Stav. 86 V Trstu, v sredo, dM 29. aprila 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. LredniStvo Ulica Sv. Frančiška Asiškega it 20, L nadstr. — V* dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefranklrana pisma se n« sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcQ IJsta .Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Prančilka AsiSkega S. 20. Telefon urednittva in uprave itev. 11-57. Naročnina zna J a: Za celo leto....... K za pol leta................... . za tri mesece.......................6j— Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5^0 za pol leta ................. 2 Glasilo društva „Edinosti" sa Primorsko „V edinosti je moč!*' Posamezne Številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnine in reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. if.n.čiška AsiŠkega št 20. — Poštuohranilnični račun št 84I.G52. Cesarjeva bolezen Cesarjevo zdravstveno stanje zopet slabio. DUNAJ 28. ,_uanjeni zdra*. T crr. \Vilhelm" p ročao ____j_______ uuH stanju cesarja uradno sledeče: Cesarja je motil po noči večkrat precej hud kašelj sicer pa je bila noč dobra. Tek, moči in splošno počutje so popolnoma zadovoljivi. DUNAJ 28. (Izv.) Danes se poroča iz Budimpešte, da se je ogrski ministrski predsednik grof Tisza, povprašan po cesarjevem zdravju, izrazil tako-le: »Hvala bogu, kralju se godi že zelo dobro. Imam direktne vesti, po katerih kataralični pojavi izginjajo, tako, da bo, z božjo pomočjo, kralj v maJo dneh popolnoma zdrav! Ako ta izjava ogrskega ministrskega predsed Ka ni izmišljena, potem je pač res pričakovati, a se tiče Margarete, pa bo v osmih dneh žena grofa Rolandsecka, ali pa odide v samostan. VII. Cavarocov konec. — Novi Cavaroc. — Žalosten konec je doletel tega reveža, — je govoril Lascars sam pri sebi. Stal je v ozadju, da ga ona dva nista opazila, in se je približal mrtvemu šele tedaj, ko sta se brata vo Kapellen zopet vrnila v vrt. — Iz lepih sanj se prebudi na drugem svetu. Res, žal mi je, in to tembolj, ker njegova nesreča ne ostane brez vpliva tudi name. Toda, kaj mislim to, — je nadaljeval, — velik duh mora v vseh stvareh znati najti svojo korist. Cavaroc je 1/1 moje velikosti, bila sva si izredno podobna in sedaj sta mu strela popolnoma razdejala obraz, da ga ni mogoče izpoznati. — Kaj mi brani, da stopim na njegovo mesto in odputujem pod njegovim imenom? Na ta način -si ne zasigurarn samo svojega bega, temveč odidem za vedno zasledovanju policije, kakor hitro izve, da barona de Lascars ni več med živimi. Imenitna misel! Vikont de Cavaroc je mrtev, živel vikont de Ca\ iroc! izborno arrn«iu*>, materi ima zarivami svoj x>vzdig. Vojaštvo je v Srbiji zelo priljubljeno in je posebno sedaj no vojni visoko v čislih in to ne le pri vladi marveč pri celem narodu, kar je za državo velikega pomena. Srb ve kaj dolguje svoji armadi in radevolje žrtvuje za njo denar, blago in svoje sinove. Vlada bo predlagala skupščini zakonski načrt glede najetja posojila v znesku 420 milijona dinarjev. Od tega posojila se bo porabila polovica za novo orožje za armado, za zgradbo novih železnic pa druga polovica. V očigled požrtvovalnosti za armado in z ozirom na silno zanimanje za povzdigo industrije in trgovine je gotovo, da bode ta zakonski načrt tudi sprejet, nakar se bo začelo v Srbiji zopet novo še živahneje in plodonosno delo Albanska kneginja Sofija zelo ljubi Albance. Albanska kneginja žena kneza Wieda Sofija je pisala nekaterim znanim rodbinam v Frankobrodu razglednice in pisma iz Drača. V teh pismih se kneginja strašno navdušuje za Albance in pravi v teh slavospevih med drugim sledeče: Tu je zelo krasno vreme, ljudje so se mi silno priljubili in naravnost ganljivo in očarajoče je njihovo navdušenje. Dne 21. marca so priredili ti ljudje krasen sprejem našim otrokom, ki so dospeli ta dan v Drač. Cel dan so nas oblegale prijazne albanske množice, krasni možje, lepe žene in ljubki albanski otroci. Obiskala sem različne cerkve in prisostvovala raznim cerkvenim obredom, ki mi tudi zelo ugajajo in so naravnost interesantni. Ustanovila bom sirotišnico za reveže, ki so izgubili v vojni svoje reditelje. Vsak dan nas obiskujejo razne albanske deputacije invčasih se odigravajo naravnost ginljivi prizori. Jaz sem vsa navdušena za prebivalstvo, ta narod je res krasen in krepak narod in jaz ga občudujem. Nov predsednik v republiki Venezueli. Ker glasom ustave ne sme biti dve leti za-oored en predsednik, so izvolili za provi-zoričnega predsednika generala Bustillosa. losedanji predsednik Gomez pa je imenovan za poveljnika cele armade. 0 nedeljo koncert Hojdriha o Tomaju Domače vesti. »Piccolove« zahteve do italijanskih socialistov. Socijalisti v bližnjem kraljestvu imajo sedaj svoj kongres v Anconi. Shoda se udeležuje tudi vodja tržaških socijali-stov, g. Valentin Pittoni, ki je podal o postopanju tržaških italijanskih socijalistov to-Ie izjavo: V gospodarskem boju smo zvezani z avstrijskimi razrednimi udruže-nji, na polju političnem pa smo Italijani!! — Ta programatična izjava vodje tržaške socijalne demkoracije vsebuje toli dragoceno priznanje, da moramo biti g. Pittoniju naravnost hvaležni -tia njej. »Piccola« bi !>ila ta izjava zadovoljila, ako bi vedel, da e to napoved revizije programa italijanske socijalne demokracije. Na to stran bi hotel imeti jasnosti in gotovosti. Izjava bi bila že — pravi včeraj — po njegovem okusu, ali boji se, da je bila to le lepa beseda, ki na ne izpremeni ničesar na dosedanjem vedenju socijalne demokracije. »Piccolo < zahteva od tržaških socijalistov, naj bodo Italijani po vseh pravilih — camore. O iz-javi Pittonijevi in o komentarju »Piccolo-vem« bo treba izpregovoriti nekoliko podrobneje. Zopet divjaški napad na ulici. V nedeljo okolo 11 in pol dopoldne se je neki gospod vračal domov po Bošketu proti Sv. Ivanu. Nasproti so mu prišli trije mladi — gospodje. Dva sta nosila mandolino, tretji pa ne. Srečali so se v bližini Dreherjeve pivovarne. Naš človek je v. tem hipu slučajno pogledal v tla. To je porabil oni tretji, da ga je udaril s pestjo v obraz s tako silo, da je imel napadenec občutek, kakor da so se mu pretresli vsi zobje. To divjaštvo mu je prišlo tako nepričakovano, da niti reagirati ni mogel zbog omamljenja. Po izvršenem — junaštvu so pobijači šli dalje, a napadalec je stopal pred ostalima dvema s povzdignjenima rokama, torej ponosno in vesel, da je na tako sijajen način izkazal svojo — kulturo: s pestjo v obraz mirnemu meščanu. A da moremo vso to grdobo in sramoto premeriti in oceniti v vsej njeni veličini, moramo uvaževati: 1.) da se je napad izvršil o belem dnevu, v času torej, ko ne more nikdo niti misliti na kaj takega; 2.) da je napadenec precej v letih, mož sive glave,ki mu gotovo ne prihaja