'». 14! Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MUKNlNti DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 16, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII WMeMTet/ Amerikanci so bombardirat Japonsko Orjaške ameriške zračne trdnjave so letele iz Kitajske Washington, 15. junija. — Ameriška armada je pognala danes v boj na Pacifiku nove in silne zračne trdnjave tipa B-29, s katerimi je izvedla bombni napad nad Japonsko samo. Vojni oddelek je danes izdal sledeče kratko, toda pomembno uradno poročilo : "Super-bombniki B-29, ki so pride-1 jeni ameriški zračni armadi 20. bombnega poveljstva, so danes bombardirali Japonsko." To poročilo nam je prvič uradno naznanjalo, da imamo sploh kako 20. zračno armado, ki je del ogromne ameri-. ške zračne sile pod vrhovnim poveljstvom generala Arnolda. Vojni oddelek pridržuje detajlirano poročilo o tem zračnem napadu na Japonsko, ki je bil prvi, odkar je 18. apri-jla 1942 poveljnik Doolittle s svojimi Poveljnik naše zračne sile, general Arnold, je izjavil vzpričo vesti o bombardiranju Japonske same: "S tem, da imamo zdaj v službi bombnik B-29 nam bo mogoče z zračnimi napadi omehčati Japonsko veliko prej, kot bi bilo to mogoče s. kake druge vrste letali." "Res je," je izjavil Arnold, "da zračna trdnjava B-29 sama ne bo dobila vojne, pač pa bo pripomogla s svojo večjo močjo pomorski in pehotni sili doseči cilje in zmago hitreje. Novi B-29 lahko seže v daljave,, kakršnih dozdaj ni mogel noben drugi bombnik. Ta novi bombnik lahko tudi leti v taki višini, da mu navadno bojno letalo niti blizu ne more." Japonski radio je danes popolnoma molčal o tem zračnem napadu. Vse drugače, kot ob napadu leta 1942. Na- še radijske sprejemne postaje, ki poslušajo inozemska radio poročila, niso slišale niti besedice iz Japonske o tem napadu. Tocla dve uri zatem, ko je naš vojni oddelek sporočal javnosti to vest, je naznanjal berlinski radio: "Ameriška zračna sila je danes bombardii-ala Japonsko, tako se poroča iz Washingto-na." Toda to nemško obvestilo je bilo namenjeno samo inozemstvu. Ce so naciji o tem poročali tudi narodu doma, ni znano. * * * Zdaj, ko je uradno j avl j eno, da je bombnik B-29 posegel v boj, je tudi dovoljeno povedati, da glavne dele izdelujejo zanj v Clevelandu. Včeraj so bili delavci V Fisher Body, Graphite Bronze in drugih tovarnah silno vzra-doščeni, ko jim je bilo povedano, da njih delo že rodi sadove. S. PEHOTA JE ZASEDLA APONSKI OTOK SAIPAN .Washington, 15. jun. — Ameriška pehota se je izkrcala ^Ponskem otoku Saipan, ki je del Marianskega otočja, 1,500 milj južno od Tokia. Tako je danes poročal lral NVmitz,- .Vest o teh novih uspehih ameriške, bojne sile je prišla 1° dve uri zatem, ko je vojni oddelek sporočal bornbar-Japonske. ^eriš^ke čete so se izkrcale Joku Saipan kljub veliki opo-od strani japonske posad-^ove ameriške čete se ne-: tano vsipljejo na otok, po-admiral Nimitz. briško bojno brodovje leži 3 obrežja ter neprestano a krogle na japonske utrdbe ( °ku. V boj so posegli tudi r'ški bombniki z nosilcev le-ki poletavajo nizko pred J^kimi četami in razbijajo ^ke postojanke. Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO na Pvt. Josipa, da je bil poslan iz Islandije v Anglijo. Pove tudi, da redno prejema Ameriško Domovino, ki ga zelo kratkočasi. Za Materinski dan je poslal svoji mamici lepe rože. Njegov brat, Pvt. Godfrey, se nahaja pa na Novi Gvineji in tudi piše materi, da redno prejema Ameriško Domovino. « in m Mrs. William Spech, 6214 Glass Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za svojega brata Johna na naslov :Cpl. John M. Skerl, 35061399 Hq. Btry 770th F. A. Bn. Camp Hood, Texas. * t* K* Mr. in Mrs. Louis Tekavčič iz 3420 E. 73. St. sta naročila sobotno Ameriško Domovino svojemu sinu na naslov: Pvt. Louis E. Tekavcic, 35926379 Hq. Co, 1133rd Engr. (C) Group, Camp Butner, N. C. Trije mestni odborniki so za odplačilo dolga železnice najprej Včeraj je bilo javno zaslišanje, če naj uprava clevelandske mestne železnice odplača dolg, ali naj si gradi rezervo za povojno ekspanzijo...Trije mestni odborniki, Pucel, Lucak in Spaeth so zagovarjali idejo, da naj se najprej plača dolg, ker bi prevelika rezerva denarja privabila zahtevo po večji plači uslužbencev. Nekateri navzoči trgovci so pa zagovarjali idejo velike rezerve, češ, da si vsak dober gospodar v dobrih časih zgradi rezervo, iz katere v slabih časih jemlje denar za popravila in razširjenje sistema ulične železnice. -o- 0 pokojni Ani Kekič Kot smo že poročali je umrla Ana Kekič roj. Brzovič, med Hrvati in Slovenci splošno poznana. Doma je bila iz sela Antona Velikega v Kastu, odkoder je dospela v Ameriko pred 48 leti. S Tadejem Kekičem se je poročila v cerkvi, sv. Vida. Poročil ju je Rev. Vitus Hrbiar. Tadej Kekič je dospel v Ameriko pred 53 leti iz sela Stari Grad Rupa-Sošice. Zapušča sledeče sinove in hčere: Ella Kekič, Ana Vidovic, sina, ki je načelnik požarne bram-be v Avon, O., Mary Rebič, Marta Neki^, Jennie Kekič in Nikolaja. V stari domovini zapušča sestro Anno Brzovič. Zapušča tudi sedem vnukov. Bila je članica odseka 21 HBZ, Zumbera-čke sloge 26 ter "ustanoviteljica Oltarnega društva fare sv. Niko laja. Pogreb bo v pondeljek iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Nikolaja ob devetih zjutraj in od tam v družinskp grobnico na Kalvarijo. > -o-- Vesela vest Zale deklice, ki so jo prinesle MESO IN KONZERVE BODO MORDA SPET RACIONIRANE Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo postavljenih najbrže drug mesec zopet nekaj vrst mesa in zele-n j adnih konzerv ^ racioniran j e. To bo potrebno, pravijo, ker ni zadostne enakomerne razdelitve mesa po vsej deželi in je v nekaterih krajih pomanjkanje istega. Zelenjadne konzerve so pa ljudje večinoma pokupili, kar je hotela doseči vlada s tem, da jih je vzela iz racioniranja. -o-- Kupujte vojne bondel -o- Odbor, ki je na delu v četrtem distriktu Cuyahoga okraja za prodajo vojnih bondov poroča, da gre prodajanje bolj počasi, toda vsi delavci in delavke imajo največje upanje, da se bo stvar boljše razvijala v par dneh. Eno najtežjih del je prositi ljudi, da investirajo svoj denar v bonde ,toda temu bi ne smelo biti tako, ker vsak se bi morai zavedati, da dobi z bon-dom isti podpis sigurnosti od vlade, kot je na denarju. Torej bondi so vredni ravno toliko kot je vreden ameriški dolar in še več, ker v bondih pride vlada do denarja takoj, da ga lahko porabi za vojno, da bo čimprej končana. Slovenska banka in posojilnica sta vam na postrežbo in Council se menda upira preuredbi pri policiji Clevelandska mestna administracija je za to, da bi nekoliko zmanjšala število častnikov pri policiji in najela več patrol-manov. To idejo zlasti priporoča varnostni direktor Celebrez-ze in načelnik Matowitz. Policija je proti temu, ker jih je na listini več, ki čakajo na povišanje. Včeraj bi morali o tem razpravljati trije odseki mestne zbornice, toda člani odsekov se seje niso udeležili, najbrže namenoma. Ako o tem mestna zbornica ne bo razpravljala v pondeljek, bo stvar prepadla in ž njo načrt mestne adminisrta-cije. Župan Lausche je obljubil, da bo pismeno urgiral vsakega odbornika, naj se prihodnje seje gotovo udeleži. -o- Drugo leto bodo posejali mnogo več pšenice Washington. — Vojna živilska administracija naznanja, da bodo drugo leto obsejali ameriški farmarji do 70 milijonov akrov s pšenico. Letos jo je bilo posejane na 67 milijonih akrih, lansko leto pa samo na 55 milijonih akrih. AMERIKANCI PRODIRAJO NAPREJ PREKO POLOTOKA Normandija, 15. jun.