resnica, da bi bil glasoval za bilanco v odborovi seji. — Priča Ivan Mlinar izpove, da pri seji ni nihče ugovarjal bilanci. Na občnem zboru je prišlo med strankama do ostrejših besed in je končno rekel Kocmur: Če jaz lažem, potem si tudi ti bilanco falzificiral, in sicer, ker se je bilanca za 5 odstotkov previsoko cenila, in pristavil: Falzificiral si tudi bilanco konsumnega društva. Priči pride med razpravo slabo. Sodnik mu dovoli, da sme izpovedati sede. Kristan se obnaša pri razpravi kakor v kaki komediji, se smeje in ironizira Kocmurja, ki odločno zahteva, naj sodnik ne dopusti, da ga Kristan ironizira.
Franc Bartl zna zgolj to, kar se je zgodilo pri zborovanju. Odobravanje bilance je predlagal odbornik upravnega odbora, naj se bilanca ugodi. Pri bilanci sami ni bilo ugovora. Pri eni poznejših točk je nastal prepir med strankama. Če je bila bilanca falzificirana, priča ne ve. Gotovo se mu pa zdi čudno, da je postavil Kristan blago s 40odstot-no vrednostjo. Pravilno bi bilo, da bi se bilo odpisalo na blagu 5 odstotkov. — Sodnik dr. Mohorič: Saj ni blaga falzificiral. — Blago, ki je bilo lani ustavljeno v bilanco s 35 odstotki, letos pa s 40 odstotki, ni toliko vredno.
Zupan Josip ni odbornik Tiskovnega društva. Na občnem zboru je pač bil. Posebnega ničesar ne izpove.
Zagovornik predlaga, naj se kot priča zasliši Etbin Kristan. — Sodnik: Opozarjam Vas, gospod Kocmur, če je bilanca nepravilno sestavljena ali falzificirana.
Kocmurjev zagovornik predlaga več prič, ki naj dokažejo, da je v bilanci med aktivi Tiskovne družbe 500 K oprava, dasi ta ni last družbe. Nadalje ije Kristan sam izjavil, da je izkazal 4000 kron manj, »da ne bi bilo treba davkarije futrat«.
Razprava se preloži na 27. t. m. popoldne, en dan prej, 26. t. m., se pa vrši obravnava o Kocmurjevi tožbi proti Kristanu, ker je ta očital Kocmurju, da je lažnik.
Štajerske novice.
š Škandalozne razmere pri nastavljanju davčnih uradnikov na Slovenskem štajerju. Grof Mensi, ki sedi v predsedništvu deželnega finančnega ravnateljstva s svojim svakom de Ros-sa, se na nečuven način igra s slovenskimi uradniki. Najboljše moči prestavlja med trde Nemce, a zagrizene nemške uradnike nastavlja v popolnoma slovenske kraje. Davčni uradnik Suske je bil v Mariboru sploh znan kot najbolj nemškonacijonalno napihnjen uradnik. Po uradu je strašil s plavica-mi in nemškim znakom, hrulil v tev-tonskem narečju nad Slovenci. Tega junaka je grof Mensi prestavil v slovenski trg — Sevnico ob Savi. Mož ne zna ne besedice slovenski. Slišimo, da se narodni Sevničani in ves sevniški okraj pripravlja na to, da na primeren način odgovori na to nečuveno izzivanje Slovencev. Priporočamo poslancem, da pošteno udariio s pestjo, da si višji uradniki ne bodo upali s takim ijastavljanjejm izzivati mirne Slovence.
š št. Lenart ▼ Slovenskih goricah.
V	trgu se bližajo volitve. Slovenska stranka se baje volitev ne bo udeležila, dasiravno ima precej ugodno stališče. Tudi volitve v okrajni zastop se bližajo. Radovedni smo, ali se bodo naši liberalci tudi takrat za odplačilo par mandatov zvezali z zagrizenimi narodnimi nasprotniki, ki so z nemško šolo prizadejali toliko gorja šentlenarškim' Slovencem.
š V Ljutomeru se bodo vršile še ta mesec občinske volitve za trški občinski zastop. S pametnim delom bi se dalo v Ljutomeru za Slovence zasigu-rati primerno zastopstvo. A liberalni Slovenci se raje vežejo z Nemci ali pa ostanejo — doma za pečjo.
š Bralno društvo pri Sv. Ilju priredi v nedeljo, dne 1. maja v prostorih g. ^elcerja narodno veselico. Mladina bo predstavljala novo Krekovo: »Tri sestre«. Na vsporedu je še več zanimivih zabavnih in pevskih točk. Šentilj-ski Slovenci vabijo vse prijatelje Št. Ilja na to obmejno narodno slavnost. Pridite!
š V št. Ilju bodo prihodnje dni volili novega župana. Razmerje med slovensko in nemško stranko je 6:6. Ker je eden našinec smrtnonevarno obolel, pričakujemo z vso resnostjo izida.
š Konkurz. Mariborsko okrožno sodišče je dovolilo konkurz premoženja Jurija Kaiserja, trgovca z mešanim blagom in gostilničarja, v Majšbergu, ptujski okraj.
š Mlad samomorilec. V Mariboru se je v petek popoldne 15 letni trgovski vajenec Krenn, ki stanuje pri svojih starših, poskusil usmrtiti. Ustrelil se je s puško v senca. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Učil se je pri mariborskem trgovcu Letingu, ki je sumil, da mu je nezvest. Nastavil mu je past, v katero se Krenn tudi ujel. Da bi okreval je malo upanja.
š Brežice. Napredujemo po veliko-mestno. Obljublja se nam vodovod, ponuja se nam neka tvrdka, ki hoče po celem mestu pokončati naše domače živali — podgane, občina sama pa nabira odjemalce za električno luč. Pravijo, da bi se že kar letos sezidala in uredila elektrarna. Bo gotovo lepo in praktično za nas; oglasilo se je baje že naročnikov za 1300 luči, in se bo to število gotovo še precej zvišalo. Pred vsem pa nam Bog daj kmalu učakati vodovod, ki je za nas krvava potreba, stokrat bolj kot novi kolodvor, ki bi ga namreč naši nemškutarji za novo železnico radi imeli tik ob mestu. Brežice z dvema kolodvoroma !!
— Žrtev velikonočnega streljanja.
V	mariborski bolnišnici je dne 15. t. m. umrl 181etni Karol Trinkaus, doma od Sv. Ruperta v Slov. goricah. Kakor smo poročali, je na velikonočni ponedeljek njegov tovariš hotel sprožiti pištolo. Ko se pa v prvem momentu ni sprožila, je mislil na pištolo djati novo prižgali-co, pištola se sproži in zadene Trink-ausa v desna prsa. Strel je cela pljuča strašno razmesaril. Škoda mladega življenja!
Mubllanske novice.
lj Jutri v nedeljo zvečer v deželno gledališče! Ignacij Borštnikov »Stari Ilija« bo jutri zvečer uprizorjen na našem deželnem gledališču. To je dogodek, ki zasluži polno gledališče. Zato vnovič opozarjamo na to predstavo. Vstopnice se danes in jutri dopoldne dobivajo v šešarkovi trafiki in jutri zvečer pri blagajni v deželnem gledališču.	g
lj Ljubljanske občinske volitve so končane. Oddanih je bilo za magistrat-ne kandidate skupno z ženskimi pooblastili 1167 glasov, doma je pa ostalo 4358 volivcev. »Priljubljenost« magi-stratnih kandidatov vsako leto rapid-nejše peša. Letos celo mesarji niso šli nič kaj z veseljem na volišče, ker so vsak dan trpeli ob veliki množici podgan, ki v ledenici in v mestni klavnici predstavljajo skrbno mestno gospodarstvo in skrb za higijeno. Zelo komično je tudi vplivala zadeva z g. Šego, katerega je proglašal izvrševalni odbor narodnonapredne stranke brez njegove vednosti za kandidata in se pri tem niti toliko ni potrudil, da bi poizvedel za pravo ime g. Šega ter je tako moral g. Ignacij Šega izjavljati, da ne sprejme kandidature g. Ivana šege. Pri volitvi drugega razreda so imele ljubljanske šole eno uro prosto, da je bilo učiteljem mogoče oddati glasove, če menijo »izvoljenci«, da bodo celo leto sedeli v občinskem svetu, se presneto motijo. Spoznali bodo kmalu, da so bili izvoljeni v jako hudomušnem mesecu, ki kaj malo pozna stalnost.
lj Predavanje v Trnovem. Prihodnji četrtek priredi novooživljeno »Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo za Trnovo in Krakovo« svoje prvo predavanje v dvorani g. Sokliča Pred konjušnico. Predaval bo g. prof.
dr. Jožef Jerše: »Napoleonova dava in njegov konec«. Predavanje bo pojasnjevalo 60 prekrasnih skloptlčnlh podob, ki jih je društvo nalašč za to predavanje dobilo iz Francoske. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina bo 10 h, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški, katerih se društvo ni strašilo, da nudi občinstvu res nekaj izrednega. Pred in po predavanju se bodo vpisovali člani. Več o društvu prihodnjič, za danes opozarjamo občinstvo na velezanimivo predavanje.
lj Izlet »Ljubljane« v Benetke nekaterim na^im nasprotnikom ni dal miru in so preskrbeli, da mnogim prijateljem »Ljubljane« na njihove naslove odposlana vabila niso prišla v roke. S temi ljudmi se bomo ob prvi priliki korenito pomenili, ker je vse preskrb, ljeno, da se vjamejo. Z ozirom na to podaljšujemo rok za priglaševanje še za par dni. Cena 65 K za vse vožnje in za vso fino preskrbo je res tako nizka, za tako nizko ceno nikdar več ne bo mogoče tako temeljito ogledati si krasote Benetk. Vsa priglasila sprejema uredništvo »Slovenca«.
lj Vaja mešanega zbora »LJubljane« bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri v veliki dvorani »Uniona«.
lj Katoliškemu mladenlškemu društvu v Ljubljani so v podporo vajencev darovale nekatere delavke v ljubljanski predilnici 15 K. Naj bi ta zgled poštenih, žuljavih rok našel obilo posnemovalcev v krogih, katerim je sreča prisodila več imetja!
lj Predrzen protestantski kolporter hodi po Ljubljani in na najrazličnejše načine usiljuje ljudem protestantske knjige in brošure. Kjer ne more dobiti denarja, da brošure tudi brezplačno. Pri tem govori, »da širi resnico«. Ne vemo, kako more deželna vlada dovoliti tako vrsto usiljive kolportaže, tembolj, ker se vrši na izredno provokatorično protestantski način. Agitator za prote-stantizem kaže strankam kolportažno dovoljenje na ime tukajšnejga knjigo-tržca Drischla, kateremu menda vendar ne more biti glavni namen njegovih kolportažnih dovoljenj širiti protestantsko agitacijo, kajti v tem slučaju ga bomo tudi javno primerno ocenili.
lj Podpirajte domačinel Opozarjamo na inserat društva komisijonarjev, ki priporoča svoje radi solidnosti in primernih cen vse podpore vredno domače podjetje za prevažanje pohištva. Podpirajte domačine!
lj Državna podpora prebivalstvu na ljubljanskem barju. Notranje ministrstvo to dovolilo v sporazumu s finančnim ministrstvom državno podporo 6600 K prebivalstvu na ljubljanskem barju, ki je bilo lansko leto oškodovano po povodnji.
lj Koncert tukajšnje vojaSke godbe je jutri zvečer v hotelu »Union«.
lj Izredna cena. Posestnik Fr. Biz-jan iz Šiške je prodal g. Schlesingerju z Dunaja predvčerajšnjim kobilo za visoko ceno 2010 K. Za tako visoko ceno na ljubljanskem semnju že davno ni bila prodana kaka kobila. Kobila je stara pet let.
lj S ceste. Po Gruberjevi cesti je predvčerajšnjim šel delavec Jem. Gra-dišavski, ko so v prekopu ravno hoteli ustreliti. Čuvaj je Gradišavskija ustavil in ga ni pustil zaradi nevarnosti naprej. Ker se mu pa ni pokoril, sta se zgrabila in je čuvaj udaril Gradišavskija s palico po glavi ter ga telesno poškodoval. — Surov berač. Včeraj je beračil na Cesti v Mestni log Karol Der-novšek. Ko je mimo prišel drvar Karol Cimerman, ga je Drnovšek brez vzroka napadel, ga udaril s pestjo po nosu tako, da je začel krvaveti. Naposled mu je odtrgal od srajce rokav in ga napodil s kamenji. — Služkinja Marija B. je tožila nekega hlapca zaradi razžaljenja časti. Ko jo je včeraj dobil na domačem dvorišču, jo je sunil v prsa, da je padla. Ležečo na tleh je pa začel suvati s škornji in biti s pestjo po glavi, rekoč: »Jaz bom zaprt, ti pa crkni.« Služkinjo je rešil iz mučnega položaja nek trgovski sotrudnik.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Hrvatov, nazaj pa je prišlo 28 Slovencev. K poglobljenju Gruberjevega prekopa je prišlo delat 22 Hrvatov.
lj Novo podjetje za stavbno steklarstvo in za slikanje na steklo je otvoril na sv. Petra cesti štev. 17 štajerski Slovenec g. Maks Tušek, ki se je za špe-cijalista v tej stroki izobrazil v Š\ici.
lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Perdan, užitkar, 67 let; Ivana Grabnar, modistka, 22 let; Marjeta Razdrh, gostija, 61 let; Andrej Fasan, zidarski pomočnik, 65 let; Marija Košak, občinska uboga, 33 let; Ciril Cingerle, zidarskega pomočnika sin, 6 dni; Valentin Pivk, bivši glavnikar, 47 let; Melita Hcld, hči železniškega uradnika, 8 let; Andrej Trost, pleskarski pomočnik, 21 let; Ivan Možina, kovač na železnici v
poKoju, 85 Ief; 'Andrej Kolar, sodar fn hajemnik gostilne, 63 let; Cirila Mally, hči slikarskega pomočnika, 9 mesecev; Ivan Lužar, posestnikov sin, 22 let; Pavlina Mlinar, tovarniškega delavca hči, 14 mesecev; Josip Škraba, mestni ubožec, 82 let; Ivan Glaser, sodarski pomočnik, 48 let.
lj Musica sacra. Jutri, četrto nedeljo po Veliki noči, se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa in hon. s. Stephani Protomar-tyris, zl. P. Griesbacher, Alleluja z dvema verzikloma, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Confitebuntur coeli«, zl. Stan. Premrl.
lj Otrok ustrelil otroka. Danes popoldne so pripeljali v deželno bolnišnico triletnega Albina Flere iz Kamnika, ki ga je ustrelil njegov štiriletni bratec v glavo z revolverjem, katerega je po naključju dobil v roko.
Pogrebno zavarovanje. Prvi kranjski pogrebni zavod je sklenil z mestno cesarja Franc Jožefa jubilejno življenjsko in rentno zavarovalno družbo na Dunaju pogodbo, s katero je dosežena zelo koristna socialna novost v pogrebnih zadevah. V dvoletnem obstoju pogrebnega zavoda na Dunaju je bilo sklenjenih 6000 zavarovalnih pogodb s skupno vsoto 4,000.000 K. Zavarovalne kategorije, 11 po številu, so tako razvrščene, da vsebujejo mesečne premije od 40 v do 9 K. V zvezi z zavarovanjem je tudi naprava,/da se plača kapital za pokritje bodočih pogrebnih stroškov popolnoma ali pa v mesečnih obrokih, s čemer je dosežen podoben namen kot pri zavarovanju. Zavarovati se more samo ljudi pod 50. leti starosti, a potreba ni nobene zdravniške preiskave. S tem, da je dunajski pogrebni zavod sklenil z vsemi prvimi zavodi posameznih dežel pogodbe, je mogoče, da se vrši po dogovoru tudi pogreb zavarovančev, ki stanuje v Ljubljani ali se pa preseli kam drugam. To je velikega pomena, in le želeti je, da se občinstvo poslužuje te nove naprave.
lj Službe išče pošten mlad mož, vešč slovenščine in n.emščine, in tudi ključavničarskih del. Priporočamo ga najtopleje! Ponudbe sprejema naše uredništvo.
Dr. Janko Vilfan — specialist za popravke.
(Z Radovljice.)