na misel, da bi niti z najmanjšim znakom koga provociral ali žalil na javni ulici; in 3.) da je bil našinec — sam!! Trije mladi čvrsti ljudje torej na enega samega, po-starnega, in — zavratno! Pripominjamo, da je napadenec obvestil redarje o dogodku in da so tudi šli zasledovat razbojnike. Ime napadenca je v našem uredništvu r.a razpolago. Daleč smo že prišli res! Treba že nujno priporočati našincem, naj ne hodijo praznih rok po tržaških ulicah, ker preočitno je, da je od merodavne strani v laškem taboru izdana parola za napade. In tudi, če hočemo soditi mileje, vendar bremeni na vodstvu gospodovalne italijanske stranke, ker doslej ni ukrenila še ničesar, kar bi kazalo na to, da obsoja taka divjaštva, ki so v sramoto za mesto, ki hoče biti moderno s civiliziranimi razmerami. Pa še hodijo ti gospodje klečeplazit pred razne ministre, kjer pripovedujejo z jokavim glasom, kako strašno jih Slovenci preganjajo!! Naj se Jim Ie posreči, da pre-mamljajo s svojim hinavstvom kako ekscelenco, ali tega naj si ne domišljajo, da s tem zaustavijo gibanje naroda, ki zahteva svoje pravice in hoče živeti!! Na državnih oblastih pa naj premišljajo, koliko te sramote pada tudi na njih!! Slovensko žeastvo iz mesta in okolice! V soboto, ob Šestih zvečer se vrSil občni jot ženske podružnice CMD »Nam^nem domu«. Po zoorovanju bo predavala gdč. Ana Crnagojeva: »Nekaj o moderni«. Občni zbori postajajo od leta večji splošni sestanki našega ženstva. Tam se posvetujejo o najvažnejši izvendomači nalogi vsake žene: o narodnem delu za mladino. Citajo se poročila o delovanju podružnice, o njenih dohodkih in izdatkih za pomoč revnim otrokom. To je delo, ki mora zanimati vsako Slovenko,-zlasti pa ono, katere otroci pohajajo slovenske šole. Podružnica je uvedla običaj, da se vrši po zborovanju tudi predavanje. Letos bo obravnavala predavateljica snov, o kateri se navadno malo govori in pojmuje. Opisala bo moderni razvoj posameznih panog v umetnosti in ker so tozadevna predavanja pri nas zelo redka, zato pričakujemo obilne udeležbe. (Vstopnina 20 vinarjev). Za reorganizacijo našega gledališča. Od raznih strani nam prihajajo mnenja in nazori, več ali manje utemeljeni, kako naj bi se naše gledališče reorganiziralo in postavilo na druge boljše podlage, da bo zadostovalo veliki nalogi, ki mu je dodeljena v pospeševanje kulturnega napredka tržaških Slovencev. Je vmes tudi predlogov, ki niso samo utemeljeni, marveč naravnost sami ob sebi umevni, tako, da je že mnogo razpravljanja v tej smeri. Nas, seveda, le veseli to zanimanje in smo dotič-nikom naravnost hvaležni. Vendar pa menimo, da ne bi bilo v interesu stvari, ako bi ravno sedaj začeli z razpravljanjem v javnem listu, ker bi se razgovor lahko dotaknil občutljivih strun. Najprimerneje bo torej, da vsi oni, ki bi radi svetovali n pomagali, pridejo na bližnji občni zbor »Dra-matičnnega društva«, kjer naj povedo, kar jim je na srcu. Upravičeno vprašanje. Poslanca Foscari in Federzoni sta v italijanski komori stavila do ministra za zunanje stvari Di San Giuliana vprašanje, kaj misli storiti, da se ohrani narodno ravnotežje na Jadranskem morju, ker da se v zadnjem času razmere izpreminjajo — tako sta interpelanta zatrjevala prav zares — na škodo italijanskemu narodu!! K tej interpelaciji pripominja »Polaer Tagblatt«: »Tej interpelaciji se ne bomo čudili, saj ni to prvo presezanje italijanske politike. Ne jemljemo sicer pretragično take interpelacije kakega šo-venista, ali vendarle nam kaže nesramnost, s kakršnjo postopajo v Italiji, da misel iredentizma v Avstriji ohranjajo živo. Ali so sestanki diplomatov res le v to, da napravljajo enega vedno bolj odjenljivega, drugega pa da navdajajo le z neizpolnji-vimi željami?!« »EDINOST« se prodaja odslej tudi v to-bakarnah Miller v ulici Conti št. 40 in Bello v ulici L. Bernani št. 1 (med obema tuneloma). O razmerju med Slovani in Italijani. »Odjek«, glasilo samostojne radikalne stranke v Srbiji izvaja, da za traktiranje razmerja med Slovani in Italijani ni smeti jemati več, kakor merilo razmer, ki so vladale pred 50 leti, kajti tedaj je obvladovalo duhove vprašanje kulture, dočlm je sedaj narodnostno vprašanje na površju Tedaj se je dalmatinska inteligenca nav-Juševala za italijanski jezik in je svoj materin jezik prepuščala kmetu, dočim je sedaj v vseh slojih prebivalstva oživelo narodno čutstvo in se italijanski jezik smatra za tujega. Italijani morajo računati s tem dejstvom in se ravnati po njem. — »Mali Žurnal« pa beleži govorico, da je Italija zahtevala za sporazumljenje z Av-stro-Ogrsko gotove koncesije Italijanom Avstro-Ogrske v prilog, da bo morala torej ta poslednja sporazum v Opatiji drago plačevati. — »Pravda« pa vidi v komunikeju o rečenem sestanku znak, da so se odnošaji med Avstrijo in Italijo poslabšali in da je antagonizem med obema državama po ustanovitvi Albanije porastel. Vpisovanje v otroški vrtec v Kolonji se bo vršilo v petek, prvega, in v soboto, drugega majnika. od 9. do 12. predpoldne. Vabimo starše, da vpišejo svoje otroke v ta, toliko časa pričakovani vrtec naše prekoristne družbe Sv. Cirila in Metoda. »Golobček, čedna stvarica«. Tako poje pesem, ki smo se je učili že v prvem razredu ljudske šole. Golobček, o katerem nam je danes poročati, pa nikakor ni čedna stvarica«, temveč ravno nasprotno. 2e to, da ta stvarica piše svoj pošten slovenski priimek »Golob« z dvema »I«, namreč GoIIob, že to dokazuje, da ni ta golobček nič kaj »čedna stvarica«. Temu Gollobu je krstno ime Evgen, stanuje v ulici Ugo Foscolo št. 2 in je asistent na mestnem ekonomatu, torej občinski ura#nik. In G o 11 o b č e k je v resnici tako nečedna stvarica, da se je predsnočnjirn najprej grozno napil po raznih beznicah v Starem mestu in šel potem v neko tolerančno hišo v ulici dei Capitelii, kjer je zahteval, naj mu prineso botiljko piva, a ker je »mežna-rica«, oziroma voditeljica Venerinega templja videla, da je Gollob že preveč pijan, mu ni hotela postreči. Gollobček, nečedna stvarica, je pa začel nato vpiti in zahtevati, naj se mu postreže. Posegel je /.a vmes neki Avgust Berger, ki je po poklicu mehanik in stanuje v hiši št. 29 v ulici del Belvedere. Berger je posvaril Golloba, naj nikar ne skruni Venerinega templja s svojim bahovskim kričanjem, ter mu svetoval, naj kakor vsak pošten golobček odleti od tam. Ta pametni nasvet pa ni ugajal našemu Gollobu, marveč ga je tako razjaril, da je izpod perutnice, pardon, iz žepa potegnil revolver in dvakrat ustrelil proti Bergerju. Prvikrat ga ni zadel, a z drugim strelom ga ] zadel v glavo. Vendar pa ni bilo Bergerju nič hudega, ker mu je kroglja iz Gollobovega revolverja le osmodila lase in mu opraskala kožo. Nato so pa prišli drugi tiči in sicer redarji, ki so Golloba odvedli v