— Ameriške čete so udarile z novo silo preko polotoka Cherbourga z namenom, da ga popolnoma izolirajo od ostale fronte. Berlinski radio je danes poročal, da,-imajo Amerikanci samo šest milj še do zapadnega obrežja tega polotoka in ko bodo dosegli to, bo največje pristanišče na svetu, Cherbourg, popolnoma odrezano od ostale Francije. vile rojenice družini Mr. in Mrs. John Simon iz 3827 W. 136. St. so star.ši zlasti še zato toliko bolj veseli, ker so imeli zdaj v družini tri fante, pa nobene dečve. Naše čestitke! Mati in dete se dobro počutita v St. John's bolnišnici. Tako je postala Mrs. Theresa Verbič'iz 983 E. 76. St. zopet stara mama. ob petkih imajo odprto do 8. zvečer za tiste, ki ne morejo priti čez dan. Poslužite se lepe prilike še ta teden in stopite v svojo banko z denarjem, kjer vam bodo radevolje postregli! Priporočamo vsem rojakom in rojakinjam: kupujte vojne bonde in pomagajte Stricu Sani u, ne jutri, ampak še danes! Molitvena ura za mir bo v Providence Heights Po sklepu Zveze slovenskih oltarnih društev lx> v nedeljo 18. junija molitvena ura za mir in sicer od 3 do 4 popoldne pri Lur-ški Mariji v Providence Heights. Pobožnost bo ob vsakem vremenu in naše slovenske žene prijazno vabijo vse Slovence, naj se udeleže v velikem številu. Clevelandski letallec je varen v Jugoslaviji Poročnik George Salapa iz Clevelandu, ki je bil prisiljen pristati s svojo posadko bombnika v Jugoslaviji, je na varnem pri Mihajlovičevih četah, se glasi poročilo. š^sta obletnica V nedeljo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine peta maša za pokojnega Valentina Grilla v spomin 6. obletnice njegove smrti. Nov grob Danes zjutraj je umrla Mary Samsa, stanujoč na 835 E. 154. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod, čas pogreba in urugo bomo sporočili jutri. Amerikanci so planili danes naprej kljub vsem silnim protinapadom nemške armade. Kot javljajo poročila, je vrglo nemško poveljstvo v boj že 20 divizij in 600 tankov. Zavezniški glavni stan potrjuje, da je ameriška pehota, podprtsi s parašutarji in tanki, dosegla nov teritorij zapadno od mesta Carentan. Glavni stan zaveznikov tudi uradno poroča, da se zavezniška armada dobro drži na celi 100 milj dolgi liniji, najsi naciji še tako strahovito napadajo, ne glede na svoje ogromne izgube. Na skrajni levici so Angleži izgubili oprijem na mestu Tro-arn, ki leži vzhodno od mesta Caen. Ameriške čete so se tudi zopet zrinile v mesto Montebourg, 14 milj južno od pristanišča Cherbourg, katerega so jim včeraj iztrgali Nemci. Vnel se je vroč boj z naciji po mestnih ulicah. Nemci so danes popoldne poročali, da so zopet gospodarji mesta. Montebourg je že večkrat menjal svoje gospodarje v zadnjih 24 urah. Da je boj za francosko obrežje zares hud, dokazujejo nemška poročila, ki so danes izjavljala, da postaja boj z vsako uro hujši in da se bliža odločitvi. Nemci priznavajo, da zavezniki udarjajo z vso silo na celi črti. Amerikanci prodirajo zapadno od Carentana na devet milj široki fronti proti višinam, s katerih bodo lahko obvladovali zadnjo cesto, ki je še odprta Nemcem do pristanišča Cherbourg. Iz Stockholma poročajo trditve iz Berlina, da Nemci pričakujejo vsak čas, da se bodo zavezniki izkrcali tudi v Belgiji. Feldmaršal von Rundstedt je poslal proti