Javno izrekamo najiskrenejšo zahvalo slavnemu uredništvu »Sovenca«, da je sprejelo v vrsto svojih sotrudni-kov kot specialista za popravke tudi našega za mestno hranilnico prevnete-ga in prezaslužnega mestnega župana dr. Janko Vilfana.
Popravek, katerega je on poslal v »Slovenca« zadnji petek, katerega bi bili vi po vseh popravkarskih paragrafih lahko vrgli v koš, nam je napravil neizmerno veselje, ker je dx\ Vilfan saj z lastnim podpisom potrdil, da smo zadnjo soboto med radovljiškimi novicami »Mestna hranilnica in dr. J. Vilfan«, resnico pisali in nam je v svoji razburjenosti odkril celo stvari, katere bi brez njega ne bili nikoli zvedeli. Hvala mu za to!
Kaj pa je vendar gospod dr. Janko Vilfan popravil?
Poročali smo, da je naša mestna hranilnica v Radovljici že šesti mesec brez upravnega odbora, ker je petletna doba starih odbornikov pošla že meseca novembra leta 1909. Dr. Janko Vilfan enako z lastnim podpisom potrjuje, da novega odbora že šest mesecev ni, pač pa po njegovi sodbi posluje še stari odbor. Njemu nasproti izjavljamo, da starega odbora ne pripoznavamo več, ker isti po naši sodbi nima več pravne obasti. § 32 pravil mestne hranilnice določa jasno, da upravni odbor obstoji 'iz deset oseb, katere voli občinski za-stop za dobo pet let; petletna doba starega upravnega odbora pa je pošla 5. novembra 1909, torej s tem dnevom ugasnila tudi pravna oblast starega odbora. In v vseh drugih določilih mestne hranilnice ni niti enega določila, po katerem bi mogel dr. Janko Vilfan prisiliti stari odbor, da še izvršuje svoje dolžnosti.
Enako potrjuje gospod župan sam, da je resnica, ko smo poročali, da je on dvakrat dal in dvakrat odstavil iz dnevnega reda občinske seje točko volitev novega odbora, pristavlja samo, da se je to zgodilo »ker se ni moglo doseči sporazumljenje glede oseb«. Tako torej skuša gospod župan zvaliti krivdo za to zanikernost ob sebe proč na svoj napredni občinski odbor, na svoje lastne pristaše, ki imajo veliko večino v odboru. Oh, pomilovanja ste vredni gosp. Župan, da Vas celo vaši lastni pristaši ne marajo več poslušati v naprednem občinskem odboru, daleč ste jo zavozili s svojo politiko, Torej ste general br.cz
armade? Vzamemo z veseljem na znanje to Vašo izjavo.
Javnost pa vprašamo, kje je dobiti naprednega župana, ki bi iz edinega vzroka »češ, ni popolnega soglasja med odborniki« zato že odstavljal vse pre-porne točke iz dnevnega reda in zabra-nil glasovanje? Po tej sodbi dr. Vilfana, lahko še leta in leta čakamo novega odbora mestne hranilnice in dr. Vilfan bode čist pred javnostjo, ker ni mogel doseči edinosti glede oseb . . .
Dr. Janko Vilfan je tudi razburjen, ker smo se samo od daleč malo dotaknili njegove posojilnice in mu očitali, da je tam kjer je on glavni akcijonar pa že vse urejeno. Čujte, kaj pravi dr. Vilfan? Pravi, da on ni glavni akcijonar, ampak ima poleg sebe še sedem enakih, torej ste vi menda tudi eden izmed glavnih. Danes trdimo še več kot zadnjič, dr. Janko Vilfan ni le eden glavnih akcijonarjev, ampak tudi predsednik načelstva. Zato pa se tudi nič ne čudimo, da so tam imeli občni zbor že 10. sušca in tamkaj je lahko gospod župan dosegel edinost glede oseb, tam je za časa vse uredil — pri mestni pa tega seveda ni mogoče doseči?! Pravite, da nimate še tiskanega računskega zaključka — no, to je samo dokaz zani-krnosti Lampretove tiskarne v Kranju, če ga Vam še ni tiskala ali pa Vašega uradnika, če ga ni pravočasno tjakaj poslal. Občni zbor pa se je vršil in tudi volitev se je že izvršila.
Dr. Janko Vilfan tudi trdi, da njegova posojilnica ni liberalna, češ, saj je večina zadružnikov iz tabora S. L. S., samo manjšina je napredna. Če je to resnica, potem pa obžalujemo radovljiške klerikalce, ki so tako skromni in zmerni, da gredo volit v upravni svet posojilnice same liberalce z dr. Vilfanom vred, sami pa so zadovoljni s par odborniki . . .
Njim v zahvalo pa pošilja gospod dr. Janko Vilfan teden za tednom velike inserate radovljiške posojilnice v napredno glasilo »Gorenjca«. Klerikalni zadružniki, pa liberalno vodstvo v posojilnici, to nam je pa uganjka, katero bržkone razume samo dr. Vilfan!
V popravku se tudi izgovarjate, da Vaša posojilnica ne konkurira z mestno, ampak jo samo podpira in izpopolnjuje. Do sedaj smo mislili, da posamezne hranilnice enega kraja, enega mesta so le več ali men j med seboj v konkurenci, sedaj pa vemo, da se hranilnice med seboj samo izpopolnjujejo. Tako toraj tudi razne ljubljanske poso-jinice »ljubljansko mestno« samo izpopolnjujejo. Upamo, g. dr. Vilfan, da boste tudi v Radovljici še dočakali tretje posojilnice, ki ne bode konkurirala z obema sedaj obstoječima, ampak bode obedve samo izpopolnjevala. Sicer pa zdravi in v kratkem pa zopet na svidenje pri mestni hranilnici!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora Imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«, ki se dobč pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani!
Telefonska in brzojavna poročila.
MOČ SLOVANSKE OPOZICIJE.
Dunaj, 23. aprila. Včerajšnji dogodki v parlamentu, ko je slovanska opozicija preprečila, da se ni moglo izvršiti tretje branje predloge o posojilu, ki jo je hotela večina z nasilnim aktom zborničnega predsednika dr. Pattaia dokončati, so vlado in stranke večine hudo blamirali in njena stališča zopet oslabili. Slovanska opozicija je pokazala, da si ne pusti ničesar dopasti, naj-menj pa krivično in nasilno tolmačenje poslovnika. Pokazala jc, da ima veliko moč zoper vsak nasilni poizkus večine in da zna svojo voljo tudi uveljaviti. Včerajšnjo opozicijo sta organizirala poslanca dr. Š u s t e r š i č in Š r a -m e k in jo dovedla tudi do zmage. Postopanje predsednika dr. Pattaia se hudo obsoja in se je pokazalo, da je mož slepo orodje nekaterih strank v zbornici. Krščanski socialci so mu sicer danes votirali zaupanje, a v resnici so tudi oni prepričani, cla je bilo njegovo včerajšnje postopanje popolnoma napačno. Moč Slovanske Enote je nezlomlje-na in njena sila le raste.
POSOJILO.
Dunaj, 23. aprila. Danes je zbornica nemoteno sprejela novo posojilo tudi v tretjem branju. Nato se je soglasno sprejela nujnost in meritum predloga viteza Vukoviča o dalmatinskih železnicah. Prihodnja seja bo 6. maja, medtem pa bodo zborovali budgetni odsek, fiuajučni odsek iu odsek za soeiulj&o za-
varovanje. V prihodnji seji parlamenta pride na vrsto definitivna lzpreineinba poslovnika.
BRAMBNI ODSEK.
Dunaj, 23. aprila. Danes se je v brambnem odseku pod predsedstvom načelnika Pogačnika nadaljevala razprava o zakonu, kako zagotoviti pre-skrbnino moštvu, ki je v vojaški službi postalo nezmožno za zaslužek. Domobranski minister Georgi je izjavil, da se rad pridruži stališču odseka in da bo zanj delal. Nato se je v to svrho izvolil pododsek sedmih članov, med njimi tudi posl. Pogačnik.
DOPOLNILNA DEŽELNOZBORSKA
VOLITEV V GORIŠKEM VELE-POSESTVU.
Gorica, 23. aprila. Pri današnji dopolnilni deželnozborski volitvi v goriškem slovenskem veleposestvu so zopet zmagali liberalci. Dobili so dr. Franko 60, Klančič 59, Rutar 58, kandidatje S. L. S. so dobili Bolko 52, Grča 52, Zuchi-atti 55 glasov.
VODE NARAŠČAJO.
Dunaj, 23. aprila. Donava in njeni pritoki naraščajo. Bati se je velikih povodnji.
Dunaj, 23. aprila. Vsled mnogega dežja poročajo iz Salzkammerguta o povodnjih.	^žis&š*.
IZ HRVAŠKEGA SABORA. *
Zagreb, 23. aprila. V včerajšnji seji je napravil dr. Mile Starčevič pravo senzacijo z odkritjem, da je govor, katerega je državni pravdnik govoril v veleizdajniškem procesu, spisal in sestavil dr. Kršnjavi. Dr. Mile Starčevič je kazal dva papirčka, na katerih je koncipiran ta govor s pisavo dr. Krš-njavega. V zbornici je nastal vslecl tega tak vrišč, da je moral predsednik prekiniti sejo. Ko se je vrišč polegel in je predsednik zopet otvoril sejo, je dr. Mile Starčevič nadaljeval svoj govor.
PORUSEVANJE.
Peterburg, 23. aprila. Naučnj minister je predložil ministrskemu svetu zakon, ki določa, da se mora odslej tudi na vseh zasebnih ljudskih in srednjih šolah izvzemši verouka poučevati izključno le v ruščini in se omejuje sploh snovanje zasebnih šol. Rusija s tem dokazuje, da hoče še dolgo ostati v vrsti nekulturnih držav.
SULTAN BOLAN.
Carigrad, 23. aprila. Sultan je obolel na ošpicah. Temperatura 39-3, žila bije 110.
SRBIJA NE KUPI SANDŽAKA.
Belgrad, 23. aprila. Vlada oficielno dementuje vest, da hoče od Turčije kupiti Sandžak Novipazar.
VELIKA STAVKA V ANGLEŠKI
BOMBAŽNI INDUSTRIJI?
Manchester, 23. aprila. Na predvčerajšnjem zborovanju uslužbencev bombažne industrije, se je sprejela resolucija, v kateri se obsoja namer" delodajalcev, znižati plače za pet odstotkov, kot neupravičena in nesprejmljiva. Bati se je stavke, ki se je bo udeležilo okoli 160.000 uslužbencev.
KARL MAT SE PRITOŽUJE.
Berolin, 23. aprila. Znani pisatelj potnih romanov Kari May je bil zelo zelo kompromitiran v javnosti, ko je bil oproščen Lebius, katerega je tožil zaradi razžaljenja časti. Sedaj je vložil priziv proti oprostilni razsodbi.
GENERAL VOLODOMIROV OBOLEL.
Peterburg, 23. aprila. General Vo-lodomirov je že štirinajst dni težko bolan. Trpi na močnih srčnih afekcijah. Zdravniki pravijo, da nevarnosti za življenje še ni.
MILIJARDERJU UKRADENIH 51.000 KRON.
Benetke, 23. aprila. Amerikanske-mu milijarderju Deboe je bil pred od-potovanjem ukraden kovček, v katerem so bile vrednosti za 51.000 kron.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vače-Litija: Prihodnjič Vas obišče Boltatu Pepe! — Vsem gospodom, ki se zanimajo za našo sobotno notico »Liberalne spletke — živinorejci pozor«, naznanjamo, da smo naznanilo o kar-telu živinorejskih predavanj sprejeli kot oficijelno obvestilo, ki smo je seve vrgli v koš, a z zgoraj omenjeno notico smo primerno reagirali na tozadevne prevelike predrznosti g. Ribnikarja. Dimgič naj so nam takih neslanosti oficijelno ne pošilja!
Izbera odvajalnih sredstev.
Naravna Franc Jožef-ova grenčica se prikazuje izmed vseh priznanih zdravilnih vod srednje Evrope dokazano kot
najbolj bogata na razkrajajočih in odvajajoči h soleh. Njen vpliv se pokaže tedaj, posebno v nasprotju z umetno soljo, že po zavžitku manjših količin (povprečno V2 kozarca) z veliko gotovostjo.
»Franc Jožef-ovo" grenčico je treba še posebno upoštevati, ker ne slabi črevesa, kakor razni odvajalni praški, tablete, tinkture, skrivna sredstva vsake vrste, kakršnih se poslužujejo lajiki v svojo veliko škodo.
Naravna »Franc Jožef-ova" grenčica nudi vsled tega, ker vsebuje obenem dvojno ogljeno-kisli natron, redko korist, da se lahko rabi dalje časa, ne da bi se prebava motila. Po pravici zavzema tedaj odlično mesto med odvajalnimi sredstvi.	8
Poslano.*)
Hpno
1187
prignana najbolj!« prste priporoča ::
: Franc inieinberger :
apnenlce o Zagorju ob Sapi.
Gospod	■■)
Janko Pintar, trgovec,
Spod. Šiška.\
V	odgovor na Vaše poslano v »Sli Narodu« št. 87 z dne 19. t. m. navajaj sledeče:
Nimam namena se z Vami po časo^ pisih prepirati, primoran sem pa zadevo, ki ste jo sprožili, prav na kratka pojasniti. — Pred prazniki poslal sem v Vašo trgovino po 2 kg. najlepše pšenic čne moke, iz katere sem pustil deloma kruh speči, nekaj sem je pa prihranil za vzorec, katerega imam še vedno na razpolago. To sem pa vsled tega storil, ker sem se hotel prepričati, kakšno blago prodajate kot najboljše po cenah, ki niso v nikakem razmerju s takratnimi cenami pšenice, kakor tudi niso odgovarjale cenam moke večjih mlinov in naših veletržcev, katerih cene so vendar za nas v vsakem oziru merodaj-ne. Ta poizkus mi je zadostoval in sem se prepričal, da je kakovost Vaše takratne najlepše oziroma najfinejše moke odgovarjala oni moje moke druge vrste. Ker ste Vi tako moko kot najboljšo prodajali, smatral sem jaz vse to kot čudno konkurenčno postopanje, r— Toliko v pojasnilo!
Smešno je pa govoriti o škodoželjnosti in nevoščljivosti, kajti jaz sem samo suha dejstva konstatoval kar sem že tudi uvodoma navedel. Sicer pa sto-i*ite kar ne morete opustiti, pri sodniji bodem rade volje dokaz resnice nasto-Pil-	: '
V	Sp. Šiški, 23. aprila 1910.
Janez Skubic, mokar in posestnik.
* Za vsebino je uredništvo odgo-, vorno le v toliko, kolikor določa zakoni
cTbifido ne Bi mislil
da se dajo tfeRafefo na toliRo načinov pripravljati, Rot daje navodilo RuRarsRa Rnjizica, /ti jo vsa-/tomur Brezplačno pošlje „<&rva RranjsRa tovarna testenin v cftir. ===== Bistrici. =====
Veselje je parkete napojiti s „Cirinc"!
Prosim, pošljite mi 1 stekl. .Cirine". „Cirine", ki sem jih prvikrat poskusila, se je izkazal v vsakem oziru kot najboljši. Veselje je delati z istim.
Grad St. Peter L O Qu. 28.! It. 06, 558	Alojzi) Belslnger.
Dobi se povsod. 1 stekl K 3"-, »/« stekl. K 1-70. Edini izd. J. Lorenz & Co., Heb (Eger), Češko.
Garl Kronsteiner-jeve
trpežne, apnene
la^adne barve
postavno zavarovane
24 v kg upi.
Že desetletja dobro preizkušene in so prekosile vsa ponarejanja. — Edino sredstvo za pleskanje za fasade, ki so bile že pobarvane. 1166 (3—1)
se ne odluščijo krijejo ob prvi potezi, torej nepotrebno pleskanje z drugo barvo, trde kot email, vporabne pomešane samo z mrzlo vodo. Antiseptiške, proste strupa, luknjifave. Idealni plesk za notranje prostore, še nepobarvane fasade, lesene zdradbe: kot kolibe, paviljone, ograje itd. Dobiva sc v vseh vrstah, otroški za mJ 5 vin. Cenik in prospekte zastonj lil poštnine proste.
cm kronsteiker. Dunaj lil, Hauptstnisse ni
IMT Zaloga: Brata Eberl, Ljubljana.
00814634
TRŽITE CENE,
Cene veljajo za 50 kg.
; Budimpešta 23. aprila, (ženica za maj 1910. ..... Pšenica za okt. 1910 .	.
Rž za april 1910 .... .' .
Oves za oktober 1910.....
Koruza za maj 1910......
Koruza za julij 1910......
Efektiv: mlačno.
11 99
1063 8-24 7 02 5 79 5*99
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2/«, sred. zračni tlak 736-0 mm.
						