golobnjak, ki se nahaja v ulici Ti-~or. Šest napoieondorov, ki niso vredni niti 6 vinarjev. Neki Dalmatinec imenom M110 Radonović, je hotel snoči kupiti šest napo-leondorov (šest cekinov), ker ie pa bilo že pozno in so bile že vse menjalnice zaprte, je prosil svojega znanca Ivana Krpana, stanujočega v ulici del Ponte št. 9, naj mu svetuje, kako mu je storiti, da pride do za^ željenih napoleondorov. V tem je pa ponudil Radonoviću neki prostak bosanskega pešpolka št. 4, da mu da zaželjenih 6 napoleondorov za 120 kron našega denarfa. l^adonovic je hvaležno sprejel storjeno mu ponudbo in daL vojaku 120 kron, za katere mu je dal vojak 6 rumenih »špilmark« in se takoj nato oddaljil s svojim prijateljem Krpanom. Pozneje je pa Radonović izvedel, da niso oni napoleondori vredni niti po vinarju in je ovadil stvar policiji. Ta je pa kmalu izsledila Krpana in Bošnjaka ter oba aretirala. Bošnjak je bil takoj izročen vojaški oblasti. Nenadna smrt na magistratu. Včeraj zjutraj se je neki približno 701etni starček oglasil v nekem magistratnem uradu in tam povprašal, kaj je z neko njegovo prošnjo. V tem, ko ga je dotični uradnik iz-praševa! o raznih podatkih glede njegove prošnje, je pa nesrečni starček padel vznak in je bil — kakor se je konstatiralo — v hipu mrtev. Pozvan je bil takoj na lice mesta zdravnik s pomožne postaje društva »Igea«, ki pa ni mogel storiti drugega, nego konstatirati nastopivšo smrt nesrečneža. V žepih pokojnikovih so našli 3 krone drobiža, a nobenega dokumenta, potom katerega bi bilo mogoče identificirati mrtveca. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Ponesrečen poizkus tatvine. 31 letna Helena Kovačič, doma iz Pule, je bila zaposlena kakor služkinja pri Karlu Kralju, sta-nujočemu v ulici A. Manzoni št. 4. Predvčerajšnjim, ko kralja ni bilo doma, je Lenka skušala odpreti predal neke omare, za katerega je vedela, da je gospodar shranil vanj 2000 kron denarja. S tem svojim tatinskim poizkusom pa ni Lenčka dosegla drugega nego to, da je pokvarila ključavnico onega predala. Nato je pa Lenčka začela vpiti na pomoč, češ, da so tatovi v hiši; ker se pa ni na njeno vpitje nihče oglasil, jo je popihala iz hiše. Ko je pa gospod Kralj kostatiral njen zločinski poizkus, jo je ovadil policiji, ki jo je včeraj aretirala. Majhne tatvine. 191etnega Simona Urši-ća, doma iz Dalmacije, ki je bil vkrcan kakor mornar na LIoydovem parniku »Sebe-nico«, je krmilar istega parnika zasačil, ko je iz nekega soda na parniku iztočil 20 litrov vina in ga hotel odnesti. Bil je aretiran. — Ker je skušal v ulici Sv. Filipa okrasti nekega pasanta, je bil predsnočnjirn aretiran 18letni mornar Peter Gab-bas, doma iz Reke. — Ker je v prosti luki ikradel 3 kg kave, je bil aretiran 371etui ežak Julij Pertot, doma iz Trsta in stanujoč v ulici Sv. Marka št. 10. Umrli so: Prijavljeni dne 28. t. m. na mestnem fizikatu: Zafred Marija, 12 dni, Škorklja št. 97; Puglisi Friderik, 66 let, ul. ■i. Carducci št. 10; Pecile Rafaela, eno le-to, ul. Tesa št. 10; Gustinčič Anton (? let), ul. Rivo št. 14; Sorč Josip, 51 let, ul. V. AI-ieri št. 6;Knauer \Vilibild, eno leto, ul. G. Muzio št. 7. — V mestni bolnišnici dne 25. t. m.: Michelut Nikolaj, 35 let; Dellabona Antonija, 89 let; Petelin Ivan, 64 let; Cleva Virginija, 29 let; Fučic Nikolaj, 18 let. — Dne 26. t. m.: Fragiacomo Julij, 18 let; Kejžar Stanislav, 56 let, Rustja Romano, 3 leta; Šorn Uršula, 80 let; Pohlen Marija, 44 let. — V bolnišnici pri Sv. Mar. Magd. dne 27. t. m.: Ambrosetti Dante, 11 mesecev; Roupez Marija, 32 let; Cassin Marija, 14 let; Bučik Štefanija, 16 let; Ravasini Julija, 3 leta. Slovensko gledališče u Trstu. Gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla pod vodstvom režiserja g. Milana Skrbinška. D a n e s, v sredo, dne 29. aprila ob 8.15 zvečer se uprizori »V R A G«, komedija v treh dejanjih. Spisal Fran Molnar. Poslov. M. Skrbinšek. V naslovni ulogi te fine, duhovite in efektne komedije nastopi g. Milan Skrbinšek, ki je žel kot »vrag« povsod, kjer se je dosedaj uprizorila žniim ta igra, naravnost velikanske uspehe. Saj je uloga tudi nad vse zanimiva, kakor dejanje samo, ki se vrti okrog tega salonskega satana. Pravcati vrag iz pekla sleče svojo vražjo zunanjost, se vrže v salonsko suknjo in frak ter dela zgago med človeško družbo, tem krdelom domišljavih slabičev, ki se branijo greha, a katerih meso je slabše od volje. Tako se z neverjetno in spretno nesramnostjo vtihotapi tudi v ateljč mladega slikarja Janka in se vrine med tega in soprogo milijonarja Alfreda, ki je bila pred šestimi leti cilj njegovega idealnega hrepenenja in ki je podala roko rajši bogatemu Alfredu, kakor da bi čakala Jankove revščine, katerega je pravzaprav ljubila. Sedaj stoji vrag med njima in za njima in ju s prav satansko preračunjeno prefriganostjo spravi tako daleč, da ubogata glas svojih src, ki hrepenita drug k drugemu. Zadovoljen s svojim delom se vrag režč odstrani, da v kakšnem drugem kotu sveta nadaljuje svoje satansko početje. — To je rdeča nit komedije, na katero pa je nanizano toliko raznovrstnih zanimivih in zabavnih scen,, prežetih z duhovitim dialogom in preseneti Ijivimi sentencami, da ne pride igralec ves večer do sape, dokler končno ne stopi vrag čisto do rampe, se prikloni kakor cirkuški artist n za do vojno pošepne: »Voila«! Blagajna se odpre ob 7 zvečer. V Trstu, dne 29. aprila 1*14. •EDINOST« ftt 86. Stran m. Jutri, četrtek se ponovi »NEVZDRAMLJIVI IZIDOR«. V petek, dne 1. majnika, ne bo predstave. V soboto, dne 2. majnika, ob 8.15 zvečer se uprizori veseloigra »NERVOZNE ŽENSKE«, * * • Snoči so ljubljanski igralci dali na našem odru tridejansko burko »Nevzdramljivi Izidor«, ki je dosegla popoln uspeh. V glavni ulogi je nastopil z naravnost briljantno igro g. Povhe, a vredni tovariši so mu bili ga. Bukšekova in Juvanova ter gg. Skrbinšek. Drenovec in Šest. Igralci so želi za svojo izborno igro burno odobravanje. Poset je bil kljub temu, da jc bilo gostovanje naznanjeno šele v zadnjem trenutku, primeroma prav dober. * « Pripominjamo, da stane stojišče na galeriji 60 vinarjev, ne pa 1 K, kakor je pomotoma tiskano na lepakih. Ifarođna tielmRa organizacija. Za sodelovanje na majniški veselici pri rJadranua se je priglasilo pevsko društvo „Kolo". Povabljena so tudi druga pevska društva. Reditelji za 1. majnik, ki so bili na nedeljskem in predzadnjem shodu določeni, so vabljen: na sestanek, ki bo jutri, v četrtek ob 7 in pol zvečer v društvenih prostorih. P£VI MAJNiK. »Narodna delavska organizacija« in »Zveza jugoslovanskih železničarjev« priredita v proslavo delavskega praznika na dan 1. majnika ob 9 in pol dopoldne v gledališki dvorani ^Narodnega doma« v Trstu velik manšffestacijski shod. Po shodu raz« stitev v vrste, nato obhod po mestu z godbo in zastavama: centrale NDO in zidarske organizacije NDO. Svirala bo združena 40 dobro izvežbanih godcev. — Obhod se bo vršil izpred »Narodnega doma« po Carduccijevi ulici čez Goldonijev trg po korzu. Veli' * trg, mimo namestniš-ke palače, ob morju gor, do Ghegove ulice in po tej ulici pred »Narodni dom«, kjer se manifestantje razidejo. Popoldanska slavnost. Popoldne ob 2 bo zbirališče pred »Nar. domom Her hn svirala godba. Od tu ob 2 inpol ouiiuvi ^ godbo in zastavama po ulici Carduccijevi. čez Goldonijev trg, po Barieri, skozi ulico Madonina in po novi tramvajski progi do cerkve Sv. Jakoba in od tam na vrt konsumnega društva »Jadran , kjer se prične ob 3 pop. vel!