zaveznikom 2. pan-cersko divizijo, ki je najboljše opremljena in trenirana edinica vse nemške vojske. Prihodnji trije dnevi bodo pokazali, če so Nemci vrgli v ta sektor vse svoje rezerve, ali so jih lahko nekaj prihranili za končni, glavni protinapad. Pozicije zaveznikov na obrežju Normandije so popolnoma zadovoljive, kot poroča poveljnik general Montgomery. -o-- Po nagrade! Nocoj bodo zopet dajali lepe nagrade v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Pridite ponje in poleg lepih nagrad boste imeli še kratek čas. Prireditev je v korist fari, zato pridite, farani, in storite sebi ter fari dobro. JAJCA PO ENO ŠESTNAJSTINKO CENTA AMPAK JIH NE BOMO MI HAMALI Vladna živilska administracija v Clevelandu ima v zalogi 3,600,000 ducatov jajec, za katere ni več prostora v skladiščih. Plačala jih je po 27 centov ducat. Zdaj je pa tesno s prostorom v skladiščih in ta jajca bodo šla na trg, čujte in strmite — po eno šestnajstinko centa ducat! Vendar daje vladna živilska administracija pri tem en pogoj, namreč, ljudje teh jajec ne smejo jesti, ampak se jih da lahko za krmo kokošim in živini. Teh jajec je v Clevelandu 200 železniških voz ali dovolj, da bi jih dobil vsak prebivalec v Greater Clevelandu dva ducata in pol. Vlada je plačala za ta j a j c a $1,098,000 in povrhu še stroške za skladišče in prevoz. Zdaj jih bo pa prodala vse skupaj "co'.c in pok" za okroglo $6,000. Srečne kokoši, ki bodo žrle jajca po eno šestnajstinko centa ducat, dočim jilUmora plačevati človek vse od 42 do 50 centov ducat. Ameriška bojna sila je neprestano pet dni razbijala tukaj japonske utrdbe, predno so se čete izkrcale na otoku. Mariansko otočje, katerega del je Saipan, sestoji iz 15 otokov, ki so pripravni za letališča. Ker so oddaljeni komaj 1,500 milj od Tokia, bo ameriška zračna sila od tukaj z lahkoto na-, padala Japonsko. Ameriški ' bombniki lahko prelete tako raz-! daljo na oba kraja. > ? dopust je prišel k svojim Mr. in Mrs. Henry Za-1135 Addison Rd., sin s svojo soprogo. Pred v službo Strica Sama i °vel s svojo fino godbo, zna-imenom Sunny Ray's Or-;K ra- Vežbal se je v Corpus ij^ti. Texas, kjer je tudi grata^ Pred par meseci ter bil ^ , H1 v Ensigna. En dan po i>t),Uaciji!se je poročil s svojo i Jenko; ki je prišla tje iz i.e'anda, Potem je bil poslan meseca v De Land, Flo-0(i tam se je pa pripeljal z i 0l*i v Chicago. Do 21. junior1 Prijatelji lahko obiščejo i 0*'njem naslovu. Po dopustu (ilj^61 s soprogo v San Diego, kjer bo nadaljeval svojo k » » * \ 8- Frances Košir, 1095 Ad- 11 Ha.. e dobila pismo od si- fli Vsi moramo pomagati Stricu Samu in mu posoditi de-da bo lahko kupil uaši bojni sili obleko in hrano, muni-l>o in orožje. Vsak naj posodi, kolikor kdo more. Okraj ^Uahoga mora kupiti do 8. julija za $245,000,000 vojnih ndov in to ni majhna vsota za ta okraj. Zato mora res poseči v žep in deti na kup, če hočemo, da bo naš okraj "Hcgel svojo kvoto. — V tem 5. vojnem posojilu mora goditi vsa dežela vladi 16 bilijonov dolarjev, kar bo šlo j no. letalci obiskal Tokio in druga japonska mesta. V prvem poročilu ni vojni oddelek izdal, kateri del Japonske so ameriške zračne trdnjave bombardirale, niti ni izdal, s katerih baz so se bombniki dvignili. Šele pozneje je vojni oddelek toliko priznal, da so poleteli ameriški bombniki k napadu na Japonsko z baz v Kitajski. Zdaj tudi prvič poročajo kaj natančnega o tem novem ameriškem zračnem orjaku—B-29, ki presega v orožju, teži bomb, v dolžini in višini poleta, vsak drug bombnik na svetu. Ta zračna trdnjava irna štiri motorje, katerih vsak razvija da 2,200 konjskih sil. Njega krila