0 s	C«9 opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vclrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
22	9, zveC.	729 7	12 1	sl. svzh.	oblačno	
	7. zjutr.	729-7	7-8	sr. vzsvzh.	dež	20
	2. pop.	730-0	140	sr. jug	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. 12 1°, norm. 10 8°.
Zahvala. 1195
Za vse dokaze iskrenega sočutja in za vse tolažilne obiske o bolezni in smrti naše ljubljene hčerke izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Posebno se pa zahvaljujemo za obilno spremstvo, katero ste izkazali blagi pokojnici.
Srčno zahvalo pa Se posebno izrekamo gosp. dr. Levičniku za njegov požrtvovalni trud in za obilno lajšanje bolezni; prečastitemu gosp. J. Barletu, župniku pri sv. Jakobu, za vse njegove tolažilne obiske in molitve; gosp. K. Pollaku, tovarnarju tu, za krasni venec; gosp. in gospej Magdič in vsem mo-distinjam in prodajalkam te trgovine, za vence, za obiske ln za vse, kar so žrtvovale za njo.
Enako se zahvaljujemo gosp. Mozetič, gdč. Eberle, si. Marijni družbi, usmiljenim sestram in nedolžnim otro-čičem, ki so v tako. obilnem spremstvu spremile svojo sestro k zadnjemu počitku. Iskreno zahvalo izrekamo gosp. in gospej Žužek, vsem strankam lastne hiše, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem spremljevalcem drage pokojnice, zlasti še gosp. pevcem in pevkam za ves trud in požrtvovalnost, ki so ga izkazali ljubeči ranjki.
Bog plačaj vsem obilo!
Preblago ranjko pa priporočamo v gorečo molitev in blag spomin.
Rodbina Grabnar.
vožnja s
H 544 52
VHmertko in Kanado
zložna, cena in varna
Cunard Line =
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 3-maja, Ultonia, 17. maja, Carpathia, 7. junija 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek.
1	ali 2 otroka
£ se sprejmeta na preskrbo na deželo, kjer se
2	naučita lahko obeh deželnih jezikov. Naslov: ~ I. Skalar, Zapuže 15, p. Št. Vid pri Ljubljani.
STANOVANJE
v pritličju s 3 sobami in pritiklinami išče za avgustov termin stranka brez otrok kje v bližini Marije Terezije ceste. Ponudbe pod številko „1910 brez otrok" glavna pošta, 1097	Ljubljana.	3—1
Ugodna prilika! Gostilničarji, trgovci, pozor!
Proda se iz proste roke radi velikih opravil
posestuo »a Sorenjskem
v najboljšem stanu. Gostilna z vsemi pravicami, zraven je vrt, pašnik in gozdi, od postaje 6 minut. Cena K 9000 do K 13000.	1016 3-1
Kje? pove uprava tega lista.
Lepo stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo v I. nadstropju, kletjo in drvarnico se odda v novozidani hiši v Skofjiloki št. 11. — Več se izve pri P. Zontar v Kranju št. 125.	884 3-1
100 do 120
tfiS hrastov
c<» nrnrl.i	nnvr> iinnu/ničlun _
|/» V W«M»	• »J "J J— — * — -jv.M, IIIU»I VI
1112 6 1