* '~?fška veselica z godbo, petjem, plesom itd. Veselica bo trajala do 1. popolnoči. Vstopnina 50 vinarjev'. To ie program majniške manifestacije slovanskega delavstva v Trstu. Pričakujemo, da se bo vse tržaško slovansko delavstvo odzvalo našemu vabilu. To je tudi potrebno, kajti 1. majnik je delavski dan, na 1. majnika svetovno delavstvo manifestira svojo moč in potestira proti krivicam. Mi slovanski delavci pri tem ne smemo zaostati, ker tudi nas zatirajo in celo bolj kot drugorodno delavstvo. Naša manifestacija mor biti veličastna! Dvigniti moramo zalite . po gospodarski, socialni in narodni pravičnosti. Zatirani smo kot delavci in kot Slovani pokazati moramo, da smo že do grla siti teh obupnih razmer. Na I. majnika vsi na maniiestacijski shod, na 1. majnika vsi po tržaških ulicah!! Naš glas mora močno zadoneti odločujočim faktorjem na ušesa in najti mora tudi odmev! Slovanski delavci v Trstu, na 1.-majnik vsi na pfan! Nihče naj ne zaostane! Druftuene vesti. Podružnica CMD pri Sv. Jakobu javlja, da se je odbor konstituiral kakor sledi: predsednik Josip Šorn, podpredsednik Ernest Volar ič, tajnik Josip Dumik, blagajnik Jakob Merhar, odborniki: Ivan Brezovec, Avgust Komprra, Josip Babic, Anton Sluga, odbor-nice: Roza Pečar, Mika Širok in Marija Neber^oj. Majnikov izlet „Pevskega zbora Z. J. Z." bo letos dne 3 mejnika v Sv. Luč jo ob Soči. Zbor nastopi z več krasnimi mošk mi zbori pri korc rtu, ki ga priredi tamošnja podružnica J Ž . v prostorih g. dež. poslane?« Mikuža. Z če ek ob 4 pop. Pri koncertu in pri pKsu bo svirala vojaška godba iz Tolmina. Prijatelji narave, petja in neprisiljene zabave, pridružite se ! Borovi — Povodom občnega zbora pekovske zadruge in zmage zavednosti naših pekovskih mojstrov so nabrali med seboj svoto 15 K za možko podružnico družbe sv. Cirila in Met da. Vese'eči se na poštenem vedenju naših pekov in čestitajoč jim na doseženem vspehu beležimo s tem večim zadoščenjem ta nj hov dar. Hvala prisrčna ! Denar hrani uprava lista. — Za podružnico CMD pri Sv. Jakobu je nabrala vesela družba v gostilni Jakoba Ivančica K 6. — O priliki imendana g. Josipa Mrevlje v Rojanu zbrali so prijatelji 10 K za CM pcd už"ico za Škorkljo in Belvndere. — (Po pomoti zakasnelo). nimanje ne le med našim, ampak osobito med tujerodnim občinstvom. Slišali smo od več strani pohvalo teh res lepih po- tretov. Opozarjamo naše občinstvo, ki se žalibog premalo zanima za take pojave, na dela tega našega vrlega umetnika, ki že lep čas med nami deluje sebi in našemu narodu na časti. Lajovičev večer v Gorici Kakor že opetovano povedano, bo praznovala podružnica Glasbene Matice v Gorici v soboto, 2. majnika, Lajovičev večer. Med ljubljanskimi dijaki pred toliko in toliko dolgimi leti nas je bilo vedno dosti, ki smo z največjim navdušenjem prepevali podnevi in ponoči, z dovoljenjem in brez dovoljenja tolerantne mestne policije. — Ljubili smo petje »zanimali se za vsak glasbeni dogodek, pohajali koncerte Glasbene Matice kot pevci, ali poslušalci itd. Sedaj je bil Nedved največji gospod, peli smo ga od prve do zadnje skladbe njegove; Nedveda smo ljubili Foersterja visoko spoštovali. Poznali smo Gerbiča, Ipavce. Haj d rili a, Volariča, tudi že Sattnerja in druge. Ne sme mniti pozabiti Parme. Upanja v novo glasbeno dobo našo pa nismo imeli nikakega. Kar hipoma pa se je čim pogosteje čulo ime Lajovic. Skrivnostno smo ga šepetali, pričakujoč od njegovega nositelja glasbenih čudežev. Naše pričakovanje se je tekom let uresničilo in danes lahko imenujemo Lajovica med prvimi, kadar naštevamo jugoslovanske glasbenike. Da ga bolje izpoznamo: Rojen je na Vačah pri Litiji 19. decembra 1878. 1. Vsi, kar je Lajovičev, so glasbeno izredno nadarjeni, od očeta do najmlajšega sina. Od 1. 89. do 97. je pohajal gimnazijo v Ljubljani, zadnja tri leta pa je obiskoval Glasbeno Matico, kjer se je učii pri mojstru Hubadu klavirja in glasbenih znanosti. Po končani maturi se je napotil na Dunaj v konservatorij (od 1. 97. do 02.), katerega je dovršil z odliko. 2e tedaj smo dostikrat čitali o njem in bili ponosni na njega. V tedanjo dobo spada njegova »Gozdna samota«, ženski zbor z orkestrom, njegovi mešani peteroglasni zbori in veliki Adagio. Od L 1902. do 1907. se je, kakor piše šaljivo sam, potikal sem in tja, študiral jus, ter užival »praznoto«. Nato ga je po končanih juridičnih študijah zanesla u-soda nazaj v Ljubljano (od 1907. do 1911.), kjer je poučeval tudi pri Glasbeni Matici menda harmonijo in kontrapunkt. »Precejšnja praznota« — tako mi je pisal. Iz Ljubljane je moral kot sodni uradnik na Brdo pri Lukovici (od I. 1911 do 1913.), od tam pa v Kranj, kjer je sedaj. Kaj naj napišem o njem kot glasbeniku? Večkrat, da, mnogokrat sem izpregovoril o njein zdaj tu zdaj tam, govorili in pisali so drugi, ki ga spoštujejo in ljubijo, kakor jaz. Njegova glasba ni pristopna vsako mur, ker ne stopa on med nas. temveč se je treba potruditi do njegove višine. Ta trud pa se bogato poplačuje. Iskreno je torej pozdraviti pogum Glasbene Matice v Gorici, ki hoče proslaviti Lajovica s koncertom, na katerem se bodo proizvajale izključno le njegove skladbe. Redko srečujemo ime njegovo na naših koncertnih programih, saj Lajovic ni popularen. Pozna ga sicer vsakdo, a za večino je nepri-stopen. Pozna ga seveda le po imenu. Jaz pa pravim, da ga je treba poznati tudi po njegovih delih, poglobiti se vanje in tedaj se marsikomu po prvih premaogvanjib naenkrat odpre čisto nov glasbeni svet, novo življenje, nebroj plemenitih glasbenih misli, pestrih barev, silnih učinkov. Skladbe, kakor n. pr. »Bolest-kovač« ni mogoče porabiti nikoli, tako mogočno učinkuje. Ali »napitnica«, kako je rafinirono srčkana, a kako prokleto težka. V orkestru poznam »Adagio«, posvečen učitelju Hubadu, »An-dante« in »Capriccio«, skladbe blesteče inštrumentacije in globokih domislekov. Nedosežni pa so. njegovi tro- dvo- in zlasti samospevi s klavirjem. Kakega njegovega dvo- ali trospeva sploh nisem še videl nikoli na programu. Čital sem menda ravno v »Edinosti«, da nimamo takih skladb. No, zakaj