merijo 141 čevljev, dočim merijo krila bombnika B-17 le 104 čevlje. Novi problemi za industrijo Invazija v Evropo je znamenje začetka konca za ameriško ekonomsko življenje v času vojne. Istočasno pa pomeni invazija tudi poseben nov napor na domači fronti, čim bolj se bo ofenziva v Evropi razvijala. Invazija pomeni silno premikanje čet in materiala. Morda v tem času že urgi-rajo iz Washingtona industrijo k večjemu naporu. Produkcija in transportacija bo v teh predstoječih mesecih zahtevala največji napor. V tej kritični periodi invazije delavci ne bodo smeli izostajati od dela. Vse si bo moralo zavihati rokave, da bo dobivala naša armada v Evropi vse, kar potrebuje, ker na cedilu je zdaj ne smemo pustiti. Armada bo storila v E\ropi svoj delež, na to se lahko zanesemo, mi doma moramo pa storiti svojega. Vendar se z invazijo že lahko računa na konec vojne. Ne vemo sicer kdaj bo prišel, prišel pa bo gotovo. In na obzorju se že kažejo problemi, ko bo treba z vojno produkcijo prenehati in začeti izdelovati vsakdanje potrebščine za civilno prebivalstvo. Dokler ni bilo invazije, še vedno nismo vedeli, kdaj naj nehamo izdelovati vojne potrebščine. Invazija je pa prinesla s seboj tudi nado, da se bliža konec za vojne potrebščine. Saj se je treba le industriji zahvaliti, da je prišlo do invazije. Brez industrije, ki je producirala vse, kar je potrebno za veliko ofenzivo, bi tudi invazije ne bilo. Saj z golimi rokami armada ne more na sovražnika. Zavezniške armade so zdaj preskrbljene z vsem: od navadnega žepnega robca pa do največjega topa, od navadne žepne svetilke pa do največjega tank^. Odslej naprej bo treba gledati samo na to, da bo zaloga dovolj velika, da se nadomesti porabljeno orožje in municija. Z invazijo je treba računati na spremembo ekonomskega življenja v Ameriki v dveh skupinah in sicer: 1. Kadar bodo vojaške oblasti lahko rekle, da se jfi doseglo trden oprijem na evropskem kontinentu in ko bodo lahko vsaj približno izračunale, koliko materiala bo še potrebnega' za zmago nad Nemčijo, bodo lahko dovolile industrije izdelovati več civilnih potrebščin. Vojna naročila bodo vedno manjša, dovolilo se bo vedno več in več materiala za hišne potrebščine, vojna industrija ne bo potrebovala več toliko delavcev, ki bodo šli lahko delat drugam. Ako bo šlo z invazijo vse po sreči, bo prišel ta čas v dveh do štirih mesecih. 2. Ko bo Nemčija kapitulirala, morda enkrat jeseni, morda pa tudi ne prej kot v prvem delu 1945, bo prišel zelo kritičen čas za domačo fronto. Skupne zahteve od strani armade bodo padle od 35% do 50'. Vojna naročila, ki bodo preklicana, bodo šla v bilijone dolarjev. Brezposelnost zna postati zelo akutna. Dokler torej vojna z Nemčijo ne bo končana, ne smemo pričakovati ravno dosti zmanjšanja vojnih naročil. Kadar se bo pa Nemčija podala, potem pač. Vojna z Japonsko bo zahtevala samo od 50% do 60% sedanje vojne produkcije. Tekom invazije in še nekaj časa po padcu Nemčije bo ekonomska stran civilnega prebivalstva v Zed. državah še vedno dokaj nestalna. Dokler bo vojna v Evropi, ne bomo dobili še dosti potrebščin, ki jih zdaj manjka. Dobili jih pa bomo, vsaj nekaj več, koncem prvega četrtletja 1945. V tem času bodo pa tovarne začele spreminjati stroje od izdelave vojnih na civilne potrebščine. Tozadevni načrti so pripravljeni, treba je samo dovoljenja urada za vojno produkcijo. Armada bo začela takoj odpovedovati vojna naročila, čim se bo videlo, da naciji invazije ne morejo ustaviti. S padcem Nemčije bo pa armada preklicavala vojna naročila v velikem obsegu. Edino naročila za letala in za ladje ne bodo nič