Zahvala.
Povodom nad vse bridke izgube našega iskrenoljubljenega, nepozabnega, predobrega sina, brata, umika in svaka, gospoda
Adolfa Blaznik-a
došlo nam je toliko vsestranskih dokazov srčnega sočutja, da izpolnu-jenio svojo dolžnost, da se vsem sočustvujočim sorodnikom, prijateljem in znancem s tem presrčno zahvaljujemo.
Osobito pa izrekamo čast. gosp. mestnemu župniku Janko Barletu za tolažilne obiske mej boleznijo, dalje si. slov. del. pevskemu društvu »Slavec«, ki je svojemu zvestemu članu zapelo ginljive žalostinke in položilo venec, si. telovadnemu društvu »Sokol II.« in velecenjenim gospodom trgovcem za spremstvo in venec, si. društvu slov. trg. sotrudnikov in cenj. gospodom uradnikom c. kr. državne železnice, za spremstvo, vsem mnogobrojnim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, ter sploh vsem ki so počastili ranjkega na zadnjem potu, našo globoko srčno zahvalo.
Presrčna zahvala bodi tudi obema gospodoma zdravnikoma in onim prijateljem, ki so ranjkega ob bolezni obiskovali in tolažili.
Toliki dokazi globokega sočutja so nam v resnično tolažbo.
Bog poplačaj vsem!	1197
V Ljubljani, 23. aprila 1910.
Žalujoči ostali.
mena
vseh vrst pese, detelje, trave, repe, korenja in vseh vrtnih ii88 semen ima vedno v zalogi 3-1
trgovina Strel, Mokronog.
dlst Za sueže blago se garantira. Tt-u
Pohištvo
jako dobro ohranjeno se tako| proda radi odpotovanja prav poceni. Turjaški trg št. 2, I. nadstropje.	1164 2—1
Proda se iz proste roke
in njivo. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina, oddaljena 5 minut od kolodvora in blizu farne cerkve. Kje, pove uprav. .Slovenca". 997 3—1
Več lepih stanovanj obstoječih iz dveh do štirih sob v solnčnati legi, se odda za avgust-termin na Friškovcu, Prisojna ulica št. 3, v hiši gosp. Hinko Prlvška zraven kapele.	1191 3—1
V modni trgovini
Peter Sferk
Ljubljana, Stari trg 18
dobite
po že znano najnižjih cenah
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov, slamnikov, in čepic, dalje čepic za dame itd., itd., itd.
Uhana
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist	V®«^!® stavbni in umetni
v tej stroki UlaKS 1 USEK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
Ako greš na
Jurjevanje
osnaži svoje čevlje z
čistilom
Jurjevim
kateri je danes najboljši za usnje da hitro lesk in je tako svitel, da ni izključeno, da vidiš v svojih čevljih
Halleyev komet
n
1196 1 1
Dobi se povsod.
2 lepi hiši
vili podobni, novo in masivno zidani, kriti z opeko, pol ure od cerkve in mesta Maribora, v lepi ravnini tik velike ceste, vsaka s 4 sobami, 3 kuhinjami na štedilnik, kletjo, svinjakom, drvarnico ter lepim vrtom, 11 let davka prosti, se prodasta takoj iz proste roke. Primerni sta za vpokojence ali rokodelce. Cena 7600 kron; pri kupu treba takoj le 2000 kron. — Več pove lastnik Fran Podlipnik, Tezen 37, Maribor. 1193
Solna kopeij za noge
CiiirMfln
Tisočkrat preizkušen pri potenju nog, kur-¥■,,, jih očesih in trdi koži, pri ozeblinah ali če koga žge na podpla« tih in pri utrujenosti
1 zavoj 30 vin., 6 zav, K 1-50, 3 zavoji proti poslatvi 1 Kvznamkalj
v drogerljl v Gradcu 7.
1190 11	Dobi se povsod. \
V lepi kmečki vasi 1 '/t ure od Maribora, v lepi ravnini, ll, ure od cerkve in šole tik velike ceste, se fkičsa z vsemi stranskimi po-£11 U11C1 lllijU slopji, pripravna za vsako obrt. Hiša ima več sob, kuhinjo, klet, shrambo, živinske in svinjske hleve, pod, kolarnico itd. Pri hiSi je lep vrt, dobre njive in gozd, skupno 90 oralov in občinska pravica. Vsa poslopja v dobrem stanju' in krita z opeko. Cena 14.200 kron, 8000 ostane lahko vknjiženega, K 4200 se plača čez eno leto,, ostanek pri podpisu pogodbe. Ne zamudite lepe pri-" like! Več pove lastnik Fran Podlipnik, Tezen 37, p. Maribor. __H92.
Proda se iz proste roke
v
v Kandiji, 5 minut od glavnega trga v Novem mestu, na prijaznem prostoru, z lepim razgledom, 6 sobami, kuhinjo, jedilno shrambo, kopalno sobo, 2 kletmi, ter vodovodom, vse moderno urejeno. Pri hiši je do 600 2 m vrta z železno ograjo. Cena 22.000 kron. Vprašanje pod „nova hiša" poste restante, Novo mesto, Dolenjsko.	1189 3-1
Kuharica
izvežbana gospodinja, izobražena gospodična v starosti 28 let, dobro izvežbana v. gospodinjstvu na posestvu, trgovini in gostilni, želi prevzeti stalno samostojno vodstvo; večjega ali manjšega gospodinjstva pri kakem boljšem poštenem samostojnem gospodarju ali uradniku miroljubnega znaCaja. Gre - tudi v kako župnišče. -
Naslov pove uprava „Slovenca". 1166 (2—1)
Zaradi opustitve obrti se takoj pod ugodnimi pogoji prodajo trije
šiuaSni stroji
eden še malo rabljen.
Natančneje pove Hnton Miklič, krojač na Tre-
1174 belnem pri Mokronogu. (3—1)
: za sliiDoKrune in prebolele :
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
,KUC
najbolje sredstvo.
BR. NOVAKOV I C, Ljubljane.
z lepim sadnim vrtom, oddaljena pol ure od Ljubljane. Več pove Franc Oblak, gostilničar, Tržaška cesta 22.	996 3—1
2 učenca
iz dobre hiše se sprejmeta takoj v mizarski pouk. Josip Kregar, St. Vid pri Ljubljani^_ 1114 2—1
Ueč natakaric
\lWm
se sprejme takoj
1160
'fcjjfcj
ipnppunpnjuuumaciu
TTlini CD ali za vcč let vzamc v najem za manjše I&14JJ1	tovar-	^ ali posestvo blizu
niško podjetje primerno |JlJ^lU|JJtC kakega kolodvora na Kranjskem ali na sosednjem Štajerskem. Želi se, da je na razpolago parna, vodna ali elektriška moč ali pa vsaj možnost, da se ista da priklopiti. Prijazne ponudbe je poslati pod šifro: „A. 2199" na anonč.biro Haasenstein & Vogler R. G. Dunaj I.
Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30"—■
I, češka praska razpoialnica Karel Pecha, Praga-Karlin It 287.
Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države!	472
v
Simon FHIIFilOTiilK
nun«
priporoča p. n. odjemalcem svojo veliko zalogo
vsakovrstnih omar za led
9 v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. — Cena najnižja, postrežba točna.
Telegrami: Simon Praprotnik, Ljubljana. — Telefon št. 77. 1185
p Gostilničarska in krčmarska koncesija
ml. dedičev v Ljubljani se odda v zakup. Vprašati na tukajšnjem okrajnem sodišču soba št. 30.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. IX.
dne 20. aprila 1910.
Milčinski.
Na prodaj je v Ljubljani pri Sv. Krištofu
prav tik Dunajske ceste v Linhartovi ulici, 10 minut od gl. pošte oddaljeno
tinSi^^firn v obse9u okroglo 40.000 m2, pripravno za stavbišča, f "OICO V " oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice itd. — Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična, popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in podvojnirn kozolcem. Parceli sta razdeljeni na 30 stavbišč in se prodasta ali celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Več se izve v gostilni »Mikuževi" v Kolodvorski ulici št. 3 v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: Ivan Mikuž, dež. računski revident v Ljubljani. 1098 6—1
1176
Ponudbeni razpis
3-1
9
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico razpisuje
tem potom
napravo ograje pred „Posojilničnim domom" v Kandiji
Ograja bo dolga 33 m iz kovanega železa na zidanem podstavku z enimi enojnimi in enimi dvojnimi vrati. S Ponudbe z načrti blagovoli se poslati do 1. junija 1910.
Načelstvo si pridržuje pravico izbrati izmed ponudbenikov kateregakoli ne glede na višino cene.
Načelstvo.
i V nedeljo, dne 24. aprila 1910
: vel voiai Koncert =
godbe pešpolka št. 27 kralj Belgijcev. V Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina za obitelj 2 K, za 1 osebo 1 K, galerija za 1 osebo 40 v.
- K obilni udeležbi vabi ■ jffi ■» ■■ S ■ S
:: velespoštovanjem !• O F & C B Cm 9 raOliatClJ.
POZOr' Priporočam prGČ' duhovščini in
slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
nagrobni spomenikov
iz Črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjem; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkoena in siau-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okuire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20—1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
Velikansko izber <
priporoča tvrdka
fl. Kune, Ljubljano, Dvorni trs štev. 3.
Najnižje stalne cene!
Razpis.
1172 1 t
Mlekarska zadruga na Prestranku zgradila bode
novo gospodarsko poslopje =
in se bode zaradi oddaje vseh skupnih del vršila
dne 8. maja 1910 popoldne ob pol 4. uri v lastnih prostorih na Prestranku
javna pondbena obravnava.
Načrte, proračune in natančneje stavbene pogoje je mogoče v mlekarski pisarni vpogledati. — Vsak ponudnik mora položiti 10% ponudenega zneska kot varščino.
Predstojništvo si pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino ponudenega zneska.
Prestranek, dne 21. aprila 1910.
Predstojništvo.
Trgovina s špecerijskim blagom.
f