pa piše Lajovic? Naš slavec »Rijavec bo v Gorici pel »Se-renado«, »Poljub« in »Hi«! Žal nimam dovolj časa in prostora na razpolago. Zanimiva bi bila podrobna razprava o teh skladbah. Vse so dogodki. Ni dosti, da jih človek samo čita iz mrtvega papirja, slišati jih je treba, zlasti slišati, kadar jih poje Rijavec. Prepričan sem, da nihče, ki količkaj more, ne zamudi tega krasnega večera. Da, redek je studenec, ki izvira iz Lajo-vičevega pevskega srca, kaplje so, ki padajo, a te so zlate. E. A. Književnost In umetnost Slovenski slikar gospod A. Bucik je zopet razstavil pri tvrdki Micheluzzi (ex Schollian) v ulici Nuova tri svoje nove umotvore, potrete, ki vzbujajo splošno za- Vesti iz Goriške. Dr. Bogumil Vošnjak v Zagrebu. Vse-učiliški docent dr. Vošnjak je odpotoval v Zagreb, kjer osta do konca letnega tečaja, to je do začetka julija. Dr. Vošnjak je krčil pot slovenskim docenturam v Zagrebu. To leto ni več osamljen, ampak predava poleg njega dr. Uešič in v najkrajšem času se jima še pridruži tretji slovenski docent. Tako je našel jugoslovanski kulturni pokret, ki ga je započela »Veda« s takim uspehom, tudi onkraj Sotle uspešen in nenavadno živahen odziv. Grozno jezi laške fantaline koncert Pevskega in glasbenega društva. Plakat za plakatom izginja raz zidove, raztrgan od laških paglavcev. Ali res ni mogoče preprečiti tega večnega trganja slovenskih plakatov! še enkrat deželni odbor in slovensko časopisje. Včerajšnji »V Eco del Litorale« prinaša že zopet uradno poročilo o vino-rejskem kongresu. Konstatiramo, da slovenski Časopisi dosedaj še niso prejeli nobenih uradnih podatkov. Že zadnjič smo odločno nastopili proti temu zapostavljanju slovenskega časopisja, ker nismo nikakor voljni prenašati dvojne mere. Da je tako postopanje od strani deželnega odbora tudi nepravilno, je sicer pripoznal na zadnji petkovi seji deželnega odbora sam deželni glavar, ki je takrat tudi obljubil, da bo stvar uredil v smislu naših želj. Zato vprašamo g. deželnega glavarja, ali misli svojo obljubo tudi izvršiti? Izjavljamo, da i.e odnehamo na noben način, ker ne bomo nikdar prenašali dvojne mere. Ali pa morebiti kak laški deželni uradnik nalašč ne daje slovenskim listom pojasnil? Upamo, da bo znal g. glavar varovati ugled deželnega odbora. Pričakujemo, da dobe slovenski listi v kratkem iste podatke, ko glasilo laške ljudske stranke. Tatvina v kapucinski cerkvi. Včeraj po noči so udrli neznani tatovi v kapucinsko cerkev. Tatovi so splezali po železni mreži in so potem skozi odprto oknjt prišli v cerkev, kjer so izpraznili tri nabiralnike. Potem so zbežali po isti poti iz cerkve. Policija je sicer odredila obširne poizvedbe, a dosedaj brezuspešno. Smrtna nesreča. Ko je snažil orožnik Schatzerl iz Rihenberga svojo puško, se je puška sprožila in orožnik je obležal mrtev na zemlji. Iz Podgore. Poročali smo že na kratko o občinskih volitvah v naši občini. Za starešine so izvoljeni: v III. razredu: Fogar Alojzij iz Pevme, Fonzari Ivan iz Št. Mavra, Klančič Anton, Klavčič Anton, Klav-čič Štefan, vsi trije iz Podgore, Klanjšček Josip pok. Štefana iz Pevme, Valentinčič Janez iz Podsabotina, Brezigar Miha iz Pevme. Namestniki so: Bregant Miha, Delpin Jakob, oba iz Podgore, Sošol Filip, Figi Anton pok. Jakoba, oba iz Pevme. — V II. razredu: Trpin Anton pok. Petra, Trpin Anton pok. Franca, Okroglič Anton, vsi trije iz Podgore, Gravner Anton, Mikluš Fran, Fiegi Jožef pok. Valentina, vsi iz Pevme, Terčič Jožef iz Podsabotina, Bensa Ivan iz Št. Mavra. Namestniki: Kodermac Anton, Primožič Ka-rol pok. Antona, oba iz Pevme, Nemic Štefan iz Podgore, Valentinčič Jožef iz Št. Mavra. — V I. razredu: Radikon Jožef iz Podsabotina, Klanjšček Štefan iz Št. Mavra, Bregant Štefan iz Podgore, Nemec Jožef in Gomišček Lovrenc iz Podgore, Pavlin Ivan, Komavli Alojzij, Šuligoj Jožef, vsi iz Pevme. Namestniki: Terčič Valentin in Trpin Alojzij iz Podgore, Ci-bič Karol iz Pevme, Doljak Fran iz Št. Mavra. Kako kontrolira Wieser z goriškega drž. kolodvora uslužbence, ki ne spadajo v njegovo področje, če so dotičniki Slovenci, nam kaže sledeči slučaj: Ko se je v nedeljo, 26. t. m. pripeljal Wiser z rodbino v Šempeter ter tam posetil svojega varovanca, čuvaja Respa (svoje dni se je pisal Rajšp, ker je rodom Slovenec, njegova žena pa celo Dolenjka, ki niti nemško ne zna) je šel načelnik Wieser pred odhodom ob 6 k blagajni in zahteval štiri režijske karte in 2 celi. Ker je pa službujoči uslužbenec govoril slovenski, ga je vprašal Wieser, če ne zna nemško? Ko mu je ta odgovoril, da ne dobro, je zarohnel nemški gospod: »Kako pa morete karte prodajati, če ne znate nemški?« Uslužbencc pa je odgovoril: »Toliko pa že znam, kolikor potrebujem pri blagajni«. Na to je zra-čunal gospod Wieser, koliko da stanejo karte in povedal svoto 84 vinarjev. Uslužbenec pa mu je odgovoril, da stanejo samo 64 vinarjev. Tako sta se prerekala, dokler mu ni uslužbenec dokazal na papirju, da je gospod goriški postajenačelnik preveč naračunal! — Ali je hotel morda gospod Wieser na ta način ujeti uslužbenca in mu dokazati nesposobnost za službo? Tega nc vemo, in zato tudi ne moremo trditi.Vprašali bi pa gospoda Wieserja, kako more podu radnik Mayer na kolodvoru ajdovskem kolodvoru ajdovske železnice opravljati službo, ko ne zna slovensko? Bolje bi bil, da bi se gospod Wieser, oziroma ravnateljstvo zavzelo, da bi v popolnoma slovenskih krajih prišli na kolodvor slovenščine zmožni uslužbenci, da bo mogel naš kmet govoriti žnjimi. Saj tega vendar ne bodo mogli zahtevati, naj se naš kmet uči nemški le radi kakšnega železniškega poduradnika!! Ni namreč ljudstvo zaradi uradnika tu, ampak uradniki so zato, da strežejo ljudstvu! Drugič posvetimo tudi Dvorana za sodne dražbe, ulita della Sanita 23-25 Dražba, ki se bo vršila danes v sredo, od 9—12, od 3—6 pop. Gramofon z ploščami, gumbi, klopčiči nita, zamet, svileni traki, čipke, dopisnice, bombaževina, zavratnice, tirake, nogavice, sviiki, okrasi, monogrami, igle in druge drobnarije. •__ *inogo snojsa neg r*bje olje je .Emulzija Scott * is ribjega jetrnega olja. Dokazi ao na dlani i. i. Z uporabo „Emulzije 8cottM ao odpravljene ne teikofie, med katerimi posebno teika prebava, zoperni oku in duh, »Emulzija Scott" pa je teko lahko prebavna m teko dobrega okusa, da se jo lahko do tudi otrokom ▼ povojih, kar je lata poeeboa velike vaSnoati v Caan, ko otroci delajo sob6 Naj ae ne dqje te^^j otrokom navadno i:.)t olje, ampak .Emulzijo 8cott" is ribjega jetrnega olja, ki je bela kakor mk*o in ravno tako ttrff poleti kakor poman. H ilrtlMlni ki m dobiva v 2*0 ako ae p«*U» BO rinariev „Seott * B «» O. m. b. H IM <8) Lepe obleke za birmance v zelo veliki Izberi pri BOHINEC & O Trst ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nuova 