zmanjšali. K večjem jih bodo preuredili tako, da bodo odgovarjala potrebam za vojno proti Japoncem. Kar se tiče hrane v Evropi ni položaj tako slab, razen v Grčiji in na Poljskem. Živila, ki se jih bo potrebovalo v krajih, ki jih bomo vzeli Nemčiji, so že nagromadena, torej pripravljena. Zato lahko rečemo, da ne bomo radi invazije mi doma nič slabše ali manj jedli. Kar bi ustvarilo nov in težaven problem, bi bilo le tedaj, če bi se Nemčija nenadno umaknila iz obširnih teritorijev, kamor bi morali zavezniki naenkrat z relifom. Glavno, kar bo Evropa najprej potrebovala od nas bo žito, mast in posušeno mleko. Kar se tiče obleke se zdaj lahko z gotovostjo pričakuje, da ne bo racionirana. Z uspešno invazijo bo dobila oblačilna industrija celo več delavskih moči. Vzrok pomanjkanja obleke je zdaj največ premalo delovnih moči. Vendar bo armada še vedno zahtevala dosti blaga za obleko in tudi v osvobojeno Evropo bomo morali poslati mnogo tekstilnega blaga. Kar se tiče izdatkov naše vlade za vojno bodo približno na sedanji višini še nekaj časa potem, ko bo Nemčija vržena iz vojne. Znižali se bodo šele nekako sredi 1945, toda manjših davkov pa ne smemo pričakovati, dokler ne bo končana tudi vojna z Japonci in morda še potem ne. Pismo iz Egipta o položaju Primorcev Kupujte vojne bonde! To pismo je prišlo na uredništvo Usta Ave Maria. Pi- j še ga dober poznavalec razmer. Ker je pa pismo predolgo za naš list, drugače pa jako aktualno, ga prepuščamo drugim v natisk — P. A. Urankar. (Nadaljevanje) Nastop Nemcev proti Osvobodilni Fronti Nemci so prišli v Gorico dne 12. septembra in jo zasedli. Posebnega odpora od strani osvobodilne vojske ni bilo. Nemci, so bili premočni. Prej omenjena posadka slovenskih in laških partizanov, ki je imela zasedeni obe železniški postaji, se je umaknila v okolico. Nemci so tisti dan vzeli le Gorico. Partizani so pa za vso deželo napovedali mobilizacijo vsega moškega prebivalstva od 18. do 45. leta. Zbrala se je precejšna četa. že 20. septembra so pa Nemci udarili na podeželje. Začeli :;o svojo ofenzivo iz Gorice proti Postojni. Z ognjem iz svojih kanonov so porušili velike dele vasi: Kronberg, Podsabotin, Miren, Volčjedrago, Bilje, Vo-gersko, Ajšovico, Renče; št. Peter. Na o z e m 1 j u čaven-Dol-Otlica so zajeli glavno vojsko Osvobodilne Fronte in pobili kakih 1,600 mož. Ujeli so jih menda 350 in pozneje postrelili. Sledili so podobni nastopi drugod po deželi. Nižje ležeči kraji so tako prišli pod nemško peto, le v pogorjih so ostali vojaki Osvobodilne Fronte in partizani. Zdaj so Nemci razglasili mobilizacijo in uvrščali naše ljudi v italijanske edinice za delovno službo pod fašisti. Druge slovenske obveznike so pošiljali v Italijo in Nemčijo na prisilno delo. V deželi sami so takoj začeli utrjevati važnejše kraje, zlasti Nanos in soško dolino.'1 "Nadaljevali so tudi s pohodi v gorate kraje proti Osvobodilni Fronti, ki je pa nkioli niso mogli spraviti s poti. Značilno je, da so. Nemci po vseh krajih Julijske Krajine, ki niso porušeni, odprli slovenske šole. Po njih skušajo slovenski deci vsiljevati nacijske-ga duha. Tudi slovenskega tiska je sedaj vse polno na Primorskem, ki je pa seveda prirejen v "istem strupenem duhu. Uspeha s temi rečmi Nemci ne bodo doživeli. Slovenci so preveč narodno zavedni. Slovenskega tiska iz nemških rok ne marajo, pa tudi otrok ne pošiljajo v šolo, ako se le morejo izogniti. Sicer je pa polovica vasi delno ali celotno porušenih in je količkaj reden šolski pouk že radi tega nemogoč. In poročila vztrajajo pri trditvah, da se deželica bolj in bolj prazni. Kot že omenjeno, odvajajo