__• • 1 Trgraina z moko in
—————————— —innii.il—p^BBBMpd
Točna in solidna postrežba! L
deželnimi pridelki.
Ljubljana
i
glavna zaloga rudnin

Velike'« pražarna za kavo, miinzadiSaue
Z čfcEuficiiim obraiom.
Ha drobno in debelo!
Z^fssga vsakaorsf«
nami mkkii .»e*
Pozor lovci in šolska vodstva I
Ptice, sesavce in druge živali
prav po naravi ter po najnižji ceni
preparator Viktor Herfort
Pred vojašnico št. 1, Ljubljana.
On ima tudi v pripravnici na izbiro več ptic in sesavccv, ki bi bile za šolo jako priporočljive. Med lovci vzbujajo lepi in natančni izdelki marljivega preparatorja vedno več zanimanja
dvonadstropna, z lepo proda-
jalno; posebno dober prostor za
peka; je na prodaj. Več pove
1167 lastnik Ivan Potušek, Kranj.
na brezkonkurenčnem in jako prijaznem kraju je za 20.000 K takoj na prodaj. Vknjižba je 12.000. Natančna pojasnila daje Josip Sernec, posestnika sin v Gradiški, pošta Pesnica, Štajersko.	1177 2-1
za žično pleiarsko obrt se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši. Kdor ima veseije do te obrti naj se cenj. stariši istega blagovolijo obrniti na naslov: HdoGf Starec, izde-lovatelj in trgovec žičnih pletenin u Beljaku na KoroSksm. 1151 4-1
Poštena, samostojna
ki je obenem dobra gospodinja,
se išče za takoj v večjo privatno hišo v mesto na Gorenjskem. — Plača po dogovoru. Prednost imajo osebe od 30 let naprej. Naslov pri upravništvu lega lista. mo t
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
št. 22 v Mekinjah pri Kamniku, vse v
dobrem stanu; zidana hiša, pod, dve lopi za drva in za steljo, prostor za dvoje govedi in dva prašiča. Zraven hiše vrt, travnik in njive. Zemljišče je na prav lepem prostoru, primerno za stavbišče, ker je zelo na zračnem prostoru. Več se izve pri lastniku I. G.
ki imajo veselje do kuhanja, imajo najlepšu priliko izuriti se brezplačno v kuharstvo. Pouk se vrši pod nadzorstvom kuharskega nadzornika, ki je nadzoroval v gostilniški šoli na Bledu.	1161
Priglasi se v hotelu „Tivoli" v Ljubljani.
Zaradi smrti starišev se takoj proda •V	C 65 t V
pripravna za kako trgovino ali gostilno. Ista leži na lepem kraju, nasproti cerkve sv. Pavla. Natančneje se izve pri lastnici g. Ivanki Trkman, Sp. Idrija 84.
Prostovoljno se proda
jfflj
1 raznimi prostori na dobrem, zelo prometnem obljudenem soInCnem kraju na Gorenjskem tik ceste, pripravno za vsako obrt. Naslov pove upravništvo .Slovenca".	H09 3_i
Proda se vili podobna
USA
z 9 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico pralnico ter vrtom, 5 minut oddaljena od kolodvora in tovarne na Gorenjskem. Pripravna je za vinskega trgovca. Naslov pove uprava iisia.	767 8—1
Za pomlad in poletje
priporoča tvrdka
svojo bogato zalogo
m gospode in dečke
ter mične novosti
Ceniki zastonj in franko	. r
829 6-1
1158 1-1
ZGLJI.Se
E 3319/9 24
Dne 28. aprila 1910 dopoldne ob 10. uri se bode oddal pri podpisanem sodišču v sobi številka 16
v najem lov občine Bobrunje
v političnem okraju Ljubljana za dobo do 30. junija 1914.
Izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša 500 K na leto.
Najemni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18.
V lovišču se nahajajo tudi divji petelini.
C. kr. okrajno sodišče Ljubljana
Odd. V., dne 18. aprila 1910.
Buča čJorlmtmp, jnSssR pri Rfefti,
Uljudno naznanjam svojim cenjenim odjemalcem zgorajšnje tvrdke, naj se ne dajo motiti vsled nekega oglasila slično glaseče se firme, ker sem še vedno edini zastopnik bratov Wortmann na Sušaku.
Z odličnim spoštovanjem
tfranjo JRemic
£jubljana, Scdtiijska uliea št.
1028 3 1
Ceniki s koledarjem zastonj in poStnine prosti.
!POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„11111011"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Čudmi
urariu Id trgovca v Ljubljani
delničar ln zastopnik švicarskih tovarn „Unlon" v Bleln ln Genovi.
700 Uhani, prstani, briljanfl. (D
Svatovnoznano najfinejše blago po najnižjih oenah.
(z opravo) sredi trga na Vrhniki. Več se poizve pri lastnici M. Pleško v Ljubljani, Mestni trg 17, II. nadstr.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	1 3348
II fpn dom v ljubljan
M0 skl okolici.
. v;.;,!.'v
Iz Viča-Glinc se nam piše: Po dolgem, vsestranskem posvetovanju in omahovanju smo srečno prišli — kar smo krvavo potrebovali — do društvenega doma in prostora za primerno dvorano. Sinoči se je odbor tukajšnjega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, pod primernimi cenami pogodil z g. Iv. Molk, mizarskim mojstrom na Glincah hiš. št. 193 za hišo ih vrt. Hiša se bo z nekolikim prezida-njem izpremenila v društveni dom, na vrtu se bo pa postavila dvorana. Prosto* je v osrčju župnije na Glincah, nekaj korakov od glavne ceste. Upamo, da bo s prostorom vstreženo večini žup-ljanov. V lastnem domu se bo pa društveno življenje brez dvoma še bolj razvijalo in krenilo. Veliko veselje je zavladalo med našimi, ko so izvedeli, da v kratkem pridemo v lastni društveni dom. A kakor povsod, tako je pa še posebej pri nas med to veselje primešan — grenki pelin — vprašanje: Kedo bo dom plačal? To neizogibno vprašanje nas je vedno mučilo, kedar smo sprožili misel o domu. In ko bi se bili tudi pri tej priliki boječe ozirali na to, bi se bili razšli brez srečnega zaključka. Le skrajna sila in potreba po lastnem domu je premagala to pereče vprašanje. Pri tem naš je pa tudi zelo tolažila misel, da nismo sami, ampak da je za-nami tudi izven župnije mnogo velikodušnih somišljenikov našega delavstva, katerega je tu že v pretežni večini. Ako hočemo temu odpomoči in ga rešiti puhlega liberalizma in še bolj nevarnega soc. demokratizma, mu moramo preskrbeti dom, v katerem bo varno pred tema sovražnikoma. Kedor ve za tukajšnje razmere, ve, da smo preslabi pokriti velike stroške, katere bomo imeli z napravo lastnega društvenega doma in dvorane. Ko torej naznanjamo veselo vest o društvenem domu, pa obenem že trkamo zaupljivo na srca domačih župljanov in somišljenikov ši-rom sveta, priskočite nam blagohotno, kakor si bodi že pri gradenju društvenih prostorov v pomoč. Sedaj ima društvo svoj sedež v župnišču. Tja naj blagovolijo dobrotniki pošiljati darove za dom. Kedor izmed domačih ali okoličanov bi blagovolil darovati kaj materi-jala, naj blagovoli to naznaniti v župnišču ali pa naj pripelje na lice mesta na Glince št. 193. Vsak najmanjši dar se bo sprejel z največjo hvaležnostjo. Z zidanjem dvorane se bo začelo takoj, kakor hitro bodo urejene najpotrebnejše stvari. Kajti z otvoritvijo in blago-slovljenjem društvenih prostorov nameravamo obhajati obletnico na slavni lanski »ljudski tabor«. — V ponedeljek, ob osmi uri zvečer vabimo društvenike k podučnemu predavanju. Predaval bo g. Fr. Terseglav.
V Benetke!
Ij Spored cenenega izleta v Benetke. Za oglašanje udeležencev tega vele-zanimivega in cenenega izleta je še nekaj časa. Danes priobčujemo spored potovanja: V soboto, dne 14. maja: Ob 9. uri 45 minut dopoldne odhod z južno železnico iz Ljubljane. Ob 12. uri 24 minut popoldne dohod v Št. Peter. Obed v Št. Petru (juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, dva kruha). Ob 1. uri 21 minut popoldne odhod iz Št. Petra. Ob 3. uri 1 minuto popoldne dohod na Reko. Ogled Reke v malih skupinah. Ogled Sušaka in Trsata v malih skupinah. Ob 7. uri 30 min. zvečer skupna večerja, j(juha, meso, pečenka, salata, četrt vina, dva kruha). Od 8. do 11. ure zvečer koncert »Ljubljane« v hotelu Sušak. Koncert se vrši na korist hrvaške šole na Reki. Opolnoči odhod s posebnim par-nikom Ungaro - Iiroata v Benetke. — IV nedeljo, dne 15. maja: Ob deseti uri dopoldne dohod v Benetke. Od pol 11. do 11. ure dopoldne sveta maša v cerkvi sv. Marka. Od 11. do 1. ure popoldne ogledovanje doževe palače. Od 1. do 2. ure popoldne skupni obed. Od 2. do 3. ure popoldne ogledovanje cerkve Sa. Maria della Salute in vožnja z gondolami po Benetkah. Od 3. do 5. ure popoldne ogledovanje mesta in ljudskega vrta. Od 5. do pol 8. ure zvečer vožnja na Lido, ogledovanje Lida in vožnja nazaj. Ob 8. uri zvečer skupna večerja v Benetkah. Prenočišče v hotelih. — V ponedeljek, dne 16. maja: Od 8. do pol 10. ure dop. sv. maša v Markovi cerkvi, ogledovanje Markove cerkve in cerkvenega zaklada, ali zjutraj izlet v Padovo, (izlet v Padovo iz Benetk in nazaj je treba posebej plačati in velja ta izlet samo okoli 2 K za vožnjo po morju in z železnico tja in nazaj). Od pol 10. do 11. ure dop. ogledovanje velike mednarodne umetniške razstave. Od pol 12. do pol 1. ure pop.
sttipni obed (kakor prejšnji dan). Ob 1. uri pop. odhod s parnikom v Trst. Od 3. do 6. ure zvečer domača zabava na parniku in buffet. Ob 7. uri zvečer dohod s parnikom v Trst. Od 7. do 10. ure zvečer ogledovanje Trsta. Ob 11. uri 30 minut zvečer odhod iz Trsta z vlakom južne železnice. — V torek, dne 17. maja: Ob 4. uri 40 minut zjutaj dohod v Ljubljano. — Za vse to je cena 65 K za osebo izredno nizka in je bilo to mogoče doseči le z izvrstnimi zvezami in s pomočjo svetovnoznane potovalne pisarne Cristofidis v Trstu. Kdor se namerava udeležiti, naj to pismeno ali ustmeno (od 4. do 5. ure popoldne) javi uredništvu »Slovenca«, (Koitparjeve ulice 2. III. nadstropje). Kakor smo poročali, se sme udeležiti izleta le 250 oseb. Sprejemajo se tudi nečlani »Ljubljane«, vendar prosimo, da se nam vsi, ki se nameravajo vdeležiti izleta javijo vsaj do prihodnjega ponedeljka.
Kašljajoče osebe opozarjamo na
oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Umetno dojeni
otroci, ki zaostanejo v razvitju, postanejo s SCOTT-ovo emulzijo cvetoči, debelo-lični, čvrsti in zdravi. Posebno redilno moč kakor lahka prebava
Scott-ovc emulzije
odpravi pomankljaj v hrani.
Scott-ovo emulzijo
vsled njenega prijetnega, sladkega okusa vedno rado vživa mlado in staro in si je izkazala pri huj-šanju in slabostih katerekoli vrste kot neprekosno sredstvo.
Scott-ova emulzija
pristna le s to si ohrani tudi v bodoče svoj slo-rnamko - ri- ves vzor-emulzija.	2615
bičem - kot
garancijskim Tudi poleti se jemlje z najboljim
znakom -——— Uspehom. ———-
sc«avr cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
Za
jUI
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcija!}, katera je provzroMI način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplioe Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 38 19
Izvirek: Giesshubl Sauerbruim,
želez, postaja, zdravilno kopalliSSe pri Karlovih vari h Prospekti aaston) in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah i jeatvinam! in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lastniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	1H62--49
Dobro izurjenega
1153 2-1
sprejme takoj v trajno delo Ivan Pengov
kipar in izdelovatelj altarjev, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 20.
\ohderwood7I
X	975 8-1 jr ^
S o
e ~
— Jo
O >
e
MS O
C
T5
O a-
ta
c
G>
ra
o t. ra
£
a> in
e «
ra X
Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v tem, da je .Underviood' pisalni stroj najhitrejši, najtrpežnejšl in naj-praktičncjšl.
Hebroi silalnlii priznanj.
Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja,
"O
O	ro
*x	o «><
n«
5"	3
*	£
*	%
TJ	■
«	I
n>
3	JM
ra	£L
«i	o
£	«x e
"rr	<
?	u» ra
¥®ii Perfeo x
Ljubljana, Turjaški trg 4, H. \
FrlporoCa se
.idifc
695 1