13 Vsakovrstne obleke za molke dečke in otroke. Fine, elegantne obleke, katere Izdelujejo najfioljčl krojači. jBasaa^aaamsai registrovmna zadruga z neomejeno zav. UudsKo hranilnica In posojilnica u Trstu ■5= v Trstu, Via rorre bianca 21 (v lastni hiši) == sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4 Va%» vloge na dvamesečno odpoved po 4*/«%, vloge na šestmesečno odpoved po 570, daje posojila proti poroštvu na zadolžnico (menjice so izključene), aH pa na vknj'žbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih, obrokih na daljšo dobo. Uraduje ac k del&vnik cd g. do 12. dopoldne tu od 3. do 5. po oldne. Edini pristni rastlinski najboljši In najzdravejši liker na svetu pripravljen samo iz žlahtnih rastlin = brez esenc. ===== I On krepča tek in prebavo, brani želo- I lodec in čreva proti strupom pokvar- I jenih jedil in proti nalezljivim boleznim. | V vašo lastno korist uživajte liker FLORIAN in zahtevajte ga povsod I Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo VEKOSLAV PLESNIČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST BAhfftim se ceneje nego v vsaki k OniSIVD drugi zalogi, v prodajalnici pohištva S- Brod« Squero Nuovo 7. I, (ob strani poštne palače) — Moderne spalne sobe od K 320-— naprej. Po dogovoru lačevanje na obroke. Za takejšnji naat« p se išče samostojna KORESPOKDEHTIHJA starejša moč, popolnoma zmozna slovenščine, nemščine in italijanščine, kakor tudi slovenske in nemške stenografije. PlaČa po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Ljubljana, poštni predal štev. 54. Spodaj podpisani lavskega konsumnega društva pri Sv. Ja. kobu in ob priliki se tudi priporočam vsim mojim bivšim tovarišem NDO. in sploh vsemu občin-tvu na svidenje dne 28. aprila Vaš Vam dobro poznani Josip Dodič, poslovodja pri G. k. d. v Bazovici.: D" KORSANO Specijalist za sifilistične in kožne bolezni Ima svoj ambulatorij ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ tPalazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antoua novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Dr. PECNBK Dr. PETSCHNIGG TRST. UIA S. CATER1NA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni' 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: IIV2—1 i« 7—7V2 Zmaga na vsej črti! fH najbolje kolo monarhije dobiva vedno nove odjemalce. c*5 u» t i 13 e c. u _ 0.5 s Ci tt •o 3 &£ " N ■o » -i c/i O ^ S c O roS?ivo »KOSMOS je tudi ' ,UJ dobro : ceno ljudsko KOLO Aostrilska tovarna orožja STE9R. Zastopniki: Trst: Rudolf Rtttl, ul Acquedotto 21 Gorica: F. Batjel, Via Duomo 2, Sv. Lucija: I. Suligoj. Pula: Fran Duda, Via G Carducci. V nojem se odda pod loko ugodnimi posoli Hotel BELLEV v Mramoru pri trstu s 25 meMovanimi sobami in s povsem opremljeno restavracijo z vrtom. MtafiKlie se polzvevhotelu samem odnosno pri „Kmet-sU posoillnld UnMjnnske okolice v UuMlnni". Alla €itt» di Lione Trst, Plazza della Borsa štev. 3 Največja zaloga svil za pomladno in poletno sezijo bo dospele krasno svile za obleke bluze i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah. Usoroi m deželo zastonj in poštnine prosto. Stran IV. »EDINOST« It M. V Trstu, dne 29. aprila 1914. našemu šempeterskemu čuvaju Reispu nekaj besedi, ker imamo nabranega že mnogo gradiva. Na vsedijaškem shodu v Gorici, ki se ie vršil v nedeljo, nismo opazili skoro nobene dijakinje, akoravno se je računalo tudi na njihovo udeležbo. Kje so bile naše gimnazijke. kandidatinje z učiteljišča in druge? Ali se naše ženstvo res tako malo zanima za tako važna vprašanja? Pri plesnih vajah ne izostajajo! Tovarišica. Javno tombolo priredi »Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine v Sežani« dne 4. majnika (na sejmski dan ob dveh popoldne na občinskem trgu v Sežani. Dobitki so: Kvaternaa K 25, činkvina K 40. tombola K 100. Srečke so po 40 stotink. Po tomboli bo ples «Prosto-voljnega gasilnega društva v Sežani. IStI IZ Ml Tele z dvema glavama. Iz Velikhi Mun pri Podgradu nam pišejo: Tudi v živalskem svetu se dogajajo čudesa. Cvjetku Peloza v Velikih Munah št. 51 je izlegla krava tele z dvema glavama. Glavi sta povsem pravilni, a zraščeni sta do oči, tako, da je med desnim očesom ene glave in levim očesom druge glave razdalja 4 cm. Tele se ni moglo vzravnati radi prevelike teže sprednjega dela telesa. Pilo je mleko na obe glavi. Ko so vlivali mleko, a nista bili glavi dobro privzdignjeni v vis, je teklo mleko na gobec druge glave. Tele je bilo jako veliko, a je predvčerajšnjim poginilo. Čudežna igra narave. Razne vesti. Nova tovarna za letala. Bivši nrdi-o-ročrik in vojaški pilot Bicr bo ustanovil s pomočjo nemške tovarne za letala v Lip-skem v bližini Budimpešte tovarno za letala. Ta projekt podpira tudi avstrijska vojna uprava. Podjetje se bo imenovalo „Ogrska akcijska družba za letala". Obsojeni Romuni. V Szatmar Nemeti se je končal proces proti onim Romunom, ki so napadli in insultirali v Kismajthenyi vikarja novo ustanovljene grško-katoliške ogrske škofije ]aczkowicha. Župnik Jurij Ma-rosan je Ml obsojen kot povzročitelj napada na poldrugo leto ječe, ostali so obtoženci pa so bili obsojeni v ječo od 15 dni do 8 mesecev. Prvi ženski kapitan na transatlantiškem parniku. Prva ženska, kateri je bilo poverjeno poveljništvo transatlantiškega parnika, je neka Danka, gospa pl. Bau-dinz. Gospa je soproga mornariškega zdravnika in se je na pomorskih vožnjah s svojim soprogom tako navdušila za pomorstvo, da je začela posečati pomorsko akademijo. Neka danska parobrodna družba jej je pred nekaj leti poverila poveljništvo nekega parnika za vožnjo po Baltiškem morju. Ker se je pa tu izkazala kot zelo zmožen in energičen kapitan, je dobila sedaj poveljništvo velikega transatlantiškega parnika za vožnje med Dansko in Ameriko. Ta ženski kapitan predstavlja veliko zmago ženstva. Dosedaj se je namreč odrekala ženskam točnost, energija in hladnokrvnost, kakor jo mora imeti kapitan zlasti v slučaju kake nevarnosti. Kakor se pa vidi, je kapitanka pl. Baudinz dokazala, da ima tudi ženska lahko vse za poveljevanje potrebne sposobnosti in lastnosti. Dosedaj so v pomorskih službah uporabljali ženske le za postranske posle; na Kitajskem, v Ameriki in tudi v Nemčiji se vidi mnogo žensk pri poreški plovbi ob krmilu; zgornji slučaj pa je prvi, da je dobila ženska poveljništvo transatlantiške ladje. Schichtov tekmovalni polet V nedeljo je bil končan Schichtov tekmovalni polet in sicer z absolvirar.Jem zadnje etape Bu-dimpešta-Dunaj. Tudi ta proga, dasi primeroma kratka in lahka, je zahtevala eno žrtev. Pri Hegyeshalom je padel iz znatne višine avijatik Konschel s svojim pasa-žirjem. Oba sta precej nevarno poškodovana. Prvi so prišli na končni cilj Mumb, Bareth in Wittman z malimi presledki. Nagrade se bodo razdelile najbrže sledeče: Prvo glavno nagrado v znesku K 30.000 dobi \Vittman, drugo 20.000 K Bareth. Prvo nagrado za hitrost, v znesku 5500 kron dobi Bareth, Mumb pa drugo v znesku 3000 K. Nagrado mest bodo razdeliti v enakih delih Wittmanu, Kon-schelu in Barethu. Koliko staneio Francoze vladarski po- setl. Francoski davkoplačevalci morajo za sprejem vladarjev, ki prihajajo v posete v Pariz, plačati precej lepe svote. Zelo različne pa so svote, ki se porabljajo ob takih prilikah. Tako je na primer izdaja francoska vlada za sprejem ruskega carja v Parizu L 1902. nad poldrug milijon frankov. Dve leti pozneje pa je bil sprejem italijanske kraljeve dvojice zelo poceni. Stal ni več nego malenkost nad 300.000 frankov. Poset španskega kralja Alfonza 1. 