ljudi na prisilno delo na sever in jug. Mnogo jih beži proti jugu radi neznosnih razmer doma, nekaj jih še vedno pade v spoprijemih z Nemci. Sodi se, da je v tistem delu Italije, ki je pod Badoglijevo vlado, kakih 25,000 Slovencev, ne.samih Primorcev. Največ teh je menda bivših vojnih ujetnikov. Nekateri so še sedaj v vojnih taboriščih, drugi se svobodno gibljejo, tretji so v vojaški službi. Badoglijeve oblast-i jih silijo k vstopu v redno laško armado, ki je zdaj z Zavezniki^ proti čemer se naši ljudje z vsemi silami upirajo. Zakaj? Badoglio je osnoval posebne "Jugoslovanske vojaške edinice" v okrilju svoje vojske, ki naj bi se pa v njej porazgubile in njihovo jugoslovanstvo naj bi ne šlo preko njihovega imena. Morda bi se nekaj več dovolilo onim Jugoslovanom, ki so se od drugod nabrali v tem delu Italije, Primorcem kot laškim državljanom, tudi pod Badoglijem ni dovoljen kak izjemen značaj. Jasno je, da Ba-doglijevcem 'Primorska ni nič drugega ko del laške zemlje. Na drugi strani so se pod fašisti in Nemci v Trstu osnovale neke "Kompanije iz Julijske Krajine" (Compagnie Giu-liane) takoj po premirju z izrecnim namenom, da Slovenci z Lahi skupaj branijo italijan-stvo Primorja. To je seveda la-ško-fašistični trik. Tako sta na delu ti dve sili, ena na jugu, druga na severu italijanske fronte, da se Primorcem vzame možnost samostojnega nastopa pred svetom in se izbriše iz javnosti vprašanje ujedinjenja Primorske z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. (Dalje prihodnjič.) \ Newburske novice j -............—.......*.....h Končno so tudi očetje prišli do priznanja. Tudi pri nas tukaj na jugu smo prišli do zaključka, da se spodobi in je pravično ,da tudi oni, kateri se pehajo dan za dnem po tovarnah in drugod in skrbijo za vsakdajni kruh, dobijo tisto kar jim gre, ali pa vsaj primerno priznanje za njih trud in skrb. Zato je bil pripravljen mal koncert, nekaj govorov in še kaj. Sicer se praznuje očetovski dan šele v nedeljo 18. junija. Ker pa je kazalo bolje za nedeljo po prej, smo torej anticipirali, to se pravi smo šli nekaj naprej. Pevci društev Slovenija in Zvon so nastopili v petju. Kdor je bil tam, bo pritrdil, da je bilo petje lepo in navdušeno. Par novih pesmi, nekaj pa takih, ki smo jih slišali že poprej,, ki pa so nove in krasne, magari če jih slišimo stokrat. "V dolin-ci prijetni je ljubi moj dom, nikoli od njega podal se ne bom . . ." To sem se učil od matere, ko sem še skakal za vevericami po minnesotskih gozdih. Mati jo je pela, kadar je najbrže mislila na svoj dom, ki je bil res v dolinici prijetni, v Grab-ču na Gorenjskem. Ne spominjam se, da bi jo bil slišal od takrat naprej iz odra ali drugače, razen če sem jo sam kdaj mrmral. Moški zbor Zvona je zapel par krepkih. Najbolj pa je zavrišalo, ko sta oba zbora skupaj zapela: "V Gorenjsko oziram se skalnato stran." Hipno sem stal v Ljubljani in gledal gori proti Triglavu in zopet vžival nepopisno krasni pogled na te gorenjske mogočne velikane. Prišlo je na vrsto tudi nekaj krasnih dvospevov, ki so želi močni aplavz. G. Ivan Zor-man pač zna izbrati pesmi in izuriti pevce, da je uspeh vselej zagotovljen, kadar je on vodja. Iskrena zahvala vsem skupaj. !ji * * Za koncertom je nastopil mladi čarovnik, Šeme, ki je pokazal nekaj izbornih trikov. Maplehajčani so srečni, da ga imajo v svoji sredi, ker jim lahko nameče vsakovrstne svile kar na kupe. Kje jo dobi, to je skrivnost. Človeku se zdi, da pobira razne predmete iz zraka. Tudi njemu hvala za sodelovanje. Očete je počastil g. Ivan Zor-man z primernim govorom, da ne bodo morda mnenja, da nič ne