Botrom
Solidna postrežba! Nizke cene !
Ljubljana, Pred SSsofijo 19
Bofroam c6leke po vsaRi ceni
Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice
na Štajerskem se morate po Jati, če se hočete ozdraviti bolezni v goltancu, nosu, grlu, sapniku, bronhialnega in želodčnega katarja, bolezni na mehurju, ledvicah in srcu, naduhe, če ste malokrvni i. t. d. Obiščite tam
Idealna terasna restavracija II111 Pit* fiJItO! z razgledom, izborna ku- »» ■	1BU1C1
hinja z meščanskimi ce-
nami. Natakarji v štajerski ftjl	• f. £
noši! Domače! Solnčne, ■	<ttk■ 0
snažne sobe od 1 K naprej. Predsezona od 15. junija in posezona po znižanih cenah. — Zahtevajte prospekte! 1014 6—1
I
2765
Zaščitna znamka ,.Sidro"
Linlment. Capslcl comp.
m
m
Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller
je splošno priznano kot izvrstno bol bla-žujoče ln odvodno mazilo pri prehlajenja itd. j cena 80 v., K 1 '40 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Or. Rlchlerjeva Isfiarna pri ..zlatem M" v Pragi
Ellzabetna cesta štev. 5 nova.
Po ugodni ceni se proda fz proste roke
lepa in v jako dobrem stanu z gostilno, tobakarno, prodajalno z mešanim blagom in žganimi pijačami. Leži ob državni cesti in je dobro obiskovana. Le 10 minut oddaljena od žel. postaje na Tolminskem. Natančna pojasila da
K. Skodnik 1440
Gorica, lila della Blanca 31. 362.
Mučen krčni kašelj
se olajša, nasilnost in število groznih napadov se zmanjša glasom zdravniških poročil naglo in lahko s 2961
Thynioniel Scillae
Prosimo, vprašajte svojega zdravnikal
1 steklenica K 2-20. Po poŠti franko proti naprej pošiljatvl K 2'90. 3 steklenice proti naprej jo-šiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprej poSiljatvi 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., št. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozor na Ime sredstva, Izdelova-telja In varstveno znamko.
olajšuje bolečine, zadržuje vnetje in učinkuje antiseptično.
2e 10 let se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, tako-zvano praško domače mazilo, kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. (ts* Hazpošilja se vsak dan. "JtiJ
1 puSica 70 vin. Proti pred- -plačilu K 3*16 se pošljejo 4 pu-šlce, za K pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogrske monarhije.
Pozor na ime Izdelka, iz-delovatelja, ceno ln varstveno znamko Pristno le po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
B. FRAGMER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Malastrana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrske.


Zenitna ponudba.
Izobražen mladenič, 26 let star, neoma-deževane preteklosti, z lepim premoženjem, si želi znanja v svrho ženitve z gospico od 18 do 26 let, ki bi imela kako gostilno ali trgovino. Le resne ponudbe s sliko naj se pošiljajo do 25. t. m. poa šifro „Sreča" /. F. na upravništvo »Slovencap.	H39 3_i
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦O
! Birmanska darila
1142
priporoča
8-1
Mestni trg nasproti rotovža
Nikelnasta ura z verižico. Prava srebrna ura . .
„ „ zveri boljše vrste . . . . z dvojnim pokrovom . . posebno fina . . . . 14 kar. zlata damska ura . „ „ „ moška ura
K 5'—in naprej
" JI " " "... •• »
M OV ..
45'-
damska ura, boljša K 30,40,50 in naprej „ „ „ moška „ „ R 70, 80, 100 ,, „
Vse v finih škatuljah za darila pripravno. Izborna zaloga zlatnine in srebraine. Cenik zastonj in poštnine prosto.
v hiši lekarne.
Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah.
Umetno zobovje se izgotavlja v enem dnevu. Vsako-::: vrstne plombe, izruvanje zob brez bolečin itd. ..:
&a solidno, dobro delo se iamei.
559
m
Anton Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana. Florljanska ulica štev. 9
priporočam sc slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ograje za grobove, križe, obhajllne mize, navadne ln žične ograje, vrata.
y
kurjavna ln pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh Itd. Itd.
Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera izvršujem hitro in po nizkih cenah. 682 8-1
■■IHHHBHBHHBBBi
Pokopališča
središče je križ. Na razpolago za take križe so trije novi lepo izdelani korpusi v velikosti l'8m, 17 m in 1*3 m. Primerni so tudi za misijonske križe. Pojasniladaje gospod Franc Nagode, posestnik v Idriji, ki hrani korpuse. 1136 2—1
Ueč zidarjev
dobrih delavcev, potrebuje za večje delo Fran ilvšič, zid. mojster, Sneberje, p. D. M. Polje.
1157 2-1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Koč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
IHlaraBi
S BBDRIEi
>
O •H
tifl
a u
« >
o
»4
ca
£ M
ca
JBiago za ženske obleke v vseh barvah in cenah. t?olsvilnato pe-rilno blago in fini cefir za bluze. Jerilni kambrik v najlepših vzorcih ir. stalni barvi. JCrasne svilene in polsvilene rutfe in šerpe.
£
HM
i r ta
a n
DošIg v zelo velihi iz-1
A 3
U D HJ
S
postrežba zi.ano dobra, cene vsled velikega podjetja .n ugodnega nakupa zelo priporočljive.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
R.NIiklčuc
Ljubljana, Stritarjeva (Spitalska) ul. 5
[LST Seda; sa tudi v prvem nadstropju firoduiia na droL-
no, kjer sem uredil vzorno zaiogo za moško in žensko blago.	513
r
DHt*
C
O* >—»
ca B
ca ««
C/) <-♦>
»-»
M« r*
M
3.
a <
>«■«
n ta
c*
r+
O <
Cn
t: a
a OMol lvrt:e fez ¥ i?t. V-r- *JP\

lV.il Ef ^' 1 ^ _
BMisa^ii^t®
}jg£mmm ^'miivi ifiiiiii^Huti^ii j^ni^HBtP^iiHiuiniiitiii..................... ................................................... . ■■ B.r^i-ii-^ii iijiiiiiipn.iv.i^iiPMiniii;1!!^:-!:!::!^!:1: '■■■■ ; ',ii;-;: '). j!.i,|,n;iii ■ iiriH.mmmiiiii.1 i't:|[!i
■ ■•■rc-rr.- --r-r -1k>j ■-:-r -rr. -t»t-t • ptt-.'—-.- f -j^-jut-• r -Tig^^rf ^nrir-i-r -ErammiTT ■Tc-vm 'i-nr nrr-irr J
Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Telefon 237.
Tuornica ssssiefnesa fcamenfa in marmorja
ZHJEC
Izdelovanje kamnoseških del iz ,,umetnega kamenja" kakor- stopnjice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ognije po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fundamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carralyth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevlako
stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. Xijlolith kamenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv,
v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.	771
JŽTiTU.-

m3

Mnbllana« Dunajska cesta 73.

Hvs. Drelse ¥
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, iiustr. ceniki so na razpolago
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiimiiitiHiiiii Obstoji žs nad 38 lat. inuiiiiiimiiii
f^na HofbaUer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfove ul. 4
si itsoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, vel ume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila
Zagotaviiaioc tiitro m naipošlsncjSo postrežbo, prosi. Oa se pri 2403 B'ro'""1 lzv0" oziri,l Ba Prv|> domačo itrdito, 2(j_i
Pozor!
Pozor!
Trgovci!
V moji 30 letni praksi se mi je posrečilo iznajti izborno sestavino za pripravo creme za čevlje rumene in črne barve. Sestavljena je enostavno in ceno in povzroči v nekaterih sekundah izboren lesk. Recept in cel način priprave želim prodati dobremu trgovcu, ki si z malim kapitalom lahko zagotovi eksport z izbornim uspehom. Za skripcijo in delo se jamči. — Naslov pri upravi ..Slovenca".	1159 3—1
xmmxxmmx
Sitarska in žimarska zadruga
v Stražišču pri Kranju
priporoča sl. zavodom, občinstvu in gospo-::: dom tapetnikom vsakovrstno :::
V •
V •
Ceniki in vzorci so na razpolago
Zastopstvo za Ljubljano ima g. I. Cerne,
tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi-947 zarske zadruge v Št. Vidu. 10—1
xxxxxxxxxxxxxxxx