1905. je stal francoske davkoplačevalce okrog 740.000 frankov. Ko pa je prišel isti gost v Pariz leta 1913. ni izdala vlada za njegov sprejem več nego 200.000 frankov. Letošnje leto je bilo dovoljenih za poset angleške kraljeve dvojice ter danskega kralja in kraljice vsega skupaj samo 400.000 frankov. Ce se ob takih prilikah ne uporabi vsa dovoljena svota, je preostanek treba vrniti državni blagajni. Po posetu švedskega kralja je napravilo ministrstvo zunanjih stvari natančen obračun in je vrnilo, kakor je treba, državni blagajni preostanek — 1 centim. Tik pred prihodom angleške kraljeve dvojice je prišel minister Viviani na to, da nove državne galakočije nujno potrebujejo pozlatitve. Moral je prositi parlament za dovolitev novih sredstev, ker se je izkazalo, da se je v ta namen določena svota porabila vsa za pozlatitev predsednikove galakočije. K avtomobilski nesreči Tfeeodorla Drek-eria. Drugi dan po nesreči se je vršil na licu mesta komisijski ogled ceste, katerega so se udeležili tehnični uradniki deželne vlade. Komisija je dognala, da je cesta popolnoma brez hibe, 5 m široka in da tudi nima jarkov, ki bi lahko povzročili nesrečo. Preiskava le dognala skoro z gotovostjo, da je povzročila nesrečo edino le prehitra vožnja. Več oseb, ki so gledale avtomobil iz vlaka in ki so natančno videle cel prizor je izpovedalo, da je vozil avtomobil s tako hitrostjo^ da se je zdelo kot bi plaval po lahnih valovih nad cesto. Hitrost je bila taka, da je zadostoval najmanjši ovinek ceste, da ie zavozil voz ob rob cestnega jarka, ki je zasajen z drevjem. Avtomobil je trčil najprej v drevo na levi strani ceste, ognil se je drugega drevesa in je trčil nato v tretje in Četrto drevo. Vsa drevesa so v približni višini voza odlomljena. \oz je skoro popolnoma razbit. Pokvarjena je tudi pnevmatika, vendar pa je počila pozneje. Stanje šoferja Merca, ki je še vedno v celovški bolnišnici, se je izboljšalo. Mere je popolnoma pri zavesti in trdi, da je počila pnevmatika, vsled česar mu je vrglo voz v velikanski hitrosti v stran. Deželno sodišče. Ni bil pohotnež. Kakor smo poročali v »Edinosti« od mi-nole nedelje, je v soboto, dne 25. t. m. pričela razprava proti 521etnemu Ivanu Pribichu, ki je bil obtožen, da je Anito Beranuti ponovno zlorabil, in to, ko še ni imela 14 let in tudi potem. V soboto je bila razprava prekinjena in odgodena do včeraj, ker je sodišče sprejelo preulog državnega pravdnika, naj odide sodišče s strankami in pričami v prosto luko in si tam na licu mesta ogleda obtoženčevo pisarng in tako konstatira. Če res ni mogoče — kakor so trdile nekatere priče —, da bi bil obtoženec v oni pisarni zagrešil oni zločin, ne da bi ga bil kdo videl. Kakor rečeno, je sodišče sprejelo ta predlog in določilo ogled na licu mesta za včeraj zjutraj ob 9. In ta ogled se je vršil včeraj zjutraj. Po tem ogledu se je pa komisija vrnila na sodišče, kjer se je nadaljevala razprava z zaslišavanjem nadaljnih prič. Priča Atilij Brandolin pozna že dalje časa obtoženca Pribicha. Videl je večkrat Anito Beranutijevo priti v obtoženčevo pisarno, a nikdar ni prišla sama, temveč vselej s svojim očetom. Pribicha smatra za popolnega poštenjaka. Priča Josip Kenič je večkrat videl Beranutijevo kasno po noči na ulici. Ko jej je njen pokojni oče nekoč rekel: »Ti me spraviš pod zemljo!« je priča slišal, da je Anita rekla očetu: »Pa crkni, če ti je tako ljubše!« Ve, da je Pribich postopal z Beranutijevo, kakor oče z lastno hčerjo. Priča Roza Kuban je tudi izpovedala v prilog obtožencu ter povedala, da je Beranutijeva zelo lažnjiva. Priči K. Rebetz in C. Longhi sta izpo-dala v prilog obtožencu. Poslednji je povedal tudi, da je pred kakimi štirimi leti slišal Anitino mater, Emilijo vdovo Beranutijevo, ko je rekla Kubanovi, s katero obtoženec živi v divjem zakonu: »Hočem se maščevati na vsak način! Prej ne bom zadovoljna, dokler vas ne spravim na be-raško palico!« Priča Emilija Beranutijeva je povedala, da je o teh stvareh izvedela šele potem, ko je njena hči vse to povedala svojemu varuhu, pok. Freuhansehnu. Prej jej ni hči nikdar nič omenila o gnus-enih početjih obtoženca, dasiravno trdi Anita, da so ta početja trajala celih 8 let Državni pravdnik je trdil, da hvala, ki so jo priče prepevale obtožencu, še ne izključujejo možnosti, da bi bil kriv zločina, katerega ga dolže. Imeli smo namreč v Trstu visoko čislanega odvetnika, ki je bil mestni svetovalec in deželni poslanec, a je slednjič pobegnil iz Trsta, ker se je izvedelo o njem, da je zagrešil skoro popolnoma enak zločin. (Bil je to dr. Gvidon d' Angeli. Op. ur.) Seveda trdijo priče, da niso videle, da bi bil obtoženec počel kaj takega, česar ga dolže; in to je naravno, ker obtoženec ni svojih gnusnih dejanj počenjal tako, da bi ga bil mogel kdo videti. Govornik je trdil, da se mora verjeti Aniti Beranutijevi že zato, ker se ni prišlo na sled nobenemu vzroku, ki bi opravičeval mnenje, da Beranutijeva iz maščevanja po nedolžnem dolži obtoženca. Zahteval je slednjič, naj sodišče obtoženca obsodi in strogo kaznuje. Branitelj je pa opozoril sodnike na mnoga protislovja, v katera je Beranutijeva zašla tekom vsega procesa in tekom razprave ter ie iz tega sklepal, da se Beranutijevi ne sme verjeti. In sodišče jej res ni verjelo ter je Pribicha oprostilo obtožbe. Razpravi Je predsedoval deželnosodni svetnik Sbisa, a votantje so bili deželno-sodna svetnika baron Farfoglia in Pachor ter sodnik dr. Luccardi. Državno pravd-ništvo je zastopal dr. Tomicich, obtoženca je branil dr. Robba. * ___M Okrajno kunsko sodiSte. »Kaj par cvetlic, ie ceK> drevje M bila smela vzeti!