štejejo. Štejejo, veliko štejejo za vse in od vseh naj imajo zahvalo in pohvalo. Bog jih živi. * # * Poroke so bol redke dandanes, ker ni ženinov in brez teh poroke ne morejo biti. Kaj ne? Vendar pa sta prišla dva mlada poprosit za ta zakrament, ki ju bo vezal v skupno življenje do smrti. Vršila se je prav primerna slovesnost, ko je pripet ljal Alfred Viskocil zalo Anico Jakič pred oltar, da si 'podasta trajne obljube in nastopita skupno življenje povezana v zakramentu sv. zakona, o katerem pravi sv. Pavel, da je "velik zakrament, to le v Cerkvi in v Kristusu." Ženin je sin češkega očeta in slovenske matere, ki se je po očetu pisala Skufca. Hčerka pa je iz dobro poznane družine Joseph in Ana Jakič. Ta družina se u dejstvu je pri cerkvenih in narodnih zadevah. Mlademu paru želimo vse najbolje, pred vsem pa tako za-stopnost, da bosta tudi onadva zamogla reči ob srebrni poroki, kakor se je nekoč izrazil mož, ko smo sedeli pri mizi na dan 25-letnice: "nikdar v vseh 25 letih nisva imela z ženo niti enega resnega nesporazuma." Ljudje smo. Radi tega lahko pride tudi v zakonu do kakih manjših be§ed. Ne bo pa prišlo do resnega prepira in razdora, ako sta mož in žena nesebična in nista trmoglava do tiste skrajnosti, ki ne ve in ne zna krotiti svoje volje, svoje trme, Zakrament jima deli milost in moč, da bi zamogla potrpeti drug z drugim ,samo če bi hotela. Kadar pa pride na: "moja in samo moja trma mora obveljati," takrat je že hudobec zraven in z največjo zadovolj-•nostjo piše na prašičjo kožo (saj pravijo, da ima prašičjo kožo za svoje zab'eležke). Bog je tako uredil, da bi ljubezen, prava krščanska ljubezen, ne le živalska, zakonce delala prizanesljive in potrpežljive vselej, ne le kadar vse gladko teče. * * * Pršila je vest, da je Peter Samarge, eden naših fantov, "pogrešan." Do danes se ne ve, 'jeli bil padel kje, ali pa je bil ujet od nasprotnikov. V vsakem slučaju ga priporočamo v molitev vsem faranom, ker je bil dober faran, dokler je bil še doma. * * * Tudi, če bi bil Bog dan ustvaril nalašč za tako praznovanje, bi ne mogel biti dan lepši, kot je bil v nedeljo, ko se je vršila procesija sv. Rešnjega Telesa. Kar je povzdignilo slovesnost tem bolj so bile pa priprave. Joseph Kovač, naš državni poslane, in Mr. Mike Lucak, naš kouncilman, sta poskrbela, da so bile ceste vse lepo posnažene in oprane. Hvala lepa njima. Potem pa so se res potrudili vsi lastniki domov 'ob cesti obhoda za primerne dekoracije. Še danes lahko vidite, da ne govorim le radi lepšega. Bog povrni tisočero. Pred vsem zaslužijo pohvalo vsi oni, ki so se trudili s pripravo štirih kapelic. Te so bile'vse tako ljubko opremljene in okinčane, da bi bil človek lahko stal in zrl cele ure ter občudoval to ljubko krasoto. Neka angleška žena,je prišla po procesiji vsa navdušena in je rekla: "kaj takega še nisem videla v mojem življenju," (in na tihem vam povem, da ni bila več mlada). Res so bile te kapelice tako okusno sestavljenje, da bi lepše ne mogle biti. Zato ne moremo drugače kot reči: "thanks a million!" To ste naredili Bogu na čaSt, na čast Njemu, ki je gospod vsega svtarstva in ki vse lahko poplača in tudi bo povrnil sto-tisočkrat s svojim blagoslovom. Zahvaliti moramo tudi potrko-valce, kateri so imeli polne roke dela skozi več ko uro traj aj očega obhoda. Potrkavali so John Ke-glovich, Frank Oberstar in Frank Stražar. Še enkrat, hvala Bogu za krasno vreme, in hvala vsem ,ki so imeli opraviti s pripravami. Tudi udeležba je bila dobra za današnje čase. * * * Ali ni čudno, da je najbolj bela barva delana iz najbolj čr- uiiiiimimtiiii« Če verjamete al' pa ne