VVelesovem na Gorenjskem odda se poleg romarske cerkve stoječe 983 10—t
s hlevom, šupo in vrtom v najem event. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju, uradniku banke „Slavijeu v Ljubljani.
Avstrijske Specijalitete I.vr. sosvet, znani
ii bonboni
Pristni samo s to varstveno znamko
1
tN
Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. - Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Bouchl.es a la Relue. Peppermint-Lozen-Ges. V.;e vrste čokolade za mleko in za kuhanje izborile kakovosti priporoča: Prva £e$ka akcliska družba tovnrn. za orlent. ladkor in čokoladne Izdelke Kral. Vinogradi, p. A. MARSNEu. (llavnn zatona nn Dunaju. Josip Katz VI. Theobaldgasse 4.
17951896
m FR. mHLLY &
i parna opekarna in to-«9 uarna zarezane opeke r '
u SREDNJIH GRIKIELJNIH pri LJUBUHM F"
........... Pisarna u Ljubljani, Resljeoa cesta šteu. 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ L_
priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke
I. in II. vrste se jamči najobširneje.
FRANC RfoAR
STAVBNO IN UM6TNO KL€PAR5TVO
laaal
I aaataaooaaaaaaaaaaa M aa a aa j
I □□□□□□□□□□□□□aaaaa
Q □
□
a
o
Izvršuje vsa vodovodna in instalacijska ter vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Pokrivanje zvonikov ter izdelovanje del za cementno-lesene strehe itd. Napeljuje strelovode.
Slav. občinstvu ter čast. duhovščini se priporočam za cenj. naročila ter zagotavljam vedno strogo vestno postrežbo in znamujem z odlič-
nim spoštovanjem FRANC MERHAR,
994 6-1	v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2.
□□□I
B>--------»a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaauct auuuuatiauu^uuutjauuuuu^u^t.^aaL.uZiU^uu^aL.uazi
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	818 6-1
Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
pod Leskouic & meden Ljubljana
Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann, Novo mesto: I. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch.
najboljša prevleka za mehek
Slannemu obžlnsfou uljudno naznanjam, da !e
zopet odprta, ter bom cenj. gostom postregla z mrzlo hnhinjp in dobro pijačo. Za mnogofrrojni obisk se priporoča
Frančiška Dežman. flosfiltilCarka.
Line 1909: zlata kolajna, najvišja odlika.
1070 3-1
KAGDEBURG nUCKAU
Podružnica Dunaj
Dunaj III., Am Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
LOKOM OBILI
na nasičen par in vroči par
od 10 — 800 konjskih sil. GospodarsKi, trpežni In zaneslllvl obratni stroji za vse Indust, in poljedelske obrate.
Posedaj Izdelanih nad 650.000 P. S.
r
Jadranska banka v Trstu
i
Vabilo na
pcijo.

II
V zmislu pooblaščenja občnega zbora z dne 14. marca 1909 sklenil je upravni svet v seji z dne 20. marca 1910, povišati delniško glavnico Jadranske banke na K 4,000.000 — in izdati
2500 delnic po K 400, t. j. K 1,000.000'— nom.
pod sledečimi pogoji:
a)	Imejitelji starih delnic imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so opravičeni zahtevati na podlagi 2 starih delnic 1 delnico nove emisije po kurzu K 420"— po delnici.
b)	Delnice, katere eventuelno vsled neizvršitve opcijske pravice preostanejo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445'— po delnici.
Prijave na nove delnice se Sprejemajo dO 30.aprila t.l. in sicer je treba plačati za vsako, podpisano delnico takoj pri subskripciji K 100'— kot prvi obrok in obenem kavcijo, ostanek pa po reparticiji delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani. Ostali znesek, vpoštevaje s. č. položeni obrok oziroma kavcijo bode treba plačati najkasneje do 31. maja 1.1.
Ker nove delnice participirajo že na dobičku za leto 1910, se morajo vplačati 5% ne tekoče obresti od nom. zneska od 1. januarja 1.1. do dnevna izplačila.
Kurzni dobiček (ažijo) pripade po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije rezervnemu zakladu banke.
Prijave za nove delnice sprejemajo se: V Trstu in v Opatiji: pri blagajnah banke, kjer se morajo tudi deponirati stare delnice v svrho izvršitve opcijske pravice.
Za slučaj, da javna subskripcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upr. svet pravico reparticije delnic med subskribente.

Pregled razvoja Jadranske banke v Trstu:
1095 2-1

Poslovno leto	Gotovina menice in vrednostnih pap.	Dolžniki	Bančno poslopje in inventar	Trans, stavke	Vlogc in upniki	Delniška glavnica	Rezervi fond	Čisii dobiček	Skupni promet	Divi-denda
	kron	kron	kron	kron	kron	kron	kron	kron		
1906 1907	2,414.413 — 2,555.400 —	2,293.401 -4,865.073-	275.393 — 292.870 —	72.569-84.611-	2,813.475-5,435'456"—	1,000.000 — 1,000.000- 2,000.000-	} 33.100'-107.135-	97.166-160.186 —	K 311,002.571'82 » 457,800.741 06	50/o 50/o
1908	3,286.358-	8,956.508-	289.320-	155.743 —	9,068.969'—	2,000.000-1,000.000-	j 160.500-	200.340-	. 608,206.892-58	6%
1909	3,796.489-	10,242.898-	287.502 —	237.432-	10,671i43'—	3,000.000-	208'000'-	257.816'—	» 717,205.923.38	60/0
V TRSTU, dne 31. marca 1910.
Jadranska banka.
Prvi slovenski pooRbni zavod v Ljubljani, Prešernova ul. 44.
Prireja wmM od najpriprosteifc do naielegantnejSe vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste ln lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon št. 297. cvetlice. najnižje cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 i
Turk in brata Rojina.
IZPELJH¥H jmm
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa plavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJAINIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
>MERCUR< =rTwo\N«EC1:
Pflfl ni7nipp' Ba(len' čeSka Kamnica, Ccška Lipa, Brno, Krakov, Litomerice, Moravski Zumberg, Modling, Novi luuiu^mtc, jjCini p|ZOI1| praga) urafaen. in Praga, Mala stran, Liberce, Dunajsko Novomesto, Cvitava.
Najcenejše
dežnike in
g V Ifl
soinemke
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Jessp itear t Ljubljani
Molijo St. 19. Slan tri St 4. Prešernova ulica si. 4.
3634 Popravila točno in ccno.
52TA
štev. L
Največja zaloga najfinejših
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za stadije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvnakreda. Zlate in raznobarrnebronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminlum v listih. Štampilijske barve. Ogljo za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatljo za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzorol in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ===== prstene in rudninske barve.	-:
r. Priznano najboljše in najizdatnejše ::
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje = in hišne posestnike itd., priporoča-
m
prva kranjska tovarna olfnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega bleja.
—.— Prodaja najboljšega mizarskega
lima "mm
po najnižji ceni,	— j
samo boljše vrste,
alabastra ln stukaturnega za podo-365	barje in zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
NHKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., i. t. d.
, Zavarovanje proti izgubi pri žreba® srečk in vredn. papirjev
Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
l
pri naknpovanjii vencev!
Fr. Iglic
Ljubljana, Mestni trn it. 11
priporoča največjo zalogo krasnih lil.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence!

Varstvena znamka.
l€Hlil®rj@wa cementna strešna opeka mmm
644 16 1	z zarezo in brez zareze
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj
IVAN J6LACIN, LJUBLJANA
Zahtevajte cenik! — — Ravnotam vedno velika zaloga Portland-cementa.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
smškega
IZ
EREiEMH HEW-Y0RK::
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wiihelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: --- Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. --
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
.35.
•]U,»
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, flriona Utah, VVijoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvauredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colornbo, Singapore, v Avstralijo itd. itd
Kdor je siv, izgleda star.
Izborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „lmmcrjung", radečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart. K 4'-. t. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica KI'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni, tdino pristni iz kem. laboratorija
FH. VITEK & Co. PRAGA. ieat
Vitek-ov Jmmerjiino"
/itek-ov »Inunerjuno"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leViikove izdelke iu odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: iint. Kancu, T.Mencingerju, Ljubljana.
lobuke,
cilindre in čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik g. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja filok. železnice.
to
iS
o
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
BEBi
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Pranja:-fes i h
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.

KONGRESNI TRG 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak d e 1 a v n i k od 8. do	/i II 01 b r e z o d b i t k a, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne in jih obrestuje	..... P^ * \2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilmčne knjižice se sprejemajo kot g o t o v d e n a r, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn' kredit, vračljive v V h letih (90 mesecih ali 390 tednih) v t e d c n s k i h, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan L r,
predsednik.
Kanonik L Sušnik L. r„
podpredsednik.

Xaten telijo <itV>/r> po cent in m*naal/ivo-potovali nafavobm^/fr
cSimon^dfmetetx^
v JQrubQani Z/Cbtočvonsk« ulico
Velika zaloga j uvelo v, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba ~ Najnižje cene ~
Lud. Černe
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
31 52-1
U
ica štev. 3.
2048 1
najboljšega sistema,
Motorje
mline in stiskalnice
za grozdje in sadje.
Železne blagajne,
stavbene potrebščine
i.Vo° železnino ::
dobavlja po najnižjih q. .
cenah slovenska vele- J"^* ^'UpiCo
trgovina z železniiio v £iubljani, JVtarijo
{Terezije cesta štev.1
za pomladansko in poletno sezono 1910
= Kupon = 3*10 metr. dolg,
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
1	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le Kupon za črno salonsko obleko K 20 —, kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarii itd,, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobroznana
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj ln franko. Vsled direktnega naroČila blaga pri tvrdkl Siegel-
d na
V
Iinliof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel.kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najaižje cene. Tudi najmanjšu naročila se IzvrSe
najskrbneje, natančno po vzorcu.
m
imuni
HajboljSa iti nalslgnrnelSa prilika za Sledenje!
lianami promet do 31. Ubg. 1909 čez 83 milijonov kron
Lastna glavnica E 503.575-98
Stanle vlog dno 31. marca 1910 čez 21 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo	:-:

m-
It
m


X,.
TRG-

sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po	—-
O
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršfč, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anion Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.	1
lovski & Koinp.
c. in kr. dvorna založnika
Dnnai I, Franz-losefs-Kai 15 in 17
priporočata
llfOMlOPill
(pisalne istroje) madel X. in XI.
kakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr.
ki so izredno praktične ::	za porabo. ::

JOSIP STUPICA
lermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
Pozor
kolesaril! i
Mesto K 110--samo po K 80- —, z »Torpedo" prostim tekom po K 95"- prodajani za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka „Styrian-Graz". Modeli 1910 z 3-letnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5' — , 6'-, 7'-; cevi po K 3-50, 4--, 5--. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in ponikla-nje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga volnlh koles In Šivalnih strojev
R- Weissberg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23 - III.
ni
Korte-P. Portorose, Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe fflflBICI 'stc9a- Razpolaga z več kot Iffflll« 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec.
279	Načelstvo.
192 52
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta št. 6.
Ceniki franko.
Ustanovljeno 1862.
Telefon št. 584
C. in kr. dvomi
mašinist
Najstarejša tovarna pečij in štedilnikov
Rudolf Gebnrth, Dunaj
Vil. Kaisarstrasso 71, vogal Burggasso. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, malih štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 594 12—1
Vseli vrst kurilnih in trpežnih pečij Peči in kamini
vj'i	v
..It-' "-1 ■< .•?"•;/•-. ->«.>'*** /•
Tovarna
F. L. P.
za čevlje
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in prlležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi lc čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Znamka F. L. P.
Julijo Stor, Ljubljano, Prešernova
1842
Tovarna in prodaja oljnatih barv. firneža in laka
BRflTfl EBERL, UOBUflHfl
Prodajalna ln kamptoii: MIKLOŠlteVfl CESTA ŠTEV. 6
1842	Ustanovljeno teta
Slikarja napisov^ Stavb, ta pohištvena pleskarja.1
Velika zbirka dr. Sdifinfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT. § Telrioa"l54. Delaimlca: iGRlF^BLlČE ŠtEV.'«."^' is«"
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga Coplčev za pleskarje slikarje in zidarje, Stedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
ifrSftr ffln"
E. Kristan
oblastveno koncesfjonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev.
■ ■ ■	■ B B	3143 52-1 n m m
= Fotografski umetni zavod :
flvg- Berthold
Ljubljana, Sodnljske ulice štev. U.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-« grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
Najcenejša vožnja v Ameriko.
£5
nflgHHnHggggH«rt
ss
.S
!h
S1
a'
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
ti
£s
t
y
u
;sa	_
to flm g g B g g rt rt rt g rt ii ini
Tovarna pohišfua J. J. Hailas
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilBe sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
£
£3
a
i
g
r
S
'ss
s
b
s
s
g
Več vrst sodov ima naprodaj R. BEPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
Gospodarsko društvo
Bermn, pošta Pazta. Ostra),
posreduje brezplačno pri prodaji
vina SV0]ih udov' Cena JC nizka- Vino v	je bele, rudeče in črne boje; ka-
kovost izborna.	(2983 i)
lekarnarja
ffSM 11
Hogusta Hgnola, um™
Dunajska cesta št. 13 poleg »Figooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p. n. obCinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva ln slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
ntrgooina z železnino
*
[TCK DIENl
Edino nrfsfen balzam
iz iekar. pri angelju
A. IMerrii v Paradi
pri Rogaški Slatini
g Fefer IKIaldlE, Cel]e
priporoča se za nabaoo oseh predmetno železnlnske stroke.
H.TmV-ja BALZAM
(Postavno zavarovano)
Edino pristen Je z varstveno znamko REDOVfflCH.
UCinknjoC pri želodčnih težkoCah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kaSlin, pllnCnlh
boleznih, prsnih boleznih, hripavostl Itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna
steklenica K 5-—.
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
cEmiFOUiSKO vrnimo
zanesljivo uCmkujoCe &ri	-t
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini
Dobi se skoro v vseh lekarnah.
najcenejša vožnja v Hmeriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Mwerpen v New-York in čez v
je proga
ji
(t
Na naSih parnikih *FinIand», «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», .Lapland', „Menomi-na", „Maniton", .Gothland', „Marquette' in -Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med fintwerpnora in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po veCkrat na mesec vožnjo Cez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske nlice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52—1)