« Gospodična Marija Žitkova, ki stanuje v Barkovljah, je bila pozvana pred okrajnega sodnika dr. Pollanza. Obtožena je bila nič manje, nego prestopka tatvine. Ovadil Jo |e pa namestništveni svetnik v pokoju in vitez Prane Jožefovega reda gospod Josip Orioni, ki stanuje v Barkov-Oah ravno v isti hiši, kakor gospodična Žitkova. Pred hiSo, v kateri stanujeta go-sodična Žitkova in gospod Orioni, se nahaja lep, z raznimi cvetlicami nasajen vrt, a gospodična Žitkova si je večkrat natrgala cvetlic na tem vrtu. Gospod Orioni je pa natančno preštudiral najemninsko pogodbo in v njej je našel klavzulo, v kateri je rečeno, da imajo vsi stanovalci iste hiše pravico do vživanja vrta, a nihče lastninske pravice. Besedilo te klavzule ga je prepričalo, da bi bila smela gospodična Žitkova vohati cvetlice na vrtu od zore do mraka in od mraka do dne, nikakor pa jih trgati. Pred sodnikom je gospodična Žitkova s pravim veseljem priznala, da je res trgala cvetke na skupnem hišnem vrtu, da jej je pa to dovolil hišni upravitelj. — Sicer pa plačujem 1200 kron stanarine na leto in, ne le par cvetlic, temveč celo drevje bi bila smela poruvati! — je dejala v smehu. Gospod Grioni, zaslišan kakor priča, je dejal, da njemu ni na tem, da bi bila gospodična kaznovana: napravil je ovadbo le tako .... (morda, ker mu je bilo preveč dolgčas?), hotel je gospodični le dokazati, da ona nima pravice lastiti si cvetk, katere smejo glasom pogodbe vohati vsi stanovalci hiše. Ker ni gospodična Žitkova natrganih cvetlic nikdar nikomur prodala, ker jih torej ni kradla zato, da bi imela od tega dobiček, jo je sodnik oprostil obtožbe. E Trgovino BORZNO POROČILO. dne 28. aprila 1914. Efektna borza. Dna a j, 1.03 pop. Avstrijska renta papir 81.55 avstrijska srebrna renta °1.25. avstrijska kronska renta S t.75. ogrska kronska renta 90.80, kredi tke 6 2— Anglobanka 333.—, Union 582.—, L&nderbank 498.25. Bankverein 513. đrž. žel. 701.75, Lombardi 98 25, alpinke 818.—, turške srečke 223.—, Napoleoni 1914, marke papir 117.50. London kratko 24.07, Pariz 95.60. Mirno. D u n a j, 3J5 pop. Avstr. rent* papir 31.70, kre-ditke 612.—, Llojd 600.—, dri. žeL 700.25, Lo -bardi 98 50, alpinke 817.50, turiUce srečke 221.—, cheqnes Pariz 95.60. Medlo. Trst, 'nracL) Francija 95.55-95.80, Nemčija 117.25 -117.70, It. 95.10-95.40, London 24.04-24.11, 20 frankov 19. 0-19.10, 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 23.97 - 24.00. nemški papir 117^)0 -117.75, italijanski papir 95.10 - 95.50, avstr. zlata renta 100.80 101.20, avstrijska kronska renta 81.60 - 82.—, ogTska zlata renta 96.95 - 97.35, ogrska kronska renta 81.10 81.10, tur<e srečke 219 - 222.— diskont za menice do 3 mesecev 3*/4 - 4 7//,, nad 3 mesece 4'/4 - 4*/«%- Blagovna borza. Bndimpeita, 28 apr. Pšenica za april —.—, maj 13.10, oktober 11.90; rž za april —.—, cVetober 9.49; o v e s sa april--, oktober 817; koruza za maj 7.10, jnli 7 25 Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje zbolj^ano. — Tendenca slaba. Prodaje 55 000 q, 5 do 10 vin. nižje. Mi neje. za 55.75 58.—. Tendenca mirna. — Good Rio za maj —.-- -.—, jnli 49.75-50.—, september 50.25 - 51.—, december —.---.—, marec —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27.--28*/4 maj avgust 27*/4-28*a, novem.-marec -28.'/4-29—, melis takoj 28*/*-28*/,, maj-avgust 29.*/. 29.V, no v.-mar. 29 •/. - 29. V4. concasse takoj 29.--29.'/,, kocke 29*/.—30'/., kristal takoj 27*/. - —, —maj. -avgust —.—, okt.-dec. 26»/«-26— Mirno. :: HALI OGLASI:: □□ □o □□ se računajo po 4 sto t. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanja« : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ Proda štev 47. se vrata, okna, stopnice pokrivala (bo-ca^orte) in umivalniku Ulica Coro^eo 39 J M loflfl uradnik želi primerne službe; sposo-«JM 11*1111 ben, zna slovenski, srbsko-hrvatski, nemški in nekoliko laški. Ponudbe pod „Zadovoljen št. 365" ' a Ins. odd. Edinosti. 865 TVflfan meblovana sor* z lepim razgledom odda LiUUlll se z 15 majem, vprašati pri A. rtepen* šeku, buiovezu Via (Jecitia 9. 400 Lepa soba in mala sobica v sredim mes a odda se takoj. Ulica Ziccaria 4. I, le^o, 389 Odda se takoj meblirana soba. Vetta Scoriola štpv 789. 387 II AWft«MftM«lmmŠIm l«l veščo perfektne sloven- KoresDonaennnjo ^e, evemueino t* t italija- \ ntra^ke t»tenogr»fije in strojepisja išče veliko vr^v^ko podjetje v Tr-tu. Bodočnost za jačemna. Plača po dogovoru. Ponudbe pod peštni predal 384. 397 rAMlAllIhlN S sPod, s nanjem srbsko-UDSPUulinU hrvatskega jezika, strojepisja ali stenografije italijanske, od 100 do 120 K mesečno, za prvovrstno baoko v Pragi Se sprejme. Naslov pove In s odd. Edinosti 406 Ifffoffl so za Trst, Istro, Dalmacijo. Tirol, ISlCJU Fur an jo in Avstrijo sploh za razprodajo sreč« na obroke, visoke provizije. — Naslov pove Ins odd. Edinosti. 405 nitflffffl se zemljišče pn Sv. Ani, 60—100 kl aftro v riUUO po K 28. Naslov v društveni gostilni pn Sv Ani. 404 n#t<4wftjrnif>ft za nekaj ur predpoldne in po-rOSIfBZniiU poldne se išče. Via Luigl Gal-van 1, pritučje 'rad ljudskem vrtom.* 500 iJpOl^fl zastopnike za pridobivanje za-arovnn-I*ib^riiiU cev, ki bi se pečali samo s tem del^m, ali t a bi ga izvrševali le postransko. — Delavne osebe \sakega st*nu si lahko pridobijo prav lepe zaslužke. Pogoje izvedo v naši pisarni ulica Geppa 15, II nad .Prva češka na življenje*. 403 Ahfnlnovtt grm~ke kmetijske šole z dobrimi MftJMJlVISllI spričevali, z neomadeževano pretek «>!>tjot zmožen tlovensko-nemškega jezika, ter popolnoma vešč vrtnarstva in cvetličarst a išče primerne službe. —Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 402 nAMfalftan knjigovodja in korespondent želi rensnien takoj nastopiti službo v Trstu, e-ventueluo tudi samo nekaj ur dnevno. Ponudbe pod : Perfekten št 401 na Edinost, 401 fMAAnfHN porcelane in sploh kuhinjske oprave irgUVMO se proda takoj radi odhoda is Trsta za 4u00 K. — Naslov Josip Zuzek, Ulica Giulia štev 7. 400 Odda se takoj soba i i sobica s hrano. Ulica Boschetto 40 pritličje, *r<»ta 2. 398 Stalni Krajevni agenti se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur-, Brno, Neugasse št. 20. 380 Absolvimn jurist z vsemi državnimi izpiti, vešč slovenske in nemške stenografije, strojepisja ter italijanščine išče službe kot stenograf in koncipijent-začetnik. Picindbe na Ins. oddelek Edinosti pod Št 2tf67. B m o ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni n za bolezni na dihalih (kakor : grlo i u nosj ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso štev. 12, Telef. 177JV od 11»/, do 17, in od 4»/, do 5»/, pop. @__ Ste se že poslužili v čevljarnici O ANTOM .IBUEBolK v ulici Farneto st. 33 ? Sprejema usaKourstnn mmmli t" / Velika zaloga in obsežna iz poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST II Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. Železni predmeti za vrata okna kakor tudi za pohištvo. Kuhinjske potrebščine v veliki Trst, ulica G. Carducci 26 j^ljgfj, Trst, ulica a Carducci 26 d TRCOVCIl PEKU slovenske trgovine drož, so dosege dosedaj vsepovsod najbolji! sloves. NarodnjaK postreže se "ms. J. J. SOBAH, Trst. tX Via Vasarl 10 ef. Nr.o