I I
Vedno in v vsaki množini |e dobiti:
Zarezano strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje = trpežnost skozi pet let in opeko za zid
Iz lastne nooe, moderno opremliene parne opekarne na Ušfu pri L|nbl|ani, dalje stavbni kamen za zidanje iz doma-
čega kamenoloma v Podpeči, pri
Knez
a m.

Prul slovenski Izprašani optik in strokovnjak
Ko Jiinnan
Selen&urgoua ulica 1.
Vsa d to
: stroko : spadajoča dela izor-Sujem so-: lldno : In to£no.
Vsa o to : stroko : spariaioCa dela Izur-šaicm so-: lldno : In točno.
Velika zaloga očal, daljnogledov, fotograflEnlh aparatov, zaloga na]bol]Se vrste plsalnlk strojev. Očala IzvrSujem natančno po zdravniškem predpisu, nso i
Zavarovanje zoper škodo po toči
sprejema po najnižjih cenah
1178 2-1
glavni zastop ogrsko-francoske zavarovalnice
$2
(obstoječa že 29 let)
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25
Škode se kulantno iikvidujejo in točno plačujejo. Iščejo se spretni in marljivi zastopniki in potovale! za vse zavarovalne stroke.
Dobro idoča gostilna v Ljubljani
se odda s 1. avgustom na račun.
Ponudbe naj se pošljejo na: »Gostilna na račun«, poste restante, Ljubljana.
1148 2 1
Dobiva se povsod.
Zastopnik:
G. M&nardi, Ljubljana
Istvan ntodal
54 (grofa Štefana Keglevicha nasl.)
19 Pramositona h
Odlikovan izključno s častnimi diplomami.
Prva slovensko peijetje za naprave električnih central
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencin-motor/l s surovim oljem.
lina "

.ji
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo-in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.
Napra^ transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tndi aparati za rezanje strešne opeke in opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune na zahtevanje.	703 6-i
strojno ključavničarstvo in podjetje za elekt. naprave
D. FHKIH
cesta st. 67. - Telefon št. 73.
■ i ............. i
Otvoritev gostilne.
Usojam se vljudno naznaniti slavnemu občinstvu
da otvorim v nedeljo dne 24. aprila t. L
gostilno
kjer bodem postrezal cenj. gostom z izvrstno pristno kapljico ter z gorkimi in mrzlimi jedili. — Obenem z otvoritvijo se vrši
veselica Z godbo in prosto zabavo.
Proseč slavno občinstvo mnogobrojnega obiska, beležim s spoštovanjem	1130
Jožef Bodlaj
posestnik pri sv. Neži pri Tržiču. ^J/ff
registrovana zadruga z U omejenim poroštvom jf
1173 2—1 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi
podjetje za prenažanje pohiStiia
z zaprtim patentiranim vozom za prevažanje pohištva.
Izkladanje in nakladanje vnanjib voz za prevažanje pohištva.
Preseljevanje v mestu, na deželo in po železnici z lastnim, znotraj tapecirani patentiranim vozom za pohištvo.
Naslov brzojavk:
Msiioirii v Milani. Podpirajte
domače ljudi! i
Nas'ov brzojavk:
MsMhliiililiaiii.
Podpirajte domače ljudi!
1077
<3le6Ra priURa za naRup!


stane
za gospode:
1 kompletna obleka 1 modni površnik 1 posamezne hlače 1 modni telovnik 1 klobuk ali slamnik
za dame:
/ kostum
1 raglan ali prašni plašč 1 krilo iz blaga ali za prati
1 bluza ali jup on
1 velika modna čepica
Angleško skladišče oblek 0. BERNMOVIC
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Prva slovenska na nouo ustanovljena
uarna
mm
A
priporoča umetno zarezno opeko, ki je do danes pri nas še ni bilo ter druge stresne opeke; potem cementne plošče za tlake, raznovrstne cementne cevi, nagrobne umetne
spomenike. Izdeluje se pa tudi po naročilu druge predmete, kakor: stopnice, okvirje za vrata m okna, korita za živino in drugo. Postrežba solidna, cene prav nizke.
1 iSfpfOL

Ponudimo vsako poljubno množinoi
480
strešnike (prve vrste)
zq plezati ali pribiti no late torej popolnoma ura proti nevihti).
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, Samotne plošče ========= za tlakanje cerkva, hodnikov i. t; d.
F. P. lfIDIC & Komp. LJubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno,
BMH3 JClavirje in harmonije
Iz prvovrstnih tu in inozemskih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-
narod. tvrdka jRlfottz SJreznik
učitelj Glasb. Jttatice, in zapriseženi strokovnjak
dežel, sodišča v LJubljani Gradišče št,11
Prevzema vsakovrstna popravila
Velika najrazno-vrstnejša Izbira. Oooilna zamenjava. 10 letno jamstvo.
3668
Ceno češko posteljno perfe!
5 k» novo ikobtf. K S 60 boliča K 12 —, belo kol pnb menico skaljeno K 18— K 2i - snsži.obelo kot puh mehko skubljeno K 30 —. K 36--. Pošilja Iranko po po-vzelju. Zamena dovoljena proti povrnitvi požtnine Benedikt Saohsel, Lobos IS9, prt Plznu, Češko. 32!3 o-i
z gostilno in prodajalno pri farni cerkvi ob okrajni cesti, '/a ure od kolodvora Velenje na Štajerskem, se proda zaradi boielinosti posestnika s konji, Jivino, svinji, vozovi, vinom in razno premičnino. Meri 70 oralov vzorno obdelanega posestva njiv, sadonosnikov z 100 najžlahtnejših sortimentov sadja, vinograda, gozda in /iOOO hmeljskega nasada z 2 enonadstropnimi hišam", 9 zidanih gospodarskih poslopij, v zemljo vzidano ledenico, 40 m dolgim kozolcem, sušilnico za sadje in eno za hmelj, vkup 14 poslopij, vse v prav dobrem stanju. Vsled mnogoštevilnih velikih poslopij je pripravno za kako večje obrtno podjetje. Dopise sprejme iz prijaznosti
upravništvo .Slovenca" pod I. K.	1031
•
g;
Ivan Pišlar: ••• •
letar
oženjen, pošten, trezen in razumen tudi pri kmetijstvu
se sprejme takoj v vinski trgovini
Karla Lenčeta m Lučmi pri UnUlnoL
Žena naj bode tudi porabna pri poljedelstvu. — Plača kletarju K 70 — mesečno in prosto stanovanje. Ženi še posebej po dogovoru. — Služba je stalna.
					''V:v; • 1 ■•'•'«"'•■'
					
oDomače slovenske tvrdke
Posojilnice.
Ljudska posojilnica MoK?Sra,tce,ta & ~ Vzajemno pafej,Ze0ra?ru8tv*Konemn,tr«19
Razne tvrdke.
Jager Toni, trgovina ročnih del. Židovske uL 5.
Kollmann fm"V$.*8porcelana ,D ,teklenln'
fn<sin KnŠfTIPrl prva jugoslovanska tvor-JUMp rVUMUCri „iCBdrož priporoča svoje izborne droži (kvas).	^
Lekarna Trnkoczy Viff11*"1' "av*n~r°:
Mpnfinrfpr T.,trgovina s špec. blago« In IVlCIll/lIlgCr deMkatesami.Sv. Petra cesta
it. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo £Tni tre
Prictnii F'"P> 8lik,r za napise, črke ln grbe, rriMUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače I
Ijhprt največja zaloga čevljev domačega teli UG11 delka, Prešernove ulice.
:..	/v.
za solospev, mešan zbor in orgle. Cena 80 vin. Dobi se v Katol. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju pri Sv. Barbari v Halozah, če se naroči po poštni nakaznici.	1057 3—1

Proda se hiša
v sredini mesta prav pripravna za vsaki obrt, posebno pa sposobna za gostilno z Vrtom. — Podrobnosti podaja iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Prekupci izključeni.	1103 3-1

Priporoča izgožooljene bluze, spodnja krila in ose moderne nakitne predmete po zeip ugodnih in brezkonknrenfinih cenah
Ogromna izbira damshih in otroških slamnikom in čepic
H oddelku za gospode:
oedno samo najnooejSi klobuki, čepice, te-Booniki, srajce, kraoate, palice, dežniki, rokaoice in osi modni predmeti. Za Šport: ose potrebžčine za turiste, kolesarje, looce, —_tennls, »Orle" in »Sokole"
narodne zastave, znaki, trakovi, i. t. d.
za moške obleke
t največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
LJubljana, Stritarjeva (Spilalsha) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
Se nehaj let davka prosta H n v
nisa :
s
s travniki, velikim dvoriščem, vrtom in dobro idočo trgovino na najživahnejšem mestu v Ljubljani se proda. V njej se lahko vrši lahko poljubna ali tudi več obrti. Proda se pod ugodnimi pogoji. Vprašanja na upravo lista.	1115 3—1
mesta 40 K sama 6 K.
Priložnostni nakup.
Gamsova brada
podobna jelenoTi bradi, nova zelo lepa, 15 cm dolga dluka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 kron. Dlaka ln obroč pod jamstvom pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovin brad
Fenichel 876
Dunaj IX., Altmiittergasse 3/123.
Mnogo priznalnih pisem.
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkoene in pohištvene opraoe, spominki Iz marmorja, granita ali sije-nita, apno žluo in ugaSeno se dobi pri
Hlojziju Uodnihu šffiSi
■ ::: ulica :::
kamenarskem mojstru
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERL
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opr me v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Izdajatelj: Dr. Ignacu 2itollu
lDsJu »Katoliško TIskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.